tehnini prironik - Urbane brazde

Odprta koda za odprte glave

Priročnik za računalniške delavnice na odprti kodi

Avtor: Andrej Arh, Rizom

Maribor, 2012

Licence: Creative commons

Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde

http://blog.andrejarh.com/

http://brazde.org/


http://kista.brazde.org/

Spremna besedaPred vami je priročnik, ki smo ga v Združenju Rizom pripravili za namen sklopa izobraževalnih delavnic Za-nič kišta in ga v praksi uporabili za digitalno opismenjevanje delavcev migrantov, političnih in ekonomskih beguncev v Mariboru.

Priročnik je zbirka gradiv iz posameznih delavnic in vsebuje osnove za delo na Ubuntu Linux namizju.


http://brazde.org/



Kazalo vsebineOdprta koda za odprte glave.................................................................................................................1Spremna beseda....................................................................................................................................2Kako je sestavljen računalnik?.............................................................................................................5

Matična plošča............................................................................................................................5Procesor.......................................................................................................................................6Spomin Računalnika...................................................................................................................6Random access memory (RAM).................................................................................................7Trdi disk......................................................................................................................................8Zunanji disk.................................................................................................................................8

Operacijski sistemi in Ubuntu Linux....................................................................................................9Operacijski sistem................................................................................................................................9

Ubuntu.........................................................................................................................................9Ubuntu Linux ...........................................................................................................................10Zakaj smo izbrali Ubuntu?........................................................................................................10Kaj se lahko počne z Ubuntu linuxom?....................................................................................11

Brskanje po spletu............................................................................................................11Uporaba pisarniških aplikacij..........................................................................................11

Komunicirajte!..........................................................................................................................11Kreativnost.......................................................................................................................12

Še več........................................................................................................................................12Kako namestiti Ubuntu Linux?..........................................................................................................13

Instalacija..................................................................................................................................13Pred instalacijo:...............................................................................................................13

Instalacija Linuxa:.....................................................................................................................15Instalacija Ubuntu Linuxa v sliki:....................................................................................15

Naprednejša uporaba Ubuntu Linuxa.................................................................................................19V prejšnjem poglavjusmo se naučili kako instalirati Linux. V tem pa bomo preverili, kaj ponuja Ubuntu Linux, naložili nekaj dodatnih programov in spoznali nekaj osnovnih ukazov v terminalu...................................................................................................................................19Namestitev programov..............................................................................................................19Še malo več terminala...............................................................................................................21Še nekaj uporabnih Linux ukazov.............................................................................................22

Internet ...............................................................................................................................................23Kaj je internet?...................................................................................................................................23

Internet je distribuirano omrežje...............................................................................................23Splet– kaj vse je na spletu in kako to poiskati?...............................................................24

Spletni iskalniki:.....................................................................................................24Kako delujejo iskalniki?............................................................................................................24Zasebnost na spletu...................................................................................................................25Avtorske pravice - Copyright in Copyleft................................................................................25

Copyright © ....................................................................................................................25Copyleft...........................................................................................................................26

Več informacij v zvezi z licencami:..............................................................26Piratstvo...........................................................................................................................26

Družabni del spleta....................................................................................................................27Objavljanje na spletu in deljenje z drugimi...............................................................................27Facebook...................................................................................................................................27Twitter.......................................................................................................................................28


http://brazde.org/



Še nekaj koristnih povezav.......................................................................................................28Osnove grafičnega oblikovanja s programom Gimp.........................................................................29

Kaj je Gimp?.............................................................................................................................29Osnovni koncepti:.....................................................................................................................29Uporabniški vmesnik................................................................................................................30

Osnovne operacije v GIMPu..............................................................................................................31CROP (Izrez).............................................................................................................................31SELECT....................................................................................................................................32pravokotna in elipsna izbira......................................................................................................32Lasso.........................................................................................................................................32Čarobna palica - Magic Wand...................................................................................................33Izbor po barvi............................................................................................................................33Velikost slike.............................................................................................................................33Sprememba osvetljenosti in kontrasta.......................................................................................34Kaj je Libre Office?..................................................................................................................35Writer .......................................................................................................................................35

Orodne vrstice v Writerju................................................................................................36.........................................................................................................................................36

Prikazovanje in skrivanje orodnih vrstic (toolbars)...............................................36Calc ..........................................................................................................................................37

Izdelava grafov.......................................................................................................37Impress......................................................................................................................................38Kaj še vsebuje Libre Office?.....................................................................................................39Uporabne bljižnice....................................................................................................................39Osnove multimedije: Audio......................................................................................................40Audio datoteke..........................................................................................................................40Pretvarjanje Youtube posnetkov v MP3....................................................................................40

YouTube to MP3.................................................................................................................................40YouTube mp3.....................................................................................................................................40

O Audacity................................................................................................................................41Osnove multimedije: Video.......................................................................................................42Editiranje videa.........................................................................................................................42

Delo z Open Shot:............................................................................................................42


http://brazde.org/



Kako je sestavljen računalnik?Matična ploščaMatična plošča zagotavlja napajanje ostalim računalniškim komponentam računalnika in omogoča komunikacijo med njimi.


http://brazde.org/



Procesor

Procesor (CPU) ima v računalniku podobno funkcijo kot logični del možganov pri človeku. CPU nima spomina, njegova naloga je le računanje, podatke potem pošilja ostalim komponentam.Več jedrni procesorji povečajo zmogljivost računalnika. Ob idealno programiranih računalniških programih bi lahko dvo-jederni procesor pripomogel k dvakrat hitrejšem delovanju.V praksi je pohitritev nekoliko manjša, realno nekje 150%.

