Dušan Krebel, župan 2007...glasilo občine mežica | julij 2007 | številka: IX. | leto: V. š umc...

glasi lo občine mežica | ju l i j 2007 | š tev i lka : IX . | le to : V.

šumc

[ šumc ]

Prenova osnovne šole v Mežici

Rezultati se kažejo, obračun bo pozit iven

Šestdeset letGimnazije Ravne na Koroškem

Spoštovane krajanke in krajani občine Mežica! V imenu Občine Mežica in v svojem imenu vam želim iskrene čestitke ob dnevu državnosti , ob 16. rojs tnem dnevu Slovenije.

Dušan Krebel, župan

Spoštovani

Vi SPRaŠujete,župan odgovarja

Veliko je že bilo povedanega in tudi napisanega na temo obnove glavne ceste od Poljane proti Mežici, pa vendar še vedno stojimo pred semaforjem in imamo občutek, da se na delovišču ne dogaja nič. Sprašujem vas, kdaj se bodo dela na tem odseku konča-la in kako bo potekala rekonstrukcija ceste v bodoče?Lep pozdrav!

Občan Mežice

Spoštovani!Res je, da se je obnova odseka regionalne ceste med Torčevo žago in avtobusnim postajališčem pri-čela že v januarju in da je predviden rok za dokon-čanje del 15. avgust, torej sedem mesecev za ob-novo slabih štiristo metrov. Rad pa bi vas seznanil, da smo se v teh mesecih uspeli dogovoriti o dodatni umestitvi pločnika v celotni dolžini ob cestišču in

da so za to morali bili izdelani dodatni projekti. Ta dela so ovrednotena na 120.000 EUR in bodo v celoti poplačana iz državnih virov. Menim, da je na tem odseku pločnik ob cestišču nujno potreben in da dejstvo, da bomo s tem omogočili prebivalcem Torčeve žage varnejšo pot, delno opravičuje daljši rok za izvedbo rekonstrukcijskih del.

V celoti je projekt obnove regionalne ceste zastavljen v treh etapah in obsega celovito obnovo

regionalne ceste od križišča na Poljani do hotela Lipa v samem kraju Mežica, dva krožišča (Senčna vas in pred hotelom Lipa) ter levi zavijalni pas pri čistilni napravi. Od Senčne vasi proti centru mesta je načrtovana celovita obnova pločnikov in postavitev novih svetil. Celotni obseg del naj bi bil zaključen v naslednjih treh letih. V delu, ki zajema ureditev pločnikov v mestu, bo z denarjem sodelovala tudi naša Občina.


Področje Štalekarice nad Mežico je zaradi posegov v brežino zelo prizadeto.

Menim, da obstaja velika nevarnost, da bo zaradi erozije tal prišlo do ponovne katastrofe, ki lahko ima za posledico poplavo v Mežici. Sprašujem, kdo je odgo-voren za sanacijo pobočja in kdaj se bo ta izvedla? Za odgovor se vam zahvaljujem.

Občanka

Spoštovani!Zavedam se, da predstavljata poseg v brežino Štalekarice ter nedokončana sanacija pobočja po opustitvi obnove sedežnice resen problem ter tudi grožnjo za kraj Mežica. Vsi se še dobro spominja-mo, ko je pred leti ob močnem nalivu odtrgalo del pobočja s peskom, ki je zamašil kanalizacijske vode ter povzročil poplavo v kraju.

Podjetje Fiskus, d.o.o., ki je bilo investitor obnove sedežnice, se je s pridobitvijo gradbenega

dovoljenja zavezalo, da bo saniralo tudi vse posege v prostor, tako da se po obnovi zatravijo in utrdijo vsi izkopi ter da se pobočje v celoti sanira.

Kljub opustitvi obnove sedežnice ta obveza za podjetje Fiskus d.o.o. nikoli ni prenehala, zato je Občina Mežica, podjetje dne 18. 4. 2007 pozvala, da takoj pristopi k sanaciji. Dne 15. 5. 2007 smo prejeli odgovor, da se v podjetju s projektanti dogovarjajo o terminu in načinu izvedbe sanacije in da nas bodo o pričetku del pisno obvestili.

Do danes žal tega obvestila še nismo prejeli, želimo pa si, da podjetje Fiskus, d.o.o. z deli prične takoj oziroma čim prej.

Želim poudariti, da so zakonska določila na tem področju popolnoma jasna, v primeru nespoštovanja ali kršitve le-teh je za to pristojna inšpekcija za okolje in prostor, kršiteljem pa so naložene visoke kazni.


�

šumc | julij 2007 [občina]

�


ObčinSKi SVet seja občinskega sveta

Občinski svet Občine Mežica je na seji občinskega sveta 26. marca 2007 obravnaval in sprejel Pravilnik o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje programov s področjasocialnega varstva v občini Mežica. Pravilnik je bil objavljen Uradnem listu RS, št. �1/07.Občina Mežica je v Uradnem listu RS, št. �5/07, na spletni strani Občine in lokalni CATV na podlagi 6. člena Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v občini Mežica (Uradni list RS, št. �1/07) objavila javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva, ki jih bo Občina sofinancirala iz občinskega proračuna v letu 2007.

Na javnem razpisu lahko sodelujejo: × javni zavodi, ustanove in druge fizične ali pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva, ki imajo sedež v občini ali izvajajo dejavnost na območju občine oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine Mežica in imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti,× društva s področja zdravstva in socialnega varstva, registrirana v skladu z Zakonom o

društvih (Uradni list RS, št. 61/06),× prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva in imajo v svojih programih elemente socialne skrbi in skrbi za zdravje občanov oziroma svojih članov,× društva, ki imajo urejeno evidenco o članstvu.

Iz proračunskih sredstev bodo sofinancirani programi:× posameznikov ali skupin občanov, ki imajo postavljene jasne cilje in izhajajo iz potreb članov oziroma drugih uporabnikov, izvajanje programa pa je v interesu občine Mežica,× programi, ki omogočajo udeležencem lažje komuniciranje z okoljem (za primere, ko telesna okvara ali invalidnost onemogoča posamezniku, da bi se samostojno in enakovredno vključeval v vsakdanje življenje),× programi, ki se izvaja že daljše časovno obdobje oziroma izvajalec predlaganega programa že več let uspešno deluje na območju občine,× programi, ki dopolnjuje dejavnosti javnih zavodov oziroma vsebujejo elemente javnih služb s področja socialnega varstva,× programi, ki vključujejo sodelovanje prostovoljcev pri izvajanju programa, × programi, ki vključuje športne in kulturne aktivnosti za člane,× programi, ki zajemajo izdajanje glasila, biltena in drugo obliko seznanjanja okolice z določeno problematiko,× programi, ko izvajalec organizira dobrodelne prireditve ali sodeluje pri javnih prireditvah s posameznega področja.

Komisija v sestavi: × Tatjana Uranc, predsednica× Karmelina Pečovnik, članica× Ana Sušel-Kordež, članica × Dušan Krebel, član × Olga Vršič, članicaje ugotovila, da je v roku prispelo 14 vlog.Komisija je ugotovila, da razpisnim pogojem ne ustreza ena vloga, vloga Kinološkega društva, Društva za reševalne pse – REPS Maribor. Denar

za to društvo je zagotovljen v proračunu v postavki 07008 Reševalni psi.

Društva, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, je komisija točkovala in so prejela naslednje število točk: × Društvo srčnih bolnikov – �2 koronarni klub Mežiške doline× Društvo invalidov Mežica 71× Društvo upokojencev Mežica – 20 skupini Lipa in Harmonija × Društvo invalidov Mežiške doline 15× Župnijska Karitas Mežica 50× Društvo Sožitje za pomoč osebam �0 z motnjami v duševnem razvoju Mežiške doline × Društvo rejniških družin Koroške 25× Društvo Altra – Odbor za novosti v 10 duševnem zdravju × Društvo vojnih invalidov za Koroško 15× Ozara Slovenija 15 Nacionalno združenje za kakovost življenja × Združenje multiple skleroze Slovenije – 10 Koroško Velenjska podružnica × MD Lučka, Koroška 25× Območno združenje Rdečega križa �0 Mežiške doline, Občinski odbor Mežica skupaj 348 točk

Odbor za zdravstvo in socialo je zagotovljena sredstva v višini 5.563 EUR oz. 1.333.117,30 SIT razdeli ponudnikom na podlagi predloženega točkovanja. Vrednost točke je 15.99 EUR oz. 3.831,84 SIT.

Občina Mežica vsako leto novembra objavi javna razpisa za sofinanciranje programov športa in kulture, ki jih bo Občina sofinancirala iz občinskega proračuna v prihodnjem letu.

Na javnem razpisu za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa lahko sodelujejo športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi

4

zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja v občini Mežica.

Komisija v sestavi: × Andrej Breznik, predsednik× Peter Rapac, član× Aleš Pustoslemšek, član × Olga Vršič, članica je opravila pregled ponudb in ugotovila, da je na razpis v roku prispelo 15 vlog.

Komisija je ugotovila, da razpisnim pogojem ne ustreza ena vloga, vloga Društva paraplegikov Koroške. Komisija je ugotovila, da prireditve niso pred-met javnega razpisa in niso zajete v merilih in normativih za izvajanje letnega programa špor-ta, zato se ponudbe, s katerimi so ponudniki prijavili prireditve, odstopijo ŠZ Mežica: × Tekaški klub GRČA Mežica, Prežihova ulica 14, Mežica× Tenis klub Mežica, Senčna vas 6, Mežica× Planinsko društvo Mežica, Ob Šumcu 9, Mežica× Kolesarski klub frirajd Koroška, Trg 4. aprila 12, Mežica× Izobraževalno kult. društvo mladih Perkmandelc, Kopališka pot 1, Mežica× Športno društvo SARA, Knapovška 18, Mežica× Društvo za šport in rekreacijo Mežica – sekcija za splošno vadbo, Trg 4. aprila 4, Mežica× Športno društvo Perspektiva, Ob Šumcu 9, MežicaDruštva, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, je komisija točkovala in so prejela naslednje število točk: × Društvo za šport in rekreacijo 146.600 Mežica – odbojka, Trg 4. aprila 4, Mežica × Nogometni klub Akumulator, 77.650 Knapovška 19, p.p. ��, Mežica × Karate klub, 44.�00 tradicionalni karate Mežica, Stržovo 75, Mežica × JUDO klub Mežica, 4.800 Partizanska c. 16, 2�92 Mežica × Društvo za šport in rekreacijo 12.�� Mežica – smučarski klub, Trg 4. aprila 4, Mežica × Šahovski klub »Rudar« Mežica, 4.979 Trg 4. aprila 4, Mežica skupaj 290.662 točk

Odbor za šport je sredstva, zagotovljena v proračunu v višini 29.210 EUR oz. 7.000.000 SIT razdelil ponudnikom na podlagi predloženega točkovanja. Vrednost točke je 0,10 EUR oz. 24,08 SIT.

Na javnem razpisu za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov, projektov in dejavnosti na področju kulture lahko sodelujejo društva, organizacije, zavodi in posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje:× da imajo sedež v občini Mežica, da izvajajo

dejavnost v občini Mežica, da imajo določeno število članov v občini Mežica ali da je njihovo delovanje oziroma so njihovi projekti drugače vezani z občino Mežica,

× da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih oziroma da so ustanovljeni v skladu s predpisi, ki urejajo njihov status in delovanje,× da imajo materialne, kadrovske in druge pogoje za delovanje,× da imajo urejeno evidenco o članstvu,× da predložijo ustrezen letni program dela.

