stra

n 1

Glasilo občine Mežicaapril 2012

XXVIII. številka / X. leto

Š U M C

stra

n 2 kaz

alo

Spremembe podatkov za ODLOČBE –

nadomestilo za Uporabo stavbnega zeMljiŠča.

Na podlagi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mežica (Uradni list RS, št. 118/2008) pozivamo vse lastnike oz. uporabnike nepremičnin, ki so po tem Odloku zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, da najkasneje do 30. 03. 2012 javijo vse morebitne spremembe, ki bi vplivale na odmero nadomestila v letu 2012 (sprememba velikosti, namembnosti, zavezanca …).

Pozivamo vas, da nam vse spremembe sporočite najkasneje do 30.03.2012 na Občino Mežica, Trg svobode 1, Mežica, tel. 02 82 79 357 ali elektronski naslov: mateja.mesnjak@mezica.si.

v kolikor Nam podatkov do zgoraj NavedeNega roka nE BOSTE SPOROČiLi, BOMO SMaTRaLi, Da DO SPREMEMB ni prišlo iN vam bomo odmerili naDOMESTiLO za UPORaBO STavBnEga zEMLjišČa za LETO 2012 na PODLagi PODaTkOv, S kaTERiMi RazPOLagaMO.

Občina Mežica

oddelek za gospodarstvo

3 proračun občine za leto 2012

7 očistimo slovenijo 2012

7 novorojenčKi in starostniKi

8 vlaga in zidna plesen

8 v mežici sta bila neKdaj dva šumca

12 vetrne eleKtrarne na peci

15 nezlomljiva volja - simona coKan

16 pomežiK Kulturi 2012

18 simpozij o harmanu voglu

19 prostovoljKa v berlinu

20 večer ob tresKi

20 ure do večnosti z umetnostjo

21 td mežica - december 2011

23 božična vas

24 božično-novoletni direndaj

24 balinarji du mežica

25 moje doživljanje pusta

25 lasvegas v dravogradu

26 sKupščina združenja ruda

27 obisK najmlajših v Kd porm

28 na mlade gasilce smo

v mežici ponosni

29 razstava o almi

maKsimilijani Karlin

30 regijsKo teKmovanje za

canKarjevo priznanje

30 obisKal nas je modri jan

31 znani mežičarji: tone Kajzer

34 mežičarji po svetu: maroKo

36 potep po deželi aboriginov

stra

n 3

PRIHODKI PRORAČUNA3.730.267,00 €

SeStAvA PRIHODKOv PRORAČUNA zA letO 2012

davčni prihodki 2.159.096 € 58,0 %nedavčni prihodki 255.026 € 6,8 % Kapitalski prihodki 171.657 € 4,6 %transferni prihodki 1.144.488 € 30,6 % 3.730.267 €

v proračunu so sredstva zagotovljena za dejavnost občinsKih organov in uprave občine, osnovno izobraževanje, socialo in otrošKo varstvo, Kulturo, šport, zdravstveno varstvo, Kmetijstvo in gozdarstvo, turizem cestno in Komunalno gospodarstvo in druge javne potrebe. na veliK del odhodKov občina, žal, nima neposrednega vpliva, saj je njihova višina določena z zaKonsKimi predpisi, del, Ki pa ostane, je razporejen v sKladu z načrti in potrebami.

ODHODKI PRORAČUNA3.746.199, 00 €

SeStAvA ODHODKOv PRORAČUNA zA letO 2012

tekoči odhodki 882.660 € 23,6 %tekoči transferji 1.355.253 € 36,2 %investicijski odhodki 1.484.938 € 39,6 %investicijski transferji 23.348 € 0,6 %

3.746.199 €

Z Zaključno raZpravo in sprejetjem proračuna občine mežica Za leto 2012 so svetniki na svoji 12. redni seji občinskega sveta 26. marca 2012 Zaključili proceduro sprejemanja občinskega proračuna Za leto 2012.

proračun občine mežica je letos vreden 3.730.267,00 eur, kar je enako lanskoletni realiZaciji proračuna. v tem letu občina ne načrtuje dodatnega Zadolževanja oZiroma najetja kredita. največ bo v proračun priteklo davčnih prihodkov (58,6 % od vseh prihodkov), sledijo transferni prihodki (31,0 %), nato nedavčni prihodki (5,7 %) ter kapitalski prihodki (4,7 %).

Proračun občIne Mežica za leto 2012

stra

n 4

tudi v tem letu bomo veliK del sredstev (Kar 40,45 % vseh odhodKov) namenili investicijam v novogradnje, reKonstruKcije in adaptacije. sredstva v višini 1.497.755,00 eur bodo vložena v naslednje projeKte:

POmembNe INveStIcIje IN PROjeKtI

pp 13040 vzpostavitev čezmejnega geoparka med peco in Košuto 50.050,00 €pp 13051 celovita obnova mestnega jedra mežica 284.864,00 €pp 13061 odstranitev objekta – drvarnice na lenartovi ul. 11.180,00 €pp 13071 prenova javne razsvetljave 65.079,00 €pp 14017 projekt obrtna cona vogarjevo 49.143,00 €pp 15004 regijsko sofinanciranje (Kocerod) 180.461,00 €pp 15017 izgradnja fekalne kanalizacije v mežici (smrečnikovo) 27.000,00 €pp 15027 obnova kanalizacije na partizanski ulici in cesti na pokopališče 50.730,00 €pp 16046 uravnoteženje vodooskrbnega sistema v mežiški dolini 13.080,00 €pp 16047 investicijsko vzdrževanje vodooskrbnega sistema 19.010,00 €pp 16006 gradnja in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice 6.000,00 €pp 18051 ureditev otroškega igrišča stržovo 4.320,00 €

skupaj: 760.917,00 €

UKRePI – SANAcIjA POSleDIc RUDARjeNjA v mežIšKI DOlINI zA letO 2012

pp 19037 zamenjava zemlje pri otroških igralih 6.000,00 €pp 19027 subvencije za zagotovitev varovalne prehrane 18.000,00 €pp 13058 stroški za mokro čiščenje prahu 40.000,00 €pp 13069 preplastitev cest v mežici 236.000,00 €

skupaj: 300.000,00 €

PROStORSKI IN RAzvOjNI PROjeKtI ObČINe

pp 02007 razvojni program občine mežica 9.000,00 €pp 12004 izdelava lokalnega energetskega koncepta 7.030,00 €pp 13056 ureditev podjunske ulice 7.000,00 €pp 13063 projekt ureditve vaških lokalnih cest 8.531,00 €pp 16003 prostorski dokumenti občine 31.000,00 €

skupaj: 62.561,00 €

ObNOvA šPORtNIH ObjeKtOv

pp 18045 obnova nogometnega stadiona 87.500,00 €pp 18046 obnova športne dvorane v mežici 122.600,00 € skupaj: 210.100,00 €

DelOvANje IN vzDRževANje - NARODNI DOm mežIcA

pp 18037 sofinanciranje delovanja nd mežica 35.000,00 €pp 18013 investicijsko vzdrževanje nd mežica 5.000,00 €pp 18038 tekoče vzdrževanje nd mežica 48.000,00 € skupaj: 88.000,00 €

stra

n 5

poleg denarja, ki je namenjen za naložbe, so v proračunu občine mežica načrtovana tudi sredstva, ki jih občina namenja ustanovam in zavodom, katerih soustanoviteljica je in ki jih v strukturnem deležu tudi sofinancira. za njihovo nemoteno delovanje smo jim tudi letos namenili vsaj enake deleže, kot so jih bili deležni že do sedaj.

s Koncem meseca februarja so se že zaKljučili javni razpisi, na podlagi Katerih bodo razdeljena sredstva za dejavnosti in programe društev Kot sledi:

društva na področju športa 42.506,00 €društva na področju kulture 29.742,00 €društva na področju kmetijstva in podeželja (las) 50.646,00 €društva na področju socialnega varstva 11.555,00 €društva na področju turizma 5.394,00 €društva na področju za mlade 9.000,00 €

prav taKo Kot v preteKlih letih bomo tudi letos obdarili vse novorojence, financirali cepljenje deKlic proti virusu hpv, nagradili najboljše učence v osnovni šoli, subvencionirali avtobusne vozovnice za srednješolce ter sofinancirali turistične prireditve ter promocijo naše občine. posebno sKrb bomo namenili tudi vsem socialno šibKim ter pomoči potrebnim.za primerjavo vam v nadaljevanju podajamo nekaj preglednic, ki ponazarjajo gibanje občinskega proračuna ter občinskih financ v zadnjih šestih letih.

dušan Krebelžupan občine mežica

plače in drugi izdatKi zaposlenim

prispevKi delodajalcev za socialno varnost

izdatKi za blago in storitve

plačila domačih obresti

rezerve

subvencije

transferi posamezniKom in gospodinjstvom

transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam

drugi domači transferi

teKoči transferi v tujino

naKup in gradnja osnovnih sredstev

inv. transf. prav. in fizič. oseb. Ki niso pu

odplačila domačega dolga

200.

000,

00 €

400.

000,

00 €

600.

000,

00 €

800.

000,

00 €

1.00

0.00

0,00

€

1.20

0.00

0,00

€

1.40

0.00

0,00

€

1.60

0.00

0,00

€

stra

n 6

ReAlIzAcIjA PRORAČUNA PO letIH

števIlOPRebIvAlcevv ObČINI PO letIH

zadolževanjeobčine Po letih

RealizaCija PRoRačuna na PRebivalCaPo letih

4.000.000,00 €

4.000 oseb

400.000,00 €

3.500.000,00 €

3.500 oseb

350.000,00 €

3.000.000,00 €

3.000 oseb

300.000,00 €

2.500.000,00 €

2.500 oseb

250.000,00 €

2.000.000,00 €

2.000 oseb

200.000,00 €

1.500.000,00 €

1.500 oseb

150.000,00 €

1.000.000,00 €

1.000 oseb

100.000,00 €

500.000,00 €

500 oseb

50.000,00 €

0,00 €

0 oseb

0,00 €

2007

2007

2007

2008

2008

2008

2009

2009

2009

2010

2010

2010

2011

2011

2011

2012

2012

2012

1.200,00 €

1.000,00 €

800,00 €

600,00 €

400,00 €

200,00 €

0,00 €2007 2008 2009 2010 2011 2012

zadolžitevobčine na PRebivalCaPo letih

210,00 €

180,00 €

150,00 €

120,00 €

90,00 €

60,00 €

30,00 €

0,00 €2007 2008 2009 2010 2011 2012

stra

n 7

tudi letos je pomlad že začela spreminjati podobo narave in s tem Kazati naš odnos do nje!s skupnimi močmi in veliko dobre volje smo tudi v občini mežica, v soboto 24. 03. 2012, uspešno izpeljali čistilno akcijo očistimo slovenijo 2012. aKcije se je udeležilo preKo 300 ljudi. sodelovali so člani različnih društev: prostovoljno gasilsko društvo, ribiška družina mežica, lovska družina peca, iKdm perkmandelci, turistično društvo ... in drugi.prav tako so sodelovali višji razredi osnovne šole, najstarejši otroci iz vrtca z njihovimi vzgojiteljicami ter številni drugi prostovoljci. čistilno akcijo so organizirala tudi nekatera podjetja v občini, ki so s svojimi zaposlenimi čistila okolico svojih podjetij. po podatkih Komunalnega podjetja mežica smo zbrali 35 m3 različnih odpadkov.ne ukvarjajmo se s svojo preteklostjo in sosedovim mnenjem, zrimo v lepšo, čistejšo prihodnost in uporabljajmo svojo voljo. občina mežica ter Komunalno podjetje mežica se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali v vse slovenski čistilni akciji očistimo slovenijo 2012!

85 letmarija ARBEITERmirKo BOROVČANINfranc JELENernest LOGARvalentina OSOJNIKjera SEIDL

90 let in večmatilda STROPNIKmarija ŠELER

NOVOROJENČKIroK PERŠAK nace KOhEK

benjamin MARMARAcivana VAČuNmaša SAMEc

liza GOVc

v imenu občinske uprave občine mežica in v svojem imenu iskrene čestitke vsem starostnikom,novorojencem in njihovim staršem.

dušan Krebel, župan

stra

n 8

sprva mala, zatišna kmetijska mežica se je z osnovanjem fužin po letu 1776 začela razvijati v razgibano obrtniško in malo pozneje, s postavitvijo rudarskih in topniških naprav na bregu in na poleni, tudi v industrijsko naselje. K živahne-mu utripu tedanje mežice pa je prispeval še manjši premo-govnik na stržovem, ki je obratoval od leta 1802 do 1885. skratka, potok šumc je za mežico v njeni zgodnji industrijski dobi na prehodu iz 18. v 19. stoletje pomenil osnovo za nadaljnji razvoj.

naj ponovno naštejem (v knjigi mežica 1994 – o podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici sem opisal tudi

nekdanje mežiške fužine in druge vodne pogone na potoku šumc.) vse pogone in obrate na šumcu, in sicer glede na sta-nje pred prvo svetovno vojno, ko so skoraj vsi še obratovali. na razmeroma kratkem toku (nekaj več kot 2 km) od izvira pod gorno do izliva v mežo so si sledili:• mlačnikov, nekdaj Sevtičev mlin (še obratuje),• Plodrov, danes Krivčev mlin (obnovljen, še obratuje),• Ručnikova žaga (opuščena pred 2. svetovno vojno),• Ručnikov mlin (podrt okoli leta 1975)• encijev mlin (opuščen po 2. svetovni vojni),• encijeva kovačnica (opuščena še pred letom 1930),• pogon za Henrikov jašek premogovnika,

zidna plesen največkrat nastane zaradi prevelike koncentracije vlage v prostoru.viri vlage v zraku so: » osebe, ki oddajajo vlago v zrak z dihanjem in potenjem» kuhanje, kopanje, pranje, pomivanje posode, itd., » rože in okrasno rastlinje. Relativna vlaga PRostoRov naj bi bila v PovPRečju 60%. posledica nastanka zidne plesni je prevelika koncentracija vlage v prostoru, katera se zaradi temperaturnih sprememb izloči na hladnih površinah notranjih zidov. za odpravo plesni moramo upoštevati naslednje:» redno prezračevanje prostorov - prezračite stanovanje tudi večkrat dnevno, tako da za nekaj minut odprete v prostoru nasproti si ležeča okna;» vrata kopalnice in kuhinje, kjer se ponavadi nahaja veliko pare, imejte vedno zaprta; v vsakem primeru pa vodni pari omogočite pot na prosto, pri čemer mislimo predvsem na prezračevalni kanal v kopalnici in kuhinjsko napo v kuhinji;» vrata do neogrevanih prostorov imejte zmeraj zaprta, da se na njihovih stenah ne nabira kondenzirana vlaga iz preostalih, ogrevanih prostorov;» pralni stroj, sušilni stroj in vse vlažno perilo spravite v kletne prostore, če je to seveda mogoče;» premislite o tem, da tudi sobne rastline lahko povečajo vlažnost zraka;» toplotna telesa se morajo nahajati prosto v prostoru in ne za recimo kakimi omarami, na stenah katerih se z lahkoto lahko nabira plesen.

mateja mešnjaK, občina mežica - oddelek za gospodarstvo

na občini mežica vse pogosteje ugotavljamo, da imajo najemniKi

občinsKih stanovanj težave z vlago ter zidno plesnijo zaradi

nepravilnega prezračevanja, zato vam v nadaljevanju ponujamo neKaj Koristnih nasvetov.

v mežici sta bila nekdaj dva Šumca

stra

n 9

• pogon za premogovniško pralnico na mrvovem,• fužina pri melku (opuščena leta 1916),• Stržòvi mlin (opuščen po 2. svetovni vojni, podrt okoli leta 1985),• Stržòva žaga (po letu 1945 opuščena, nato preurejena v stanovanje),• logarjeva fužina (opuščena leta 1916),• Čorejeva fužina (opuščena leta 1916),• Abnarjeva fužina (opuščena leta 1916),• žagmojstrova žaga in mlin (mlin so opustili okoli leta 1918, tedaj je bila zgrajena mala elektrarna. žago so podrli leta 1994.),• Kivova fužina, pozneje kovačnica Pungartnik (zgradba brez kovaških naprav še stoji.),• Stoparjev mlin (opuščen po letu 1945, podrt okoli leta 1960),• Stoparjeva kovačnica (opuščena po letu 1945, podrta leta 1961),• tòrčev mlin, po letu 1909 moderniziran Guttenbergerjev mlin in elektrarna (elektrarna opuščena leta 1948, mlin leta 1954),• Fužina »pokrca« (opuščena leta 1916, zadnji del zgradbe podrt leta 1963),• Strope za drobljenje lubja pred izlivom šumca v mežo (opuščene že pred koncem 19. stoletja).

vodno silo potoka šumca so precej izkoriščali tudi že pred fužinarsko dobo. po podatkih terezijanske davčne rektifika-cije (nekakšen prvi katastrski popis zemljišč in dajatev), ki je bila na uradu mežica izdelana od 6. aprila do 26. junija 1750, so na takratni glavni strugi šumca obratovali na-slednji vodni pogoni, ki jih naštevam po vrstnem redu od zgornjega proti spodnjemu toku potoka:• Sevtičev (mlačnikov) hišni mlin z enim kamnom,• Hanžejev hišni mlin z enim kamnom,• Ručnikov hišni mlin z enim kamnom,• Stržòvi mitninski mlin s tremi kamni,• mrvòvi hišni mlin z enim kamnom,• žagmojstrov hišni mlin z enim kamnom in žaga,• Kivov hišni mlin z enim kamnom,• tòrčev mitninski mlin s tremi kamni,• Oberov hišni mlin z enim kamnom.deseti po vrsti je bil brdnikov mlin, ki ga je poganjal drugi tok šumca, tedaj tekoč po samostojni strugi vse od izvirov v okolici skudnikovega ribnika pa do izliva v mežo. v nadalje-vanju ga imenujem »drugi« šumc. potek strug obeh ločenih šumcev sem vrisal v karto današnje mežice.