Spomin Računalnika

Računalniki imajo tipično dve vrsti spomina:

• RAM za hitro obdelavo podatkov

• Trdi disk, CDji in USB ključki za trajno hrambo podatkov


http://brazde.org/



Random access memory (RAM)

RAM računalnik uporablja le takrat kadar je računalnik prižgan. Vse informacije se izgubijo v RAMu, ko izklopimo električno napajanje. Razlog da ga uporabljamo je ker je izjemno hiter v primerjavi z ostalimi pomnilniki.

Kadar koli zaženemo nek program, se glavne funkcije programa naložijo v RAM.

Poznamo predvsem dve vrsti sodobnih RAM pomnilnikov: Statični RAM (SRAM) in dinamični RAM (DRAM).


http://brazde.org/



Trdi disk

Trdi disk (hard disk, HDD) je računalniška komponenta, ki služi za shranjevanje in branje shranjenih digitalno zapisanih informacij. Informacije ostanejo na trdem disku shranjene tudi ko ni elektrike. Vsi podatki, programi , dokumenti, slike, filmi in glasba so pogosto shranjeni na trdem disku.

Zunanji disk

Trdi diski se uporabljajo tudi kot zunanji pomnilnik. Zunanji trdi diski se navadno priklapljajo preko USB vhodov.


http://brazde.org/



Operacijski sistemi in Ubuntu Linux

Operacijski sistem

Operacijski sistem (kratica OS, angleško operating system) je programska oprema, ki upravlja s strojno opremo računalnika. Operacijski sistem deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojno opremo računalnika, je nujen za delovanje vseh ostalih programov na računalniku (in tudi pametnih telefonih).

Poznamo več različnih operacijskih sistemov, na primer Android, iOS, Mac OS X, BSD, Unix, DOS, Microsoft Windows in seveda Linux.

Ubuntu

Ubuntu je operacijski sistem osnovan na Debian Linux distribuciji. Je prosto dostopen, odprto kodni operacijski sistem, ki ga lahko legalno in brezplačno naložimo iz spleta.

Beseda Ubuntu izvira iz Južno-afriških jezikov. V jezikih Zulu in Ksosa pomeni „človeškost“.

Razlaga besede Ubuntu, (vir podzavest.si):Nek antropolog je otrokom iz enega afriškega ljudstva predlagal naslodnjo igro: Pod drevo je položil košaro sadja in jim dejal, da vsebino košare dobi tisti, ki bo prvi pri drevesu. Otroci so vstali, se prijeli za roke in skupaj šli do drevesa. Antropolog jih je vprašal: “Zakaj niste tekmovali?” in oni so odgovorili: “Ubuntu. Kako bi se lahko nekdo izmed nas veselil, če je nekdo drug žalosten?”V jeziku tega ljudstva Ubuntu pomeni: Jaz sem to kar sem, zaradi tega kar smo vsi.


http://brazde.org/



http://podzavest.si/

Ubuntu Linux Ubuntu operacijski sistem je namenjen predvsem prenosnim in namiznim računalnikom, obstaja pa tudi Ubuntu različica za strežnike.

Zakaj smo izbrali Ubuntu?

Za izvedbo delavnic smo izbrali Ubuntu operacijski sistem zaradi več razlogov.• Je brezplačen za uporabo• Je varen operacijski sistem in ne potrebuje antivirusnega sistema za varno delovanje.• Manj obremenjuje procesorsko moč in porabi tudi manj energije kot na primer Windows• Je odprto koden, kar pomeni da se ga sme uporabljati brez omejite, lahko ga kopirate, kopijo

daste svojim prijateljem, lahko tudi spremenite samo programsko kodo in ga prilagodite sebi.

• Ubuntu je enostaven za uporabo. Podpira na tisoče brezplačnih programov.• Je zelo dobro dokumentiran, vse odgovore na kakršna koli vprašanja lahko z vsaj malo

znanja angleščine, nemščine ali francoščine, najdete na spletu.


http://brazde.org/



Kaj se lahko počne z Ubuntu linuxom?

Brskanje po spletuUbuntu ima vse kar potrebujete za hitro in varno brskanje po spletu. Mozilla Firefox je že nameščen, lahko pa izbirate med številnimi drugimi brskalniki, ki so na voljo za Linux uporabnike (Na primer Google Chrome).

Uporaba pisarniških aplikacijZ Ubuntujem lahko pišete dokumente, uporabljate tabele, grafe ali pripravite prezentacije. Ubuntu ima nameščen LibreOffice, ki je zelo enostaven za uporabo, zna pa brati in pisati tudi Wordove in Excelove dokumente.

Če želite, si lahko instalirate tudi Open Office, ali kateri drugi odprto koden pisarniški paket.

Komunicirajte!Za vse ki radi „chatajo“ preko storitev kot je na primer Messanger, bo prav prišel program Emphaty, ki združuje vse različne ponudnike pogovorov (MSN, ICQ, Yahoo,...) in omogoča da imate vse kontakte shranjene v enem programu.

Thunderbird pa je program za pisanje mailov, ki nekoliko spominja na Outlook s to razliko da je bolj odprt in omogoča enostaven izvoz pošte tudi v druge programe, ter je odličen za uporabo več različnih uporabniških računov za e-pošto.