Iz proračunskih sredstev se sofinancirajo projekti, programi in dejavnosti na naslednjih področjih kulture:× glasbena dejavnost – odrasli, otroški pevski zbori, instrumentalni orkestri,× gledališka dejavnost,× lutkovna dejavnost,× recitacijska in literarna dejavnost,× folklorna in plesna dejavnost,× likovna, fotografska in filmska dejavnost,× ohranjanje kulturne dediščine (muzejska in zgodovinska dejavnost),× galerijska dejavnost.

Komisija v sestavi:× Irma Rebula, predsednica× Alenka Hanuš, članica× Marjeta Tasič, članica× Tadej Pungartnik, član× Olga Vršič, članica

je ugotovila, da je v roku prispelo 15 vlog. Komisija je ugotovila, da razpisnim pogojem ustreza 14 vlog, ena vloga, vloga Društva kmetic Mežiške doline, pa razpisnim pogojem ne ustreza.

Društva, organizacije oz. posameznike, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, je komisija točkovala in so prejela naslednje število točk: × Kulturno pevsko društvo Sveti Jakob 2.��× Društvo literarno gledališče 2.580 Treska Mežica× Društvo upokojencev Mežica – �.�1� Moški pevski zbor Viharniki × Kulturno društvo – Moški pevski 4.46� zbor Mežiški knapi × Kulturno društvo Pihalni 1�.280 orkester Rudnika Mežica × Društvo ljubiteljev domače in 5.400 umetnostne dejavnosti – Štiblc× Lovski oktet lovske 2.647 družine Peca× MKUD OŠ Mežica 1.500× Pevska skupina Gorna �.650 Mežica pri DU Mežica × Izobraževalno kulturno društvo 650 mladih Perkmandelc Mežica× Lutkovna skupina Super bice 2.100 pri DU Mežica× Pevsko društvo Alenčice 2.950× Kulturno pevsko društvo 1.7�� Sveti Lenart× Gledališka skupina 8�� Prevalje – Mežica skupaj 47.432 točk

Odbor za otroško varstvo, šolstvo in kulturo je sredstva, zagotovljena v proračunu v

višini 29.626 EUR oz. 7.100.000 SIT razdelil ponudnikom na podlagi predloženega točkovanja. Vrednost točke je 0,62 EUR oz. 149,68 SIT.

Olga Vršič

šumc | julij 2007 [občina]šumc | julij 2007 [občina]

PRenOVaosnovne šole v mežici

Občina Mežica je v letošnjem letu pristopila k eni najzahtevnejših investicij tako po finančni kot po izvedbeni plati – obnovi osnovne šole.Glavni namen in cilj investicije je v najkrajšem možnem času prenoviti objekt tako, da bo delo in bivanje v prostorih bolj zdravo in manj nevarno, s čimer bo zagotovljen normalen vzgojno-izobraževalni proces. Pri tem prenova pomeni sanacijo in rekonstrukcijo neustreznih gradbenih elementov objekta ter zamenjavo dotrajane opreme.

Zgradba šole v Mežici, ki se je kot neobaročna, nekdaj meščanska šola ohranila v kraju, izstopa v svojem okolju tako po vrednosti kot po svoji siceršnji pomembnosti. Edini od objektov, ki so bili kot šolska poslopja zgrajeni v sedanjih občinskih središčih Mežiške doline, je v vsem času opravljal svojo vzgojno in izobraževalno vlogo. Do današnjih dni je objekt ohranil edinstvenost ter ob tem postal tudi pomemben del kulturne dediščine kraja.

Od izgradnje leta 1926 dalje je bila šolska zgradba v Mežici ena največjih in najlepših zgradb v svojem okolju. Je edina poznana šola, ki jo je zasnoval mariborski arhitekt nemško-češkega rodu Maks Czeike, sodobnik Jožeta Plečnika. Arhitekturo je zasnoval razgibano, sestavljeno iz več samostojnih enot, ki jih je pridružil h glavnemu objektu. Ta je vključeval razrede, telovadnico, otroški vrtec in stanovanja za upravitelja.

V poznejšem času je kompleks šole doživljal spremembe, ki so delno uničile obstoječo arhitekturno kompozicijo, porušila se je jasna strukturna členjenost stavbe. Prvo preureditev so naredili Nemci med vojno, ko so napeljali centralno ogrevanje, nadzidali stanovanjski del

in adaptirali posamezne prostore. Pri tem so bile uničene ali odstranjene posamezne dragocene nadrobnosti objekta (freske). V začetku 70. let so šolo zaradi dotrajanosti obnovili in s samoprispevki krajanov zgradili novo telovadnico. V 90. letih pa se je obnovila stara telovadnica, obnovil se je stanovanjski prizidek, v katerem je šola pridobila dodatne učilnice, zobno ambulanto, upravne prostore in knjižnico.

Kljub vsem posegom v zgodovini se je na prvotnih objektih ohranilo nekaj arhitekturnih elementov stavbe, ki danes poleg mogočno izstopajoče arhi-tekturne stavbe predstavljajo bistvo tega kulturnega objekta in mu dajejo izrazito vlogo istovetnosti kraja in širše Mežiške doline. Kot take jih je pri nadaljnjih obnovah objekta nujno potrebno ohraniti.

Na podlagi vseh naštetih dejstev je Občina pristopi-la k obnovi šole kompleksno z močno željo ohraniti objekt kot spomenik kulturne dediščine.

Občina Mežica je že v letu 2005, ko se je sprejemal Razvojni program Občine Mežica za obdobje 2005–2009, načrtovala sredstva za obnovo osnovne šole.

V letu 2006 se je na objektu izvedla menjava mede-tažnih lesenih stropov in obnova sanitarij v skupni vrednosti 179.816 EUR, od tega smo �0 % sred-stev pridobili na Ministrstvu za šolstvo in šport.

V letu 2007 pa je Občina pristopila k izdelavi Inve-sticijskega programa, ki predstavlja osnovni doku-ment za izvedbo celotne investicije, ki bo potekala v letih 2007–2010. Investicijski program je izdelalo podjetje SIRD, d.o.o. (g. Zvonko Erjavec, univ.dipl.ing.stroj.) na podlagi projektne dokumentacije – PGD in PZI – in elaborata investicijske ocene, ki ga je izdelal Gradbeni inženiring EXTRA (ga. Milena Š.

Benko, univ.dipl.ing.grad.).Celotna investicijska vrednost znaša 2.� milijona EUR. Za investicijo se je �0 % sredstev oz. 672.414 EUR pridobilo na Ministrstvu za šolstvo in šport, v teku pa je še pridobivanje sredstev s strani Ministrstva za kulturo.

V letu 2007 je načrtovana I. faza obnove, ki vključuje rekonstrukcijo ostrešja, adaptacijo lesenega dela, toplotno izolacijo in krovsko-kleparska dela. Obnova I. faze je ocenjena na vrednost 480.000 EUR. V mesecu maju je Občina pripravila javni razpis za izbiro izvajalca, ki bo znan v prvem tednu junija.

V letu 2008 bo potekala menjava stropnih konstrukcij, obnova fasade in menjava stavbnega pohištva, kar predstavlja II. fazo obnove. Dela so ocenjena na vrednost 860.000 EUR. V letih 2009 in 2010 pa bo potekala obnova elektroinštalacij, centralnega ogrevanja, garderob, knjižnice, kuhinje, jedilnice in kotlovnice ter menjava pohištvene opreme. Investicija se bo v letu 2010 zaključila z zunanjo ureditvijo. Vrednost del v letih 2009 in 2010 je ocenjena na 970.000 EUR.Vsa dela so načrtovana tako, da se bodo izvajala v mesecih junij, julij in avgust.

Občina se zaveda, da je to ena najtežjih in največjih investicij, ki zahteva vso resnost in odgovornost s stani investitorja Občine Mežica. Župan g. Krebel je zaradi zahtevnosti izvedbe investicije imenoval štiričlanski gradbeni odbor, katerega naloga je nadzor nad celotnim potekom investicije. Gradbeni odbor v sestavi g. Jože Tominc, ga. Andreja Žlebnik, g. Mirt Cestnik in g. Anton Strmčnik se je prvič sestal v mesecu aprilu, ko je bil podrobno seznanjen z načrti izvedbe investicije.

Upravljalec objekta po zaključeni investiciji bo Osnovna šola. Intenzivno v vseh fazah priprave projekta sodeluje ravnateljica ga. Ivanka Lesnik, ki je v obnovo šole kot odgovorna oseba s strani uporabnika vključena hkrati tudi kot članica gradbenega odbora.

Andreja Breznik, Odd. za gospodarske javne službe 5

6

KOMunaLa MeŽiCaprikaz poslovanja v letu 2006 terplan dela v letu 2007

Ustanovitev Komunale Mežica

Po razpadu skupne Občine Ravne na Koroškem v letu 1994 je novoustanovljena Občina ustanovila režijski obrat, vanj prenesla dejavnost Krajevne skupnosti, to dejavnost pa dopolnila z načrtovanjem, spremljanjem in urejanjem tehnične in upravne dokumentacije za investicije ter upravljanjem lokalnih cest ter poti.

Ves čas delovanja režijskega obrata so se pojavljale težave pri skupnem vodenju računovodstva za Občino kot samo javno ustanovo in režijski obrat, ki je del sredstev pridobival tudi z lastnim delom (izdajal je račune). Računovodske težave so se z uvedbo DDV-ja še stopnjevale, po drugi strani pa se je vedno bolj kazala nepreglednost poslovanja in nezmožnost vplivanja na poslovanje JKP LOG. Občina Mežica zaradi majhnega lastniškega deleža (približno 15 %) o pomembnih vprašanjih na poslovanje JKP LOG ni imela dovolj velikega vpliva.To so bili glavni razlogi, zaradi katerih je občinski svet Občine Mežica na svoji 19. seji 2. novembra 2000 ustanovil lastno komunalno podjetje. Formalen začetek Komunale Mežica je torej november 2000, dejansko pa je Komunala Mežica z delom začela v letu 2001.

Obseg dela Komunalnega podjetja Mežica

Pravna podlaga za delo Komunale Mežica je Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gospodarskih javnih službah v občini Mežica (Ur. List RS, št. 17/2002), ki v drugem členu določa, da se v Komunalnem podjetju Mežica izvajajo naslednje gospodarske javne službe:× odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in odvajanje padavinskih vod,× javna snaga in čiščenje javnih površin,

× urejanje in vzdrževanje ulic in cest v naselju,× urejanje in vzdrževanje lokalnih cest,× urejanje in vzdrževanje tržnih prostorov in javnih parkirišč,× urejanje pokopališč in pokopališka ter pogrebna dejavnost,× proizvodnja električne energije.Ob ustanovitvi je Komunala Mežica začela delo s petimi redno zaposlenimi, v drugi polovici leta 200� je podjetje dodatno zaposlilo šoferja pogrebnika, v letu 2006 pa hišnika in čistilko za potrebe Narodnega doma. Za dela hišnika smo v letu 2007 našli drugačno rešitev, tako da je danes v Komunalnem podjetju zaposlenih 7 delavcev. In sicer:× direktor,× ekonomski referent,× dva šoferja pogrebnika× delavec pogrebnik,× dve čistilki. Računovodstvo opravlja po pogodbi zunanja firma, Komunala Mežica pa glede na potrebe zaposluje še določeno število pogodbenih delavcev.

Sistematizacija delovnih mest Komunale Mežica predvideva tudi namestitev vodje tehničnega sektorja in administratorja. Ti delovni mesti nista zasedeni.

Lastnina Komunale Mežica

Lastnih sredstev Komunala Mežica skoraj nima, temveč upravlja s sredstvi, ki so last Občine Mežica in jih je občinski svet predal v upravljanje na 28. seji dne 20. 12. 2001.

