letn

ik X

VI •

julij

200

6 •

860

SIT

(3,5

9 EU

R) z

a in

divi

dual

ne n

aroË

nike

• 9

30 S

IT (3

,88

EUR)

v p

rost

i pro

daji

JULI

JJU

LIJ

JULI

JJU

LIJ

JULI

J

Svet domawww.gea-on.net

slovenijakambodæaislandija

Mrzla deæela ognja

Ljubljanskigrad

»udesa svetaMrzla deæela ognja

Ljubljanskigrad

»udesa sveta

10 / · julij 2006

svet æivali

Povodni moæz evropskim sijem

Kratka, gosta dlaka varuje vidro, da se ne zmoËi in ne ohladi. Ko zleze iz vode, se strese – in æe je suha.

11· julij 2006 /

od lesenim mostiËem se pre-vidno oglasi zeleni æabec, ne-kaj metrov dlje mu odgovo-ri drugi, nato tretji … V na-slednjih trenutkih svatovskopesem zvonko povzame ves

æabji zbor. Prijetna, a glasna druæba.Prihaja tisti poseben, lovcem dobro

znan, nekoliko srhljiv veËerni Ëas, ko odnapetega priËakovanja in pojemajoËesvetlobe oæivijo sence; plazijo se iz vsake-ga grma, iz vsake meglice. ≈Bo priπla, ne

BESEDILO: MARJANA HÖNIGSFELD ADAMI»

P

Sonce poËasi tone za vaπko cerkvijo idiliËne vasice na gri-

Ëu na GoriËkem in z zadnjimi moËmi rdeËi gruËe smetana-

stih oblakov. Izza velikih πopov πaπja in rumenih moËvir-

skih perunik v zamoËvirjenem delu jezera se priplazijo pr-

ve skrivnostne meglice in se razlezejo nad jezersko gladi-

no. Prava podoba zemeljskega paradiæa. Velika bela Ëap-

lja, oæarjena kot rajska ptica, zakroæi nad jezerom in se

spusti v kroπnjo visoke jelπe. Nocoj bo prenoËila v nje-

nem zavetju. ObiËajnejπa siva sorodnica negibno Ëepi na

πtoru, ki moli iz vode, in preæi na primeren plen. Rakar le

πe nekajkrat zacvrËi v vrbovju, nato utihne.

FOTO

GRA

FIJI:

HRV

OJE

OR©

ANI∆

/ARH

IV IN

©TIT

UTA

LU

TRA

12 / · julij 2006

Takπna je vidra. Skrivnostna in previ-dna, a zvedava, kakor je paË znaËilno zakune. Spretna in igriva, skoraj brezteæna,ko se zvijaje poganja skozi vodo. Neusmi-ljena in bliskovito hitra, ko zgrabi, kar seje namenila ujeti. Neustraπna in domalanepremagljiva, ko brani mladiËe. »epravubira ustaljene obvodne poti, jo doËaka-jo le najbolj vztrajni. Marsikoga pa pre-seneti nakljuËno, ko se tega najmanj na-deja. NiË Ëudnega torej, Ëe se ponekodmed ljudstvom pojavlja kot povodnimoæ, jezerska vila, rusalka, celo Nessie alipodobna lokalna ≈povodna« legenda.

•Ko voda preteËe sedemkamnovSkrivnosten, Ëloveku prikrit naËin æiv-

ljenja in naravna redkost plenilke, ki jeodvisna od razpoloæljivosti svojega plenav vodnem okolju, botrujeta naπi neve-

Na moËvirnem rtu, kjer se trstiËje po-greza proti jezeru, zaπumi. Otrpnem, srcedivje razbija. Zaznam skoraj nesliπen zdrsv vodo. Nobenega pljuska, niË Ëofotanja.V soju meseËine se komaj meter od grma,pod katerem tiËim, poblisnejo valovi, ki seπirijo po vodni gladini kot pred ladijskimpremcem. Za hip zagledam plosko glavo,ki drsi proti toku - in æe je ni veË. Ko lunaspet nakloni nekaj blede svetlobe, je nagladini le πe vrsta izdajalskih mehurËkov.