Vsi uporabniki Skypa tudi ne skrbite, saj ta deluje perfektno z Ubuntujem.


http://brazde.org/



KreativnostZ Ubuntu Linuxom lahko ustvarjate z različnimi programi za obdelavo fotografij, editiranje videa in audia. Program Gimp bo zadovoljil vaša pričakovanja pri grafičnem oblikovanju, za editiranje Videa lahko uporabite program Pitivi ali OpenShot, filme lahko gledate z VLC playerjem, obdelava avdio posnetkov pa je mogoča z programom Audacity.

Še večInstalacija novih programov v Ubuntu je zelo enostavna. Programe lahko namestite z enim samim klikom v Ubuntu Software Centru.

Ubuntu lahko brezplačno in povsem legalno povlečete iz spleta na naslovu http://www.ubuntu.com/


http://brazde.org/



http://www.ubuntu.com/

Kako namestiti Ubuntu Linux?InstalacijaV tem poglavju boste spoznali kako namestiti Ubuntu Linux na svoj računalnik.

Pred instalacijo:

Ubuntu Linux najlažje namestimo s pomočjo instalacijskega CDja oziroma DVDja. Na nekoliko novejših računalnikih je mogoče Ubuntu namestiti tudi preko USB ključka.

Namestitev Ubuntuja ni težka. Ko vstavimo instalacijski CD in resetiramo računalnik, bo računalnik najverjetneje že takoj zaznal Ubuntu ob novem zagonu in ponudil grafični vmesnik za namestitev Ubuntuja.

Če računalnik Cdja/DVDja ne zazna, je potrebno v BIOSu spremeniti vrstni red naprav za zagon operacijskega sistema (boot order). Določimo da naj bo CD/DVD Rom prva zaganljiva (bootable) naprava, shranimo in če smo pravilno nastavili, bo instalacija uspešna. V naslednjem odstavku je opisano kako spremenimo BIOS nastavitve. Če nastavitev ni potrebno spreminjati lahko ta del preskočite.

V BIOS lahko vstopimo čisto na začetku, ob novem zagonu računalnika. V prvih nekaj sekundah se po zagonu računalnika pojavi tekst “To enter setup press Esc”. Vsak model računalnika ima nekoliko drugačne nastavitve, namesto tipke ESC je lahko tudi na primer tipka F1 ali katera druga. Za vstop v BIOS moramo biti dokaj hitri, če zamudimo, potem je potem potrebno ponovno zagnati računalnik.

Če se ne pojavi noben napis, lahko poskusimo vse F tipke (F1, F2, včasih celo tipka “Del”). Način, kako vstopiti v BIOS je odvisen od posameznega računalnika.

BIOS izgleda nekako tako:


http://brazde.org/



Poiščite BOOT device priority in nastavite CD/DVD ROM na prvo mesto.


http://brazde.org/



Instalacija Linuxa:

Večina računalnikov ima nameščene Microsoft Windows. Pred instalacijo Linuxa je potrebno shranit kopije vseh dokumentov, ki jih ne želimo izbrisati na zunanji disk, CD, DVD,... Standardna namestitev Linuxa, ki je predstavljena tudi v tem vodiču, bo izbrisala vse podatke na računalniku vključno z Microsoft Windows. Obstaja pa tudi možnost da Ubuntu Linux namestimo ob starem operacijskem sistemu.

Instalacija Ubuntu Linuxa v sliki:Najprej izberemo jezik.


http://brazde.org/



Potem izberemo “Namesti Ubuntu” (“Install Ubuntu”)

Potrdimo izbiro jezika:


http://brazde.org/



Izberemo lokacijo - kje se nahajamo.

Izberemo razporeditev tipk na tipkovnici (Slovenščina)


http://brazde.org/



Če želimo uporabit celotni disk za Linux, potem izberemo “celotni disk”

Izberemo uporabniško ime in geslo

Ponovno preverimo, če smo vpisali vse pravilno, nato kliknemo “Namesti” (Install).Instalacija traja 20 – 30 minut, po uspešni namestitvi ponovno zaženemo računalnik in že lahko uporabljamo Ubuntu Linux.


http://brazde.org/



Naprednejša uporaba Ubuntu LinuxaV prejšnjem poglavjusmo se naučili kako instalirati Linux. V tem pa bomo preverili, kaj ponuja

Ubuntu Linux, naložili nekaj dodatnih programov in spoznali nekaj osnovnih ukazov v terminalu.

Namestitev programovSpoznali bomo tri načine instalacije programov.

• Najlažji način je z uporabo Ubuntu Software Centra

Če že poznamo ime programa, ki ga želimo instalirati lahko enostavno vtipkamo ime programa v iskalnik v zgornjem desnem kotu. Druga možnost pa je, da izberemo najprej poljubno kategorijo in potem poiščemo primerne programe.

Uporaba Ubuntu software centra je najvarnejši in najenostavnejši način za namestitev programov.

Poiskusimo instalirati Audacity z uporabo Ubuntu software centra.


http://brazde.org/



• Instalacija iz .deb datoteke. Drugi način za namestitev novih programov je nameztitev z .deb datotek, ki jih lahko naložimo iz interneta. Ko prenesemo .deb datoteko, jo lahko instaliramo z desnim klikom miške in nato izberemo “Open with Ubuntu Software Center”.

Poiskusimo tako namestiti Skype!

• Namestitev z uporabo terminalaTa način instalacije je malo težji. Na tak način se instalirajo programi na Ubuntu serverjih, saj večinoma zaradi varnostnih razlogov ni omogočena uporaba grafičnega vmesnika, kadar delamo na daljavo. Pri delu z namizno različico Ubuntu Linuxa, tega morda nikoli ne bomo potrebovali vedeti.