Sredstva v upravljanju delimo na stalna sredstva, nepremičnine v pridobivanju in opremo ter drobni inventar.

Stalna sredstva:× narodni dom,× športna hala,× avtobusna postajališča in druge zgradbe,

× kanalizacijska infrastruktura.Nepremičnine v pridobivanju:× projektna dokumentacija,× ceste in mostovi v izgradnji,× parkirišča in pešpoti v izgradnji,× kanalizacija v izgradnji,× ostala ureditev,

× javna razsvetljava,× izgradnja objektov, v skladu z investicijskim načrtom.

Prihodki Komunale Mežica

Komunala Mežica pridobiva prihodke iz dveh virov: iz lastne dejavnosti in iz plačila stroškov za

7


opravljena dela za Občino (dotacije).Lastne prihodke pridobiva Komunala iz naslednjih dejavnosti:× pokopališče,× pogrebi,× MHE,× traktor,× minibager,× kanalizacija,× najemnine.

Občina Mežica iz proračuna pokriva naslednje storitve:× čiščenje in urejanje zelenic,× letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest,× letno in zimsko vzdrževanje gozdnih cest,× pometanje ulic in pločnikov,× odvoz kosovnih odpadkov,

× javna razsvetljava,× vzdrževanje športne hale (delno),× vzdrževanje narodnega doma (delno).

Pristojnosti ustanoviteljice

Delo in poslovanje Komunalnega podjetja Mežica sta v tesni povezavi z ustanoviteljico Občino, ki

z različnimi mehanizmi izvaja kontrolo. Nadzor izvaja Odbor za komunalo, ceste in gospodarstvo, Nadzorni svet, župan Občine in Občinski svet.

Poslovanje v letu 2006

Redno delo

V letu 2006 je začel obratovati prenovljen narodni dom, zima je postregla z nadpovprečno obilico snežnih padavin. Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja med letom je Komunalno podjetje prvič poslovalo z izgubo v višini 777.000 SIT.

Poleg povedanega so primerjave s predhodnim letom otežene tudi zaradi plačila čiščenja odpadne vode, ki je bilo v letu 2005 realizirano za

devet mesecev.Planiran prihodek v višini 149.2 mio SIT je bil rea-liziran v 99,65 % oz. v znesku 148.7 milijonov SIT. Stroški so bili za malenkost preseženi, in sicer so znašali 149.448 milijonov SIT.

Tabela prihodkov nam pokaže najnižje doseganje plana na pokopališču in športni hali. Na ti dve po-stavki delavci Komunalnega podjetja nimamo vpliva.

Največji presežek prihodkov pa je na kontu kanalizacija in traktorski prevozi. Na kanalizaciji smo dosegli presežek zaradi lastnega dela na primarnem vodu kanalizacije, traktor pa je ustvaril presežek zaradi porasta naročil prevozov.

Pri stroških je daleč največji presežek na postavki pluženje in ceste. To je seveda zaradi zimske službe.V tabeli »nerazporejeni stroški« so precejšnja odstopanja pri plačah in nadomestilih plač za zaposlene. Povedali smo že, da je Komunalno podjetje sredi leta zaradi obratovanja narodnega doma zaposlilo dva dodatna delavca, ki ju nismo planirali, in sicer čistilko in hišnika.

Investicije

Investicijsko je bilo leto 2006 izredno živahno in zahtevno. To pomeni, da se je veliko naredilo, nosilci pa so bili trije: Občina Mežica, Republika Slovenija in Komunalno podjetje Mežica.Izvajale so se naslednje investicije:× narodni dom (stavba in zunanja ureditev),× začetek obnove osnovne šole,× streha na vrtcu,× cesta na Poleni,× cesta na Prežihovi ulici,× povezovalna cesta Celovška–Podjunska,× rekonstrukcija Celovške ceste,× kanalizacija Banka – kolektor,× kanalizacija v Celovški cesti,× kanalizacija v Prežihovi ulici,× več projektov,× prostori in oprema za Komunalno podjetje Mežica,× nadaljevanje digitalizacije kanalizacijskega katastra in priprava podatkov za GURS.

Vrednost investicij, ki so se načrtovale v Komunalnemu podjetju (brez ND, šole, vrtca, cest Polena, Prežihova in Celovška), je znašala nekaj manj kot 70 milijonov SIT (290.000 EUR), plačanih pa je bilo dobrih 40 milijonov SIT (166.000 EUR). Ostalo so obveznosti v letošnjem letu, o čemer smo že govorili.

Plan dela in poslovanja za leto 2007

Redno delo

Obseg rednega dela se je ustalil in med letom ne bo prihajalo do sprememb. Od dveh zaposlenih oseb, ki smo jih v lanskem letu sprejeli v delovno

8

razmerje, smo se z delavcem, ki naj bi bil hišnik, sporazumno razšli. Ostala je čistilka, ki polovico delovnega časa čisti ND, v preostali polovici delovnega časa pa mrliško vežo in okolico glavne avtobusne postaje. Za dela hišnika smo našli optimalno rešitev.

Plan je seveda v evrih in realno nižji od plana v letu 2006. Predvsem je izpuščena postavka »kosovni odpadki«. Uvedena sta nova konta, in sicer »čiščenje greznic« in »športna hala«. Za leto 2007 smo torej prilagodili vrste stroškovnih mest glede na dejansko poslovanje. Planiramo 601.541 EUR prihodka. Od tega 14�.100 EUR prihodka od lastne dejavnosti, 208.049 EUR pla-čil od Občine Mežica za dela in plačila, ki po dogovoru gredo skozi Komunalno podjetje (gozdne ceste, javna razsvetljava, novoletna okrasitev) ter 250.�92 EUR prihodka za čiščenje odpadne vode.

Odhodki so usklajeni s prihodki in jih bo možno obvladovati le z discipliniranim delom. Načrtujemo pa tudi rahel dvig cen.

Investicije

Zaradi obveznosti, ki so po-sledica povečane investicijske dejavnosti v preteklih letih, bo letošnje vlaganje, vsaj kar se Komunalnega podjetja tiče, bolj skromno.

Po podatkih iz občinskega proračuna se bodo iz republiških sredstev preplastile ceste v Knapovški ulici, Senčni vasi in cesta Smrečnikovo. V Senčni vasi in Knapovški ulici pa se bo obnovila tudi kanalizacija. Komunalno podjetje bo za navedene investicije pridobilo projektno dokumentacijo.

Investicije, ki so planirane v proračunu Občine(naziv investicije, vrednost ter vir financiranja)

Kanalizacija Senčna vas – veja 1 4�.725 EUR komunalna taksa

Kanalizacija Senčna vas – veja 2 8.816 EUR 21. člen ZFO- 1

Kanalizacija Knapovška ulica �0.045 EUR 21. člen ZFO- 1

Preplastitev ceste v Knapovški ul. �1.844 EUR republika

Preplastitev ceste v Senčni vasi 117.200 EUR republika

Rekonstrukcija ceste Smrečnikovo 7�.14� EUR republika

Projekti in nadzor skupno 16.�41 EUR občina

Skupaj sredstva 321.114 EUR

Poleg investicij, ki so planirane v proračunu

Občine, mora Komunalno podjetje izpolnjevati že sprejete obveznosti, z rebalansom pa bo Občina morala dodatno planirati nekaj projektov.

Obveznosti Komunalnega podjetja(naziv investicije, vrednost)

Kanalizacija Celovška 45.000 EUR

Obrok za pogrebni avtomobil 10.000 EUR

Obrok za traktor s priključki 10.000 EUR

GIS sistem kanalizacijskih vodov 10.766 EUR

Skupaj obveznosti 321.114 EUR

Posebnosti dela

Pokopališče

Občina ima dve pokopališči. Starega spreminja-mo v spominski park in se nanjem pogrebi ne opravlja-jo več.

V Mežici je povprečno 45 pokopov na leto. Na pokopališču Mirje je 560 družinskih grobov, 146 enojnih grobov in 47 žarnih grobov. Letna najemnina znaša za družinske grobove 4500 SIT, za ostale pa �200 SIT.

Komunalno podjetje vodi evidenco grobov, pokopov in najemnikov. Z najemniki grobnih prostorov so sklenjene pogodbe.

Kanalizacija

Kanalizacija obsega 5685 m primarnega omrežja, 12.569 m sekundarnega omrežja, 72 m revizijskih jaškov itd. Novejši del kanalizacije poteka v Ulici Kralja Matjaža, Šolski poti in Pod Gmajno. Seveda je nov zbirni kanal in centralna čistilna naprava. Ostalo omrežje je staro in potrebno obnove.

Komunalno podjetje Mežica je pridobilo Operativni program odvajanja in čiščenja odpadne vode za občino Mežica, v katerem so med drugim zbrani podatki o potrebnih novogradnjah in rekonstrukcijah na področju kanalizacijskega sistema. Za novogradnje in obnovo v kraju je potrebno 224 milijonov SIT, za ureditev kanalizacije v naseljih pa še dodatnih 106 milijonov SIT.

Trenutno je v izdelavi vzpostavitev GIS sistema komunalnih vodov.

Vzdrževanje kanalizacije je predpisano v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002).

Upravljalec kanalizacije je v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda (Uradni list RS, št. 12�/04) dolžan za Občino zbirati sredstva okoljske dajatve.

Cena za enoto obremenitve za leto 2006 znaša 6.�29,5 SIT. Na podlagi spremembe uredbe bo prišlo do spremembe višine dajatve tako, da bodo gospodinjstva, kjer se ne meri odvzem pitne vode, plačevala 0,5 EO na prebivalca.

Vse podatke v zvezi z okoljsko takso kontrolira Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvu mora Komunalno podjetje redno pošiljati poročila.

Upravljanje, načrtovanje in vzdrževanje omrežja za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode je kompleksen sistem. JKP LOG je pred predajo kanalizacije Komunali Mežica na sistemu zaposlovalo dva fizična delavca in seveda ustrezen del režije.

Lokalne ceste

Pravna podlaga za upravljanje in letno ter zimsko vzdrževanje cest je Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98).

Letno vzdrževanje obsega krpanje udarnih jam, čiščenje asfaltnih površin, brežin, odtočnih kanalov, muld, košnja trave, grediranje, nasipanje peska itd.

Zimsko vzdrževanje obsega dela, ki se vsako leto določijo z operativnim programom zimske službe.Enkrat letno je potrebno o investicijah in vzdrževal-nih delih poročati na MOP – Direkciji za ceste.

V občini Mežica je skupno 78.157 metrov cest. Od tega �1.607 m kategoriziranih lokalnih cest in 46.550 m gozdnih cest.

Franjo Kocen, direktor Komunalnega podjetja Mežica


obvesti loKomunalno podjetje Mežica je na dveh krajih ob mostu pri Kmetijski zadrugi in ob pešpoti na Poleno – »pešnga« namestilo koška za pasje iztrebke – vidog.Sta zelene barve z vidno nalepko »pasji iztrebki«. Tako sedaj na sprehod s svojim psom vzamete še polivinilasto vrečko, počistite iztrebek in ga odvržete v najbližji, za to namenjeni košek.

Delavci Komunalnega podjetja Mežica jih bodo redno čistili in menjali notranje vrečke.

Naročeni so še trije taki koški in bodo v poletnem času nameščeni na različne lokacije v občini.

Kar je dobro, naj bo uporabno za skupno zadovoljstvo!


ZahVaLaudeleženim občanom

V mesecu aprilu smo poročali o uspeli čistilni akciji, ki se je je udeležilo 120 občanov.