Vidra je z ostrimi zverskimi deraËi za-jetnemu krapu strla lobanjo.

Je bil le privid? »ez minutose za koπato vrbo na obreæjuzasliπi pokanje kosti in glasnomlaskanje.

bo priπla, bo priπla, ne bo priπla.« zdaj iz-πtevam kot Ceferin, ki Ëaka Zvezdico Za-spanko. Toda luËke, ki bi s sojem privab-ljala toliko æeleno gostjo, ne smem pri-ægati. Popolnoma tiho in negibno se sti-skam v zavetje grma ob mostu in upam,da me njena ostra Ëutila ne bodo zaznala… To pomlad je æe deveta noË, ko preze-bam in vztrajam. Koliko bo πe potreb-nih, da jo bom doËakala?

Vidrini iztrebki imajo moËan vonj poribah.

V svojem elementu - oblika golegasmrËka je znaËilna za evrazijsko vidro(Lutra lutra).

FOTO

GAR

FIJA

: MAR

JAN

A H

ÖN

IGSF

ELD

AD

AMI»

FOTO

GAR

FIJA

: MAR

JAN

A H

ÖN

IGSF

ELD

AD

AMI»

13· julij 2006 /

dnosti o tej æivalski vrsti in njeni razπirje-nosti. Kaj nam pomeni odgovor na vpra-πanje, koliko je vider v Sloveniji, ko sepehamo od enega do drugega trgovskegamegamarketa in iπËemo ravno tisti pral-ni praπek, ki je v sinoËnjem televizijskemoglasu obljubljal Ëudeæno odstranitev vsehmadeæev s perila?

Odgovor ponuja veË kot le premislek onaπi danaπnji odtujenosti od procesov vnaravi. Ponuja razmislek o tem, kam od-teËe voda iz pralnega stroja in ali je nanjeni poti do reke ≈sedem kamenËkov«(Ëistilna naprava), na katerih se bo zadr-æala veËina okolju πkodljivih snovi izpralnega praπka. Ponuja tudi razmislek otem, koliko pitne vode bo porabil naπstroj, da bo opral pet kilogramov perila,ki smo ga morda oblekli le enkrat? In ko-liko je takπnih pralnih strojev v sodob-nem stanovanjskem bloku, ki spominja

na Ëebelje satje? Koliko jih je v majhnivasi, ki nima ne Ëistilne naprave ne kana-lizacijskega omreæja? Podatek, da je Bu-kovniπko jezero, ≈biser med goriËkimigozdovi«, ki na svoje energetsko bogatetoËke privablja na tisoËe obiskovalcev,med vsemi vodami na GoriËkem najboljobremenjeno s fosfati, nas torej ne bismel presenetiti. Prav tako ne podatek,da je Hodoπko jezero Ëez vse mere obre-menjeno z nitrati, saj se vode zbirajo scelotnega obmoËja nad jezerom, kjer jenajveË kmetijskih povrπin.

Od 26 000 km vodotokov, kolikor sojih namerili v Sloveniji, jih je samo 18 %v povsem naravnem, nespremenjenemstanju Ö; slaba Ëetrtina je utrpela manjπeposege, ki niso bistveno spremenili nji-hove podobe in vodnega reæima; vsiostali vodotoki pa so v veËji ali manjπimeri predrugaËeni z ≈vodnogospodar-skimi posegi«, tudi hidroelektrarnami inspremljajoËimi vodnimi zgradbami. In

Reka Ledava v Avstriji, kmalu podizvirom, v nespremenjenem okolju -ko teËe po ravnicah Prekmurja, je nespoznamo veË …

Vidrine stopinje nas presenetijo tuditam, kjer jih ne bi priËakovali.

13· julij 2006 /

FOTO

GRA

FIJA

: HRV

OJE

OR©

ANI»

/ARH

IV IN

©TIT

UTA

LU

TRA

FOTO

GAR

FIJA

: MAR

JAN

A H

ÖN

IGSF

ELD

AD

AMI»

14 / · julij 2006

tu smo spet pri nesreËnem pralnem stro-ju, ki poleg vode zahteva tudi elektriËnoenergijo. »e smo pripravljeni odπteti veËdenarja, bomo kupili energetsko varËne-ga, ceneni pa porabijo veË dragoceneenergije. Narobe svet.