zaradi popolnosti podatkov o nekdanjih mežiških mlinih navajam še preostale, in sicer iz časov marije terezije:• Keupov hišni mlin v današnji senčni vasi na potoku škratkovcu,• Kočanov hišni mlin z enim kamnom (onkraj meže),• Kajžerjev hišni mlin z enim kamnom (na meži, onkraj meže),• Gutovnikov hišni mlin z enim kamnom na gutovnikovem potoku (onkraj meže),• Kunčev – Starijev hišni mlin z enim kamnom na starijevem potoku (onkraj meže).na območju današnjega mežiškega okoliša je stal še Obèrov miln, in sicer na obèrovem potoku prek meže, nasproti marholčevim bajtam na ozemlju naselja plat, tedaj pripadajočega uradu guštanj.

o približnem poteku struge nekdanjega »drugega« šumca, od stržòvega navzdol do izliva v mežo, so se v času prve jugoslavije ohranili – zaradi družinskega izročila – še kar živi spomini. o šumcu za župniščem pa so (pri pouku lokalne zgodovine) pripovedovali tudi na mežiški osnovni šoli še po letu 1945. celo do še pred nekaj leti so nekateri starejši mežičani, doma ob celovški cesti, vedeli povedati, da naj bi struga tekla pod stržòvim, ob cesti k rehtu, pred čorjevo hišo, nato pa je zavila mimo abnarja na Keupovo, se usme-rila po današnjem spodnjem delu podjunske ulice in zavila na župnišče do meže. mežina struga je tedaj (prek vivodovih travnikov) tekla bliže republiški cesti.

omenil sem že, da je »drugi« tok šumca poganjal brdni-kov mlin. mlin je stal pod vznožjem brdnikovega hriba, za nekdanjo stoparjevo gostilno. zadnji ostanki zidovja mlina, opuščenega že pred okoli 220 leti, ko so mu odvzeli vodo, še stoje ob podjunski ulici, v soseščini majhne krajevne elektrarne, postavljene pred nekaj leti na cevovodu vodovo-

stra

n 10

stra

n 11

da šumc proti prevaljam. zemljiška parcela tega mlina je kljub njegovi davni opustitvi že od franciscejskega katastra dalje, vse do danes veljavne zemljiške knjige, označena kot »stari mlin« oziroma prej »alte műhle, k. o. mežica, št. 252«. parce-lo z opuščenimi ostanki zgradbe mlina je, obenem s celim brdnikovim posestvom, leta 1900 kupil od tedanjega lastnika antona praperja gostilničar in posestnik rudolf stopar st..

iz pripovedovanj o nekdanjem brdnikovem mlinu in »drugi« strugi šumca je bilo zaznati, kot da so nekateri domačini domnevali, da je po opuščeni strugi za župniščem tekel kar ves mežiški šumc. vendar temu ni bilo tako, kar je razvidno že iz obstoja fužin, ki jih je do leta 1916 vse poganjal »glavni« šumc. v raziskovanje obstoja in trase tega »drugega« šum-ca se med zaključevanjem besedila za svojo knjigo v mežici nisem utegnil spuščati, čeprav me je močno mikalo, da bi to tematiko razvozljal.pred nekaj leti so mediji objavili, da je arhiv slovenije v ljubljani pridobil z dunaja preslikano gradivo t.i. jožefinskih vojaških merjenj, ki poprej naši javnosti niso bila poznana. gradivo vsebuje tekstualni del z grobim opisom krajev in poti ter karte v merilu okoli 1:40.000. barvne karte so prvi podrob-nejši, a zelo približni, doslej znani zemljevidi naših krajev. domneval sem, da je na teh zemljevidih morebiti vrisana tudi struga »drugega« kraka šumca, saj so bili popisi in merjenja na terenu opravljeni od 1763 do 1787, mapiranje kart pa je potekalo od leta 1784 do 1787. vendar sem ugotovil, da, žal, v karti št. 138, ki obsega ozemlje okoli mežice in pece, šentanela in pliberka do globasnice, ta »drugi« šumc ni vrisan, čeprav so bili popisi in terenski posnetki mežice nedvomno narejeni že pred letom 1776, ko so začeli graditi fužine. to namreč dokazuje okoliš mežice, ki navaja le mline, fužin pa ne. opis se, v mojem prevodu glasi: 27. vas mežica je oddaljena od vasi gornje libuče 1 ¼ milje, od sv. janeza na poljani 2/3 milje.a/ farna cerkev poleg župnišča je grajena trdno, kakor tudi kapelice sv. janeza, sv. volbwnka in sv. ane, ki so zidane.b/ potok meža je 18 do 25 korakov širok in 1 1/2 do 2 čevlja globok. ima kamnito dno in zelo hiter tok, zaradi tega je v močno deževnem vremenu njegovo prečkanje (prehod čez njega) nemogoče; drugi mali potok (t.j. šumc, op. avtorja) v vasi mežica odteka zelo hitro in omogoča tamkajšnjim mli-nom dobro obratovanje, drugače pa je nepomemben.d/ cesta od pliberka proti črni je, v omenjenem odseku, v vseh letnih časih uporabna, poti v hribe pa so slabe. pot proti guštanju prek posirne (ime je verjetno napisano nečitljivo, prav je gotovo prek poljane, op. avtorja) je tudi v vsakem času dobro uporabna.e/ ta vas leži med hribi, ki prevladujejo na vseh straneh.f/ drevesa v hribovskih gozdovih so visoka. razpršeni domovi na teh okoli ležečih hribih spadajo vsi k tej farni cerkvi.

v opisu mežice so torej omenjeni samo mlini, ne pa tudi fuži-ne. ob končni obdelavi kart pa so fužine nedvomno že obsta-jale, »druga« struga šumca je bila tedaj že opuščena, zato ni vrisana, opis kraja pa ob koncu dela, kot kaže, niso dopolnje-vali. pri ponovnem pregledovanju gradiva v arhivu slovenije sem izvedel, da imajo dve izvedbi kart. prve imenujejo kopije, so starejše, nastale pa so po prvih terenskih posnetkih. druge,

posebej arhivirane, ki v čitalnici niso na razpolago, imenuje-jo originali. te karte so malo večje, bolj natančne in očitno dopolnjevane pozneje – ob končani obdelavi gradiva. struga spodnjega dela »drugega« šumca seveda tudi v njih ni vrisa-na. pač pa so na šumcu, z drobnimi zvezdicami, ki nedvomno ponazarjajo vodne pogone, označeni mlini in tudi fužine, ki jih na kopijah ni. Ko je odpadla možnost, da bi o strugi »drugega« šumca vendarle našel dokumentirane podatke o načrtih, sem se podal v podrobnejše terenske oglede rokavov šumčevega povirja ter v sklepanja. ugotovil sem naslednje:vodo iz struge »drugega« šumca so ob graditvi fužin ali kmalu za tem, ko so že obratovale, speljali v glavno strugo na odseku pod stržòvim mlinom in v pozneje ali istočasno zgrajeno stržòvo žago, in sicer s prekopom terena v dolžini okoli 30 m (glej skico). tako so dobili za močne pogone v fužinah več vode, kar je bilo pomembno posebno pozimi, ko je voda zmrzovala. drugo nevšečnost pa je predstavljalo dejstvo, da je imel stržòvi mlin vodo napeljano iz glavne šumceve struge po dolgih rakah. ta voda se je izlivala v strugo »drugega« šumca. zaradi tega je fužinam še dodatno primanjkovalo vode. na terenu pa lahko opazimo, da so prvotno najbrž nameravali urediti preusmeritev vode že više, v stržòvem gozdu. o pone-srečenem poskusu takšne napeljave vode pričata dva nedo-končana prečna jarka. Ko se jim ni posrečilo v celoti izkopati prvega, so poskušali še z drugim, a tudi ta trasa je bila očitno prezahtevna. s prekopom pod mlinom (strugo »drugega« kraka šumca so zaradi značilnosti terena tudi precej poglobili) so pridobili primeren padec in tam postavili še žago. za njen pogon pa sta sedaj skrbeli že obe vodi: odtekajoča od mlina in tista od »drugega« šumca. gornji del »drugega« šumca pa so više, na stržòvem, še zajezili in napravili stržòvi ribnik. ta je, poleg zadrževalca vodnega toka in rezervoarja, poslej služil tudi za gojenje rib, pozimi pa za napeljevanje ledu za ledenice, pa tudi za otroško drsališče.

pri postavljanju fužin grofa thurna iz pliberka so morali »od-stopiti svoje lokacije« tudi trije ije, fasc. mlini, in sicer; mrvòvi mlin za čorjevo fužino, Kivov mlin za Kivovo fužino in oberov mlin za zadnjo fužino »pokrco«. med gradnjo fužin in regulira-njem šumčeve struge od njih so tedaj ali malo pozneje posta-vili tudi stoparjev mlin in stoprajevo podkovsko kovačnico.v tistem času so nato regulirali in izboljšali cestišče takratne deželne ceste mežica – reht –pliberk od žagmojstra proti stržòvemu, ki ga je poprej ob nalivih pogosto preplavljala in zasipavala voda iz šumca. strugo čez Keupovo in za župni-ščem pa so sčasoma zasuli in tam uredili travnike ter polja. še pri nedavni zidavi hiš ob spodnjem delu podjunske ulice so nekateri graditelji pri izkopu za kleti naleteli na sledi struge s kamenjem in prodom.nekdanja pomembna »energetska vloga« šumca je v mežici že davno pozabljena. vseeno pa je šumc vreden, danes morda še bolj kot nekdaj, spoštovanja in varovanja. že od leta 1926 namreč oskrbuje mežico z odlično pitno vodo, med letoma 1983 in 1987 pa je prevzel še napajanje okoliša prevalj in raven.

štefan ledniK

Viri: Arhiv Slovenije: Gradivo Jožefinskih vojaških merjenj; Kärntner Landesarchiv Celovec: Davčna rektifikacija Marije Terezije, Fasc. 106; Štefan Lednik. Mežica 1994 – o podobi in preteklosti kraja, Mežica 1994; zapiski ustnih izročil.

stra

n 12

pridobili smo potrebne prostore za normalno delovanje. v ta projekt je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela, mnogo odrekanj tako nas glasbenikov, kot tudi naših družin.veliko podpore smo bili deležni od krajanov – podjetij iz mežice in črne na Koroškem. ob vseh teh dejstvih so nam še toliko bolj nerazumljiva dejanja nekaterih krajanov, ki uničujejo in delajo škodo. bili smo tarča štirikratnega vandalizma. seveda smo primere prijavili ustreznim organom, ki jih tudi raziskujejo.vprašam se, ali nam je to potrebno? Krajani našega malega mesta, ki bi morali biti ponosni na vse, kar se pozitivnega in dobrega odvija v našem kraju, se moramo žal soočati z razdejanjem, ki nam ga povzročajo vandali.zadnji vandalski podvig nas je prizadel ob božičnih praznikih, ko je bil uničen napisni steber (totem) ob glasbenem domu. povzročena nam je bila velika škoda, katero še danes prekriva ovoj polivinila in čakamo na dan, ko bomo finančno zmožni poravnati popravilo.želimo si, da bi živeli v slogi in prijateljstvu, v spoštovanju drug do drugega in do lastnine drugih. upamo, da bo ta dopis potrkal na zavest vseh tistih, ki bi lahko vplivali na vse, za katere vemo, da so včasih tudi nepredvidljivi.

drago Krevh, predsednik: Kd porm

Že nekaj časa se je šušljalo, da Avstrijci kanijo na Peci postaviti več vetrnic za proizvodnjo električne energije. Toda oprijemljivejših podatkov o načrtovanem posegu ni bilo. Avgusta lani pa je prišla iz društva Naturfreunde Petzen (Prijatelji narave Pece) s sedežem v Šmihelu, pobuda za sodelovanje Planinske zveze Slovenije (PZS) v akciji proti postavitvi vetrnih elektrarn na Peci. PZS je namreč v pismu z dne 10.08.2011, naslovljenem na Ministrstvo za okolje Slovenije, zavzela zelo jasna stališča proti temu posegu v prostor.

septembra 2011 je bil v ce-lovcu ustanovni sestanek ne-katerih organizacij, ki naspro-tujejo postavitvi vetrnic na grebenu pece in udeleženci tega srečanja so bili pred-stavniki avstrijskih planinskih društev, avstrijske planinske zveze - deželne organizacije Koroške, avstrijskega turistič-nega kluba – sekcije južna Koroška, prijatelji narave Koroške, prijatelji narave pece in kot predstavnika pzs janez bizjak, predsednik komisije za varstvo narave pri pzs, in jaz kot član gospodarske komisije pzs.na tem srečanju smo se najprej seznanili z uradnimi podatki o tem projektu, ki ga izvaja podjetje alpswind, nato pa postavili temelje organiziranega in z argumen-ti podprtega nasprotovanja nameravanemu posegu v

prostor, ki ga investitorji imenujejo »vetrni park« ali »energetski park«.na drugem sestanku v celov-cu 19.09.2011 smo ustanovili arbeitsgemeinschaft leben-sraum petzen (arge),

v slovenskem prevodu »de-lovna skupnost življenjski prostor peca«. sestavili smo dvojezično pristopno izjavo, s katero se bodo podpisniki zavezali, da bodo sodelovali v prizadevanjih za prepreči-

Vetrne elektrarne na Peci – da ali ne?

stra

n 13

tev škodljivih vplivov načr-tovanega projekta izgradnje vetrne elektrarne na peci. do sedaj so pristopno izjavo na slovenski strani podpisale naslednje občine, organizaci-je in društva: občine mežica, črna na Koroškem in prevalje, Komunalno podjetje log, planinska zveza slovenije in planinski društvi mežica in črna na Koroškem.PREDSTAVITEV PROJEKTA »VETRNI PARK PEcA«

osnovne podatke o projektu, ki ga investitor imenuje »ve-trni (včasih tudi energijski) park peca« (Windpark pe-tzen), je podal g. prutej, pred-stavnik podjetja alpswind, na sestanku županov vseh občin izpod pece 22.11.2011 v suhi na avstrijskem Koroškem.investitor, podjetje alpswind, želi postaviti po vršnem grebenu pece (na avstrij-skem ozemlju) od veške Kope mimo bistriške špice in Končnikovega vrha do Knep-sovega sedla ter pri zgornji

postaji gondole 9 vetrnic, ki bi pretvarjale energijo vetra v električno energijo. osnov-ni podatki za posamezno vetrnico so:• višinanosilnegastolpa 80 m,

• premervetrnice100m,• maksimalnavišinaod tal do vrha vetrnice 130 m (približna višina katedrale stefansdom na dunaju ali stavbe s 50 nadstropji),• el.moč2MW,• količinaoljavvetrnici bo okoli 400 l.

skupna el. moč vseh vetrnic naj bi bila 16 mW, kar naj bi po mnenju investitorja zadoščalo za oskrbo okoli 15.000 gospodinjstev z električno energijo.

investitor navaja kot rezultate predhodnega preverjanja iz junija 2011 za posamezna področja (geologija, ornitologija, hidrologija, endemiti, natura 2000, krajinska slika) naslednje (navedeni so le najpomembnejši zaključki):• preletipticniso omembe vredni,• nepomembnivplivina področje natura 2000,

• gradnjainobratovanjevetrnic na varovalnem območju za pitno vodo je iz koncepta varnosti oziroma nevarnosti za pitno vodo neproblematična,

• presojavplivovnaokolje ni potrebna,• urespolnoobreme- nitvijo > 2.200 ur,• vidnostizPliberkaje

zanemarljiva – videli se bodo le vrhovi stolpovin vetrnic.

Kot odgovor na vse morebitne pomisleke investitor predlaga le kozmetične popravke – premik posamezne vetrnice za nekaj metrov. podobo »vetrnega parka« dopolnimo še s podatkom, da bo za potrebe montaže in oskrbovanja med obra-tovanjem potrebno zgraditi po grebenu pece okoli 5 km nove, za težke tovornjake in vlačilce opremljene ceste ter tudi krožišče za obračanje teh vozil.

POMISLEKI IN NEODGOVORJENA VPRAŠANJA, KI SE PORAJAJO V zVEzI S PROJEKTOM

navedli smo nekatere po-datke o projektu, ki so nam trenutno dostopni. že ta skopa dokumentacija pa je pri nekaterih organizacijah in posameznikih onstran in tostran meje vzbudila veliko

zaskrbljenost. odprtih in neodgovorjenih vprašanj v zvezi s tem projektom je toliko, da si vsako zase zasluži posebno obravnavo.