Pojdimo v Dash Home in v iskalno okno vpišimo “terminal”.

V terminalu uporabljamo Linux ukaze.

Ukaz za prenos programa je apt-get. Na primer za instalacijo Vlc playerja, uporabimo ukaz:

apt-get install vlc

Ko zaženemo ta ukaz, bomo najverjetneje naleteli na napako, sistem bo javil da nimamo dovolj pravic za nameščanje programov.

Linux dovoli instalacijo programov le uporabnikom z zadosti pravic.

Pravice za instalacijo lahko dobimo tako da uporabimo ukaz sudo

sudo apt-get install vlc

sudo ukaz pomeni “super user do”. Sistem vas bo sedaj vprašal za geslo administratorja (root geslo) in nato namestil željeni programski paket.

Za izhod iz terminala uporabimo enostaven ukaz:

exit


http://brazde.org/



Še malo več terminala

Terminal je ob zadostnih pravicah uporabnika najmočnejše orodje na Linuxu. Z njim lahko naredimo praktično kar koli je na računalniku mogoče.

V naši delavnici se bomo naučili le osnov. Če koga delo s terminalom bolj podrobno zanima, lahko poišče informacije o ukazih na internetu, kjer lahko najdemo ogromno dokumentacije.

Poglejmo s katerim uporabnikom smo prijavljeni:

whoami

Ukaz vrne ime uporabnika Linux sistema. Linux ne omejuje števila uporabniških računov, teh imamo lahko več (če več ljudi uporablja isti računalnik).

Sedaj vtipkajmo:

sudo whoami

Opazite razliko?

Sedaj skušajmo z uporabo terminala na našem namizju narediti novo mapo.Za premikanje po datotečnem sistemu uporabimo ukaz “cd” (change directory). Za pogled kje se trenutno nahajamo pa lahko uporabimo bodisi “ls” ali “ll” ukaz.

Vtipkajte v terminal:

cd /home/[user]/Desktop

[user] naj bo uporabnik s katerim smo prijavljeni. (uporabite lahko whoami ukaz iz prejšnje vaje).

Novo mapo lahko naredimo z ukazom:

mkdir [ime direktorija]na primer:


http://brazde.org/



mkdir NovDirektorij

S tem smo ustvarili mapo “NovDirektorij”. Sedaj bi moral biti viden tudi na našem namizju. Z Bližnjico “Ctrl+Alt +D” lahko hitro pogledamo namizje.

Obstaja seveda tudi mnogo lažji način za izdelavo nove mape na namizju. Če enostavno kliknete z desnim gumbom na prazen prostor na namizju, vam računalnik takoj ponudi možnost izdelave nove mape. Poskusimo uporabiti ta način za izdelavo novega direktorija.

Kaj so mape (direktoriji)?Kakšna je razlika med direktorijem in datoteko?Kakšne vrste datotek poznate?

Še nekaj uporabnih Linux ukazov

Iz terminala lahko zaženemo kateri koli program. Poskusimo vtipkati “firefox” in pritisniti tipko “ENTER”.

Za pregled vseh procesov, ki trenutno delujejo na našem računalniku lahko uporabimo ukaz top, za izhod iz pregleda procesov ali katerega koli kontinuiranega ukaza pritisnimo Ctrl+c

Za izbris datoteke ali direktorija lahko uporabimo rm ukaz. POZOR Bodite zelo previdni z rm ukazom! Za izbris mape, ki smo jo ustvarili v prejšnjem delu lahko uporabite ukaz

rm -R /home/[user]/Desktop/NovDirektorij

-R pomeni rekurzivnost, oziroma v preprostem jeziku, da bomo s tem ukazom izbrisali vse kar je v tem direktoriju (poddirektorije in mape...).

Naslednji del tega ukaza /home/user/ računalniku pove kje najti direktorij oziroma datoteke v datotečnem sistemu.


http://brazde.org/



Internet Kaj je internet?Internet je globalno, distribuirano računalniško omrežje. Sestavljajo ga milijoni spletnih strežnikov.

Spletni strežniki so močnejši računalniki, ki gostujejo spletne strani in spletne aplikacije. Večina spletnih strežnikov uporablja Linux za glavni operacijski sistem.

Linux je tudi najljubši operacijski sistem super računalnikov. Kar 91,4% od 500 najmočnejših računalnikov na svetu uporablja Linux.

Internet je tako ogromen in hitro raste. Vsak dan se na internetu objavi toliko vsebin, da jih človek v celem svojem življenju ne bi uspel prebrati in pogledati.

Po podatkih spletnega iskalnika Wolfram Alpha je na svetu že 13,7 milijard spletnih strani, torej približno dve na vsakega živega človeka na zemlji.

Internet je distribuirano omrežjeSpodaj imamo objavljene tri diagrame, ki predstavljajo različne vrste omrežij.

Na levi strani imamo centralizirani model to je na primer televizijski ali radijski kanal, ki se oddaja na enem mestu in posluša in gleda na večih mestih.

Diagram na desni strani pa predstavlja distribuirano omrežje. Tako izgleda internet, kjer milijoni uporabnikov komunicirajo z milijoni drugimi uporabniki istočasno.

Pri distribuiranem omrežju (kot je internet), ni centralnega nadzora, informacije se ne oddajajo na enem mestu. Kdor ima dostop do interneta, ima s tem možnost komunicirati z ostalimi uporabniki, deliti informacije, fotografije, filme. Internet omogoča sodelovanje ljudi.


http://brazde.org/



Splet– kaj vse je na spletu in kako to poiskati?