•Suhe breæine za varnopreËkanjeVidrin naravni æivljenjski prostor so

vse niæinske, poËasi tekoËe reËice in po-toki z bogato obreæno zarastjo, med ka-tero ne manjka starih dreves s previsni-mi kroπnjami in razvejanimi korenina-mi nad obreæjem. Takπne vode so boga-te z raznovrstnim æivljenjskim prosto-rom, ki ga naseljujejo prav tako razliËneæivalske vrste. Tu je plenilki miza boga-to pogrnjena; izbira lahko med razliËni-mi vrstami rib, raki, piπkurji, dvoæivka-mi, πkoljkami, ne uide tudi kakπna mla-da raca ali ponirek, pa rovka, miπ alidrug manjπi sesalec; tudi kakπne veËjeæuæelke, npr. hroπËa kozaka, zgrabi mi-mogrede.

Njen glavni plen pa so vendarle ribe,dober kilogram na dan. Za hitro gibanjev hladni vodi potrebuje precej energije,ribe in drugi vodni organizmi pa sodijobolj med postne jedi …

©ele novejπa raziskovanja so pokazala,kako pomembne so za vidro stojeËe vo-de, tudi Ëe so umetne zajezitve ali ribni-ki, pa tudi razliËna mokriπËa. To so ha-bitatni vozli, ki bogatijo njen jedilnik inimajo pomembno vlogo predvsem vkritiËnih razmerah, ko vode primanjku-je ali ko samica z mladiËi potrebuje veË-je koliËine hrane. Vidra do njih najdepot, tudi Ëe le-ta vodi skozi cev, Ëez ce-sto ali dvoriπËe. Nevarne pa so pred-vsem obvodne poti pod mostovi brezustreznih suhih breæin, police ali vsaj

zloæenih skal, kjer bi se vidra lahko≈podpisala« z iztrebkom, pomeπanim zmarkacijskim izloËkom. Zato jo ubereËez cesto in ob gostem, hitrem prometupogosto nima sreËe. Smrt pod avtomo-bilskimi kolesi je v zadnjih letih najpo-gostejπi vzrok umrljivosti vider, tako vEvropi kot pri nas.

Lov na vidro sega stoletja, celotisoËletja nazaj. Dvorna Knjiga o lovu(Livre de la Chasse) grofa GastonaPhébusa iz 14. stoletja je dolgo veljalaza ››lovski katekizem«. V poglavju››Kako lovimo in ubijemo vidro« svetuje,da poπljemo πtiri hlapce vzdolæ reke:dva na levi in dva na desni breg, poeden naj iπËe v smeri toka in po edenproti toku. »e je v revirju vidra, jezagotovo pustila za sabo iztrebke alisledi v pesku ali blatu. Ko jih najdejo,iskanje nadaljujejo psi. Metodapresenetljivo spominja na danaπnjostandardno evropsko metodo, sevedasamo do psov …

Vidra je oportunist - ujame,kar je najlaæje, najbliæje, karse najmanj upira in kar jeletnemu Ëasu najprimerneje.

FOTO

GRA

FIJA

: HRV

OJE

OR©

ANI»

/ARH

IV IN

©TIT

UTA

LU

TRA

15· julij 2006 /

•Od pasti do kroænikaÆalostno dejstvo je, da je k poznavanju

vidrinega naËina æivljenja najveË prispevallov. Veljala je namreË za postno jed, sajjo je mokronoπki æupnik, ≈pacano v sed-mih razliËnih kvaπah«, cenil bolj kot vsa-ko drugo meso. Do poznega srednjegaveka je bilo vidrino meso poleg bobrove-ga, rib, πkoljk in rakov naprodaj na trgu.Kuharske recepte za pripravo vidrinegamesa najdemo πe v novejπih izdajah ku-harske knjige Felicite Kalinπek z letnico,ko je bila vidra æe desetletje zavarovana.

Toda vidrino meso ni bil najpomemb-nejπi cilj lova.