Presoja vplivov na okoljeza tovrstne investicije je to izredno pomemben doku-ment. obveznost izdelave celovite presoje nalaga vsem državam eu kar nekaj evrop-skih direktiv, poleg tega pa ima vsaka država tudi v svoji zakonodaji opredeljene natančne pogoje za izdela-vo teh presoj. po slovenski zakonodaji mora investitor izdelati presojo vplivov na okolje (pvo) med drugim tudi za:• objektzapridobivanje

električne energije z izko-riščanjem vetra s petimi ali več turbinami ali s celotno močjo 5 mW ali več.

vlada republike sloveni-je je leta 2004 z uredbo o posebnih varstvenih območjih uvrstila področje

pece v območja natura 2000 kot posebno ohranitveno področje. natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice eu. njen glavni cilj je ohraniti

stra

n 14

biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. zato je skrajno čudno, da investitor ignorira evropsko in sloven-sko zakonodajo in izjavi, da presoja o vplivih na okolje ni potrebna kljub temu, da je očitno, da bi imela postavitev vetrne elektrarne občuten čezmejni vpliv.

zaščita pitne vodegorski masiv pece je zelo pomemben vir pitne vode za prebivalce tostran in onstran meje. samo na slovenski strani se iz izvirov šumc i, šumc ii in topla oskrbuje z zelo kakovostno pitno vodo okoli 15.000 prebivalcev, na avstrijski strani pa še več, tako da je od izvirov izpod pece skupno odvisnih več kot 40.000 ljudi.

v okviru hidrogeoloških raziskav na peci v letih 1985-1988 z izotopnimi analizami, potrjenimi tudi s sledilnimi poskusi (z barvanjem), je bilo ugotovljeno, da znaša čas zadrževanja talne vode v apnenčevem vodonosniku do 5 let! obarvane vode z bistriškega vrha (2060 m) so potovale do izvirov v avstriji in sloveniji od enega do štirih mesecev. sledovi barvanja pa so bili najdeni tudi še 4 leta po barvanju. poročilo tudi navaja, da sega padavinsko zaledje izvira šumc do zahodnih obronkov pece, kar pomeni, da je precejšen del napajalnega območja (najmanj 50% površine) na avstrijskem ozemlju. podobno velja tudi za izvire v vznožju pece v avstriji, katerih padavinsko zaledje sega globoko v naše ozemlje. če samo pomislimo, da so pri sledilnih poskusih spustili na vnaprej določenih mestih v podzemlje le po 20 kg barvila in so ga potem v vodnih izvirih ugotavljali ne-kaj let, si sploh ne moremo

predstavljati, kakšne bi bile posledice izpusta npr. 400 l olja, ki je samo v eni vetrnici, v podzemlje pece. pri tem moramo upoštevati, da en samcat liter mineralnega olja onesnaži milijon litrov vode! precejšnje možnosti one-snaženja virov pitne vode bodo tudi pri izgradnji 5 km ceste po varstvenem pasu za pitno vodo ter kasnejšega prometa s težkimi tovornjaki po tej cesti.

zaščita živalstva na vršnih grebenih pece so od večjih ptic bivališča belke, ruševca in planinske kavke. občasno se pojavlja tudi planinski orel. velikanske vrteče vetrnice bodo prelete teh ptic zagotovo odvračale.

iz raziskav življenjskih navad belke, ruševca in velikega petelina je znano, da priborjenih teritorijev tudi pri poslabšanju razmer ne zapuščajo. po smrti teh teritorialnih živali se mlade živali zaradi motenj tu ne bodo več naselile.

Hrupz realizacijo »vetrnega parka« bo območje postavitve vetrnic izpostavljeno stalnemu hrupu. iz podobnih, že realiziranih projektov lahko sklepamo, da bo celotno področje postavitve v dolžini nekaj kilometrov in širini 400-500 m izpostavljeno hrupu jakosti med 50 in 65 db. za primerjavo povejmo, da 60 db hrupa povzroči mimo vozeči avtomobil. zaradi hrupa bodo živalske vrste izpostavljene stalnemu stresu. in lahko si predstavljamo, da morebitni pohodniki, ki si želijo v gorah miru in tišine, ne bodo navdušeni nad hojo pod vrtečimi se kolosi in hrupom od 50-70 db.

vizualna sprememba pokrajineiz načrtovanega projekta je razvidno, da bi postavitev vetrne elektrarne močno vplivala na do sedaj skoraj neokrnjeno naravo in jo v veliki meri razvrednotila. vršni grebeni pece s svoji-mi štirimi vrhovi nad 2.000 m so zelo primerni za tako imenovani »mehki alpski turizem«. zaradi lahkih pristopov z avstrijske strani (iz luž, globasnice, veškega stana, bistrice, najberža) ter z naše strani (podpece, tople) je omogočeno prečenje ce-lotnega masiva ali njegovega dela tudi manj izurjenim. še posebej je peca pridobila na veljavi, odkar je prestopanje državne meje neovirano. v celoti se bo spremenil tudi videz pokrajine. stolpi z vetr-nicami bodo vidni iz celotne mežiške doline, še posebej pa z vseh koroških vrhov ter tudi s Kamniških planin.zato ne preseneča dejstvo, da so bili podobni poskusi postavitve vetrnih elektrarn na dobraču, golici (Koral-pah), brennerju in heiligen-blutu zavrnjeni in se niso realizirali.

energetska vrednost projektaoglejmo si še načrtovano proizvodnjo energije. 8 vetrnic z vsaka 2 mW moči proizvede pri 2.200 urah pol-ne obremenitve največ 35,2 gWh na leto. eno gospodinj-stvo v avstriji porabi pov-prečno 4.770 kWh na leto (vdeW, 2003). proizvodnja vetrne elektrarne bi torej zadostovala za 7.400 gospo-dinjstev (polovica od navedb investitorja!). če računamo z napačno povprečno porabo 3.500 kWh (brez energije za ogrevanje in pripravo tople vode), je to še vedno le okoli 10.000 gospodinjstev in ne 15.000, kot obljubljajo investitorji. primerljiv vetrni

park oberzeiring je do sedaj imel v povprečju le 1.900 ur polne obremenitve.K primerjavi z energijo iz hidroelektrarn: da bi vetrna elektrarna proizvedla toliko energije, kot sosednja hidro-elektrarna edling, bi potrebo-vali 100 takšnih vetrnic, ki jih načrtujejo na peci.

zaključekinvestitor očitno želi na vršnem grebenu pece posta-viti vetrno elektrarno brez presoje vplivov na okolje, ki bi morala podati odgovore na vsa neodgovorjena vpra-šanja tako v zvezi z varova-njem pitne vode, vplivov na živalstvo in rastlinstvo, onesnaženjem okolja zaradi hrupa, razvrednotenjem pokrajine zaradi postavitve vetrnic, opustitvijo vršnih planinskih poti in velikim zmanjšanjem pohodništva in turnega smučanja. s tem ignorira pomembni medna-rodni konvenciji - evropsko pokrajinsko konvencijo in alpsko konvencijo. ignorira tudi pravico slovenije, da na-stopa v postopku kot stranka, ki hoče in mora zaščititi svoje interese, saj bo imela more-bitna postavitev vetrne elek-trarne močan čezmejni vpliv. in če k temu dodamo še, da investitor nima nobenih refe-renc v zvezi z gradnjo vetrnih elektrarn in da želi na peci postaviti poskusno napravo z nepreizkušenimi lesenimi stebri, je dvom v primernost investicije še večji.in zato moramo združiti moči in skupaj z enako mislečimi partnerji iz sosednje avstrije doseči soodločanje o usodi tega projekta. verjamem in upam, da se naša lepa peca ne bo spremenila v industrij-sko-energetsko območje, temveč bo še naprej ohranila svojo prvobitnost.

drago dretniK

stra

n 15

že od malih nog jo le-te nosijo naokoli dokaj hitro, poskočno, visoko in daleč. najprej hribi, planine, gore, kasneje visoke in zelo, zelo visoke gore – šestti-sočaki v boliviji in peruju pač niso mačji kašelj. pa dve leti nazaj v tandemu s sestro darjo 810 kilometrov hoje po francoski sredjeveški poti camino v 28 dneh. simona je res nenehno v gibanju.tek je prišel sam od sebe, spontano, bil je najbolj pri roki, pardon, pri nogi. v študentskih letih je brez posebnih priprav (razen načina življenja, kot sama pravi, torej stalnega tekanja naokoli) in brez posebnih težav pretekla 21 kilometrov v radencih, dve leti nazaj pa spet nekako spontano (no, ne pozabiti, da medtem ko se nas popoldne večina spontano zlekne na kavč, simona brez pomisleka, ker pač tako živi, preteče kak kilometer ali deset) še tapravi, 42-kilometrski, maraton v ljubljani. in takrat se ji je zazdelo, da bi se dalo še več. in se je podala v avanturo, ki je za slovenijo največ, v priprave na ultra-maraton – tek na 75 kilometrov. tekala je od 80 do 100 kilometrov na teden, utrjevala voljo, pazila na prehrano in ob tem ovrgla mit, da je treba pojesti vsak dan pol krave, če želiš telesu dati, kar potrebuje, saj se pri tem ni odpove-dala vegetarjanstvu. in ga pretekla lani septembra. s časom 7:05,39 je opravila z vso žensko konkurenco.

na 21 kilometrov se simona šele ogreje, tam nekje po desetem, dvajsetem kilometru (ja, mi večinoma štejemo, prvih petsto metrov, pa drugih pet-sto…, ona pa kar desetke) se njeno telo začne počutiti dobro. slednje dejstvo pripisuje genetiki. torej nehati pri 42, ko si šele dobro ogret, no, to za simono res nima smisla. zato je bila preizkušnja, na katero se prijavi okoli 200 tekačev, od tega 35 žensk (predstavnic nežnega spola celotno progo preteče okoli 20), pač nadaljevanje teka skozi življenje. v pogovoru z njo se to resnično sliši pov-sem logično, samoumevno in lahkotno. a sama pove tudi, da so bili med temi 75 kilometri (iz celja v logarsko dolino) tudi manj lahkotni, celo zelo težki. na ultramaratonski preizkušnji je prvih 65 kilometrov po njenih besedah pretekla zelo solidno, ni doživela velike krize, ni bilo krčev, ne padca morale. so pa bile bolečine v sklepih, šepati je začela koor-dinacija. v zadnjem delu teka telo želi odpovedati sodelovanje, ampak takrat zavlada glava. teče se z razumom, z voljo, noge dobijo ukaze brez milosti od zgoraj. in po tem premagovanju, se-demurnem osredotočanju prideš v cilj. evforičen in ponosen? Kje pa! prazen in otopel. pa četudi si prvi. po simoninih besedah mesto sploh ni pomembno, po besedah tekmovalke istega ultrama-ratona, ki je to leto prišla zmagat, pa jo je simona ugnala, verjetno ni tako zelo zanemarljivo. nekaj ur po preizkušnji te telo začne opozarjati, da si si ga precej privoščil, tudi razpoloženje ni ta pravo, ampak mine in če bi se dalo teči še dlje, bi se simona gotovo prijavila. tako bo pač letos še enkrat pretekla od celja do logarske doline. tek je simoni način življenja, osvajanje večini navadnih smrtnikov nedoseglji-

vega števila kilometrov pa uživanje na poti do cilja. če se ne bi izšlo, če bi pri-šlo na poti kaj navzkriž, tudi prav. »meni je življenjski projekt pa res kaj druge-ga,« pravi in pokaže kanček nasproto-vanja egocentrizmu, ki se pojavlja med tekači, ter pokomentira ultramaratonce, ki pridejo na tek iskat notranji mir: »no, to je pa kot lovljenje lastnega repa. ne moreš teči, da zapolniš praznino – če si zlomiš nogo in ne boš mogel teči, bo luknja še večja. tek je fajn, ko je akt proste volje. Ko postane obveza, izgubi svoj čar.«

simona coKan, rojena mežičanKa, je ultramaratonKa. lani septembra je preteKla najdaljšo slovensKo teKašKo preizKušnjo, 75 KilometrsKo progo od celja do logarsKe doline.

KrHeK VIDeZ, NezlOmljIvA vOljA

Tečem svoj tempo, suvereno in s popolnim zaupanjem vase. Nekje na 12 km me dohiti tekač, očitno pogost udeleženec ultramaratona, ter me začne spraševati o mojih tekaških izkušnjah. Je to tvojih prvih 75 km? Da.A pa drugače kaj tečeš?Da, tečem. Si bila na ljubljanskem maratonu? Da. Lani drugič.Koliko si pa tekla?Povem mu, da 3:32 in začutim, kako njegova barva glasu prevzame spoštljivejši ton. V kolikšnem času bi pa rada pretekla 75 km? V 7 urah. Bum! Zdaj sem pa zadela žebljiček na glavo. Z dobrotljivo velikodušnostjo me gospod pouči, da je on pretekel ljubljanski maraton v 3:28, pa v Logarsko še nikoli ni pritekel prej kot v 7 urah in pol. Nasvet: Ustavi konje, ljubica … Nadaljujem v svojem ritmu, šum Savinje, šelest listov pod nogami počasi pridušijo zven njegovih korakov. Zanimiv gospod … P. S. Dragi gospod, ultramaratonec. Ni mi uspelo v 7 urah …

Simona Cokan, 7:05:42

stra

n 16

letošnji pomežik kulturi se je zgodil 7. 2. 2012 v narodnem domu v mežici. poleg rednih obiskovalcev kulturnega dogajanja so se ga, kot se za tak dogodek spodobi, udeležili tudi predstavniki vseh občin mežiške doline.vendar pa slavnostni go-vornik tokrat ni bil kak politik, ampak mlad mežiški pesnik gašper bivšek, ki je kot ustvarjalec kritično pretresel sedanje stanje kulture v naši

družbi in odnos oblasti do kulture in ljudi, ki se z njo ukvarjajo. slavnostni govor je pokazal ogledalo ne le oblasti, ampak tudi vsem, ki se sprenevedajo o svoji kulturnosti. in požel izreden aplavz. osrednji del pomežika kul-turi je oblikovala igralka in pesnica saša pavček s pred-stavo obleci me v poljub, ki je nastala v gledališču Koper. predstava je sestavljena iz

pesmi, ki so zbrane v zbirki obleci me v poljub že omen-jene saše pavček. ta knjiga je naletela na čudovit odziv pri bralcih. doživela je že tretji ponatis 1000 izvodov, kar je za slovensko poezijo resnično občudovanja vredna številka.urednik pesniške zbirke peter Kolšek je o zbirki gospe pavček zapisal tole:pesmi v tej knjigi imajo največ povedati o ljubezni. napisala jih je vsem dobro znana igralka, tudi avtorica dramskih in drugačnih be-sedil, saša pavček.vsaka pesem je zgodba, toda ob vseh ne spregledamo osrednje, ki je položena na dno te pesniške knjige, in se ji reče zaključena ljubezenska zgodba.za nas, ki beremo to zgodbo, kakor se je razcvetela v

poeziji, je pomembna ena stvar: spoznali smo jo kot radost in ne kot kruto muko ljubezenskega doživljanja in to v jeziku, ki ne išče artizma, saj mu je umetniška veščina kar dana. največ velike svetovne in domače poezije poje o ljubezni; zdaj se je povečala za še en dobro slišen glas.poleg avtorice v predstavi nastopajo trije glasbeniki: za klavirjem aljoša rijavec, s ki-taro šemsudin – dino džopa in jan oršič z bas kitaro. poleg teh so kot glasbene gostje nastopile tudi pevke mežiškega ženskega pe-vskega zbora vi solis pod vodstvom zborovodkinje špele mastek. program je povezovala ajda vasle.

ajda vasle

leta 2008 so se občine mežiške doline dogovorile, da bodo organizirale skupno centralno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo vsako leto v drugi občini. prvo leto smo proslavo, ki je takrat dobila ime pomežik kulturi, gostili v mežici. pretekla so štiri leta in skupna proslava se je vrnila »domov«.

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dragi soljudje, zahvaljujem se vam za izkazano čast, da vas smem ob državnem prazniku kulture nagovoriti z nekaj besedami. Po navadi je ta čast prepuščena oblastnikom, ki ljudem ob tej priložnosti povedo tisto, kar ljudje hočejo slišati. To je tudi najlažje. Vendar kultura, in še bolj umetnost, nimata namena ljudem govoriti o nekem utopičnem svetu in pridigati o brezpogojnem optimizmu romantičnih sanjačev; o varni jajčni lupini, ki je pravzaprav ni in je nikoli ni bilo. Včasih morajo biti toni s katerimi spregovorimo malce ostrejši.

Človek, ki čuti dolžnost, da mora ob kulturnem prazniku obiskati kulturno prireditev, ima osebno kulturo na zelo nizkem nivoju, lahko bi mu rekli snob ali malomeščansko teslo, kajti kultura ni prisila ali dolžnost. Takšen človek tudi umetnosti ne razume in je noče razumeti. Živi v utvari, da je umetnost nekaj nedoumljivega, kompleksnega, celo zlaganega in brezveznega, in da je namenjena zgolj ožjemu krogu ljudi, kamor se, zmotno, prišteva tudi sam. Ustvarjalci in ustvarjalke (izraz mi je ljubši kot umetniki) so zanj seveda čreda trinajstih vedno lačnih prascev, ki jih pita država; paraziti nesposobni vrteti kramp in

Govor ob slovenskem kulturnem prazniku

stra

n 17

sekiro, prisesani na vimena mogočne plemenske krave, ki jo kličejo Slovenija. Kakšna neumnost. Umetnost je vendar naš ustvarjalni vzgib, inovativnost, odprtost in v današnjem svetu še kako potrebna.

Smo del družbe, ki je brezsramno zapravila, in še vedno zapravlja, težko prigarana bogastva. Otrokom dajemo slab zgled in hkrati širokoustimo, da na mladih svet stoji, da bodo oni že nekako zmogli. Ob tem dejstvu besedna zveza medgeneracijska solidarnost zveni nekako sprevrženo, prazno. Zasmehujemo drugačnost, odpiramo se in hkrati na naše meje postavljamo vedno večje pregrade. Otroke ocenjujemo po starših, čarovnice še vedno žgemo na grmadah, le da je ogenj bolj blag in žrtev počasi izčrpava, dokler za njo ne ostane niti sled. Sramujemo se čustev, lažemo, krademo. Solze so za nas dokaz šibkosti in nasilje dokaz moči in prevlade. Svojo odkritost in bes skrivamo za anonimnostjo. Svobodo govora ljubimo dokler nas ne kritizira in je pohlevna kot kastriran pes. Nasploh ljubimo lastno svobodo in pozabljamo na svobodo drugih. Pozabljamo, da je svoboda tudi odgovornost in kadar poseže v svobodo drugih, je ne moremo imenovati drugače kot tiranija; tiranija nad drugače mislečimi in nesrečnimi med nami. Ujeti smo v tok globalizacije, ki ne pozna zakonov in mej. Svojo moč gradi na gospodarskem izkoriščanju in robotizaciji človeških duš. Tudi tako imenovani multikulturnost in kulturna strpnost se zdita ustoličeni samo za nadaljnje ropanje in ne za sožitje, strpnost in enakopravnost.