Poleg smeti, ki so ležale ob poteh, potokih in dru-god v naravi, je Komunalno podjetje organiziralo tudi odvoz s črnega odlagališča odpadkov ob potoku Šumcu nad Hamunovo hišo na Stržovem. S tega odlagališča je bilo odpeljanih več kot 100 m� odpadkov.

Udeleženci čiščenja in delavci Komunalnega podjetja so delali brezplačno. Komunalno podjetje LOG ni raču-nalo deponiranja smeti. Kljub temu pa so nastali stro-ški nalaganja in odvoza smeti s tovornjakom ter stroški malice, ki so skupno znašali več kot �.000 EUR.Poleg tega, da je tovornjak – pometalec ves dopol-

dan pometal naše ulice, je podjetje MPI–reciklaža, d.o.o., iz Žerjava 79 v celoti plačalo tudi te stroške.

Za prispevek k čistejši Mežici se zahvaljujemo celotnemu kolektivu, še posebej pa direktorju Igorju Lipovniku.

Iskrena hvala!


nOV PRiZiDeK ob mrliški vežici že služi namenuOb določitvi lokacije za izgradnjo čistilne naprave je Občina Mežica kupila nekdanje Vogarjevo ze-mljišče. Možno ga je bilo kupiti samo v celoti. Tako se je občinsko vodstvo odločilo, da bo ob čistilni napravi dobilo svoj prostor še Komunalno podjetje Mežica. Prejšnjo parcelo, na kateri smo že imeli ga-ražne prostore, pa je Občina prodala zasebnikom.

Prvotna idejna zamisel, v kateri je bila predvidena tudi izgradnja garaže in umivalnice, bi bila za lokalno skupnost predraga investicija.

Po tehtnem posvetu smo se odločili, da se za po-trebe komunalne strojne opreme postavi montažna garaža ob čistilni napravi.

Ob mrliški vežici na Mirju pa smo pričeli z gradnjo prizidka. V pritličju je garaža za pogrebni avto, nadstropje višje pa so sanitarije, kopalnica in večji prostor za garderobne omarice in miza s stoli. Tu se lahko trije zaposleni delavci umijejo, preoblečejo in normalno pojejo malico.

Prizidek je bil dokončan v mesecu maju tega leta, končno preselitev pa načrtujemo v kratkem.

V Komunalnem podjetju Mežica smo veseli nove pridobitve, saj si delavci, ki delajo na terenu, upravičeno zaslužijo dostojne prostore za osnovne življenjske potrebe. Žal jih do sedaj niso imeli.

Franjo Kocen, direktor Komunalnega podjetja Mežica 9

foto

: Dan

i Kro

pivn

ik

ReZuLtati Se KaŽejO, obračun bo pozit iven

Za mano je več kot polovica mandata v Državnem zboru Re-publike Slovenije in že zaradi tega je to lepa priložnost za delni ob-račun.Velikokrat se med ljudmi pojavlja vprašanje: kaj pa je naredil za nas v Ljubljani!? Vprašanje je lahko re-torično, več ali manj pa je to vprašanje, ki se vsem poslancem vselej zastavlja in je že del folklore. In nanj ni mogoče odgovoriti v besedi ali dveh.

Država je v zelo dobri kondiciji

Prešel bom od splošnega k posebnemu oziroma konkretnemu. Splošno bom zaradi omejenosti pro-stora zato omenil bolj v telegrafskem stilu. Poslanec je po ustavi poslanec vseh Slovencev in mora delati v dobro in korist vseh državljanov in ne le tistih, ki so ga neposredno in konkretno izvolili. Na splošni ali nacionalni ravni smo v tem času kot prva država dosegli valuto evro in zadostili zelo strogim kriterijem evropskih monetarnih oblasti. Lanska gospodarska rast je bila več kot 5 odstotna in so jo nam zavidale tudi najbolj razvite države Evrope, v letošnjem letu je slovensko gospodarstvo prav tako v dobri kondiciji in se bo rast vrtela okrog lanskega dosežka. Nezaposlenost je bila v državi v lanskem letu najnižja v zadnjih dvanajstih letih. Tako imeno-vani prag revščine je v Sloveniji najnižji v Evropski uniji, bili smo sprejeti v ugledni klub razvitih držav OECD, v prvi polovici prihodnjega leta bomo pred-sedovali Evropski uniji. Spet kot prvi med novimi članicami. Slovenija ima izjemno vsestransko in stabilno gospodarsko rast, kar vpliva tudi na vse ostale pore družbenega življenja. Večja rast pomeni višji standard, višji standard večjo kakovost življe-nja, večja kakovost življenja večjo zadovoljstvo med ljudmi. In še bi lahko našteval. Zakonodajna veja oblasti, to je parlament, pa s sprejemanjem zako-

nov ustvarja okolje, v katerem je takšen preskok mogoč. Včasih smo do dogajanj v državi preveč nestrpni in bi hoteli vse čez noč. Ob takih trenutkih slabosti si moramo priklicati v spomin, kjer smo živeli pred sedemnajstimi leti in kako smo takrat živeli. V tem zelo kratkem času nam je uspel preboj med razvite države sveta, še pred dvema desetle-tjema pa smo se v Jugoslaviji ukvarjali z boni, tiho-tapljenjem kave in pralnega praška ter strahovi ob prestopanju meje, sedaj se šengenska meja pomika proti jugu in na zahodu meje ne bo več.

V Mežici nove ceste, obnova šole, gradnja stanovanj

In sedaj preskok h konkretnemu. V parlamentu imamo največje borbe ob sestavljanju proračuna, predvsem ob njegovi delitvi. Sliši se krivično, ven-dar imajo koalicijski poslanci in stranke pri proraču-nu glavno besedo in prepričan sem, da je v zadnjih proračunih Koroška dobila takšno finančno pozor-nost kot še nikoli. Sam sem pri sestavljanju prora-čuna in v proračunski razpravi vztrajal, da lahko le večja proračunska pogača postopoma zmanjšuje razvojni zaostanek, v katerem se je znašla Koroška, to pa predvsem zaradi težav v gospodarstvu in zaradi prometne osamljenosti.

V letošnjem letu se v Črni, Me-žici in Žerjavu nadaljuje sana-cija okolja, obremenjenega s svincem. V lanskem letu je bilo za to namenjenih 150 milijonov tolarjev, enako v letošnjem letu, vendar bo Mežica deležna ve-čjega deleža.

Lani je bila iz tega naslova urejena Celovška cesta, postavljene so bile naprave za merjenje prašnih delcev. Letos bomo v Mežici iz teh sredstev uredili tri lokalne ceste. Zaradi državnega denarja lahko v Mežici uredimo toliko lokalnih cest kot Občina Ravne, ki ima trikrat večji proračun. Zaradi viharja s svincem v celjskih peskovnikih sem pri ministru Podobniku uspel doseči, da bomo na račun svin-čevega prahu z rebalansom proračuna za leto

2008 dobili še več denarja: predvidenih je bilo 150 milijonov tolarjev, ob rebalansu se bomo pogovarjali o milijonu evrov. Seveda ne samo za leto ali dve. Poleg tega bomo v ta projekt vključili še ostala mi-nistrstva, kajti ni dovolj, da zatravimo in preplastimo površine, stanje v okolju je treba stalno spremljati in na osnovi ugotovitev tudi ustrezno ukrepati. Še posebej je občutljiva najmlajša generacija. Celovita sanacija – program pripravlja Zavod za zdravstveno varstvo Ravne – bo trajala več kot desetletje in če bi bilo več pripravljenosti tudi med podjetji, ki so nastale iz nekdanjega Rudnika Mežica, bi to časov-no distanco lahko znatno skrajšali. Iz drugih držav-nih virov pa je bila urejena tudi Podjunska ulica.

10

11

Za več kot milijon evrov je že podpisanih pogodb za cesto Poljana–Mežica, kjer tačas čakamo pred semaforji. Na tem odseku ceste bodo cestarji najprej uredili podporne zidove, sledila pa bo pre-plastitev ceste. Nedavno smo na direkciji za ceste uspeli doseči, da bo prišlo do manjše spremembe projekta in bo na tem odseku od hiš pa do avtobu-sne postaje urejen tudi pločnik. Gradnja je precej zahtevna in temeljita, izdelani pa so tudi že načrti za sanacijo odseka pri čistilni napravi. Okoli 5 milijonov evrov pa bo težak ta odsek ceste, ki se ga več kot dve desetletji ni dotaknila roka cestarjev. Za tem pa sledi pot do Črne, kjer so cesta in podporni zidovi prav tako v razpadanju. Ob tem velja dodati, da je bila v lanskem letu vendarle končana cesta do Slemena, ki so jo gradili več kot dve desetletji in tudi Mežičanom skrajša pot do Ljubljane. V pro-račun pa smo z amandmaji zadnji čas uspeli uvrstiti tudi obnovo ceste Zavodnje–Šoštanj, ki je sedaj šibki člen te povezave.

Ko je v lanskem letu prišlo do ugotovitve, da so stropi v šoli v Mežici povsem dotrajani in je postalo nevarno, da v teh prostorih bivajo učenci, je bilo

treba zapreti učilnice in sanirati šolo. Za 200 milijonov proračunskih intervencijskih sredstev v državnem proračunu je bilo že na začetku leta za več kot 400 milijonov tolarjev vlog, vendar smo ob znatnem lobiranju dobili za Mežico potreben denar za nujno intervencijo tako na poslopju šole kot na vrtcu, kjer je bila dotrajana azbestna kritina. Obnovo mežiške šole smo spravili v nacionalni program investicij in se je iz mesta globoko pod 200 po lestvici znatno povzpela. Z obnovo šole nadaljujemo v letošnjem letu, ko je v državnem proračunu predvidenih okoli 60 milijonov tolarjev, nekaj manj bo prispevala še občina. V prihodnjih treh ali štirih letih naj bi bila obnova šole končana, računamo pa tudi na sredstva ministrstva za kulturo iz sklada, namenjenega za obnovo fasad, ki imajo vrednost kulturne dediščine. Zakonsko predvideni �0-odstotni delež države bomo skušali povečati, kar bi pomenilo, da bo manj dala občina, kar po spet pomenilo, da bo v občinskem proračunu ostalo več denarja za druge potrebe.

Že več kot desetletje v Mežici ni bilo zgrajenih novih stanovanj, ob dejstvu, da ni bilo urejene zazidave za zasebne hiše, so se mladi iz Mežice selili. Selitev vitalne generacije pomeni praznenje vrtca in šole, manjšanje kupne moči, staranje prebivalstva in vse težave, ki s tem prihajajo. Te dni sem dobil zagotovilo direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, da je sklad pripravljen sofinancirati izgradnjo stanovanj v Mežici. Na občini pa je, da najde primerno lokacijo in da lahko že v kratkem ponudi nova stanovanja.