Glavni motiv je bil seveda kakovost-no, nadvse cenjeno krzno, ponekod sta-tusni simbol vladarjev in plemstva. Ka-rel Veliki je npr. nosil do tal segajoËplaπË iz vidrovine. V 1. letniku Lovca(1910) lahko preberemo, da se iz ≈vidri-nega koæuha lahko napravljajo razniovratniki za dame, ki stanejo po 100 K inπe veË, dalje razne kape, naπitki z suknje,rokavice itd., iz sicer neporabljive volnepa razni ËopiËi za slikarje.« V sezoni1953/54 je Lovska zadruga v Ljubljani

Dolgi in moËni brki (vibrise) pomagajovidri pri lovu v kalni vodi. Tudi vidi dobropod vodo, uπesa pa pod njo zatisne.

odkupovala vidrine koæe po 4000 din(volka po 1000 in kune po 6000 do 7000),πtiri leta pozneje so bile veË kot dvakratdraæje.

Lovsko strast je πe podæigala domnev-na velikanska ≈πkoda«, ki jo je vidra po-vzroËala bodisi v ribnikih ali ribogojni-cah, bodisi v naravnih vodah, ki so si jihprilaπËali ribiËi. Lov na vidro so cenilitudi kot razburljiv πport, kjer niso izbi-rali sredstev. Zalezovali so jo v vsakemdnevnem in letnem Ëasu, na kopnem inv vodi, ji nastavljali raznovrstne pasti,zanke in mreæe, zastrupljene vabe, jo na-badali na osti in streljali. RibiËi in lovciso razvili pravo oroæarno pasti, od æele-znih stopalk do pletenih ≈sveænjakov«oz. ≈πkræakov«, kakor so jih paË lokalnopoimenovali. V Angliji so lov s posebnopasmo psov, vidrarji, prepovedali πeleleta 1978!

V srednjem veku je veËinadvorov v srednji EvropiplaËevala posebneganameπËenca, ki je skrbelle za lov na vidre!

IZ K

NJIG

E D

AS H

ÖFI

SCH

E JA

GD

BU

CH D

ES G

ASTO

N P

HÉB

US,

AKA

DEM

ISCH

E D

RUCK

- UN

D V

ERLA

GSA

NST

ALT,

GRA

Z, A

UST

RIA

16 / · julij 2006

•Ambasador ohranjanjavodaVidra je nadvse uspeπna æivalska vrsta,

ki je preæivela tisoËletni pokol in kljubo-vala razliËnim lovnim iznajdbam.

Toda bliæina Ëloveπke civilizacije pri-naπa nove nevarnosti v obliki obremeni-tev voda z razliËnimi strupenimi, neraz-gradljivimi, kancerogenimi in drugaËeπkodljivimi snovmi, ki se kopiËijo poprehranskem spletu navzgor. Volk lisico,lisica maËko, maËka miπko, miπ pπeniËko… Vidra je nemalokrat zadnja. V njenihorganih pa koncentracija πkodljivih sno-

vi lahko povzroËi trajne spremembe, za-strupitve, neplodnost … Ali nismo tegaæe nekje sliπali?

V Evropi se vidra vraËa. Spremljanjanjenih populacij v razliËnih dræavah kaæe-jo, da naseljuje nekdanje habitate hitreje,kot smo priËakovali, Ëe le poskrbimo zaizboljπanje razmer v vodnem okolju. Vra-Ëa se s prikupnim obrazom karizmatiËneevropske vrste in nam pripoveduje zgod-bo o ohranjenih rekah, Ëistih potokih, vkaterih æivijo zdrave ribe, æabe, raki, inπkoljke. Pripoveduje zgodbo o evropskemekoloπkem omreæju Natura 2000, s kate-rim si kupujemo odpustke za preteklegrehe, o dobrem stanju voda, ki smo ga æekdaj zapravili in ga moramo po evropskiokvirni vodni smernici obnoviti do leta2015. Bomo konËno prisluhnili povodne-mu moæu?

Kljub prepriËanju, ki je vladalov zaËetni evforiji evropskihnaravovarstvenih prizadevanj,da v reguliranih inosiromaπenih vodotokih nepreæivi, se je izkazala zamnogo bolj prilagodljivo.