Mirno dopuščamo, da nas posiljuje kvaziumetnost in pop kultura: banalna glasba, kulti telesnosti in steroidne kreposti, populistična literatura, cenene politične fraze. Politiki se včasih zdijo kot skrajno naivni pesniki, polni prežvečenih metafor in besedičenj brez smisla; kot komedijanti na globalnem odru nesmisla in samopromocije. Svet je postal majhen, dosegljiv s klikom enega prsta in hkrati pošastno gromozanski, če vzamemo v ozir vse medčloveške povezave, vso kompleksnost zemeljskih pojavov in nedoumljive globine neskončnega vesolja.

Anemično buljimo v ekrane in človeške tragedije dojemamo kot filmski spektakel, kakor da bi ostali vkopani v rimskih arenah, si želimo le kruha in iger. Zraven se tolčemo po prsih, poveličujemo dosežke sodobnega sveta in napredek v neskončnost, v svetu v katerem se neskončnost vidi le skozi leče teleskopov.

Vojskujemo se, čeprav smo videli že milijone žrtev, tisoče in tisoče stradajočih otrok – vse so samo številke. Statistika. Zapis v letno poročilo. So bile vse žrtve zaman? Opazujemo naše zaveznike, kako urinirajo po truplih mrtvih soljudi in naravo jemljemo kot last in ne del nas: kakor da bi bilo sejanje smrti naša najbolj plodna žetev. Kakšne neumnosti vedno znova, in nemoč besed, ko rečemo: osel gre samo enkrat na led. Nasilje je vendar pokazatelj človeške nemoči, strahopetnosti in nezmožnosti dialoga.

Tudi kulturo in umetnost dojemamo kot blagovni znamki. Zdi se, da obstajamo v najperverznejši obliki Orwellove antiutopije, lačni slepil in laži, ki vztrajno trgamo štrene realnega

življenja, narave našega bivanja, sozvočja naših krhkih teles na edini zemlji, ki jo imamo. Če so v časih Edvarda Kocbeka v hladnih domovanjih na vsako besedo prežali mikrofoni v stenah, so danes stvari ravno obratne. V stenah so nameščeni zvočniki in njihovo sugestivno brezkončno hreščanje ne dopušča, da bi v tišini slišali lastni glas; iz množice obdajajočih nas impulzov je vedno težje izluščiti, kaj je res in kaj prevara.

Ob najbolj črnogledih trenutkih se zdi kultura kot prestradana, napol mrtva žival, ki se jo hrani le še zaradi državotvorne nuje, prestiža in spomina na neke preživete čase. Spomina na obupane in napol brezdomne ustvarjalce, ki so bili v največjem mraku svoje eksistence sposobni ustvariti umetnine, ki nas definirajo kot narod. Za časa svojega življenja so bili zasmehovani in ponižani, po smrti pa povzdignjeni na prestol nesmrtnosti. Odlitki njihovih obrazov in teles krasijo trge, njihova imena ulice, njihove besede in dejanja pogostokrat zlorabljene, predrugačene, umorjene.

Kultura ni pojem, kultura je živa, kultura smo ljudje – enakopravni graditelji naše kulturne identitete, tako na lokalnem, kakor na državnem področju. Kultura sega v vse pore našega bivanja: je skupek duhovnih in materialnih dosežkov, kot rezultat človekovega ustvarjanja in delovanja. Definira nas kot narod in definira nas kot posameznike. Ko smo podvrženi pritiskom sodobnega časa, ki mu tempo diktira brezoblična kapitalistična pošast, ko šarlatani in kričači s sovražno retoriko v nas podžigajo strah in s prsti kažejo na žrtvena jagnjeta, v teh časih nam mora kot opora služiti naša kultura in vsi njeni plemeniti dosežki: svoboda, enakost, solidarnost, nenasilje, strpnost, razumevanje, potrpežljivost. To so dosežki, ki jih je povzdigoval že Prešeren in tudi mnogi pred njim. Na nas je, da norostim, najsi bodo plod iracionalnih blodenj ali hladnega brezosebnega racionalizma, odločno rečemo ne. Kultura je naša vez z nekdaj in naša pot za naprej, naša nevsiljiva učiteljica in umetnost je naša priložnost: spodbuja nas h kreativnosti in ustvarjalnosti. Gradi na davnem, ampak vedno išče nov izraz, postavlja nova vprašanja, išče stike med ljudmi in ne izolira. Ne kaže s prstom na drugačnost. Ne grozi. Kaže na napake in nas opozarja (tudi zato je marsikomu trn v peti), osvetljuje položaj posameznika in položaj ljudi neke zemlje, potuje onkraj mej, ne pozna meja: najde lepoto, kjer se pokrajina spreminja v pepel, najde ljubezen, kjer obup in svinec cvilita skozi zrak. V samem jedru so stvari zelo enostavne. Če bo tvojemu sosedu dobro, bo dobro tudi tebi. Če boš zemljo negoval, bo zemlja obrodila.

Naj na koncu povem še nekaj o poeziji. Nenazadnje obhajamo praznik na čast pesnika. Tudi pesništvo je enostavno: zahteva čas in zbranost, tako za ustvarjanje kakor razumevanje. Je kritika jezika, sebe in sveta s pomočjo osnovnih gradnikov človeške komunikacije – krhkih a močnih besed. Estetika jezika. Pesem je zgostitev misli, čutov in čustev. Dosežki naše kulture in ustvarjalnost naših ljudi so naše upanje in naša moč.

Želim vam lep praznik.Hvala.

Gašper BiVšEK

stra

n 18

Simpozij o hermanu voglu

simpozij smo si zamislili z namenom osvetlitve njegovega celotnega opusa in predstavitve njega kot človeka, prijatelja, kolega. lani je minilo sedemdeset let od njegovega rojstva. odločili smo se za simpozij v njegovem rodnem kraju, ker smo, prav tako kot je bil herman, prepričani, da glede na majhnost slovenskega ozemlja ni važno kje deluješ, temveč kako in kaj. naš namen je bila revitalizacija njegove poezije in aktualizacija humanističnih idej v njej, ponovitev njegovih vprašanj. njegova poezija je sestavni del mozaika slovenske moderne poezije, ki ni zaničevala (in še vedno ne zaničuje) pesniške tradicije svojega naroda in ji prav ta pesniška tradicija ni pomenila tolikšnega bremena, da bi zaradi nje morala capljati na mestu in bi do danes že utonila v pozabo. njena skrivnost je zemlja, pisana z malo in veliko začetnico. pesem ostaja živa, zimzelena, ideje v njej kot od danes in za jutri. pesnik ostaja navzoč med nami.

K sodelovanju smo privabili sedem predavateljev, ki so obiskovalcem pripravili večdimenzionalni vpogled v pesnikovo življenje in delo. na začetku je prisotne nagovoril dejan ulcej, predsednik društva Klub Koratio, in pozdravil župan občine mežica dušan Krebel.

dejan ulcej je v uvodnem nagovoru pronicljivo opisal skušnjave našega časa: »onesnaževanje uma, ki ga povzročajo proti nam usmerjeni tokovi množice informacij, nas navaja na misel, da je vse, kar želimo vedeti o našem pomenu in vlogi, že jasno zapisano in povedano, in da na vsa naša eksistencialna vprašanja že obstajajo jasni odgovori.« o sodobni (kakor tudi večni) vlogi pesnikov in pesnikovanja pa je dodal: »poezija je pri razkrivanju notranjega in iskanju novega kot ost kopja, s katero se prebijamo do cilja; kopjišče pa predstavlja naše razumevanje in naša spoznanja. bolj kot pesmi izražajo prepričljiv zven, bolj ostra je konica in višje je spoznanje, do katerega pridemo. tak zven prepričljivosti pa izražajo tudi pesmi in misli cenjenega koroškega pesnika, domačina, hermana vogla.«

v prvem delu simpozija so se s prispevki predstavili miran Kodrin, vili vuk in marjan pungartnik.

miran Kodrin, slovenist in profesor na gimnaziji ravne na Koroškem, je kot uvod v simpozij pripravil splošen pregled življenja in dela hermana vogla. uredil je zbirko izbranih pesmi z naslovom v pajčevini spomina, ki je izšla ob deseti obletnici pesnikove smrti leta 1999. besedilo je bilo povzeto po spremni besedi iz te zbirke, ki nosi naslov: pesniški don Kihot ali »bridki sejalec ostrih in bolečih besed na poti iskanja

svojih hodulj«. njegov prispevek je prebral gregor podričnik.herman vogel kot urednik in publicist je bil naslov

prispevka, ki ga je pripravil vili vuk, etnolog, profesor slovenščine in publicist ter tesen voglov prijatelj. spoznala sta se že v prvem letu študijskega bivanja v ljubljani. njegov prispevek je bil zelo izčrpen. Kronološko se je lotil celotnega voglovega uredniškega opusa od študentskih začetkov na tribuni do njegovih let pri založbi obzorja v mariboru, pri kateri je bil urednik šestnajst let. poseben poudarek je bil na njunem skupnem času pri literarni reviji dialogi.

marjan pungartnik je hermana vogla spoznal kot pesnik, uredil je dve njegovi zbirki, ki sta izšli pri založbi obzorja. naslov njegovega prispevka je bil ob primeru zaumnosti v voglovi poeziji. za iztočnico svoje študije si je izbral pesem uspavanka, ki se od vseh drugih voglovih pesmi loči ravno po nerazumljivosti, a hkrati izjemni estetski zvočnosti in s tem učinkuje kot davni šamanski zarek izvirajoč zgolj iz melodije glasov in ne racionalnega pomena besed.

v drugem delu simpozija so se predstavili tone partljič, peter Kolšek, tone dodlek in mateja renko.

tone partjič je v svojem značilnem slogu spregovoril o druženju in prijateljevanju s hermanom voglom. dotaknil se je vseh dimenzij pisateljevanja, tudi najtemnejših, od izolacije in odtujenosti, ki je potrebna za nastanek umetniškega dela, do veselja in tragičnosti pesnikove usode in usode človeka nasploh. spregovoril je o hermanovi neverjetni pevski nadarjenosti, blagem in otožnem glasu s katerim je umirjal svojo prijatelje in poslušalce.

Kot velik poznavalec slovenske pesniške pokrajine se je peter Kolšek lotil voglovega pesniškega opusa z bolj strokovne plati. naslov njegovega prispevka je bil temni modernizem v poeziji hermana vogla. njegov pesniški izraz je označil za enega najradikalnejših v slovenskem modernizmu. pesnikov dvom in ostra svedrovska kritika, sta po njegovem usmerjena ne samo v družbo, temveč tudi v skrajne globine pomenov besed, njihove moči in hkrati nemoči.

pesnik tone dodlek, dolgoletni voglov prijatelj in zaupnik, nam je z ganljivo izpovedjo naslikal pesnika, ki je bil skromen in plemenit človek, zavezan domačemu jeziku in domačim ljudem, zadržan in iskren, umirjen in otožen, kot vzet iz melodije koroške narodne pesmi. pravi prijatelj v dobrih in slabih časih.

zadnji prispevek je predstavila mlada diplomantka in edina ženska predstavnica mateja renko. v prispevku

v soboto, 26. novembra 2011, smo z društvom klub koratio v veliki dvorani narodnega doma v mežici organizirali simpozij posvečen slovenskemu pesniku, prevajalcu in uredniku ter domačinu hermanu voglu.

stra

n 19

z naslovom problem ujetosti v pajčevini uporništva je podala svežo in sodobno interpretacijo voglove poezije. po njeni interpretaciji »njegova lirika posreduje problematiko (takratnega) časa, v katerem posameznik zaradi želje po samouresničitvi išče pot k lastni identiteti, pri čemer se mora izogibati pastem praznih možnosti, da ga ne zavedejo v ujetost monotonega vsakdana kot brezizhodnega bremena neusmiljene realnosti.«

simpoziju je sledil recital voglovih izbranih pesmi, ki ga je pripravil miran Kodrin. pesmi iz petih pesniških zbirk in cikla neobjavljenih pesmi, so brali gregor podričnik, andreja praper, andrej lojen, ajda novak, luka pušnik in matevž stropnik. na klasični kitari je branje pospremil absolvent na akademiji za glasbo marko strmčnik. simpozij in literarni večer je povezovala ana pisar. na koncu je sledil sproščen pogovor in druženje med predavatelji in poslušalci.

za celostno grafično podobo dogodka je poskrbel arhitekt in ustanovni član društva Klub Koratio matija miler. vse podrobne informacije o simpoziju so na voljo na spletni strani www.hermanvogel.com.

v letošnjem letu načrtujemo pripravo publikacije, ki bi zajemala prispevke vseh udeležencev na simpoziju. K sodelovanju bi radi pritegnili tudi druge strokovnjake, poznavalce in prijatelje hermana vogla in mu tako postavili dostojen spomenik, ki si ga za doprinos k slovenski (koroški) literarni in kulturni pokrajini zasluži.

zahvaljujemo se vsem obiskovalcem prireditve, vsem predavateljem, sponzorjem in ostalim, ki so pomagali pri realizaciji obsežnega projekta. posebna zahvala velja milanu voglu, ki nas je napotil do pravih ljudi in nam priskrbel redke videoposnetke svojega brata, s pomočjo katerih je matija miler izdelal video instalacijo, ki je bila predvajana v preddverju narodnega doma.

v času kriz, katere bi lahko predvidel vsak slepec s sposobnostjo petminutnega dialektičnega mišljenja, ko se kulturi in umetnosti pripisuje vlogo nenasitnega parazita in arhaičnega monstruma, ki je na šahovnici tržnih iluzij priključen na državni defibrilator in ga samo ta ohranja pri zavesti; v teh časih moramo ljudje, ki nam za kulturo in umetnost ni vseeno, pokazati, da je umetnost za nas še kaj več kot topoumni zabavljaški karneval, ki se širi od vasi do vasi in ljudem vsiljuje varljivo sliko zadovoljstva. umetnost ni lijak enosmernosti, kjer je vsak, ki plava proti toku, obsojen na izolacijo in propad. umetnost ni pribežališče lenuhov, brezdelnežev in sanjačev, kakor se to pogostokrat razume na »provinci«. umetnost ni samo sredstvo olepševanja sveta, slika ni ponesrečena eksplozija čačk, knjige niso samo beg iz realnosti v nek fantastični svet črno-belih odtenkov; pesem ni iskateljstvo nerazumljenih in depresivnih. umetnost je odstiranje zamegljenega pogleda na svet, je spoznavanje drugih ravni človeškega zavedanja, kjer rožljanje kovancev ni edini in vsemogočni zvok. je pokrajina posameznikove iskrenosti, pokrajina neštetih idej, multiverzum občutij, kjer se na drugačnost ne kaže s prstom, temveč se jo poskuša razumeti in sprejeti za del svoje resnice.

gašper bivšeK

o svoji berlinski izkušnji je mojca oderlap zapisala: »v letu 2011, mednarodnem letu prostovoljstva, sta zavod za novodobno izobraževanje maribor in geb institut berlin izpeljala projekt mednarodnega medgeneracijskega sodelovanja “za osebe nad 50 let” z geslom saY Yes, reci da: · prostovoljnemu delu v berlinu in spoznanju, “da smo vsi v istem čolnu”;· ustvarjalnim delavnicam za otroke iz socialno šibkih družin vzhodnoevropskih in arabskih držav v »Kindertreff Waschküche«;· literarnemu večeru slovenske poezije v slovenskem in nemškem jeziku pomladni dež v romskem centru “akate” (»tukaj«);· vsem dogajanjem v slovenskem misijonu pri sv. elizabeti;· kulturni prireditvi ob 20-letnici samostojnosti slovenije in hrvaške za slovence in hrvate v berlinu;· multinacionalnemu in multikulturnemu berlinu.«

pri organizaciji in izvedbi večera ob treski so sodelovali še: majda verbole, žiga lampreht in peter peruzzi. večere ob treski finančno podpira občina mežica, pomagajo pa gostilna Krebs, elstik d.o.o. in Kopa d.d.. hvala!

ajda vasle

ob tresKi:PROSTOVOLJKA V BERLINuže neKaj let društvo literarno gledališče tresKa mežica poleg literarnih večerov organizira tudi potopisna predavanja. taKo je mojca oderlap 13. januarja 2012 na večeru ob tresKi v dvorani gostilne Krebs predstavila svoje prostovoljsKo delovanje v berlinu. pripovedovala je o tem, Kaj je tam videla, doživela in počela. pri predstavitvi ji je pomagal »naturalizirani berlinčan« dr. boštjan dvořaK, sicer doKtor primerjalnega jeziKoslovja in predsedniK nemšKe seKcije svetovnega slovensKega Kongresa.

boštjan dvořak, mojca oderlap, peter peruzzi, majda verbole; foto: ajda vasle.