Koroška se prebuja: tretja razvojna os, obnova bolnišnice, gradnja regijskega odlagališča odpadkov

Mežica in Mežičani smo del Koroške in zato je za kvaliteto našega življenja pomembno, kaj se dogaja v naši bližnji soseščini. Za vse nas je pomembno, da smo dokončno uspeli zagotoviti denar za obnovo kirurškega in ginekološkega bloka slovenjgraške

bolnišnice. Načrti so v pripravi, prihodnje leto se prične investicija in v proračunih je že zagotovljenih 15 milijonov evrov. Toliko denarja po osamosvojitvi ni bilo namenjenega za to bolnišnico. Projekt tretje razvojne osi se je že začel, seveda ne fizično na terenu, temveč s pogovori o trasi. Ti pogovori in nato umeščanje v prostor niso enostavni. Pred meseci smo v parlamentu sprejeli spremembe prostorske zakonodaje, ki bodo nekoliko poenostavila postopke pri umeščanju ceste v prostor. Gotovo pa je to za Koroško projekt tega stoletja. Tu ne gre samo za hitro cesto, ki nam bo skrajšala pot do osrednje Slovenije ali do meje s Hrvaško. Nič koliko je dokazov, da sodobne prometne povezave pomenijo razvoj, s cesto prihajajo novi projekti, nova podjetja, pot ni le enosmerna in Koroška bo postala zanimiva za tuja vlaganja in za domače izobražene ljudi, da jim ne bo treba v druge kraje. V Slovenj Gradec smo hodili tudi k notarju, kjer so imeli dve notarski mesti, s spremembo zakona in ob mojem vztrajanju smo za Koroško dobili dve novi notarski mesti: za Radlje ob Dravi in Mežiško dolino, kjer bo nov notar na Ravnah. Notarji nam bodo bližje, pa še cenejši so. Še kot novinar sem vsako leto pisal, kako se ukinjajo vlaki na Koroško. Ko sem prišel v Ljubljano, sem dosegel, da so dali vlak tudi ob nedeljah: za študente, dijake in tiste, ki se ob nedeljah odpravijo na kakšen izlet z vlakom.

Tudi regijsko odlagališče odpadkov je projekt, ki je vreden vse pozornosti in od države in Evrope naj bi dobili 25 milijonov evrov. S tem bi dolgoročno rešili odlaganje odpadkov na celotnem Koroškem, kar je v tem času, ko imajo mnogi velikanske probleme, nadvse pomembno dejstvo.

In če je še pred leti bilo odprto vprašanje, kam bodo ob regijski členitvi potisnili Koroško, ali jo bodo delili med celjsko in mariborsko regijo, in se Koroška sploh ni obravnavala, je sedaj vse jasno. Koroška bo samostojna regija in te dni se pogovarjamo o tem, kje bo središče te regije. Dosegel sem, da se ob samoumevnem pojavljanju Slovenj Gradca kot središča Koroške pojavlja tudi alternativa, to je Ravne kot morebitno glavno mesto Koroške. Če zadnjih 50 let ne bi bilo toliko nespametnih in za Mežiško dolino škodljivih potez, potem tega dvoma danes sploh ne bi bilo.

Miro Petek, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije

12 foto: Dani Kropivnik

1�


14

VRteCob koncu šolskega leta

Ob zaključku šolskega leta bi radi izpostavili nekaj pomembnih dejavnosti, ki so se v našem vrtcu odvijale poleg rednega vzgojnega programa.

Ponosni smo na našo malo folklorno skupino, s katero se predstavljamo na različnih prireditvah, pa tudi na pevski zbor, kjer se skupine družijo in se prepletata prijateljstvo in kultura.

Posebej pa smo ponosni na novo pridobitev v našem vrtcu. V zgornjih prostorih vrtca smo vzgo-jiteljice uredile pravljično sobo. Delo smo opravile same, prepleskale stene, vrata, zašile zavese, z denarjem dobrodelnega koncerta skupine Gorna pa smo kupile lutkovni oder. V času hitrih sprememb in potrošništva se trudimo omogočiti otrokom kva-litetno preživljanje časa v našem vrtcu. Zavedamo pa se tudi, kako pomembne so v tem starostnem obdobju kvalitetne pravljice. Odločile smo se, da se bodo v tem šolskem letu v pravljični sobi pripovedo-vale koroške pravljice. Vire smo poiskale v knjižnici, pri babicah, nekaj literature pa se je našlo tudi v vrt-cu. Pri pripovedovanju pravljic sta se nam pridružili naši upokojeni sodelavki Vanča Škrjanec in Anka

Rastočnik, ki sta tako navdušili otroke, da so ju poslušali z odprtimi usti. Otroci so v pravljični sobi zelo radi, saj se s skupino odmaknejo od dnevne rutine in potopijo se v svet pravljic, kjer ni televizije, računalnikov, ampak le pravljični junaki.

Pika na i dogajanju v vrtcu pa bo zaključna prireditev v Narodnem

domu v Mežici, kjer bodo starši zaigrali svojim otrokom lutkovno predstavo. Otroci tega seveda ne vedo in bodo prijetno presenečeni.Naj omenimo, da smo med letom povabile pevko skupine Gorna, ki je za nas pripravila dobrodelni koncert. Skupno z otroki smo zapeli, se nasmejali in se medgeneracijsko družili. Bilo je nepozabno dopoldne in za vse se ji v imenu celotnega kolektiva vrtca še enkrat zahvaljujem.

Želimo vam lepo, toplo poletje!Milena Konečnik,

pomočnica ravnateljice

šumc | julij 2007 [šolstvo]

MReŽa – za še večjo kakovost naše šole

Izobraževanje učiteljev in drugih pedagoških delavcev je pri zago-tavljanju kvalitetnega delovanja šole še kako pomembno. Z name-nom zagotoviti čim boljše delovanje meži-ške osnovne šole smo se v tem šolskem letu vključili v projekt Mreža učečih se šol I, ki delu-je pod okriljem Šole za ravnatelje. Osnovni cilj projekta je pripraviti šole na izzive, s katerimi se srečujejo, hkrati s tem pa graditi po-

vezavo med strokovnim in osebnostnim razvojem posameznika ter razvojem in uspešnostjo šole; spodbujati sodelovalno učenje – sistematično izme-njavo izkušenj in dobre prakse med šolami oziroma učitelji in usposobiti šole, da lahko same najdejo rešitve za svoje probleme, in nenazadnje praktično izvesti izboljšavo in evalvacijo na področju, ki ga izberejo strokovni delavci šole.

Prispevek h kakovostnejšemu delovanju šole je vsekakor sodelovanje učiteljev. Za dosego tega cilja je bil oblikovan razvojni tim, ki deluje tako, da doseže več, kot znaša vsota prispevkov vseh posa-meznikov. Mreža funkcionira po načelu več glav več ve. Od tega pa ni pravega učinka, če jih ne stakne-mo in si ne izmenjamo znanj, spoznanj, pogledov, stališč, informacij ter na osnovi tega ne poskušamo videti več, širše in globlje. Razvojni tim smo sesta-vljale Nevenka Sedovšek, Marjeta Skarlovnik, Met-ka Ocepek in Barbara Prevorčič. Med letom smo se usposabljale na seminarjih in pridobljeno znanje na učiteljskih konferencah poskušale prenesti v kolektiv. Učile smo se analizirati in kritično presojati situacije, ki se dogajajo v vsakodnevnem življenju

šole, prav tako pa smo se učile odprto reševati probleme in prevzemati pobude za spremembe, ki postajajo stalnica v šolskem življenju. Za področje izboljšave smo na šoli izbrali pozitivno naravnanost učencev do navodil, s poudarkom na navodilih za dežurne učence. K temu smo že aktivno pristopili, z delom pa bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu.

Izobraževanje razvojnega tima smo konec maja za-ključili v Mežici. Po plenarnem delu v knjižnici smo razvojne time devetih šol, s katerimi smo se skupaj izobraževali v Mrežah, peljali še v Podzemlje Pece in jim predstavili delček naše dediščine. Večina sodelujočih, vključno z nami, je v projektu našla številne priložnosti za svoj osebnostni in strokovni razvoj. To je namreč eden najpomembnej-ših dejavnikov kakovosti v šolah in dobra naložba za izboljševanje dela z otroki. Le učitelji, ki se tudi sami nenehno učimo, lahko spodbujamo učenje pri najpomembnejših udeležencih vzgoje in izobraževa-nja, torej pri naših učencih.

Barbara Prevorčič 15

na KOROŠiCi med svizci in cvetjem

Drugo mesto na tek-movanju Mladina in gore je ob vikend pa-ketu na Koči pri Trigla-vskih jezerih planin-cem naše šole prine-slo še en tabor v po-polnoma drugačnem okolju – na Korošici.Vsi vemo, da so Julijske Alpe bolj oblegane kot pa Kamniško-Savinjske. Če pa primerjaš še eno naj-

bolj obiskanih destinacij – dolino Triglavskih jezer – in eno med manj obiskanimi – Korošico – ugo-toviš, da te čaka nekaj povsem drugega – samota, tišina, mir, bolje ohranjena narava, bolj pestra za-sedba rastlinskih in živalskih vrst … Vse, kar si pravi planinec lahko samo želi. Zaradi vsega naštetega so bila naša pričakovanja pred odhodom ogromna in okolica nas ni pustila na cedilu.

Do koče smo se povzpeli po prijetni poti s planine Podvežak. Ker naše noge po začetnem ogrevanju še niso bile utrujene, smo isti dan skočili še po nemarkiranih poteh na Lučki Dedec. Iskanje možicev nas je tako pritegnilo, da se sploh nismo zavedali, kako hitro je minila pot do vrha. Po poležavanju na ravninskem vrhu smo se odločili, da skočimo še na sosednji vrh – Koroški vrh. Nanj

ni nobene poti in malo plezanja ter vijuganja med ruševjem nam je prav godilo.

Drugi dan pa smo si zadali pravo turo. Po vzho-dnem grebenu smo se povzpeli na špičasto Oj-strico in uživali ob vratolomnih pogledih v globino. Z Ojstrice smo odšli še naprej, na Planjavo in na grebenu med njima skočili še na nekaj neznanih vrhov. Pot je bila popestrena s plezanjem, melišči, snegom … Visoki vrhovi, prepadne stene, njihova veličina … Prava pot in razmere za uživanje. Po drugi poti smo se vrnili do koče in po vseh zanimi-vih poteh nas je ta z vrha Planjave kar malo razoča-rala, nič posebnega ni bila.

Zvečer smo na ravnici pred kočo občudovali pisano cvetje in doživeli veselo presenečenje. Pokazali so se nam svizci. Sploh se nas niso bali, celo čez noge so se nam sprehajali. Takšno gorsko idilo je v naših gorah (na žalost) vedno težje doživeti.

Drugo jutro nas je na žalost že čakala vrnitev v dolino. Za popestritev smo za sestop izbrali drugo pot kot za dostop. V dolino smo se spustili čez steno Ojstrice v Robanov kot. Ker ne spadamo med tiste, ki bi imeli strah pred višino, smo se z užitkom spuščali ob zajli in plezali po klinih. Zaradi obilice snega je bila pot kar precej uničena, a nas to sploh ni motilo.

Ta tabor nas je še veliko bolj navdušil kot prvi, čeprav smo se lepih razgledov in visokih gora naužili že prvič. Ne le narava, tudi prijaznost upravnice in domačnost na koči sta nas očarali.

A gora ni nikoli dovolj (vsaj za nas ne). V gorah smo skupaj preživeli šest nepozabnih dni, ki se bodo zagotovo še mnogokrat ponovili. Meta Karničnik16

17

RiStanCskoraj pozabljena otroška igra

V blokovskem naselju, kjer sem živela, nas je bilo kar nekaj otrok različnih starosti, tako da je bilo skoraj nemo-goče, da bi nam bilo kdaj dolgčas.

Skakali smo z gugalnic (tekmovali, kdo dlje skoči v daljino), se igrali skrivalnice in med dvema ognjema, čez stojala za obešanje in sušenje perila smo igrali odbojko, ob stene blokov smo odbijali žogo (se igrali jajčko), na travi smo se lovili, metali zvezde, se igrali kavbojce in indijance, skakali

ristanc in pismo, igrali gumitvist, zemljokrast … in še bi lahko naštevala.

Ob 80-letnici OŠ Mežica se nama je z vzgojiteljico Rebeko Vodovnik porodila ideja, povprašati starejše prebivalce Mežice, kako so preživljali svoje otroštvo in kakšne igre so se igrali. Rezultati ankete so nama dali vpogled v množico nama znanih in tudi neznanih iger, ki se prenašajo iz roda v rod.