Ob taki količini vseh podatkov, je velik problem kako najti prave informacije. Uporabniki spleta v ta namen uporabljamo spletne iskalnike

Katere spletne iskalnike uporabljate? Kako pogosto rezultati iskanj ustrezajo tistemu kar iščete?Kako uporabljati iskalnike, da dobite čimbolj relevantne rezultate?

Spletni iskalniki:• Google

• Bing

• Najdi.si

• DuckduckGo

• Wolfram alpha

Kako delujejo iskalniki?Ko vpišemo besedo ali besedno zvezo, nam iskalniki prikažejo povezave na različne spletne strani. Običajno na začetku in ob strani prikažejo oglase, ostali rezultati pa so tako imenovani organski zadetki iskanja, torej povezave, ki jih iskaslnikov algoritem za uvrščanje smatra kot najbolj relavantne za iskalni niz.

Z iskalniki lahko iščemo tudi slike in celo druge datoteke. Najpogosteje uporabljen iskalnik je Google. Poglejmo si, nekaj naprednejših načinov iskanja:

Uporaba narekovajev ("") Če damo več besed v narekovaj, jih bo Google tretiral kot besedno zvezo in prikazal drugačne rezultate. Primer: “Nelson Mandela”

Na voljo imamo tudi + in - . S plusom povemo da mora rezultat nujno upoštevati izbrano besedo, z minusom pa da te besede ne želimo med rezultati.

Na primer če iščemo nekaj o Triglavu (gori) in ne želimo rezultate o zavarovalnici triglav:+Triglav -zavarovalnicaiskanje po posamezni spletni strani z “site:” ukazom. Primer: “Pink Floyd“ site:youtube.com

Iskanje posameznih tipov datotek je tudi mogoče. Primer iskanja pdf dokumentov z filetype


http://brazde.org/



ukazom: “Zero Dollar Laptop” filetype:pdf

Zasebnost na spletuŠtevilni uporabniki interneta delijo mnenje, da ima vsak uporabnik interneta tudi pravico do zasebnosti na internetu. Tu nastaja konflikt med uporabnikom in različni akterji družbenega sistema v katerem živimo.

Iz ene strani nam zasebnost odrekajo državne in paradržavne institucije. Te želijo nadzor nad našo zasebnostjo, da bi si olajšale svoje delo v boju s kriminalom in drugimi „sistemskimi anomalijami“.

Iz druge strani pa na uporabnika preži kapital, korporacije bi rade vedele čim več o nas, da bi lažje in uspešneje nadzorovale in usmerjale naše potrošniške navade.

Se vam zdi zasebnost na spletu pomembna?Kaj lahko naredimo za čim večjo zasebnost na spletu?Ste kdaj razmišljali o uporabi psevdonima?

Avtorske pravice - Copyright in Copyleft

Copyright © Avtorske pravice (Copyright) spadajo med pravice intelektualne lastnine (kot tudi patenti).

Gre za pravni koncept, veljaven v večjem delu razvitega sveta, ki zagotavlja avtorju pisnega, umetniškega ali drugačnega dela, ekskluzivne pravice. Vsem ostalim pa nalaga omejitve pri:

• Kopiranju in reprodukciji

• Pravicah do spreminjanja, kustumizacije in izdelave izvedenih del

• Javnega prezentiranja avtorskega dela in javne objave dela

• Prodaji teh pravic drugim

Nasprotje Copyright omejitvam predstavljajo licence Copyleft


http://brazde.org/



CopyleftIzraz Copyleft je nastal kot besedna igra v angleškem jeziku (right – left). Gre pa za pravno uporabo zakonov o avtorskih pravicah za namen omogočanja proste uporabe nekega dela.Med tem ko Copyright omejuje kopiranje, spreminjanje in distriucijo, Copyleft zagotavlja pravice uporabniku, da ta lahko kpira, spreminja in distribuira. Gre za način, ki omogoča prosto programje in prosto uporabo avtorskega dela.

Najprepoznavnejše copyleft licence so:

• Creative Commons licenses (primer: Ta vodič, Wikipedia,...)• GNU General Public License (primer: Linux, Firefox,...)

Vsi programi, ki jih uporabljamo pri našem delu temeljijo na copyleft licencah.

Več informacij v zvezi z licencami:• www.creativecommons.org

• http://www.fsf.org/

Kje najdemo prosto dostopne slike?

• http://www.flickr.com/creativecommons/

• http://www.freephotobank.org/main.php

• http://wiki.creativecommons.org/Image

• http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Pictures_and_images

PiratstvoPiratstvo pomeni ilegalno uporabo avtorsko zaščitenih del (copyright). Najpogosteje se s piratstvom povezuje nedovoljeno kopiranje računalniški programov, filmov, glasbe in tudi teksta.

Kopiranje del zaščitenih s copyleft licencami ni piratstvo.


http://brazde.org/



http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Pictures_and_images

http://wiki.creativecommons.org/Image

http://www.freephotobank.org/main.php

http://www.flickr.com/creativecommons/

http://www.fsf.org/

http://www.creativecommons.org/

Družabni del spleta

Že imate svoj e-poštni račun, kaj pa Facebook stran, morda Twitter račun?

Objavljanje na spletu in deljenje z drugimiVerjetno ste že seznanjeni z vsaj nekaterimi izmed spodaj naštetih spletnih strani. Myspace in Facebook sta družabna omrežja ki hkrati omogočata tudi nalaganje in javno objavo fotografij in povezav do viseo vsebin. Flickr je namenjen fotografijam, Youtube in Vimeo videu.