stra

n 20

majda pajer je bila rojena 3. 6. 1967 Kot MAJDA PUNGErTNiK, prva od štirih otroK v družini. mladost je preživela v domačem plešivcu pri velenju. po poklicu je komercialistka, je poročena in matištirih otrok - roka, metke, vida in anike. z družino živi v do-vžah pri mislinji. do sedaj je izdala šest knjig: Ko se mrak oči dotakne (pesniška

zbirka), Kaj ima Rdeča kapica v košarici (zbirka kratkih zgodb), Vonj črnega zlata (roman), Magdalence (roman), Naslo-nim se nate (pesniška zbirka) in Mušnice so lepe (zbirka kratkih zgodb). ustvarja tudi besedila za ljudske pevce, narodno-zabavno in zabavno glasbo.pesmi in odlomke proze gospe pajer sta brala Dorica Vasle in Peter Peruzzi,

majda pajer pa je spregovorila o svojih literarnih delih, njihovem nastajanju in izdajanju, pa tudi odmevu pri bralcih.program je povezovala Ajda Vasle. večer sta glasbeno obogatila Metod in Peter Vuk, ki sta izvedla tri popevke, za katere je besedila prispevala majda pajer.

ajda vasle

društvo s svojimi aktivnostmi že vrsto let združuje in pomaga ljubiteljem umetnosti in članom do napredka pri njihovem likovnem ustvarjanju ter preko likovnih razstav približuje likovno dejavnost širši javnosti. ustanovljeno je bilo 15. marca 1977 na pobudo akademskega slikarja, domačina z raven na Koroškem, franca boštjana. v letu 2010 je društvo štelo 54 članov iz vseh občin koroške regije. tokrat je razstavljalo več koroških likovnikov z zelo raznolikimi deli, tako da je bil razstavni prostor zelo pisan, dinamičen in poln

večer ob treski S PESNIcO IN PISATELJIcO MAJDO PAJER

ure do večnosti z umetnostjo

pesnica in pisateljica majda pajer je v peteK, 3. februarja 2012, v organizaciji društva literarno gledališče tresKa mežica predstavila svoje raznovrstno literarno ustvarjanje.

v prijetno hladnem večeru, 13. januarja 2012, smo se v avli narodnega doma v mežici lahKo za neKaj trenutKov ponovno prepustili umetnosti; poteKala je namreč otvoritev razstave, Ki jo je pripravilo Kulturno društvo KorošKih liKovniKov.

leva fotografija: metod in peter vuk; srednja fotografija: peter peruzzi, dorica vasle, peter vuk, metod vuk, majda pajer, ajda vasle; desna fotografija: peter peruzzi, dorica vasle, majda pajer, ajda vasle, marijan mauko.

stra

n 21

prvo soboto v mesecu smo, v spomin na več kot 300-letno rudarsko tradicijo kraja in v počastitev svete barbare – zavetnice rudarjev, tudi letos priredili barbarin sejem. na sejmu so se predstavili številni ponudniki z adventnim okrasjem, nakitom, voščilnicami ter pleteninami, kupiti pa je bilo mogoče tudi medene izdelke in kulinarične dobrote koroških kmetij. sejem smo popestrili s kratkim kulturnim programom. prisluhnili smo moškemu pevskemu zboru Mežiški knapi, uprizorili pa smo tudi skok čez kožo – stari ritual sprejemanja novincev

Prireditve Turističnega društva Mežica V MESEcu DEcEMBRu 2011turistično društvo mežica je v decembru s prireditvami popestrilo dogajanje v občini

pozitivne energije. Kot voditeljica programa sem po krajšem uvodnem pozdravu in predstavitvi društva besedo prepustila predsedniku društva zoranu rožiču, ki je obiskovalcem namenil nekaj besed o njihovem delovanju in aktualnih aktivnostih. program je vsekakor popestrila še druga vrsta umetnosti, za kar je poskrbela lidija hajnže, pevka s petnajstimi leti zborovskih izkušenj, ki jo je ravno selitev na Koroško privedla do popolnega glasbenega razcveta, kjer je kvaliteta zborovskega petja na zavidljivem nivoju. tokrat pa je naša glasbe željna ušesa napolnila sama. tri legendarne slovenske popevke, ovite v nepozaben, čudovit glas in spremljane ob nežnih zvokih kitare, so bile vsekakor odlična uvertura v ogled razstave ter v topel zaključek večera.

nina peteK

stra

n 22

v rudarski stan. rudarji so skok čez kožo začeli izvajati v 16. stoletju in sicer na območju današnje slovaške. od tam se je razširil še na češko, madžarsko, v nemčijo, avstrijo, in slovenijo. v mežici se je skok čez kožo sicer izvajal le ob posebnih priložnostih, kot so obletnice in jubileji, v sloveniji pa ta ritual še danes ohranjajo na Fakulteti za rudarstvo in geotehnologijo v ljubljani in v Premogovniku Velenje. častni skok čez kožo je opravil župan dušan Krebel, simbolično pa so lahko čez kožo skočili tudi obiskovalci.23. in 25. decembra smo uprizorili žive jaslice. jaslice so kipi ali slike, ki jih ob praznovanju božičnih praznikov postavimo kot ponazoritev jezusovega rojstva. značilne so za rimokatoliško cerkev in Katoliške cerkve vzhodnega obreda. prva znana upodobitev živih jaslic sega v 13. stoletje, natančneje v leto 1223, ko je sveti frančišek asiški – ustanovitelj reda frančiškanov v votlini pri grecciu v italiji postavil jasli, vanje pripeljal oslička in vola ter tam daroval polnočnico. Kasneje, v času baroka, so upodobitve jaslic prevzeli jezuiti, ki so postavili tudi prve jaslice na slovenskem. te jaslice so bile na ogled postavljene leta 1644 v cerkvi svetega jakoba v ljubljani. v sloveniji je najbolj znana uprizoritev živih jaslic v postojnski jami. tudi člani turističnega društva mežica smo se odločili, da negujemo to tradicijo in tako smo v svojem kraju že drugo leto zapored upodobili žive jaslice. na božični dan smo sokrajanom in ostalim obiskovalcem predstavili dogajanje v betlehemu pred več kot dva tisoč leti. marija in jožef sta v hlevčku v družbi angela bedela ob jaslih novorojenega deteta, pastirji so pasli svojo živino, ki so jo sestavljale ovce, osliček in lama. sveti trije kralji so sledili zvezdi, da bi počastili novorojenega kralja in mu poklonili svoje darove. dogajanje je spremljalo nežno prepevanje božičnih pesmi pevskega zbora in prebiranje božične zgodbe, ki je obiskovalce popeljala v dogajanje prvega božičnega dne. veseli nas, da je bila upodobitev živih jaslic dobro obiskana in da smo na takšen način obiskovalcem polepšali praznovanje božiča.v avtentično ohranjenem »frlezcimru«, v centralnem delu mežiškega rudnika,

stra

n 23

kjer so se ob prihodu na delo zbirali tudi rudarji, je danes urejen prostor, name-njen kulturnim in zabavnim priredi-tvam. že večletno tradicijo med priredi-tvami ima božično-novoletni koncert, katerega smo turistično društvo mežica in podzemlje pece, d.o.o. letos priredili že štirinajstič zapored. v tem zanimivem okolju so se nam do danes predstavili že številni priznani

glasbeniki, kot so skupina Orlek, Katalena, Kontrabant, Čompe, Samo šalamon New Quartet, Matjaž Pikalo & Autodafe, Quatrosax, Koroški kvintet, Milan Kamnik, Adi Smolar, Bobnar Mihail Parushev Mishka, The stroj, Koroški brass band, Juri Tori, Ewald Oberleitner in Ganesh Anadan, skupina Halgato, Monika Pučelj in drugi, letos pa smo lahko 600 metrov pod površjem

prisluhnili skupini Ana Pupedan. pivška skupina, katere avtorska glasba je mešanica rock-a, punk-a, jazz-a, blues-a, regge-a in hipijade, je dodobra razgrela in nasmejala publiko. zadovoljni izrazi na obrazih obiskovalcev nam dajejo energijo, da bomo božično-novoletni koncert priredili tudi naslednje leto.

turistično društvo mežica

v medijih je lanski december minil predvsem v znamenju političnih zdrah, povezanih z izidom parlamentarnih volitev. verjamem, da se je politično dogajanje vsaj malo dotaknilo prav vsakega, v končni fazi pa je vendarle prevladalo tisto pravo decembrsko vzdušje. peka medenjakov, krašenje domov, nakupovanje daril in vonj po zakuhanem vinu so naznanili prihod praznikov.perkmandelci smo začeli o decembrskih praznikih razmišljati že veliko prej – v začetku novembra, ko smo

se sestali, da bi oblikovali program za božično-novoletni direndaj. tokrat je potekal že 14. po vrsti. Kot vsako leto smo tudi letos želeli pripravit razgiban in otrokom privlačen program. odločili smo se, da moramo izvedbo spremeniti in jo posodobiti. tako je nastala ideja o božični vasi sredi telovadnice. dogajanje se je tisto soboto, 17. decembra, torej odvijalo v ambientu v obliki vasi. okrog osrednjega – božičkovega trga – so bile razvrščene hišice, ki so s svojim videzom vabile

k dogajanju v ozadju. za pročelji ročno in natančno izdelanih hišic so se namreč odvijale številne brezplačne dejavnosti. otroci so se lahko polepšali, si spekli slastne božične kekse, se malo razgibali in odplesali božični ples, kot se za božično vas spodobi. po skakanju po igralih so si lahko odpočili v filmskem kotičku, ali pa si privoščili božični čaj v urejeni čajnici. svoje spretnosti so lahko preizkusili v nagradnih igrah, pri ustvarjanju dekorativnih izdelkov, ali pa so se preprosto igrali v

igralnem kotičku, ki je bil dobro založen z družabnimi igrami. in kjer je vse božično, mora biti tudi božiček. tega je iz daljne skandinavije na našo željo pripeljal sam rudolf. po srečnem pristanku na štalekarici si je ogledal direndaj v božični vasi, sprejel želje otrok in jih obdaril z bomboni. žal pa je vsega lepega prehitro konec. božiček je odšel na pot k drugim otrokom, hišicam je potekel obratovalni čas in prireditev se je zaključila. za sodelujoče člane, ki so prej skrbeli za nemoten potek in animacijo, se je z odhodom obiskovalcev začelo pospravljanje in izmenjavanje mnenj, vtisov. glede vtisov pa takole: zadovoljni smo, ker ste prireditev dobro sprejeli in bili navdušeni nad izvedbo. zelo smo ponosni tudi na pravljični ambient, ki je bil skrbno načrtovan in do potankosti dodelan. veseli smo, da smo otrokom omogočili pestre, zabavne in aktivne štiri ure programa, s katerim smo vsi člani zelo zadovoljni. upamo, da tudi vi.

za društvo iKdm perkmandelc urška Knez

Božična vas V MEŽIŠKITELOVADNICI

stra

n 24

v okvir teh praznovanj spada tudi božično-novoletni direndaj, ki ga že nekaj let organizira društvo perkman-delc. tega decembra so se še prav posebno izkazali, saj so v telovadnici postavili domiselne, lične hišice, kjer so se odvijale različne delavnice. na vsaki je bil velik napis z imenom, da so otroci lahko takoj zavili tja, kjer so našli največ veselja. nekaj imen hišic še vem: lepotilnica, loterija,

peKarna, plesni studio, čajnica. najbrž sem katero pozabila …članice pevske skupine gorna smo s pomočjo sodelavk perkmandeljca delovale v pekarni miš maš. prižgale smo pečice, pripravile testo za kekse in vse ostalo, kar spada zraven, pa se je lahko začelo. otroci so prihiteli k našim mizam in se z našo pomočjo lotili dela. razvaljali so testo in z modelčki izrezovali kekse različnih oblik. potem

smo jih spekli in vsak je dobil svoje, ter se z njimi posladkal. naše pečice so ves čas delale s polno paro, a otrok sploh ni zmanjkalo.Kaj se je dogajalo v drugih delavnicah, pravzaprav ne vem, saj ni bilo časa gle-dati naokrog. a otroci so prihajali k nam z novimi frizurami in poslikanimi obrazi, zato vem, da so tudi v drugih delavni-cah imeli polne roke dela.predvideni čas za delavnice je hitro minil, malo smo ga podaljšali, potem pa smo ohladili pečice in pospravili naše mize.a člani perkmandelca so imeli še veliko, veliko dela preden je bila telova-dnica spet pripravljena za njeno glavno nalogo – telovadbo otrok. bil je res pra-vi živ žav, pravi direndaj in članice naše pevske skupine gorna smo vesele, ker smo malo pripomogle, da je bil pra-znični december lepši; veseli pa so tudi perkmandelci, saj je tudi za njimi dan pridnega in požrtovalnega dela, vse za razvedrilo in veselje mežiških otrok.no, ob naslednjem direndaju, bomo pa spet sodelovale, če bo vse prav.

jožica KotniK

Božično-novoletni direndaj

december je lep mesec, poln raznih dogodKov, predstav in pevsKih nastopov v narodnem domu, pred njim in še Kje drugje. smo v pričaKovanju božičnih in novoletnih prazniKov in vsi smo veseli, polni upanja. še najbolj pa se veselijo otroci.

organizirano se združujemo po regijskih območjih – ligah. naš cilj je, seveda, uvrstitev na državno prvenstvo balinar-jev – upokojencev.

naša balinarska sekcija deluje v okviru du mežica in sodeluje v Koroški ligi (slovenj gradec, dravograd, ravne na Koroškem in mežica). tekmuje moška in ženska ekipa. v okviru letošnje sezone imamo zelo natrpan urnik tekmovanj in prijateljskih srečanj. organiziramo tekme na domačem igrišču, sodeluejmo pa tudi na vseh tekmovanjih, ki jih organizirajo druge

sekcije, npr. regijski turnir, šatorjev memorial ravne, viktorjev memorial mežica, turnir za pokal mesta slovenj gardec, turnir ob krajevnem prazniku ravne, turnir ob mežiških dnevih, prijateljska srečanja s šaleško ligo. sodelujemo tudi z ekipo du topolščica. poleg tega imamo še interna tekmovanja z društvom invalidov mežica in varovanci cudv črna na Koroškem. prav tako organiziramo tekmovanja med posamezniki, kar nam služi za lažjo sestavo ekip. v letu 2012 nas čaka komple-tna organizacija tekmovanj

za Koroško ligo. v sezoni 2011 smo tako moška kot tudi žen-ska ekipa dosegli zelo dobre rezultate.

ženska ekipa se je uvrstila na državno prvenstvo, ki je bilo 6. 10. 2011 v piranu. pomerilo se je 14 ekip iz vse slovenije, naše balinarke so osvojile odlično tretje mesto.rezultati:1. ljublana – vodmark,2. Kočevje,3. mežica.

zahvaljujemo se sponzorjem: tab, ki nam je v letu 2010 kupil trenirke, družini

ramšak za prevoz, oskrbniku planinske koče na peci, romanu abrahamu, za majice, občini mežica in du mežica. zahvaljujemo se tudi predsedniku napše balinarske sekcije, cvetu podjavoršku, ki je nesebično in požrtvovalno dal sebe na razpolago in nas uspešno vodi.

balinanje nam upokojencem pomeni predvsem druženje, ohranjanje telesne kondicije, športno aktivnost v okviru svojih zmožnosti in, končno, ob zdravi tekmovalnosti tudi neke vrste samopotrditev.pridružite se nam v čim večjem številu. več nas bo, lepše bo!

rozalija lujinovič

balinarji društva upoKojencev mežicabalinanje je zelo razširjenja športna dejavnost med upokojenci po vsej Sloveniji.