Učencem OŠ Mežica sva želeli približati že skoraj pozabljeno, a priljubljeno otroško igro ristanc, ki se

igra skakaje po eni nogi na tlorisu različnih oblik in se začrta s klinčkom v pesek ali pa nariše s kredo ali ogljem (ali opeko) na tla.

To je skupinska igra manjših skupin brez vodje (za igro sta dovolj že dva igralca, zabavneje pa je, če je

igralcev več), ki se igra na prostem. Z vzgojiteljico pa sva to igro malo priredili in z barvnimi trakovi začrtali ristance različnih tlorisov v šolsko avlo in hodnike šole, kjer so se lahko učenci v odmorih preizkusili v skakalnih spretnostih.

Za igranje igre je potreben majhen ploščat ka-menček. Na tla narišemo ristanc, ki je razdeljen na oštevilčena polja. Razvrstimo se za metanje kamenčka v kolono. Prvi igralec vrže kamenček v sredino prvega polja. Ko kamenček obleži na njem, igralec po eni nogi odskače skozi vsa polja do zadnjega in nazaj. Ko se vrača, spotoma pobere kamenček, ne da bi se z drugo nogo dotaknil tal, in se postavi nazaj pred ristanc. Metanje kamenčka nadaljuje v polje številka 2 in ponovno preskoči vsa polja. Tako nadaljuje do zadnjega oziroma vse dokler ni »fuč«. To se zgodi, če igralec stopi na ri-stančevo črto ali preko nje iz polja ali če kamenček zgreši polje ali ostane na črti. Če je igralec »fuč«, se umakne in na vrsti je naslednji igralec. Ko pride prvi igralec ponovno na vrsto, nadaljuje skakanje v polju, kjer je ostal.

V enojno polje skačemo z eno nogo, v dvojno pa z obema istočasno. Pri obratu se obrnemo v skoku. Pomembno je, da nikoli ne skočimo na črto. Na vrhu ristanca je dom ali nebesa. V njem lahko počivamo (na obeh nogah, se obračamo v skoku, skočimo z eno nogo ali sploh ne počivamo), seveda je vse odvisno od postavljenih pravil in dogovorov.Lahko pa si zastavimo tudi dodatne naloge: med skakanjem nosimo kamenček na dveh prstih roke in se trudimo, da kamenček ne bi padel na tla; skačemo in z nogo potiskamo kamenček, vendar ta ne sme obstati na črti ali iti čez njo.

Ne dvomim, da nama je seznanja-nje otrok, ki živijo v dobi računal-nikov, s starimi preprostimi igrami, kot je ristanc, uspelo, saj je v od-morih v šolski avli mrgolelo otrok, ki so vztrajno tekmovali v skaka-nju. Upam, da jim bo ta igra ostala v spominu, da jo bodo lahko čez nekaj let prenašali na svoje otroke. Petra Čegovnik


18

ŠeStDeSet Let GiMnaZijeravne na koroškem

Ob vsakem jubileju se v svojih spominih vračamo nazaj k začetkom in se spominjamo prehojene poti, ponavadi lepih, manj neprijetnih dogodkov. Težnje po gimnaziji so bile prisotne že veliko pred ustanovitvijo ravenske gimnazije leta 1945, vendar oblasti v preteklosti niso imele posluha za takšne želje in mladina se je morala šolati v srednješolskih centrih v okolici.V času Avstro-Ogrske so se šolali predvsem v Celovcu in Št. Pavlu, v času prve Jugoslavije pa največ v Mariboru, nekaj tudi v Celju in na Ptuju. Posamezniki so se šolali tudi drugod. Takšno šolanje pa je bilo drago in privoščila si ga je lahko le peščica najbogatejših. Otroci bajtarjev, dninarjev, knapov in fužinarjev so bili obsojeni na delo, ki so ga opravljali njihovi starši.

Po drugi svetovni vojni so nastali novi pogoji za razvoj šolstva tudi na našem področju. Julija 1945 se je na Prevaljah začel srednješolski tečaj, pri katerem so sodelovali pretežno učitelji s Prevalj in iz meščanske šole v Mežici. Glasno je začela teči beseda o gimnaziji, najprej nižji, ki bi kasneje prerasla v višjo. Razprave pa so tekle tudi o sedežu gimnazije. Mežica je imela z meščansko šolo kar

nekaj izkušenj. Prevalje so bile sedež okraja. V Guštanju je bilo najmočnejše in najbolj glasno delavstvo. 9. september 1945 je zborovalo guštanjsko delavstvo in izbralo svoj akcijski odbor, ki je imel nalogo pridobiti gimnazijo okraju in voditi ustrezno akcijo za gimnazijsko poslopje. Odbor so sestavljali Alojz Winkler – predsednik, Ivo Dretnik, Alojz Gorenšek, Dominik Kotnik - Županc, Karl Doberšek, Stanko Hromc, inž. Franjo Mahorčič, Franc Mesner, Ivo Štruc, Maks Večko, Jože Zorman in Janko Rožman. Izglasovali so spomenico narodni vladi Slovenije – ministru za prosveto pisatelju Ferdu Kozaku, posebna delegacija pa je spomenico ponesla maršalu Josipu Brozu - Titu s prošnjo naj »nam dovoli, da damo gimnaziji njegovo ime. Delavci jo hočemo postaviti za svoje otroke«.Akcija je stekla in odziv je bil zelo hiter. Že 14. septembra je pomočnik ministra za prosveto in načelnik za srednje šole Viktor Smolej prišel na Koroško preverit možnosti za ustanovitev gimnazije. V Guštanju so ga pred gradom sprejeli delavci in zastopnice AFŽ in izpovedali svojo željo o gimnaziji. Že tri dni zatem je bil izdan odlok ministrstva za prosveto, kjer je bilo rečeno, da se ugodi željam sindikatov Mežiške doline ter »ustanavlja nižjo gimnazijo s sedežem v Guštanju. Ako bi bilo za kak višji razred minimalno vsaj 20–25 dijakov, bi se mogli naknadno domeniti tudi o snovanju kakega višjega razreda«.

Za delegata je bil postavljen dr. Franc Sušnik, začasno so bili potrjeni tudi učitelji in v prostorih na gradu se je 15. oktobra začel pouk. Prostori v gradu so bili samo začasni, učilnice neprimerne, kljub temu pa so v gradu našli prostor tudi za dijaški dom za oddaljene dijake. Za usposobitev gradu so dali fužinarji, mežiški rudarji, lesni delavci in kmečki zadružniki vsak mesec en »šiht«.

15. oktobra ob otvoritvi je bila veličastna proslava, ki so se je udeležili tudi zamejci, ministri iz Ljublja-ne, podpredsednik slovenske vlade dr. M. Brecelj, slavnostni govornik pa je bil Prežihov Voranc.

Novembra 1945 se je število učiteljev povečalo na 9, pomagal je tudi Janko Mesner, ki je prebežal s Koroške in šele nato z Raven odšel študirat. 18

19

Šolo je obiskovalo 21� dijakov, razvrščenih od prvega do petega razreda gimnazije. Pouk je potekal v tesnih prostorih, nekaj tudi na osnovni šoli. Oprema je bila slaba, kljub temu so nekako zmogli uresničevati predmetnik.

Akcijski odbor za izgradnjo gimnazije se je takoj lotil druge etape v razvoju in rasti gimnazije. Ves čas izgradnje je odboru predsedoval Alojz Winkler, poleg ostalih pomembnih Korošcev je bil v akcijskem odboru tudi predstavnik dijakov Franci Paradiž, partizan, komunist, aktivist, po katerem je nosilo kasneje tudi ime kulturno društvo gimnazije Ravne. V okraju ni bilo podjetja, ki ne bi prispevalo svojega deleža, svoj delež k izgradnji nove stavbe gimnazije je dodala tudi država.

Precejšnje so bile tudi razprave o lokaciji in načrtu gimnazije. Končno je bila sprejeta lokacija pod Navrškim vrhom v bližini gradu in tudi načrt šole. Maja 1948 je lahko akcijski odbor podpisal pogodbo o gradnji gimnazije z gradbenim podjetjem iz Dravograda.

V delo so se vključili tudi prostovoljci. Izkop je opravila MDB Pavla Žavcerja - Matjaža. Dijaki – bri-gadirji so med seboj tekmovali, in sicer kdo bo po delu prebral več knjig, kdo bo zmagal v odbojki, kdo bo izdelal lepši »stenčas«. Gradbeno podjetje KOGRAD pa je, zato ker je bila bolj nujna izgradnja stanovanj, delo opustilo. K temu je prispevala tudi situacija, v kateri se je znašlo jugoslovansko go-spodarstvo po informbirojevskem sporu. Jesensko deževje je začelo uničevati delo brigadirjev.

Akcijski odbor je pisal prošnje in pozive, da bi se gradnja nadaljevala. Tudi spomladi in poleti 1949 je bila delovna predvsem gimnazijska mladina, ki je organizirala MDB Viktorja Avblja - Rudija. Izkop je bil končan, gradbenega podjetja ni bilo in tedaj je mladina predlagala edinstven urnik, ki je izgledal približno takole: matematika slovenščina, beton, beton, zgodovina, biologija, angleščina, geografija in tako iz dneva v dan. Tako so zabetonirali najnevarnejše dele. Naslednje leto je delo prevzelo gradbeno podjetje GRADIS. Tretja koroška MDB dr. Franca Sušnika, trikrat udarna in dvakrat pohvaljena, je betonirala temelje. Prvo samokolnico je zapeljal ravnatelj dr. F. Sušnik. Udarniško so na gradbišče prihajali tudi številni drugi

Korošci in jeseni leta 1952 so se že lahko zasilno vselili v šolo. Pouk je potekal v nedokončanih učilnicah brez ometa in s pomanjkljivo opremo.

Dve leti kasneje, in sicer 10. oktober 1954, je bil dan otvoritve. Na pročelje so pritrdili ploščo z vsebino, ki priča o teh dogodkih:To gimnazijo je postavilo delovno ljudstvoza spomin padlim za svobodomladim rodovom za rast socialistične domovinesvetilnik kulture slovenski koroški 10. oktobra 1954

V kleti pa je v granit vklesano:v treh mladinskih delovnih brigadah1948, 1949, 1950so dijaki gradilitemelje tej svojigimnaziji

Z ustanovitvijo gimnazije je bila dana možnost šolanja predvsem kmečki in delavski mladini, saj šolanja v oddaljenih krajih ne bi zmogli. V 60. letih je našo gimnazijo zapustilo že preko 6000 maturantov. Dijake so poučevale številne učiteljice in učitelji, vodilo pa jo je do sedaj pet ravnateljev. Ustanovni in prvi ravnatelj je bil dr. Franc Sušnik (1945–1962), nasledil ga je Tone Golčer (1962–1982 in 1988 –1992), Erna Kožar (1982–1988), Marjeta Borstner (1992–2004) in Dragomir Benko od leta 2004 naprej.

Gimnazija je doživljala razne reforme in spremembe v teh 60. letih. Največja sprememba se je zgodila leta 1981, ko se je začelo usmerjeno izobraževa-nje. Prišlo je do združitve s srednjo kovinarsko šolo in za potrebe nove združene šole z dolgim imenom Srednja šola tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve, kratko SŠTNPU, je bil zgrajen tudi nov prizidek s specializiranimi učilnicami za kemijo, bio-logijo, fiziko in računalništvo. Nekaj let kasneje, leta 1985, pa še dijaški dom. Že leta 1990 pa je prišlo do ponovne uzakonitve gimnazije in na pročelje zgradbe se je ponovno vrnil napis Gimnazija.