• www.twitter.com

• www.flickr.com

• www.youtube.com

• www.vimeo.com

• www.freesound.org

• www.myspace.com

• www.pinterest.com

• www.facebook.com

Kako lahko širimo svoj glas na spletu?

FacebookFacebook je najbolj priljubljeno socialno omrežje, ki ponuja virtualno povezanost z vsemi svojimi prijatelji in znanci kar iz vašega kavča.

Facebook je deležen številnih kritik zaradi njihove politike zasebnosti. Obtožbe se nanašajo na prodajanje osebnih informacij uporabnikov oglaševalcem, ter tudi na spremljanje zgodovine spletnih strani z namenom, da vam prikažejo oglase, ki vas bodo najlažje prepričali v nakup.

Kljub kritikam pa je potrebno priznati, da je Facebook lahko odlična platforma za širjenje svojega glasu.

Poznate razliko med Facebook profilom, Facebook stranjo in Facebook Skupino?


http://brazde.org/



TwitterTwitter je še eno socialno omrežje, vredno omembe. Od Facebooka se bistveno razlikuje. Kar objavljate na Twitterju je javno in ni potrebno da potrdite nekoga za prijatelja, da lahko vidi vaše tvite. Vsak lahko spremlja kogar hoče, enostavno s klikom na “follow” gumb.

Še nekaj koristnih povezavhttp://translate.google.com/ - Prevodi

http://maps.google.com/ - Zemljevidi

http://prevoz.org/ - Poceni prevozi

http://www.podarimo.si/ - Portal, kjer ljudje podarjajo rabljene stvari

http://www.bolha.com/ - Bolšji sejem na spletu


http://brazde.org/



http://www.bolha.com/

http://www.podarimo.si/

http://prevoz.org/

http://maps.google.com/

http://translate.google.com/

Osnove grafičnega oblikovanja s programom Gimp

Osnove grafičnega oblikovanja z odprto kodnim programom GIMP

V tem priročniku so prikazane osnove dela s programom Gimp. Podrobnejše informacije je mogoče najti na spletnem naslovu http://docs.gimp.org/2.6/en/ kjer smo našli tudi večino informacij objavljenih v tem priročniku.

Kaj je Gimp?GIMP je program za manipulacijo slik. Je odprto kodni program, ki deluje na različnih platformah. V programu najdemo številna orodja za oblikovanje, retuširanje, risanje.

Osnovni koncepti:

PLASTI (Layers)Uporaba plasti (layerjev) prinaša ogromno prednosti za vsakega oblikovalca. Izkušeni oblikovalci jih uporabijo tudi po 20 in več na posamezno sliko.

FORMATISlike shranjujemo v različne formate (JPEG, TIFF, PNG, etc.). Vsak format uporablja svoj tip kompresije (da slike zavzamejo manj prostora na disku). Vsak format ima svoje prednosti in svoje slabosti. Od namena uporabe je odvisno, kakšen format bomo izbrali.Na primer TIFF format zagotavlja zelo visoko kakovost in se zato pogosto uporablja za tisk velikih slik. JPEG pa omogoča višjo kompresijo in se pogosto uporablja na spletu. PNG format pa omogoča transparentnost, zaradi katere a tudi pogosto srečujemo na spletnih straneh.


http://brazde.org/



http://docs.gimp.org/2.6/en/

Uporabniški vmesnik

Slika na naslednji strani prikazuje uporabniški vmesnik programa GIMP.

1. Toolbox: Vsebuje ikone za izbiro orodij, izbiro barve za risanje, barvo ozadja, ter čopiče.Za prikaz dodatnih možnosti izberite Edit --> Preferences --> Toolbox.

2. Tool options: Tu se prikazujejo dodatne možnosti izbranih orodij iz Toolboxa, ki so specifične za vsako orodje.

3. Glavno okno: Vsaka slika se odpre v svojem oknu. Naenkrat imamo lahko odprtih več slik. Edina omejitev pri tem je zmogljivost našega računalnika. Več slik kot je odprtih, počasneje bo računalnik deloval.

4. Layers (plasti)Tu se prikazuje zgradba, torej posamezne plasti v sliki. Te so razporejene tako, da ti ste ki so prikazane višje, se v glavnem oknu pojavijo bolj spredaj. Vrstni red plasti lahko zlahka spreminjamo.

5. Brushes/Patterns/Gradients: Tu lahko nadziramo čopiče, vzorce in barvne prelive.


http://brazde.org/



Osnovne operacije v GIMPu

CROP (Izrez)

Pogosto želimo iz originalne slike izrezati le določen del. V tem primeru lahko uporabimo Crop orodje.

1. kliknemo na Crop gumb v orodni vrstici (Toolbox). Lahko uporabimo tudi bližnjico: Shift + C.

2. Kliknemo na sliko in povlečemo na želeno velikost.

3. Izbor lahko tudi popravljamo, tako da kliknemo v enega od 4 kotnih kvadratkov izbora.

4. Z dvoklikom sliko obrežemo v izbor.


http://brazde.org/



SELECT

Pogosto želimo pri oblikovanju spremeniti le del slike. V GIMPu je mogoče to narediti tako, da izberemo določen del. Ko imamo izbran del slike, bodo nadaljnje operacije vplivale le na izbran del slike. Bližnjice na tipkovnici so e, r in f.

pravokotna in elipsna izbira1. Kliknemo gumb v orodjarni (Toolbox).