stra

n 25

Rada bi se zahvalila članom turističnega društva mežica, da ste me sprejeli medse in mi tako pokazali in dali možnost doživeti pustnega duha v sebi. verjetno to ni vsem dano, je pa nekaj zelo lepega. danes zvečer razmišljam o pustu in njegovem utripu v meni in verjetno je tako tudi z večino izmed vas. ne vem, kako ste ostali doživljali pusta kot otroci, meni je bilo grozno. v otroštvu sem bila vsega skupaj dvakrat maskirana, pa še to je z mojimi očmi bilo veliko preveč. prvič je bilo v vrtcu, to vidim po slikah, in prav vidi se, da mi je bilo neprijetno, na sliki imam zelo žalosten – sramežljiv obraz. drugič pa sem bila pust – mornar, ko sem hodila verjetno v četrti razred osnovne šole. že veliko pred pustom naju je s sestro ati pripravljal na pustni karneval. nič nisem želela slišati. groza, kaj vse mi je rojilo po glavi, nobena bolezen mi ni pomagala. tudi izsiljevanje mi ni šlo od rok. resnič-no mi nič ni pomagalo. najraje bi kar umrla, no pa tudi to ni šlo. ati je sklenil, da bom mornar, kaj je bila sestra se ne spomnim več, ker sem imela preveč dela, da bi atiju to idejo preprečila. Končno sem se spomnila in sem mu predlagala, da če bom mornar, moram imeti priž-gano pipo, da se bo iz nje kadilo. ha, ha, sedaj pa imam aduta v svojih rokah. ati je takrat še kadil in zavest, da otroci ne smejo kaditi, je bila pri njem zelo močna. Ko sem mu povedala moj predlog, se je samo nasmejal in rekel: »lahko. hodil bom ob strani povorke – karnevala in tam pa tam mi boš dala pipo, da jo malo potegnem, pa se ti bo ves čas kadilo

iz nje«. veliko lažje bi prenesla ne vem kakšne batine, kot pa, da bi bila pustna maska. Kaj mi je ostalo drugega, bila sem mornar, iz pipe se mi je kadilo in karne-val je trajal neskončno dolgo, no pa tudi ta je minil. Ko smo prišli po njem domov, se spomnim, da sem bruhala. tudi naš ati je sprevidel, da pust ni zame in nikoli več se mi ni bilo treba maskirati. še sreča, da nisem imela zaredi pusta kakšnih travm, pa tudi, če bi jih – takrat na to pač niso kaj dali.verjetno je bilo po tem mojem pustu že kar dobrih petintrideset let, ko me je irma povabila v sodelovanje k td mežica, v skupino za ocenjevanje mask. sklepa-la je, da bi bila za to nalogo primerna. zdelo se ni je zanimivo in sem privolila. nič hudega sluteč sem šla na predpu-stni sestanek in konec sestanka me olga vpraša: »Kaj boš, palček ali vojak?« odgovorila sem ji, da nič. pa sta mi obe s francko rekli, da če sta onidve kot tako starejši maskirani, da bom pa tudi jaz. o groza, pa smo spet tam. Kaj naj naredim, najraje bi jim rekla, da če imajo pogoj, da sem maskirana, pa ne bom sodelovala z njimi. bilo me je sram, pa sem vprašala, kakšna je maska palčka. povedale so mi, da ima brado, kapo. mislila sem si, če si kapo potegnem daleč na oči, odložim očala, potem bo nekako šlo. in res bila sem palček. z vsemi predpustnimi obve-znostmi so me sprejeli medse, vedeli pa niso, kak odpor imam do pusta. napočil je čas maskiranja in ostali so s svojo za-gnanostjo in pričakovanjem pripomogli, da sem se nekako malo in res čisto malo sprostila. med samo povorko sem imela zadolžitve, tako, da sem bolj malo mislila

nase in na svoj odpor do pusta. verjemi-te mi, palčkovo kapo sem imela čisto na očeh, brado potegnjeno čisto do nosa, tako, da sem bolj težko dihala. glavo pa sem imela kar pravokotno s pogledom v tla. ves čas sem opazovale ostale, kako dobre volje so bili, kot da je to ne vem kako težko pričakovani praznik. da ne rečem, kako polni pustnega duha so bili dornavski kurenti že od vsega začetka in do konca. no, pa je tudi ta pustni festival minil. po koncu smo vsi udeleženci šli na večerjo in ob sproščenem pogovo-ru, kako je pust minil, kako lepe maske so bile, koliko truda so posamezniki in šolske skupine vložili v izdelavo mask in nazadnje, koliko nagrad smo jim podelili, se je pa v meni nekaj premaknilo in postala sem vesela, da sem bila del tega pusta. in tudi kostum palčka sem imela še vedno na sebi, ni mi prišlo na misel, da bi se preoblekla. sedaj po nekaj letih pa spoznavam, da imam pustnega duha v sebi. res zanimivo je moje današnje raz-mišljanje in prav vesela sem, da je tako. vem, da niste vedeli za ta moj odpor do pusta in hvala, ker ste mi nehote to pomagali premagati, vesela sem, da sem vas imela ob sebi.vem, da imam letos veliko drugih obveznosti in ravno zato ne bom več sodelovala v td mežica. Kaj bo drugo leto v času pusta, pa res ne vem, čas bo povedal svoje. vem, da me ne mika, da bi bila samo maska, pustni utrip dajete čla-ni s pripravami, pa čeprav kdaj pride tudi do kakšne hude besede, da kdo koga kam pošlje, pa nič zato, samo pustovanje vse poravna.nič nisem pretiravala, resnično sem pu-sta tako doživljala, kot sem ga opisala.

leonida arbeiter

društvo literarno gledališče treska mežica je v sodelovanju s Knjižnico dravograd 26.1.2012 pripravilo po-novitev potopisno-dokumentarnega večera ob treski las vegas – mesto presežkov. lovro vreš, ki je las vegas v nevadi, zda, obiskal lani, je na dobro obiskani prireditvi v prostorih Knjižnice dravograd predstavil zgo-dovinsko ozadje nastanka tega nena-

vadnega mesta in njegovo sedanjost, pa tudi zanimivo okolico – grand canyon in znameniti hooverjev jez, kot jih je doživel in spoznal. z glasbo, povezano z omenjenimi lokacijami, je večer popestril domen vreš.

fotografija: lovro in domen vreš. fotografijo je odstopila Knjižnica dravograd.

ajda vasle

mOje DOžIvljANje PUStA

lAS veGAS – meStO PReSežKOv

stra

n 26

prva redna skupščina

združenje so v lanskem letu ustanovila tri lokalna društva: pihalni orkester rudnika meži-ca, moški pevski zbor mežiški knapi in turistično društvo mežica. združenje je bilo ustanovljeno kot nevladna, samostojna in prostovoljna organizacija, ki dela v javno dobro. glavni namen ustanovitve je povezovanje slovenskih društev in posameznikov, ki s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje in popularizacijo rudarske dediščine v njenem najširšem pomenu. osnovni cilji združenja pa so razisko-vanje, ohranjanje in popula-rizacija rudarskih ritualov na območju slovenije. Kmalu po ustanovnem zboru smo trije predstavniki sloven-skega združenja odpotovali v heerlen na nizozemskem, kjer so 14. in 15. maja 2011 potekali 14. evropski rudar-ski in topilniški dnevi. s tem imenom se vsako drugo leto odvija sklop različnih prire-ditev s področja ohranjanja

rudarske dediščine. prireditve potekajo pod pokroviteljstvom združenja evropskih rudarskih in topil-niških društev – vereinigung europäische bergmanns und hüttenvereine (v nadaljevanju združenje vebh). uradni del prireditev se je začel z redno skupščino zdru-ženja vebh, na katero smo bili prvič povabljeni tudi pred-stavniki ruda, že omenjene-ga novega združenja, ki bo v ustroju vebh zastopal interese slovenskih društev.do takrat so bile članice zdru-ženja vebh nemčija, avstrija, nizozemska, francija, češka, slovaška, poljska in madžar-ska. od 14. maja 2011 naprej pa tudi slovenija. zamisli, da bi tudi slovenska društva lahko sodelovala v okviru vebh, so pričele tleti leta 2010, ko se je v mežici od-vijala parada rudarskih godb. takrat je bil na paradi prisoten tudi generalni sekretar zdru-ženja vebh helmut hriberni-gg, ki je prepoznal naš trud

in nas tudi ves čas spodbujal, da stopimo korak dalje in postanemo enakopravni člani evropskega združenja.omenjeno združenje je bilo ustanovljeno 6. februarja 1965 v luisenthalu v nemčiji. ob ustanovitvi se je imenovalo federation europeene des mineurs et siderurgistes. leta 2007 pa se je združenje preimenovalo v vereinigung europäische bergmanns und hüttenvereine. za spremem-bo imena so se odločili, ker velika večina članov prihaja iz nemško govorečih dežel. zato je nemščina postala tudi uradni jezik združenja. na podlagi statuta, vebh vodi petčlanski rudarski prezidij, katerega člani v tem manda-tnem obdobju prihajajo iz avstrije, nemčije in češke.Kot člani omenjenega evropskega združenja bomo veliko lažje sodelovali in si izmenjavali izkušnje z društvi iz drugih držav.do sedaj so posamezna dru-štva iz slovenije uspešno so-

delovala predvsem na priredi-tvah v avstriji. v prihodnje pa želimo izkoristiti priložnost, da se predstavimo tudi v drugih državah, in da člane vereini-gung europäische bergmanns und hüttenvereine povabimo na gostovanje v slovenijo.povezanost slovenskih akter-jev, ki jim ni vseeno za bogato rudarsko dediščino, je prvi korak k uspešnemu delu v pri-hodnosti. naša naloga je, da ohranimo tovarištvo in znanje, ki so nam ga zapustili rudarji v obliki ustnega izročila ali pa s pomočjo pisnih dokumentov. s ponosom lahko zapišemo, da se nas je na prvi redni skupščini združenja ruda zbralo triindvajset predstavni-kov devetih društev in inštitu-cij iz mežice, zagorja ob savi, hrastnika, idrije, griž in leš. na skupščini smo sprejeli program dela za leto 2012, potekale pa so tudi volitve organov združenja. v devet-članski izvršni odbor so bili imenovani: predsednik tadej pungartnik (turistično društvo mežica), podpredsednik janez lipec (turistično društvo ruardi zagorje ob savi), tajnica darja Komar (turistič-no društvo mežica) ter člani: primož frajle (rudarska godba hrastnik), tomaž vencelj (godbeno društvo rudarjev idrija), jože hribar (etnološko društvo srečno), drago Krevh (pihalni orkester rudnika me-žica), jakob naveršnik (mpz mežiški knapi) in miran prošt (podzemlje pece).člani nadzornega odbora so postali: suzana fajmut štrucl, danica gradišnik in slavko bo-bek. člani častnega razsodišča pa: stanislava radunovič, edi rastočnik in simon ipavic.

tadej pungartniK

v soboto, 21. 1. 2012, je v mežici potekala prva redna skupščina Združenja za ohranjanje rudarske dediščine slovenije, krajše Združenje ruda.

stra

n 27

ObISK NAšIH NAjmlAjšIH v Kd pormtaKo mladih obisKovalcev še nismo imeli. v prvi polovici januarja letos nas je obisKala sKupina malčKov iz vrtca mežica, pridružili so se jim tudi četrtošolci osnovne šole mežica.

na ogled smo jim pripravili različne instrumente. največ je bilo tolkal, pihal in trobil. seveda so iz njih poskušali izvabljati tone tudi sami. posedli so se na stole v naši vadbeni sobi. najmlajši so se v njih kar izgubili, a njihova radovednost in zanimanje ne.

dirigent orkestra je s svojega mesta usmeril pozornost v razlago posame-znega instrumenta, na katerega je tudi zaigral. nekaj naših godbenikov je predstavilo svoje glasbilo in zaigralo preprosto melodijo.

zahvala gre našemu dirigentu, janezu miklavžini, saj je v svojem dvajse-tletnem delovanju v orkestru z veliko mero posluha in potrpežljivostjo privedel v našo sredino veliko mladih glasbenikov. veseli smo, da se te poskuse seznanjanja najmlajših z instrumenti prenaša, poleg glasbene šole, tudi v orkestre. želimo si čim več novih članov. imamo dobre pogoje za vadbo in delo in tudi dobre učitelje. želimo, da vsi ti dejavniki pustijo viden pečat v porm.

vsega lepega je enkrat konec, naši najmlajši so odšli. upamo, da smo jim popestrili njihov urnik in katerega od njih tudi navdušili.

drago Krevh, predsednik Kd porm

stra

n 28

na mlade gasilceSMO V MEžIcI PONOSNI

»o, saj to pa že znam. super. se lahko grem preobleči?« in že steče v garderobo, da bo ja med prvimi, kajti gašper je izredno hiter in spreten in v mnogih vajah nepremagljiv.

hitro za njim pridrvita še dvojčka in potem čakajo še četrtega, da se pomerijo v namiznem nogometu in tako izkoristijo tistih nekaj minut, kolikor manjka do pol šestih, ko so tudi ostali že oblečeni in pripravljeni. vaje pričenjamo z »vajo hitrega oblačenja«. gasilec, ki na poziv priteče v gasilski dom, se mora najprej obleči v zaščitno obleko, in to mora storiti hitro, tudi v temi, kadar ni elektrike.

v nadaljevanju utrjujemo navezovanje več vrst reševalnih vozlov, spoznavamo gasilno orodje in se ga učimo uporabljati. pomemben del vaj so tudi telesne vaje za izboljšanje orientacije, ravnotežja in drugih telesnih sposobnosti. sem sodi tudi hoja s hoduljami, hoja na »gasilskih« smučeh, pretakanje žoge po ceveh, prenos predmetov s pomočjo namiznih prtov in podobno. vaje so vodene, kot da gre za igro. med potekom posameznih aktivnosti udeležencem pojasnimo, kako bomo lahko pridobljeno znanje izkoristili kasneje v praksi. izbiramo

igre, s katerimi jih navajamo na timsko delo. za reševalce, to gasilci namreč smo, je zelo pomembno, da si med delom pomagamo in da tovariša nikoli ne pustimo samega. ne nazadnje skrbimo tudi, da se otroci pravilno izražajo, brez kletvic in drugih neprimernih izrazov. v zimskem času si privoščimo tudi vožnjo z gasilskim avtomobilom. enkrat obiščemo poklicne gasilce na ravnah, drugič gremo na ogled gasilskega muzeja na muti. obiskali smo že mlade gasilce v

črni, zgodi pa se tudi, da se peljemo samo do slaščičarne »polanšek« na prevaljah.

Ko se zima poslovi in je zunaj dovolj toplo, pričnemo z »mokrimi« vajami. takrat se učimo gasiti z vodo. v maju in juniju namreč potekajo številna gasilska tekmovanja, na katera se je potrebno dobro pripraviti. Konec avgusta se udeležimo tekmovanj v gasilski orientaciji. to je tek v naravi, z vmesnim opravljanjem različnih gasilskih spretnosti. tekmovalno leto zaključimo novembra z gasilskim kvizom, na katerem se mladi pomerijo v poznavanju

»kaj bomo pa danes delali?« sprašuje gašper, ki kot je že običajno, pol ure pred pričetkom vaj neučakan postopa pred domom. »nekaj novega vas čaka, učili se boste hoditi s hoduljami.«

stra

n 29

Razstava o almi maksimilijani karlin

pri izbirnem predmetu literarni klub

smo se letos odločili, da bomo v času

slovenskega kulturnega praznika v

šolski knjižnici pripravili razstavo o

življenju in delu alme maksimiljane

Karlin, ki se je rodila in živela v celju.

zaradi političnih razmer pri nas je

bila prezrta vse do 60. let prejšnjega

stoletja, ko so jo odkrili slovenski

etnologi. svoje knjige je pisala v

nemškem jeziku, slovenščine se ni

nikoli učila, jo je pa znala govoriti. v

angliji je študirala jezike in opravila

izpite z odliko iz osmih jezikov.

osem let je potovala sama po svetu

in v domovino pošiljala dragocene

predmete iz celega sveta. danes njeno

zapuščino hranijo v pokrajinskem

muzeju v celju. vodeno razstavo smo

pripravili za učence sedmega, osmega

in devetega razreda.

Klavdija KotniK, prof.

teorije gašenja in reševanja. za nagrado najbolj vztrajnim ob koncu leta organiziramo kopanje v toplicah.

na vse naše mlade gasilce pa se ob koncu leta spomni tudi božiček. vaje dokaj redno obiskuje osem do petnajst mladih

med osmim in dvanajstim letom. Ko stopijo v leta adolescence jih pričnejo zanimati druge dejavnosti. nekateri se vrnejo, ko je »nevihta« mimo in zanje se pravzaprav trudimo. očitno je, da so najbolj zagreti tisti gasilci, ki so

v naše vrste vstopili že v osnovni šoli. najbrž ni treba ponavljati, da vsak kraj potrebuje gasilce, moške in ženske, ki so v primeru naravne ali druge nesreče pripravljeni takoj priskočiti na pomoč, so za to usposobljeni in seveda

primerno opremljeni. no, če pa to ne, je dobro, da se ljudje zavedajo, da je zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami potrebna in koristna dejavnost, ki jo je potrebno podpirati.

mirko paradiž, mentor

skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.Alma M. Karlin: POD KOŠATIM OčEsOM, mohorjeva družba, 2002.

stra

n 30

ReGIjSKO teKmOvANje zA cANKARjevO PRIzNANje 2012

26. 1. 2012 je na Osnovni šoli

mežica potekalo regijsko

tekmovanje za srebrno cankarjevo

priznanje iz znanja materinščine.

Udeležilo se ga je 66

osnovno- in srednješolcev,

ki so na šolskih tekmovanjih že

osvojili bronasto priznanje.

naslov letošnjega tekmovanja, ki

poteka v okviru zavoda republike

slovenije za šolstvo, je: Pisave

prestolnice kulture.

osnovno- in srednješolci so

na podlagi prebranih literarnih

besedil dokazovali bralne zmožnosti

ter zmožnosti pisanja spisa,

povezanega z izbranim književnim

besedilom ter priporočeno

dodatno literaturo.

našo šolo je z najboljšim

rezultatom na šolskem tekmovanju

zastopala devetošolka zala

orešnik pod mentorstvom

učiteljice marije zmagaj.

najboljši na posameznih stopnjah

tekmovanja se bodo 17. marca

udeležili še tekmovanja za zlato

cankarjevo priznanje.

mirjam lapanja

OBISKAL NAS JE MODRI JAN

V Eko Vrtcu MEžica žE nEkaj lEt skrbiMo za našE okoljE in »Eko« jE postal naš način žiVljEnja. zaVEdaMo sE poMEna okoljskE VzgojE kot VzgojE za trajnostni razVoj, ki jE poMEMbEn dEjaVnik V procEsu oblikoVanja osEbnosti. otroci ob tEM pridobiVajo zaVEst, da lahko saMi in Mi Vsi skupaj VpliVaMo na okoljE.

ob tEM sE Vsi učiMo tEr naša znanja, spoznanja in naVadE prEnašaMo V VsakdanjE žiVljEnjE. zaVEdaMo sE, da sE boMo lE dobro poučEni in ozaVEščEni otroci tEr odrasli lahko V prihodnosti soočali z okoljskiMi tEžaVaMi. z VEsEljEM sMo sodEloVali tudi z ModriM janoM, ki nas jE sprEMljal šEst tEdnoV. V zložEnki sMo spoznaVali načinE proizVodnjE EnErgijE, poMEn VarčEVanja z EnErgijo, ločE-VanjE odpadkoV in kaj lahko Mi narEdiMo, da bosta našE okoljE in VEs sVEt dobrE VoljE. aktiVnosti V zložEnki sMo obogatili z obiskoM ElEktrarnE, opazoVanjEM naraVE, s prEizkusi VodnEga kroga, pogoVori o načinih proizVo-dnjE EnErgijE, z ločEVanjEM ... ob VsEM tEM sMo nadgradili sVojE znanjE in pri lEpljEnju nalEpk zElo užiVali. in kEr dobEr glas sEžE V dEVEto Vas, sMo bili EdEn izMEd trEh VrtcEV, ki sMo si za nagrado prislužili obisk ModrEga jana s prijatElji. na to sMo zElo ponosni. V glasbEno-plEsni prEdstaVi, ki so naM jo pripraVili, sMo aktiVno sodEloVali in sE ob tEM zElo zabaVali. bili sMo dobrE VoljE tEr sklEnili, da boMo tudi V prihodnjE skrbEli za to, »da bo našE okoljE dobrE VoljE«.