Pred dvema letoma (leta 2005) je torej Gimnazija Ravne na Koroškem praznovala 60-letnico. Šola je odprla svet koroški nižini. Prinesla je razvoj, luč; biti maturant ravenske gimnazije je pomenilo in še pomeni znanje in človeško zanesljivost. V teh 62. letih nas je živelo, ustvarjalo in snovalo zgod(b)ovino šole čez 7000 dijakinj in dijakov, 200


20

učiteljic in učiteljev. Zadnje čase število otrok, ki končajo osnovno šolo, upada. Gimnaziji Ravne na Koroškem je uspelo obdržati tako število dijakov kot kakovost. V šolskem letu 2006/2007 imamo na šoli 22 oddelkov splošne gimnazije (658 dijakov), 4 oddelke splošne športne gimnazije (7�) ter 2 oddelka maturitetnega tečaja (56 dijakov).

Moderne generacije mladostnikov hkrati veliko in malo vedo. Marsikaj jih zanima, za ostalo jih je težko motivirati. Učni načrti in pogoji so kruti. Ob takih po-gojih poskušamo spremeniti poučevanje – uvajamo aktivne oblike in metode dela, npr. medpredmetno povezovanje, razvijamo kritičen odnos do zastavlje-nih ciljev, dati poskušamo uporabno znanje. Temu strokovno rečemo didaktična prenova gimnazij. Naša šola v projektu sodeluje že peto leto.

V konceptualnih izhodiščih projekta Didaktične prenove, objavljenih na spletnih straneh Zavoda za šolstvo, je med drugim zapisano, da »na kakovost in trajnost pridobljenega znanja učitelj lahko vpliva z razvijanjem različnih strategij mišljenja ter s pro-blemskim pristopom in drugimi (aktivnimi) oblikami učenja in poučevanja«. Nedvomno med take oblike poučevanja sodi tudi akcijska raziskava. Koncipira-na je tako, da učitelj dijake postavi pred problem, ki je lahko povsem realen ali pa simuliran, in od

dijakov zahteva aktivno vključevanje v učni proces ter jim hkrati dopušča ustvarjalen pristop pri reše-vanju problema. Učitelj vnaprej določi vsebinske in procesne cilje pri nalogi ter izdela osnutek naloge, v kateri tudi predvidi možne načine reševanja in

izdela opisne kriterije, s pomočjo katerih preverja doseganje zastavljenih ciljev.

Pomemben del pouka v gimnaziji so tudi obvezne izbirne vsebine

Obvezne izbirne vsebine so sestavni del gimnazijskega programa. Vanje so vključene dejavnosti, ki jih šola ponuja di-jakom, namenjene pa so pope-stritvi programa in omogočajo uveljavljanje posebnih dijaških interesov. Praviloma se izvajajo v strnjeni obliki.

Obvezne izbirne vsebine so vsebine, ki jih organizira šola in so obvezne za vse dijake in dijakinje. To so vsebine državljanske kulture, knjižnično-informacij-skih znanj, kulturno-umetniške vsebine s področja glasbene in likovne dejavnosti, športni dnevi, zdra-vstvena vzgoja in vzgoja za družino, mir in nenasilje.

Te vsebine pripravi in izvaja šola, ki določi tudi način, obliko in čas izvajanja.

V drugi sklop vsebin, ki so obvezna ponudba šole, uvrščamo logiko, medpredmetne vsebine z ek-skurzijo, tabore, metodologijo raziskovalnega dela, obvladovanje tipkovnice, prostovoljno socialno delo, prvo pomoč, športne tabore, šole v naravi,

verstva in etiko ter učenje za učenje. Tudi te vsebi-ne šola ponudi v določenem obsegu, izvaja pa jih, če je dovolj zainteresiranih dijakov.

Tretji sklop pa predstavljajo vsebine, ki so dijakova prosta izbira. Tako vsako šolsko leto izide katalog, v katerem je razpis obveznih izbirnih vsebin.

Programe pripravijo notranji in zunanji mentorji, dijaki pa si jih sami izberejo. Sem spadajo razni tečaji, krožki, tabori, ekskurzije doma in v tujini, priprave na tekmovanja iz znanja, pohodi …

V letošnjem šolskem letu je bilo razpisanih kar 61 različnih programov, tako da je bila izbira zelo pestra. Največ dijakov se je odločilo za ekskurzijo v Pariz ali na Azurno obalo, nekaj pa se jih je odločilo za filmske predstave, osnove jadranja in pomorskih veščin, rafting na Soči, noč pod zvezdami, jadralno padalstvo, pohod na Triglav, koncerte glasbenega abonmaja in pevski zbor.

Tako se je našlo za vsakogar nekaj. Izbrali pa so si lahko tudi različne krožkovne dejavnosti na šoli oziroma izven šole (kulturne, športne), pripravili raziskovalne naloge, sodelovali pri različnih društvih in s tem opravili ta del izbirnih vsebin.


Taka izbira dijakom omogoča, da izrazijo svoje različne interese in oblikujejo šolski prostor tudi s svojimi idejami in dejanji. Poleg izbirnih vsebin na šoli popestrimo in razvijamo različne interese dijakov tudi z različnimi interesnimi dejavnostmi in tekmovanji na različnih področjih. Vsak dijak si jih lahko prostovoljno izbere, učitelji – mentorji pa jih na različnih področjih spodbujajo, da pokažejo svoje delo in znanje na šolskih, regijskih in državnih prireditvah in tekmovanjih.

Tako na šoli deluje recitacijski krožek, ki je letos z recitalom o Gregorčiču sodeloval na različnih prireditvah izven šole. Dijaki so zelo aktivni pri angleškem dramskem krožku, kjer pripravljajo predstavo za dijake na šoli in izven, ravno tako so zelo uspešni debaterji tako v angleškem kot slovenskem jeziku.

Na šoli izdajamo različne šolske časopise – Flegma, športni časopis Bilten, glasilo maturantov Vresje, angleški časopis in nemški časopis Alles Klar in Letopis, v katerem predstavimo kroniko dogajanja v tekočem šolskem letu.

Prav tako smo vključeni v evropski matematični kenguru, preizkušamo svoje znanje iz logike, rešujemo zapletene naloge pri matematičnem krožku, organiziramo literarne večere – letos sta bila naša gosta Miha Mazzini in Milan Dekleva – rešujemo linearne anagrame, sodelujemo v multimedijskih projektih in pri bibliopedagoških urah ter debatnih večerih.

Mednarodni projekti so prisotni že kar nekaj let – potekale so izmenjave in sodelovanja z danskimi, finskimi, češkimi, poljskimi, češkimi dijaki in učitelji.

Vključujemo se v delovanje UNESCA, razvejano je tudi prostovoljno socialno delo, različni projekti, kot je Pomladni dan, uporaba interneta pri pouku nemščine, delovanje različnih krožkov in šolska športna tekmovanja – košarka, nogomet, atletika, plavanje, odbojka, kjer se lahko pohvalimo z odličnimi rezultati na državni ravni.

Ukvarjamo se tudi z raziskovanimi nalogami – MRK, planinsko dejavnostjo, zadnji dve leti pa je ponovno oživel pevski zbor.

Organiziramo tudi različna tekmovanja na šolski, regijski in državni ravni na različnih predmetih področjih – slovenščina, angleščina, nemščina,

matematika, zgodovina, geografija, biologija, fizika, kemija, informatika in logika.

Šola brez sodelovanja z okoljem ter brez mednarodnih povezav ne bi kakovostno živela

Šola živi in uresničuje svoje poslanstvo le v tesni povezavi z okoljem. Posebno skrb posvečamo sodelovanju s starši. Zavedamo se, da je to sodelovanje izjemno pomembno za uspeh posameznega dijaka. Spodbujamo jih, da aktivno sodelujejo pri načrtovanju in uresničevanju programa šole in razvojni poti posameznega dijaka. Starše vabimo ne le na govorilne ure in klasične roditeljske sestanke temveč tudi na aktualna predavanja, ki jih poleg naših učiteljev izvajajo priznani strokovnjaki z različnih področij.Naša gimnazija je od leta 1997 članica ASP UNESCO-vih šol. Ta svetovna mreža šol deluje na področju izobraževanja, kulture, znanosti in komunikacij. Povezuje dijake in učitelje doma in po svetu. Seznanjamo se z aktualnimi mednarodnimi in domačimi dogodki. Posebno pozornost namenjamo vzgoji za mir in nenasilje, človekovim pravicam, varovanju kulturne in naravne dediščine. Vključujemo se v projekte na nacionalni in mednarodni ravni.

Mednarodni projekti so na naši gimnaziji postali že kar tradicija, saj smo sodelovali že v mnogih projektih EU in tako spoznali druge narode, njihovo kulturo in navade in z njimi izmenjali svoje izkušnje. Tudi v letošnjem šolskem letu smo aktivni na tem področju. Zaključil se je projekt »Ana Frank – zgodba za sedanjost«.

Potekal je mednarodni projekt Evropska identitieta mnogoterih izbir. Projekt spodbuja mlade k oblikovanju in ustvarjanju svoje evropske identitete. Temelji na aktivnem, fleksibilnem, kritičnem, ustvarjalnem učenju, poteka pa v vrtcih, osnovnih šolah, na srednjih in visokih šolah. V projekt je vključenih 5 držav.

Dijaki 2. e so s partnerskima šolama iz Romunije in Češke vključeni v projekt Kulturne razlike nas združujejo, ki poteka v okviru avstrijskega projekta ACES in ga poleg slovenskih sponzorjev in staršev finančno podpira Erste bank Austria. V okviru projekta se bodo dijaki na srečanjih v vseh teh deželah seznanili s kulturnimi podrobnostmi in razlikami sodelujočih narodov.

Velik pomen pripisujemo humanitarni dejavnosti. Razvijamo prostovoljno socialno delo. Posamezni dijaki opravljajo delo v domovih starejših občanov, v

2222

varni hiši ter nudijo učno pomoč učencem osnovnih šol. Vključujemo se v različne dobrodelne akcije. Letos je zelo uspešno sodelovanje z Unicefom, še posebno je uspel projekt izdelave in prodaje punčk. S tem smo zbirali denar za cepljenje otrok v predelih revnega sveta.

Dijaki 2. e izvajajo humanitarno akcijo 1 Evro za Tibet – vsak dijak 2. e mesečno podari 1 evro za učence Šečenske šole v Tibetu. V tej akciji so na začetku sodelovali tudi nekateri dijaki drugih razredov.

Na naši šoli že vrsto let spodbujamo raziskovalno dejavnost, saj letos poteka že 14. gibanje Mladi raziskovalci Koroške – MRK. Naloge so iz leta v leto boljše in naši dijaki s svojimi mentorji dosegajo pomembne uspehe tudi na državni ravni. Veseli bomo, če se bo v raziskovalno dejavnost srednješolcev vključilo več različnih podjetij in ustanov, saj bodo s tem naloge dobile še večjo uporabno vrednost, dijaki pa dragocene izkušnje. Verjamemo, da je spoznavanje in usvajanje raziskovalnega dela nepogrešljiva popotnica za študij in nadaljnje delo.