2. Kliknemo na sliko v glavnem oknu in povlecimo miško.3. Desni klik > edit > copy.4. Odpremo novo sliko in prilepimo kopijo Desni klik > edit > paste.

LassoLasso je naprednejše orodje za izbor, saj nam omogoča poljubne oblike izbora.


http://brazde.org/



Čarobna palica - Magic Wand

Z čarobno palico lahko naredimo izbor glede na barvno ujemanje povezanih elementov.

Za uporabo je zelo zabavna in zato je zelo priljubljeno orodje med začetniki, ki se učijo dela z Gimpom. Hitro boste ugotovili, da je uporabna le pogojno in v določenih situacijah. Večinoma pa je z njo težko izbrati točno toliko kolikor želimo.

Izbor po barvi

To orodje je zelo podobno Čarobni palici. Razlika pa je v tem, da tukaj deli z podobno barvo ne rabijo biti povezani.

Velikost slikeVelikost slike spremenimo tako:

1. V meniju izberemo IMAGE > SCALE IMAGE.2. Vpišemo novo velikost in pazimo da se proporcije ne spremenijo.3. Kliknemo OK.


http://brazde.org/



Sprememba osvetljenosti in kontrasta

Brightness-Contrast tool je orodje za spreminjanje kontrasta in osvetljenosti. Deluje na izbrani plasti (layerju) ali izboru. Kako ga uporabljamo:

1. Odprite TOOLS > COLOUR TOOLS > BRIGHTNESS-CONTRAST

2. Negativne vrednosti sliko potemnijo, pozitivne pa jo posvetlijo. Podobno je s kontrastom. Tu nastavimo vrednosti po naših željah.


http://brazde.org/



Libre Office – osnove

Kaj je Libre Office?

LibreOffice je brezplačen in odprto koden, s funkcijami bogat pisarniški paket za Windows, Macintosh in Linux, ki ponuja šest s funkcionalnostjo bogatih programov za vse vaše potrebe po izdelavi dokumentov in obdelavi podatkov: Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base. Je povsem poslovenjen, enostaven za namestitev in uporabo ter popolna izbira za domače uporabnike, podjetja, vladne in druge organizacije.

Writer WRITER je urejevalnik besedil LibreOffice. Uporabite ga za vse: od pisanja kratkega pisma do izdelave cele knjige z vstavljenimi ilustracijami, navzkrižnimi sklici, kazali vsebine, pojmov, bibliografijami ... Dopolnjevanje besed, samopopravki, samooblikovanje in sprotno preverjanje črkovanja ter slovnice naredijo še tako težko nalogo enostavno (vse pa lahko tudi izključite, če vam je tako ljubše). Writer je dovolj uporaben, da se spopade z opravili namiznega založništva, kot je ustvarjanje več stolpčnih biltenov, brošur – ostanejo le še meje vaše domišljije.

Writer zna shranjevati in odpirati dokumente v različnih formatih. Med drugim lahko dokument shranite kot .doc ali .pdf.


http://brazde.org/



Orodne vrstice v Writerju

Prikazovanje in skrivanje orodnih vrstic (toolbars)Za prikazovanje ali skrivanje orodnih vrstic kliknite View → Toolbars, in nato ime orodne vrsitce na seznamu. Aktivne orodne vrstice imajo kljukico poleg imena.


http://brazde.org/



Calc CALC je program za preglednice. Uporabite ga za krotitev svojih številskih podatkov in pomoč pri težkih odločitvah med alternativami. Ta nadvse uporabna preglednica vsebuje vsa orodja, ki jih potrebujete za izračun, analizo, povzetek in predstavitev svojih podatkov v numeričnih poročilih ali poživljajočih grafikonih.

Izdelava grafovIzdelava grafov je izredno preprosta.Pripravite tabelo, kot je prikazana na spodnji sliki, jo označite, nato lahko izdelate graf na dva različna načina:

• Kliknite Insert → Chart v meniju.• Ali pa kliknite na ikono za graf v orodni vrstici


http://brazde.org/



ImpressIMPRESS je resnično izjemno orodje za ustvarjanje učinkovitih večpredstavnostnih predstavitev.


http://brazde.org/



Kaj še vsebuje Libre Office?DRAW vam omogoča izdelavo diagramov in skic iz nič. Slika je vredna več kot tisoč besed, zakaj torej ne bi poskusili nekaj enostavnega s črtnimi diagrami? Ali pa pojdite še dlje in na enostaven način izdelajte dinamične 3D-ilustracije in posebne učinke. Tako enostaven ali uporaben je, kolikor si želite, da bi to bil.

BASE je vmesnik za zbirke podatkov paketa LibreOffice. Z Base se lahko neopazno integrirate v obstoječe podatkovne strukture. Na osnovi uvoženih in povezanih tabel in poizvedb iz MySQL, PostgreSQL ali Microsoft Access ter številnih drugih virov podatkov lahko izdelate zmogljive zbirke podatkov, ki vsebujejo obrazce, poročila, poglede in poizvedbe. Polna integracija je možna z vgrajenim pogonom zbirk podatkov HSQL.

MATH je enostaven urejevalnik enačb, ki omogoča hitro postavitev in prikaz vaših matematičnih, kemijskih, elektrotehniških ali znanstvenih enačb v standardni notaciji. Celo najkompleksnejši izračuni lahko postanejo razumljivi, če so prikazani pravilno. E=mc2.