KER SMO MAJhNI, SMO zAČELI z MAJhNIMI KORAKI IN DANES SO NAŠI KORAKI žE VEČJI IN POSTALI BODO VELIKI.

»Naš modri planet je najbolj čudovito

možno naravno okolje. Njegovo življenje je naše življenje, njegova prihodnost je

naša prihodnost.« (dalaj lama)

stra

n 31

naša prihodnost.« (dalaj lama)

Koliko let ne živiš več v mežici in kako dolgo si že na Finskem?

Kljub temu, da v mežici za stalno ne živim praktično od »odhoda« v srednjo šolo v 80. letih, pa nikoli nisem dobil občutka, da bi mežico res »zapustil«. mežica, kjer živijo moja starša in moj brat z družino, in pa seveda Koroška, sta mi v mislih tako rekoč vsak dan. rojstni kraj človek vedno nosi s »seboj«.

diplomat, ki je »obsojen« na selitve iz države v državo, sam sem od leta 2009 s soprogo, ki je tudi zaposlena na ministrstvu za zunanje zadeve, in dvema hčerkama na finskem, mora imeti zelo »izostrene« čute, da lahko skrbi za uresničevanje vitalnih interesov države in družbe, ki jo zastopa. pri tem je ljubezen in pripadnost do kraja, kjer si se rodil, še posebej pomembna.

zakaj si se odločil ravno za to Skandinavsko državo?

odločitev, da spomladi 2009 prevzamem mesto veleposlanika na finskem in v estoniji seveda ni bila samo moja. imenovan sem bil na osnovi predloga in imenovanja s strani vlade republike slovenije in po potrditvi s strani predsednika republike slovenije, ki je tudi t.i. suveren, ki podpiše t.i. akreditivna pisma, ki veleposlaniku dajejo mandat za delo v državi in za predstavljanje slovenije – v mojem primeru na finskem in v estoniji. akreditivna pisma sem predsednici finske tarji halonen predal aprila 2009, predsedniku estonije toomasu hendriku ilvesu pa avgusta 2009.

Kakšno je življenje na Finskem, po čem se najbolj razlikuje od slovenskega?

življenja na finskem smo se z družino zelo hitro navadili. dežela je, kljub temu, da je na zelo oddaljenem in perifernem delu evrope, zelo lepa, in v mnogo čem spominja na slovenijo. finska ima zelo lepo naravo, čeprav so zime

znani MEžIČARJItoKrat vam predstavljamo tONetA KAjzeRjA, našega mežičarja in KorošKega rojaKa, Ki je uveljavljen v mednarodnih Krogih in dela na ministrstvu za zunanje zadeve, SlOveNIjO PA tReNUtNO zAStOPA KOt IzReDNI IN POOblAšČeNI velePOSlANIK NA FINSKem IN v eStONIjI. tone Kajzer je bil rojen leta 1966 v mežici, Kjer je obisKoval osnovno šolo. šolanje je nadaljeval v mariboru na srednji gradbeni in geodetsKi šoli, Kasneje pa je zaKljučil študij na faKulteti za arhiteKturo, gradbeništvo in geodezijo v ljubljani. ob novih izzivih, Ki so mu vedno predstavljali gibalo osebnega razvoja, je v začetKu 90. let uspešno zaKljučil tudi študij eKonomije na eKonomsKo poslovni faKulteti in se zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve. pred prevzemom prve dolžnosti v tujini, pot ga je leta 1996 vodila v arabsKo republiKo egipt, je doKončal tudi specialistični študij na faKulteti za družbene vede z naslovom geografsKa in produKtna razpršenost slovensKe zunanje trgovine z vidiKa uresničevanja interesov republiKe slovenije. po vrnitvi z mandata v egiptu, leta 2000, Kjer je veliKo časa posvetil tudi vsebinam povezanim z gospodarsKo diplomacijo, je prevzel mesto namestniKa nacionalnega Koordinatorja za mednarodno razvojno sodelovanje, Kjer je Kot avtor tudi sodeloval pri pripravi zaKona o mednarodnem razvojnem sodelovanju. pred imenovanjem za izrednega in pooblaščenega veleposlaniKa slovenije na finsKem in v estoniji je do leta 2009 vodil tudi delovno sKupino za določitev meje s sosednjo hrvašKo. bil je tudi vodja seKtorja za hrvašKo oz. seKtorja za širitev, Kjer je, v povezavi z isKanjem rešitev za reševanje mejne problematiKe, lahKo uporabil tudi svoje stroKovno poznavanje področja geodezije in zemljišKega Katastra. od leta 2009 živi in dela na finsKem, Kjer je ena od njegovih glavnih prioritet v delovanju veleposlaništva tudi sKrb za Krepitev političnih in gospodarsKih odnosov slovenije s tem delom evrope.

družina Kajzer

stra

n 32

zelo mrzle in dolge, in čeprav so dnevi pozimi kratki. je pa finska izjemno urejena država, ljudje so prijazni in od fincev, ki so znani po tem, da imajo zelo visoko razvito kulturo medsebojnega sporazumevanja in iskanja konsenza v družbi, se lahko slovenci marsikaj naučimo. posebej zanimiv je finski izobraževalni model, kjer je v središču pozornosti odgovoren odnos med učencem in učiteljem. finci so prav tako znani po učinkovitem modelu sodelovanja med izobraževalno, znanstveno in poslovno sfero. slednje jih tudi kvalificira med najbolj razvite države v evropi, in med države, ki temeljijo na konsenzu v družbi, kjer je v središču pozornosti odgovoren in

kredibilen posameznik in kjer vse institucije sistema delujejo skladno z visokimi moralnimi in etničnimi standardi. finci so sicer protestanti, zato je zanimiv tudi njihov življenjski slog, ki daje poudarek skromnosti in odgovornosti zase in za svojo družino. vloga države je seveda tudi tukaj zelo pomembna, čeprav je res, da se stvari, ki se tičejo ljudi in njihovih vsakdanjih težav večinoma urejajo na lokalni ravni. sistem in družba vzpodbujata in motivirata tudi podjetništvo ter podjetnikom prijazno poslovno okolje.

Koliko Slovencev živi na Finskem in ali se z njimi družite?

ena od mojih prvih aktivnosti po prihodu na finsko je bila tudi

iskanje možnosti za krepitev stikov s slovensko skupnostjo, ki na finskem sicer ni izjemno številčna. po nekaterih ocenah na finskem živi, dela ali študira nekaj manj kot 100 slovencev. v iskanju načina, kako ustvariti krog sodelovanja in kako pritegniti mlajše generacije, tudi mešane pare, sva s soprogo mileno že leta 2009 podala pobudo za ustanovitev združenja slovenskih staršev in otrok. od leta 2010 pa do danes smo tako organizirali številna srečanja in delavnice na veleposlaništvu, kar zelo prijazno podpira tudi minister za slovence po svetu. vsebino delavnic vsakokrat namenimo tradicionalno slovenskim temam, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju slovenije in naših običajev, obenem pa krepijo slovensko narodno zavest med slovenci na finskem.

Ali se srečuješ tudi s slovenskimi turisti, ki obiščejo Finsko? jim kaj svetuješ?

s slovenci, ki prihajajo na finsko, predvsem v poletnih mesecih, se seveda srečujem, in vsakega, ki se želi oglasiti na veleposlaništvu v centru helsinkov tudi prijazno sprej-memo. slovenci smo – kot veste – zelo samostojni in iznajdljivi, zato posebnih nasvetov na finskem ne potrebujejo. jim pa seveda svetuje-mo, da naj si ogledajo znamenitosti v helsinkih in drugih finskih mestih ter da obiščejo laponsko, deželo kjer v mestu rovaniemi živi božiček oz. »joulu pukki«, kot ga imenujejo finci. sicer pa moram povedati, da je moja »primarna naloga«, da vzpodbudim čim večje število fin-skih gostov, da obiščejo slovenijo. v tej zvezi lahko s ponosom povem, da število gostov s finske raste in da je lansko leto slovenijo obiskalo več kot 15.000 gostov s finske, ob-staja pa tudi neposredna letalska povezava med helsinki in ljubljano. trenutno si prizadevamo, da bi se okrepili posamezni segmenti, kot so zdraviliški turizem ipd.

S tabo na Finskem je cela družina. Kako so se ostali družinski člani pri-vadili življenja v tujini?

dan eu v helsinkih

slovenci na finskem

stra

n 33

res je. z mano živi cela družina, soproga milena in hčerki trina ana ter angela. soproga, ki je diplomatka, vendar ji na ambasadi niso ponudili možnosti za delo, je izjemno aktivna in opravi »levji delež« vsega dela, ki ga imam v zvezi z diplomatskim delom, ker pri nas doma praktično ne mine dan, ko ne gostimo finskih ali tujih diplomatov, gospodarstvenikov in drugih pomembnih gostov, ki jim želimo predstaviti možnosti za sodelovanje s slovenijo. vsa družina se je zelo privadila na življenje na finskem. so pa seveda stvari, ki jih kot slovenci tukaj tudi pogrešamo.

Kaj slovenskega najbolj pogrešate (hrana, pijača, običaji...)?

moram povedati, da najbolj pogrešamo stvari, ki je jih tukaj ne dobi. pogrešamo naše gore in planine in planinske pohode, ki se jih, kadar smo doma, vedno z veseljem udeležimo. od hrane seveda pogrešamo domače koroške dobrote, ki pa jih številni prijatelji in znanci, ki nas pogosto obiščejo, prinesejo. obenem sem osebno poskrbel, da imamo na veleposlaništvu vedno na zalogi slovensko vino in druge tipične slovenske stvari, tudi hrano, od slovenskih klobas, pršuta in drugih dobrot, pa do domačega bučnega olja, ki jih postrežemo našim gostom. pogosto tipične stvari iz slovenije - od doma naročamo tudi

slovenski med, bučno olje, in sol iz piranskih solin – podarjamo tudi kot protokolarna darila, ki jih naši gostje z veseljem sprejmejo, saj lahko na ta način slovenijo tudi okusijo.

Kako pogosto se vračate v Slovenijo, mežico?

moram povedati, da premalokrat. sam bi si seveda želel, da bi lahko domov prihajal bolj pogosto. vsekakor pa pridemo za vsake poletne počitnice. obenem pa nam nekaj domečega vzdušja pričarajo tudi gostje iz slovenije. lansko leto smo v naši rezidenci tako gostili več kot 50 članov Koroškega kluba iz ljubljane, kjer je bilo tudi veliko tapravih Korošcev.

Ali imate ti in tvoja družina kaj domotožja po Sloveniji?

diplomat seveda uradno »ne sme imeti domotožja«, saj bi ga to lahko oviralo pri delu. po resnici rečeno, pa seveda ni lahko, saj smo na koncu koncev samo ljudje. res pa je, da je v evropi domotožja manj kot pa, če živiš v državah izven evrope, kot je bil to primer v egiptu.

Fincem želiš čim bolj predstaviti življenje v Sloveniji (običaji, hrana, pijača...). Kako to sprejemajo?

finci so »hvaležni« gostje. zelo se zanimajo za slovenijo, ki je ne poznajo dovolj, in zelo sta jim všeč naša hrana in pijača. to je nenaza-dnje ena od mojih prioritet, ki jim namenjam veliko časa v zadnjem

letu in pol, in sicer, kako več sloven-skih podjetij s področja živilsko-pre-delovalne industrije predstaviti fin-skim trgovcem. moram povedati, da na tem področju delamo intenzivno, tako da se je lansko leto na dveh dogodkih predstavilo več kot deset slovenskih podjetij, decembra 2011 pa smo organizirali tudi teniški tur-nir za slovenske in finske podjetnike in tuje diplomate, kjer so se med drugim predstavili slovenski vinarji in živilci. fincem je bila izjemno všeč kranjska klobasa. Ko doma na diplomatskih večerjah gostimo raz-lične sogovornike, z mileno večkrat, zadnje čase, ko ni denarja od doma pa skorajda vedno, »poprimeva« za kuhalnico, in povedati moram, da imajo finci zelo radi pravo koroško »restano rpico z grumpi« ter druge dobrote, ki jih pripravi milena.

Koliko let še ostajate na Finskem? Kam vas bo potem vodila pot?

moj mandat na finskem traja načeloma štiri leta, oz. se lahko zaradi zaključka šolanja otrok na določeni stopnji tudi podaljša do enega leta. v tem smislu pričakujemo, da se vračamo v slovenijo bodisi leta 2013 oz. poleti 2014. naši načrti zaenkrat še ne sežejo tako daleč, da bi vam lahko razkril, kaj bom počel po vrnitvi, upam pa, da bom našel dovolj strokovnih izzivov in motivacije, da ostanem znotraj ministrstva za zunanje zadeve.

za konec… veleposlaniK, tone Kajzer se vsesKozi trudi vzpostaviti čim več KonKretnega sodelovanja in povezav med ljudmi. lansKo leto je taKo podal pobudo za sodelovanje med oš mežica in neKaterimi finsKimi šo-lami obenem pa je tudi na pobudo veleposlaništva še več slovensKih šol, upamo, da bo tudi mežica, pri-stopilo K programu environment on line, Ki ga vodi finsKa, in znotraj Katerega se izvaja tudi projeKt sajenja dreves. letos je veleposlaniK Kajzer pomagal tudi pri vzpostavitvi sodelovanja med finsKo in slovensKo lovsKo zvezo, obenem pa deluje tudi po principu »case bY case« in obisKuje finsKa podjetja, Kjer obstoji potencial in možnost za sodelovanje s slovensKimi poslovnimi subjeKti, bodisi bilateral-no ali v Konceptu sodelovanja na tretjih trgih npr. v rusiji, Kjer je finsKa Kot sosednja država gospo-darsKo – posebej na področju st. peterburga – zelo prisotna. v KoliKor bi želeli izvedeti še več o delu ambasade lahKo obiščete spletno stran http://helsinKi.embassY.si ali pa veleposlaniKu Kajzerju pišete na mail tone.Kajzer@gov.si. aKtivnosti veleposlaništva so vidne tudi na socialnem omrežju facebo-oK, Kjer je veleposlaniK Kajzer ustanovil sKupino prijateljev veleposlaništva v helsinKih, in Kjer ste seveda dobrodošli, da se pridružite. veleposlaniK Kajzer je obenem odprt za vse nove in Koristne pre-dloge, Ki bi šli v smeri Krepitve sodelovanja med državama, in vse – posebej pa Korošce – Ki bi se mudili na finsKem, vabi na obisK na veleposlaništvo, Ki se nahaja v samem centru helsinKov. če boste s seboj prinesli KaKšno domačo Klobaso, pa bo veleposlaniK seveda zelo vesel!

mateja mešnjaK

stra

n 34

Mežičarji po svetučez morsKo ožino gibraltar se bomo toKrat iz evrope podaliv afriKo, v Kraj, Ki ga poznajo ljubitelji črnobele filmsKe KlasiKe. Kraj, Ki je danes moderno finančno in trgo-vsKo središče z oKoli 3,5 miliona prebivalcev. je največje pristanišče svoje države in eno najvažnejših afrišKih pristanišč na obali atlantiKa. po naše bi Kraju, Kamor gremo na obisK, reKli bela hiša.

Kdo ste in kje živite?moje ime je marija hip, rojena prošt, živim na severu afriKe, natančneje v Kraljevini maroKo, v mestu casablanca.

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli?

v casablanco me je leta 2006 posla-lo podjetje prevent global, ki je tu odprlo hčerinsko firmo (prevent mo-rocco) za izdelavo sedežnih prevlek, da izobražujem lokalne ljudi glede na sistem in zahteve preventa in standarde v avtomobilski industriji. prvo leto sem delala preko prevent globala in se vračala v slovenijo vsake 3 mesece za teden ali dva, leta 2007 pa sem, glede na ponudbo, ki sem jo dobila v prevent maroku, odločila, da ostanem in se redno zaposlim tu. takrat je bila avtomobilska industrija nova panoga v maroku in so z odprtimi rokami in za dobro plačilo sprejeli ljudi, ki so imeli znanje in izkušnje v tej branži, dali pa so mi tudi možnost izobraževanja tako na strokovni kot jezikovni plati in možnosti napredovanja.

v čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tiste-ga prej?