OSEBNA IZKAZNICA VIDRESistematika:red zveri (Carnivora)druæina kune (Mustelidae)poddruæina vidre (Lutrinae)vrsta evrazijska vidra (Lutra lutra)

Telesna dolæina:samec 1,20 msamica 1,10 m

Telesna teæa:samec 8 do 11 kgsamica 5 do 7 kg

Dolæina brk (vibris):do 25 cm

©tevilo krempljev:prednja taca 5zadnja taca 5

Gostota koæuha:do 50 000 dlak/cm2

©e ohranjena divjina ob spodnji Dravi -ena redkih pri nas. Vidra je tu vsakdanjisprehajalec. Eno takπnih obmoËij je tudiMirna na Dolenjskem - obmoËje, ki jepredlagano za omreæje Natura 2000 zavidro.

FOTO

GAR

FIJA

: MAR

JAN

A H

ÖN

IGSF

ELD

AD

AMI»

FOTO

GRA

FIJA

: HRV

OJE

OR©

ANI»

/ARH

IV IN

©TIT

UTA

LU

TRA

17· julij 2006 /

LIFE III - NATURAOhranjanje populacije vidre(Lutra lutra) na GoriËkem

Zanimanje za evrazijsko vidro (Lutralutra) je v osemdesetih letih prete-klega stoletja zaËelo naraπËati pred-vsem zato, ker so raziskave pokaza-le, da je kot plenilec na vrhu prehra-njevalne piramide odliËen kazalecohranjenosti vodnih ekosistemov. Izindustrijsko razvitih deæel z visokoæivljenjsko ravnjo je veËinoma æe iz-ginila ali pa je postala zelo redka.Uvrstila se je prav na vrh rdeËega se-znama ogroæenih æivali v Evropi, po-stala je simbol evropske konvencijeo varstvu æivalskih in rastlinskih vrst- Bernske konvencije. Navaja jo tudiHabitatna direktiva, zato je za vrstopotrebno zagotoviti posebne varstve-ne ukrepe. Eden od teh so tudi po-sebna varstvena obmoËja, poveza-na v evropsko ekoloπko omreæje Na-tura 2000. Projekti LIFE - NATURA,ki jih razpisuje Evropska komisija,so usmerjeni neposredno v nastaja-nje ter upravljanje takπnih obmoËij.

Od 1. novembra 2004 do 31. oktobra2008 na GoriËkem poteka LIFE pro-jekt za ohranjanje vidre s podporoEvropske komisije in dveh slovenskihsofinancerjev (Ministrstva za okoljein prostor in Javne agencije RS za æe-lezniπki promet). Najpomembnejπanaloga je ohraniti in izboljπati vidrinæivljenjski prostor ter njeno varnost.

Ker je vidra krovna vrsta sladkovodnihekosistemov, pa lahko s svojim zna-Ëilnim karizmatiËnim videzom oprav-lja pomembno sporoËilno vlogo spo-roËilne pri ohranjanju voda in æivljenj-skega okolja v najπirπem pomenu.Za uresniËevanje teh nalog bomozgradili nov eko-center AQUALUTRAv Kriæevcih na GoriËkem.

V projektu LIFE za ohranjanje vidre na GoriËkem spremljamo dogajanja v populacijitudi z avtomatskimi kamerami, povezanimi z infrardeËimi senzorji. Letoπnjo pomladse je v fotopast najprej ≈ujela« celotna druæina (samica s tremi mladiËi), kasneje paso mladiËi æe sami raziskovali okolje.

Kjer æivimo v prijateljstvu z vodami,tam je vidrin obraz najËistejπiin njena krvoloËna volja do æivljenja najælahtnejπa.O, da bi naπe vodespet postale kraljestvo povodnega moæa!

(Iztok Geister)

17· julij 2006 /

FOTO

GRA

FIJA

: ARH

IV P

ROJE

KTA

LIFE

2006_07_NASLOVNICA GEA2006_07_GEA_POVODNI MOZ Z EVROPSKIM SIJEM