Uporabne bljižnice


Izberi vse

IzrežiPrilepiNajdi in zamenjajPrekliči zadnje dejanjePonovno izvedi preklicano dejanje

Glavni naslovPodnaslovnaslednja vrstica vendar isti odstavekIzberi vse od tu do začetka vrsticeIzberi vse od tu do konca vrsticeIzberi vse od tu do začetka dokumenta

Ctrl+ACtrl+C CopyCtrl+XCtrl+VCtrl+FCtrl+ZCtrl+Y

Ctrl+0 (zero) prednastavljen izgledCtrl+1Ctrl+2

Shift+EnterShift+HomeShift+End

Ctrl+Shift+Home

http://brazde.org/



Osnove multimedije: AudioCilj tega poglavja je spodbujanje kreativnosti udeležencev izobraževanja, ter jih seznaniti z različnimi formati audio datotek, ter z različnimi brezplačnimi programi za snemanje in urejanje audio vsebin.

Audio datotekeIzmed vseh različnih formatov se je najbolj uveljavil mp3 zapis. Kljub temu da ne gre za prosti oziroma odprti standard zapisa audio vsebin. Njegova glavna prednost je v tem, da datoteke shranjene v mp3 zapisu zavzamejo izjemno malo prostora na disku, ob zanemarljivem vplivu na kakovost zvoka. Druga prednost je razširjenost. MP3 lahko poslušamo na zelo širokem spektru naprav, na telefonih, audio predvajalnikih, ter celo na avto radijih in glasbenih stolpih.

Zelo pogosto srečamo tudi glasbene zapise v formatih wav, ogg, WMA,...

Pretvarjanje Youtube posnetkov v MP3Iz Youtube videov lahko pretvorimo zvok v glasbene datoteke in jih nato poslušamo na ostalih napravah. Pri tem moramo upoštevati avtorske pravice. Kljub temu, da tehnologija omogoča tovrstno obdelavo, se moramo zavedati, da obdelava in distribucija avtorsko zaščitenih datotek ni dovoljena.

Najbolj priročno je iz Youtube videov prenesti glasbo v mp3 format. To lahko naredimo na več načinov. Obstaja celi spekter brezplačnih programov, ki to znajo. En zelo popularnih načinov je, da si namestimo katero od številnih dodatkov za brskalnik Firefox, ki nam omogočajo da z klikom ali dvema prenesemo audio zapis na naš računalnik.

Najdemo jih na spletnem naslovu: https://addons.mozilla.org/en-us/firefox/tag/mp3

Naj jih naštejemo nekaj:

• Easy YouTube Video Downloader

• YouTube to MP3

• YouTube mp3

Še obstajajo pa tudi spletni servisi, ki znajo zelo hitro pretvoriti posnetke v MP3. Eden takih je http://www.youtube-mp3.org/

http://www.youtube-mp3.org/

https://addons.mozilla.org/en-us/firefox/tag/mp3

O Audacity

Audacity je brezplačen, enostaven program za snemanje in obdelavo audio posnetkov. Na voljo je za okolja Windows, Mac OS X, GNU/Linux in druge operacijske sisteme. Z Audacity lahko:

snemate zvok v živo, pretvorite kasete in plošče v digitalne posnetke ali na CD, urejate zvočne datoteke Ogg Vorbis, MP3, WAV ali AIFF, izrezujete, kopirate, režete in mešate zvoke, spreminjate hitrost ali višino tona posnetka in še mnogo več.

Z Audacity lahko združujemo več posnetkov v enega, brišemo ali spreminjamo vrstni red posnetkov. Za vsak posnetek uporabljamo svojo stezo (track).

Program je dokaj intuitiven, osnovnih funkcionalnosti se zlahka navadimo. Je pa dobrodošlo vsaj osnovno glasbeno predznanje o tem, kaj je zvok, kaj je šum, kaj je višina in kaj barva tona, tempo, …

Osnove multimedije: VideoEditiranje videa

Za izdelavo videa lahko uporabimo številne profesionalne ali amaterske programe. V sklopu delavnic Za-nič kišta uporabljamo brezplačni odprto kodni program Open Shot, ki je brezplačno na voljo v Ubuntu repozitoriju, lahko pa ga naložimo tudi s spletne strani http://www.openshot.org.Gre za uporabniku prijazen program, ki sicer nima vseh funkcionalnosti, ki jih ponujajo profesionalni programi, a vendar omogoča hitro in enostavno izdelavo video posnetkov zadovoljive kakovosti, ki jih potem lahko naložimo na Youtube.

Delo z Open Shot:

Najprej je potrebno ustvariti nov projekt. Nato v novi projekt naložimo izvorne slike, video posnetke, ki smo jih posneli s kamero in glasbene datoteke, ki jih bomo uporabili za izdelavo končnega videa. Podobno kot programi za editiranje audio datotek, tudi Open Shot uporablja različne steze (tracks). Za vsak posnetek/sliko/audio lahko uporabimo svojo stezo. Za vsako stezo lahko vklopimo ali izklopimo sliko in zvok. Če imamo vklopljenih več slik na različnih stezah, bodo imele prednost tiste slike, ki so na višji stezi. Za prehode med različnimi kadri videa, lahko uporabimo različne efekte, ki popestrijo video.

Uporaba programa Openshot je zelo intuitivna, enostavni uporabniški vmesnik nam omogoča, da lahko udeleženci delavnic znanja skoraj popolnoma samostojno režejo posnetke jih sestavijo skupaj in izdelajo končni video.

http://www.openshot.org/

tehnini prironik - Urbane brazde

Documents

Transcript of tehnini prironik - Urbane brazde