Kot verjetno veste, je maroko 100% muslimanska kraljevina na seve-ru afrike in glede na to, imajo tu popolnoma drug način življenja, navad, vere, razmišljanja, družbene ureditve. to je drug svet, v katerem mi je bilo na začetku zelo težko ra-zumeti vse to - še posebej odnos do žensk. čeprav zelo spoštujejo svoje žene, so stroge omejitve, kot npr. nobenega »kofetkanja« v kakem kafiču, ženske ne hodijo na veselice ali v diskoteke, nič alkohola, če že katera kadi, nikoli v javnosti, drug je način oblačenja ... predvsem se vse vrti okoli vere (islam).

največja ovira je bil jezik, saj govo-rijo samo arabsko in francosko in nisem obvladala niti osnov. zelo težko se je bilo tudi privaditi na njihovo podnebje, saj tu obstajata samo pomlad in poletje, ko tempe-rature dosežejo tudi do 45 c°, in pa na velikost mesta, saj je casablanca mesto z uradno 9 milijoni prebi-valcev in včasih potrebuješ uro, da

prideš z enega konca na drugega. morala sem se, čeprav mi še sedaj ne uspeva vedno, privaditi na njihov način pojmovanja časa, ki za njih ne igra velike vloge. sestanki, termini, dogovori niso nikoli ob času, ki je dogovorjen in se nihče ne vznemir-ja zaradi tega, razen mene (ha,ha, ha). zamujanje v službo je nekaj normalnega in vedno imajo izgovor. so veliki birokrati z ogromno papi-rologije, ampak skoraj nikoli se nič ne premakne, če zadeve ne urejaš s kako kuverto pod mizo, kar me vča-sih res spravi ob živce.

način šolanja je tu popolnoma drugačen, otroci vstopijo v prvi razred, ko dopolnijo 5 let. pouk traja od ponedeljka do sobote, od 8h do 18h. otroci premožnejših staršev se šolajo na privatnih šolah (tudi osnovnih), ki so plačljive, temu primeren pa je tudi učni načrt, kjer je obvezno vključen francoski jezik. za revnejše so ljudske šole, kjer ni šolnine, je pa učni načrt zelo skop, v zelo slabih razmerah, pouk je samo v arabskem jeziku, čeprav je francoščina drugi uradni jezik v

na maroški poroki obisk marakeša

stra

n 35

maroku, in taki otroci nimajo veliko možnosti za nadaljnje šolanje. dobra izobrazba je zelo draga, je pa ekskluzivna, saj je večina fakultet ameriških, angleških, francoskih, pa tudi nemških.

tudi delovni čas v administraciji je zelo zahteven, 6 dni na teden po 9 ur in pol. najslabša plat pa je zdravstvo. čeprav

je veliko privatnih klinik s strokovnjaki, ki so izvrstno izobrazbo pridobili na študiju v tujini, ljudje umirajo na cesti ali doma, ker si ne morejo privoščiti zdravljenja. ljudske bolnice pa imajo slabo izobražene zdravnike in urejenost na meji sprejemljivega (umazanija, miši, ščurki, neizobraženo osebje ....)

Kaj vam je tam najbolj všeč?najbolj mi je všeč, da so ljudje odprti, vedno pripravljeni pomagati, četudi sami nimajo bogve kaj; družine so tesno povezane in starši zelo spoštovani.

če si priden in se znaš obrniti, se ponuja veliko možnosti za zaslužek in dobro življenje. všeč mi je tudi, da so mi omogočili službo, ki mi nudi veliko možnosti za potovanja, saj sem tako zelo dobro spoznala francijo, španijo, portugalsko in še nekaj evropskih držav. naučila pa sem se tudi dveh jezikov, ki se jih v sloveniji nikoli ne bi.

Kaj najbolj pogrešate?najbolj pogrešam našo lepo zeleno Koroško, izlet na peco, uršljo ali kako drugo planino, vonj po jeseni, zimsko idilo in decembrsko vzdušje pred prazniki, pa seveda mojo družino. tu je vse ravno, peščeno, prašno, edino palme so zelene.

Kako pogosto se vračate / prihajate na obisk v domovino?

zaradi službenih obveznosti sem bila od leta 2007 v sloveniji na obisku samo enkrat in to za božič in novo leto 2010. julija 2011 pa službeno za par dni. si pa želim, da bi se lahko pogosteje vračala.ta želja se mi pravkar uresničuje, saj načrtujem v začetku februarja tritedenske počitnice s svojo družino v sloveniji.

Kako vidite mežico, ko pridete domov?

še vedno jo vidim kot najlepši kraj na svetu, moj rojstni kraj, kjer sem pustila veliko spominov na srečno otroštvo, nekaj odraslih let in dobrih prijateljev, najbolj pomembno pa je, da imam tam še vedno družino, ki jo najbolj pogrešam, in prav zaradi njih, ki tam živijo, se še vedno, ko pridem v mežico, počutim kot mežičanka.

živi blizu vas še kaj Slovencev/Koro-šcev? Se srečujete?

na žalost kljub poizvedovanju nisem našla nobenih slovencev, ki bi živeli tu. spoznala sem nekaj slovencev, ampak samo kot turiste, ki so prišli na dopust, in sem jim po svojih močeh tudi pomagala, da bi, kolikor je bilo mogoče, spoznali to deželo, ki je zdaj moj dom.

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije?

ne boste verjeli, ampak bila sem zelo presenečena in navdušena, ko sem našla v največji veleblagovnici marjan (maroški mercator)palomine papirnate serviete. potem pa sem iskala in iskala, če bi našla še kaj, pa na žalost nisem. zato pa sem po štirih letih, ko sem prišla spet v slovenijo, mislila da sem v nebesih, ko sem vstopila v sparovo trgovino. po končanem nakupu me je sin vprašal, če sem prišla založit slovensko vojsko, ha, ha ...

Kaj vedno odnesete s seboj, ko se vračate z obiska v domovini?

lepe spomine na obisk, veliko fotografij, pravo domače bučno olje, plodrovo skuto in pa mamino marmelado.

tipična jed / pijača, kakšen poseben običaj v novi deželi?

v maroku je prehrana popolnoma drugačna kot smo je navajeni v sloveniji, najbolj tipična jed pa je tajin, ki ga pripravljajo na tisoč in en način, v posebej za to izdelanih posodah – tajinih, in pa KusKus, ki ne manjka v nobeni hiši vsak petek, ko se vračajo opoldne domov od molitve v mošeji (podoben pomen kot nedeljsko kosilo po maši). posebna pijača pa je maroški čaj, ki ga pripravijo iz svežih zelišč po posebni recepturi. prav poseben običaj pa je mesec ramadan, ob katerem se postijo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda; to se pravi nič v usta, nič iz ust, ampak res popolnoma nič. islam zapoveduje 30 dni posta. oproščeni so samo bolni, nosečnice in pa otroci do dvanajstega leta. če se kdorkoli pregreši, mora post za tisti dan podaljšati (npr.ženska med periodo »ne spoštuje« ramadana, ker ni čista). prvi obrok ob dnevu zaužijejo ob sončnem zahodu,ki mu pravijo vtor, ob koncu ramadana pa je veliki praznik, ki mu pravijo aid el fethr (v bosni se imenuje bajram).

Poslušate slovensko glasbo?Katero?

velikokrat poslušam različno slovensko glasbo, tudi domačo, s cd-jev ali pa na Youtubu. na internetu preberem vse, kar me zanima na strani 24ur.com. gledam tudi tvslo, da sem na tekočem z dogajanjem v sloveniji, nikoli ne zamudim oddaje na zdravje z jasno in boštjanom.

bi še sami dodali kakšno zanimivost, misel, sporočilo ...?

edina misel, ki bi jo dodala je, da se nikoli prav ne zavedamo, kaj je domovina, prej je vse tako samo po sebi umevno, ko pa živiš na drugem kontinentu, z drugimi običaji in navadami, šele spoznaš, koliko lepot si zapustil za sabo!

i. p.

obisk marakeša Kuskus in tajin

stra

n 36

nikoli nisem razmišljal o potovanju v tako oddaljeno deželo. Kot zgodovinarja me mikajo nekatere davne deže-le z bogato zgodovino in te bi si v svojem življenju tudi še rad ogledal. toda stvari se v življenju mnogokrat obrnejo, tako se je zgodilo, da je naji-na hčerka odšla v daljno av-stralijo na študij in kar hitro sva se odločila, da jo obišče-va. Ker sva oba šolnika sva si lahko privoščila obisk poleti, kar ni bilo najbolj ugodno, saj je v avstraliji takrat zima.

avstralija je ime najmanj-še celine na svetu, hkrati pa je to tudi ime države avstral-ska zveza. po površini je to šesta največja država na sve-tu in edina, ki v celoti zajema kakšno celino. sestavlja jo šest zveznih držav in dva večja teritorija. naju je pot najprej vodila v brisbane, ki je glavno mesto države Queen-sland, nato v sydney, glavno mesto države novi južni Wales, osrednji del najinega potovanja pa je bil severni teritorij z glavnim mestom darwin.

po nekaj več kot trideset ur trajajočem potovanju iz zagreba preko singapura sva v jutranjih urah 27. 6. 2011 prispela na letališče v v bris-banu, kjer sta naju pričakala julija in jaša in odpeljala v mesto. Kmalu po zajtrku, da bi se čim hitreje navadila na časovno razliko (+8 ur) smo se odpravili na potepanje po mestu in ogled glavnih zna-menitosti.

brisbane, glavno mesto avstralske zvezne države

Queensland, je najhitreje rastoča prestolnica avstral-skih zveznih držav. veličastne kolonialne stavbe, se počasi izgubljajo v pragozdu ble-ščečih nebotičnikov. slednji v poslovnem središču brisbana rastejo kot gobe po dežju.

brisbane prežema pozitivna energija. ne samo zaradi gospodarske rasti, pač

pa tudi zaradi vremena, ki je v brisbanu lepo praktično celo leto. brisbane leži v subtropskem pasu, tako da se temperature tudi pozimi redko spustijo pod 15 stopinj celzija. poleti je vreme vroče in vlažno, temperature se lahko povzpnejo tudi do 40 stopinj celzija! brisbane je idealna destinacija tako za ljubitelje mestnega turizma, nakupovanja in nočne zabave, kakor tudi za tiste, ki jih bolj privlači narava.

zahvaljujoč subtropske-mu podnebju je brisbane ze-leno mesto. ob reki brisbane

ležijo številni parki z bogatim rastlinjem in tudi narava v okolici mesta je primerna za prijetne sprehode.

posebna znamenitost so drevesa ob reki brisbane, imenovana mangrove, ki dobesedno rastejo v vodi, tudi morski, in na listih izloča-jo sol. drevesa, ki naseljujejo slana močvirja, so prillagoje-

na na navzočnost slane mor-ske vode in poplavljanje med plimovanjem. čeprav rastejo v vodi, trpijo pomanjkanje vode ali tako imenovano »fiziološko sušo«. ta se pojavi zaradi podobne koncentra-cije mineralnih soli v vodi in v rastlinah, zaradi česar voda ne prodre v rastlino. zato rastline v mangrovah shra-njujejo vodo. z dolgimi zrač-nimi koreninami pa rešujejo pomanjkanje kisika v času poplavljanj, hkrati pa ščitijo in širijo obale kopnega.

mt coot-tha je razgledna točka nad brisbanom in

po nuja nešteto možnosti za enodnevne izlete v naravo.

glavne turistične zname-nitosti brisbana vključujejo mestno hišo, stavbo parla-menta in nekdanjo zakladni-co, v kateri zdaj domuje gi-gantska igralnica, odprta 24 ur na dan, pa številne cerkve, spomeniki, posvečeni avstral-skemu udejstvovanju v prvi svetovni vojni, posebno v bitki pri galipoliju.

ljubitelji koal, kengurujev in ostalih avstralskih živalskih vrst se lahko z njimi pobližje srečajo v zavetišču za koale lone pine. Koale živijo v

POTEP po deželi aboriginov

pogled na poslovne stavne cbd

pogled na brisbane z mt. coot- tha

stra

n 37

gozdovih vzhodne avstralije in se prehranjujejo izključno z evkaliptosovimi listi in celo življenje preživijo na drevesih. zelo redko pijejo vodo, v enem domorodskih jezikov koala pomeni »žival, ki ne pije«.

ljubitelji nakupovanja lahko ves dan preživijo v nakupovalnih središčih na Queen street mall v poslovnem središču brisbana, po katerem so posuti tudi številni pubi, bari in klubi. slednjih ne manjka tudi na južni obali reke brisbane, v živahni, boemski četrti south bank.

brisbane je tako idealna destinacija za udobne počitnice, med katerimi si lahko privoščite zvrhano mero sprehodov v naravi, kulturnih prireditev, nočne zabave in nakupovanja. nekaj deset kilometrov od brisbana se raztezata dve zelo poseljeni in turistično razviti področji golden coast in sunshine coast. Kljub zimi smo valovito morje zlate obale tudi sami preizkusili. obljubljenemu plavanju s kiti pa smo se, zaradi časovne stiske, odpovedali.

po petdnevnem potepanju po brisbanu smo se v soboto, 2.7., z letalom odpravili do sydneya, glavnega mesta države novi južni Wales. tu imajo sedež vse največje banke in multinacionalke, je tudi univerzitetno središče. turistični spletni portali sydney ponujajo kot najbolj privlačno mesto in neskromno dodajajo, da je to mesto, v katerem je najbolj prijetno živeti. vreme je bilo ugodno, kljub zimi je bila temperatura okoli 10 stopinj celzija.

sydney se razprostira na območju s kar 120.000 kvadratnimi kilometri, kar ga uvršča na tretje mesto med svetovnimi velemesti, pa čeprav ima ‘samo’ 4,5 milijona prebivalcev. leži ob globokem in zelo členje-nem zalivu, ki ga je na poti proti morju izdolbla reka paramatta. zalivi, zalivčki in rokavi so graditeljem mesta predstavljali komunikacijske ovire, ki so jih premoščali s številnimi mostovi, med kate-rimi je najbolj slaven harbour bridge, ob operni hiši, ki je največja znamenitost mesta. južneje je še en globok zaliv, botany bay, kjer je svojo ladjo endeavour leta 1770 zasidral

pogled na brisbane z mt. coot- tha

mangrove

med koalami

stra

n 38

kapitan james cook, ki velja za odkritelja avstralije, in ozemlje poimenoval new south Wales.

približno 40.000 let prej so avstralijo naselila pleme-na, ki naj bi s čolni iz lubja priplula s celebesa. toda za ustanovitev prve naselbine je bil 18 let kasneje odgovoren philip artur, ki je pripeljal prvo kazensko ekspedicijo prav v botany bay, vendar ni bil zadovoljen s tamkajšnjimi pogoji (revna zemlja in ne-primerna pitna voda) in se je odločil za port jackson, neko-liko višje, za današnji strogi

center mesta. tam je zapičil britansko zastavo in naselbi-no poimenoval po lordu sy-dneyu, pomembnem politiku na angleškem dvoru.

sydney letno obišče sko-raj osem milijonov domačih turistov, pa še 2,7 milijona tujih, ki si praviloma najprej ogledajo opero in harbour bridge.

operno hišo so začeli graditi leta 1957 in je bila zgrajena leta 1973. v hipu je postala ena najbolj pre-poznavnih stavb dvajsetega stoletja na svetu. narejena je bila po načrtih danskega

arhitekta jorna utzona, ki pa narejene stavbe ni nikoli videl. streha v obliki jader, pokrita z več kot milijonom svetlečih se plošč, je res nekaj posebnega, pa čeprav ne gre prezreti niti notranjosti s petimi dvoranami in drugimi manjšimi prostori.

ob zalivu darling, mondenem in trgovskem središču, so na ogled še bogat akvarij, obsežen pomorski muzej z repliko cookove jadrnice endeavour kot najbolj iskane atrakcije, kitajskim botaničnim vrtom, pa mestna hiša, katedrala,

monorial in vrteči se most opera

james cook harbour bridge

mlin na veter - najstarejša stavba v brisbanu

stra

n 39

univerza (v sydneyu ima sedež kar sedem univerz. veliko je tudi muzejev, galerij, gledališč in koncertnih dvoran seveda ne gre pozabiti na olimpijski park na drugem koncu mesta, prizorišča olimpijskih iger leta 2000 z osrednjim stadionom in številnimi drugimi športnimi prizorišči. posebnost središča mesta je tudi ‘monorail’, vlakec, ki drsi po eni ‘šini’ nekaj metrov nad zemljo in je za domačine priročno prevozno sredstvo, za turiste pa bolj atrakcija; kot tudi vrteči se most, ki ga za turiste odpirajo in zapirajo vsako uro.

vreden ogleda v sydneyu je tudi taronga živalski vrt. obisk je možen z ladjo preko zaliva in nato s pravo

smučarsko gondolo na vrh hriba, tako da prvi pogled na številne živali lahko uživaš iz ptičje perspektive. v živalskem vrtu so vse posebne živali avstralije pa tudi ostalega sveta. večkrat na dan so tudi prikazi dresure morskih levov, ptičev in opic.

v torek, 5. 7., smo se ponovno vrnili na letališče in se z letalom odpeljali do uluruja, kjer nas je že čakal rav 4, s katerim smo v desetih dneh prevozili področje severnega teritorija in v njem obiskali osem najpomembnejših naci-onalnih parkov: uluru, Kings canyon, alice springs, tennant creek, Katerine, Kakadu in litchfield park in prevozili okoli 3500 km.

vladimir ovnič

opera Kenguru v taronga zoo

harbour bridge

mlin na veter - najstarejša stavba v brisbanu

tasmaniski vrag

stra

n 40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1.550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

vsem, ki ste s prispevki sodelovali, se najlepše zahvaljujemo. prosimo, da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete, ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo.

prispevki ne bodo honori-rani, uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora.

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstovni članki v microsoft Word-u, fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff, in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm). fotografije, ki ne bodo primerne velikosti (npr. snete iz spleta – 72 dpi / 70 Kb) ne bodo objavljene. fizično oddane fotografije, ki ste jih prispevali, lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica.

svoje prispevke pošljite na naslov:

Občina mežicatrg svobode 12392 mežica

info@mezica.si

urednišKi odbor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave mag. igor fric

člani uredniškega odbora jožef libnik barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica www.mezica.si

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič, atelje jk

tisk malex d.o.o.

naklada 1.550 kosov

BITKA MED SPOLOMA

6.april2012 ob19:30

MOJCA POKRAJCULJA

12.april2012 ob17:00

MESTO nA EX

13.april2012 ob20:00

MOJE BIVŠE, MOJI BIVŠI

20.april2012 ob19:30

nOVEMBER

12.maj2012 ob19:30

PETER In VOLK

17.maj2012 ob17:00