Pomembno kakovost dela pa dodajajo tudi športni oddelki

Tradicija športnih oddelkov na gimnaziji Ravne na Koroškem je stara 12 let. V Sloveniji smo bili med prvimi, ki smo se odločili za ta oddelek, saj se zavedamo, da je optimalen razvoj mladega športnika – dijaka mogoč le z učinkovitim združevanjem vzgojno-izobraževalnih in športnih obveznosti. Le-tako bodo dijaki športniki

uspešno končali gimnazijski program ter dosegli ustrezne športne dosežke. Vsem tem ciljem je prilagojeno delo na šoli, tako z vidika izostajanja od pouka, preverjanja in ocenjevanja znanja kot prilagajanja ostalih šolskih obveznosti. Ključ do uspeha je povezanost in sodelovanje dijakov, staršev, trenerjev in profesorjev. To je edini način, da spoznamo dijaka športnika kot celovito osebnost. Za usklajeno delovanje vseh poleg razrednika skrbita še športni koordinator in pedagoška koordinatorica. Nepogrešljivo pa je tudi sodelovanje s šolsko svetovalno službo.

V prihajajočem šolskem letu bomo v 1. letnik vpisali 21 dijakov športnikov, med njimi največ plavalcev in plavalk, sledijo odbojkarji in odbojkarice, smučarji in smučarke, nogometaši ter košarkar in lokostrelec. Več kot polovica jih ima status A, kar pomeni, da so v športih, s katerimi se ukvarjajo, državni prvaki ali podprvaki ali pa člani reprezentanc. Na to smo res lahko ponosni. Pa ne samo na njih. Trenutno našo gimnazijo obiskuje 7� dijakov športnikov. Nekatera imena med njimi so že sedaj sinonim za odlične športnike: Tine Urnaut, Vita Sonjak, Tin Petrovič, Gabrijela Dobrina Golob, Darja Klemenčič, Lea Kos, Tilen Debelak … Športniki, ki so nam v ponos, pa so našo gimnazijo obiskovali tudi v preteklosti. Mnogi med njimi so vidne dosežke dosegli ne samo državnem temveč tudi v evropskem in svetovnem merilu: Tina Maze, Matic Pajnik, Petra Kramolc, Robi Konečnik, Mojca Vavče, Nika Doler, Petra Mikeln.

Ker pa se zavedamo, da vsi naši dijaki nikakor ne bodo vrhunski športniki, bomo vsakemu izmed njih omogočili, da bo v letih, ki jih bo preživel na naši gimnaziji, usvojil vsaj toliko novega znanja, kot ga bo v športu. Včasih sicer po malo lažji poti, drugič z več truda. Verjamemo namreč, da je šport način življenja, ki zagotavlja ne samo telesno ampak tudi duševno zdravje mladostnika.

Za konec pa še študijske namere naših maturantov

Gimnazijski program pripravlja mlade na nadaljeva-nje šolanja na fakultetah in visokih strokovnih šolah. Vsi naši dijaki se po maturi praviloma odločijo za študijsko pot na Univerzi v Mariboru ali na Univerzi v Ljubljani. V zadnjih letih je interes dijakov za študij na obeh univerzah približno enak. V tabeli so predstavljene študijske odločitve letošnje generacije maturantov. Navedene so le tiste fakultete, za katere je bil v letošnji generaciji večji interes, tako da so se za posamezno fakulteto (kot prvo študijsko željo) odločili vsaj trije dijaki.

Študijske odločitve letošnje generacije maturantov:(Število maturantov prijavljenih za vpis v 1. letnik)

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta 4Ekonomska fakulteta 8Fakulteta za arhitekturo 8Fakulteta za družbene vede 15Fakulteta za elektrotehniko �Fakulteta za računalništvo in informatiko 5Fakulteta za matematiko in fiziko �Fakulteta za šport 6Medicinska fakulteta 9Naravoslovnotehniška fakulteta 4Pravna fakulteta �Filozofska fakulteta 22Pedagoška fakulteta �

Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta 11Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo 1�in informatikoFakulteta za gradbeništvo 7Fakulteta za strojništvo 6Fakulteta za kemijo in kem. tehnologijo �EPF in … (Program: Gospodarsko inženirstvo) 9Pedagoška fakulteta 9Filozofska fakulteta 10Fakulteta za naravoslovje in matematiko 4Pravna fakulteta 8Medicinska fakulteta 4Fakulteta za varnostne vede �

Prispevek so zapisali: Dragomir Benko, Vladimir Ovnič,

Leonida Konič, Marija Krajnc, Katja Stopar.

Občina bivališča Število dijakov OdstotekČrna na Koroškem 55 6,96Dravograd 112 14,18Mežica 56 7,09Mislinja 6 0,76Muta 41 5,19Podvelka 6 0,76Prevalje 12� 15,57Radlje ob Dravi 55 6,96Ravne na Koroškem 205 25,95Ribnica na Pohorju � 0,�8Slovenj Gradec 94 11,90Velenje 1 0,1�Vuzenica �� 4,18Skupaj 790 100

razredi 1. letniki 2. letniki �. letniki 4. letniki 1a 1b 1c 1d 1e 1š ∑ 2a 2b 2c 2d 2e 2š ∑ 3a 3b 3c 3d 3e 3f 3š ∑ 4a 4b 4c 4d 4e 4f 4š ∑dijakinje 18 18 16 17 20 6 95 19 16 17 15 15 6 88 14 18 20 18 17 17 5 109 20 19 16 19 20 18 � 115dijaki 12 1� 15 14 11 12 77 1� 12 1� 15 12 14 79 14 1� 8 11 14 11 10 81 11 11 12 1� 11 12 17 87skupaj 30 31 31 31 31 18 172 32 28 30 30 27 20 167 28 31 28 29 31 28 15 190 31 30 28 32 31 30 20 202

Število dijakov po razredih:

1a 1b 1c 1d 1e 1š 2a 2b 2c 2d 2e 2š 3a 3b 3c 3d 3e 3f 3š 4a 4b 4c 4d 4e 4f 4š

�5

�0

25

20

15

10

5

0

Število dijakov po občinah:

dijakinje dijaki

2�

šumc | julij 2007 [javni zavod se predstavi]

CenteR Za SOCiaLnO DeLO

ravne na koroškemCenter za socialno delo (CSD) Ravne na Koroškem je javni socialno-varstveni zavod, ki je bil ustanovljen leta 1982 za izvajanje dejavnosti socialnega varstva na območju Upravne enote Ravne na Koroškem za uporabnike iz občin Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem.Prostori CSD se nahajajo na Ravnah na Čečovju v neposredni bližini OŠ Prežihovega Voranca. Do ustanove vodi z glavne ceste na Čečovje med bloki speljana makadamska cesta in s šolskega parkirišča ozka pešpot.

V letu 2007 je na Centru za izvajanje javnih pooblastil in socialnovarstvenih storitev zaposlenih 16 delavk in v dopolnilnih programih 14 delavk in 1 delavec (skupaj �0 zaposlenih, od teh jih 7 prihaja iz občine Mežica).

Dejavnost CSD Ravne na Koroškem je po obsegu široko razvejena

Na CSD izvajamo široko paleto dejavnosti, ki jo lahko razdelimo v tri večje sklope.

Prvi, po obsegu najobširnejši in ljudem najbolj

poznan sklop dejavnosti predstavljajo javna pooblastila in naloge po zakonu, zajeta v področjih: × varstvo otrok in družine , × posebno varstvo otrok in mladostnikov,-× varstvo odraslih,× oprostitve pri plačilu storitev, × denarne socialne pomoči, × družinski prejemki, × zavarovanje za starševsko varstvo.

Drugi sklop predstavljajo socialnovarstvene storitve, ki se izvajajo kot :× storitve socialne preventive,× storitve prve socialne pomoči,× storitve osebne pomoči in × storitve pomoč družini za dom.

Tretji sklop dejavnosti pa predstavljajo dodatni programi in dopolnilne dejavnosti, ki jih izvajamo v obliki programov:× pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu,× skupina za samopomoč staršev »Klasje«,× psihosocialna pomoč družinam,× počitniški program 11. šola – šala (poletni tabori),× predavanja in delavnice za starše,× skupina rejnic in rejnikov.

Financiranje dejavnosti za izvajanje javnih poobla-stil in socialnovarstvenih storitev je zagotovljeno s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zade-ve. Dopolnilne programe pa izvajamo s finančnimi sredstvi, ki jih za izvedbo namenijo vse štiri občine in jih pridobimo s prijavami na razpise.

Prostovoljna vključitev uporabni-kov v socialnovarstvene storitve

Ljudje se lahko po pomoč na CSD obrnejo sami – osebno, pisno, telefonsko. Vsem, ki pomoč iščejo prvič in nimajo dovolj informacij o možnostih reševanja težav, bodo strokovne delavke nudile storitev prva socialna pomoč (PSP). Ta obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, oceno možnih rešitev, seznanjanje upravičenca z

možnimi socialnovarstvenimi storitvami in dajatvami, z obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali dajatve, ter predstavitev mreže in programov izvajalcev, ki lahko uporabniku nudijo pomoč. Storitev se lahko prične na pobudo uporabnika ali če uporabnik pristane na storitev, ki jo Center prične po uradni dolžnosti na osnovi obvestil drugih institucij (šola, PP, ZD), ki so ugotovile socialno ogroženost uporabnika. V okviru te storitve strokovni delavce uporabniku nudi tudi pomoč pri oblikovanju zahtevkov in vlog, za katere ima strokovno znanje.

Ko uporabniki sami prepoznajo, da so v težavah in vedo, da želijo in potrebujejo strokovno pomoč in so se pripravljeni vključiti v dalj časa voden proces svetovanja, jim lahko ponudimo storitev osebna pomoč. Ta storitev obsega svetovanja, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, ohranjanje, dopolnjevanje in izboljševanje njegovih socialnih zmožnosti.

Storitev se izvaja po načelih svetovalnega procesa s tehnikami usmerjanja, pogajanja in nudenja pod-pore. Uporabnik in strokovni delavec v razgovoru opredelita težave in v obliki dogovora opredelita obliko in cilje sodelovanja. Pomoč strokovnega delavca je usmerjena v prede-lavo uporabnikovih negativnih izkušenj z okoljem, v prepoznavanje njegovih reakcij in usposabljanje uporabnika za socialno učenje in spreminjanje odnosov v okolju ter preusmerjanje uporabnikovih negativnih izkušenj v pozitivno motivacijo.

24

Ko se v stiski znajde družina z otroki in so se njeni družinski člani pripravljeni vključiti v strokovno voden proces reševanja in urejanja odnosov, lahko z našo službo sklene dogovor o izvajanju storitve pomoč družini za dom. Storitev obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani, svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke in usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju.

Pogoj za vključitev v storitev je motiviranost družinskih članov za uresničevanje potrebnih sprememb v svojih socialnih vlogah ter sprejem dogovora o sodelovanju.

Statistični podatki kažejo, da največje število uporabnikov socialnovarstvenih storitev in pomoči prihaja iz občine Ravne, sledijo pa ji po velikosti in po številu zaznanih težav manjše občine Prevalje, Mežica in Črna.

Otroci po zakonu uživajo posebno varstvo in skrb države

Veliko število postopkov na CSD je usmerjeno v zaščito otrokovih pravic in koristi.

Strokovni delavci uvedejo postopke za zaščito otrok največkrat po uradni dolžnosti, na zahtevo ali predlog drugih služb in uporabnikov.

Po zakonu ima CSD pooblastila za obravnavo otrok in mladostnikov z že zaznanimi težavami. Strokovni delavci CSD se s strokovnimi ravnanji odzovejo na opažanja okolice in preverjajo, kako je znotraj družine poskrbljeno za otroke, ter s svojimi znanji in izkušnjami dodajajo moči posameznikom, ki imajo težave in potrebujejo pomoč.

Strokovni delavci se trudijo za vzpostavitev dialoga s člani družine in skupaj z njimi iščejo zanje spre-jemljive poti za izboljšanje razmer v družini in za otroka. Običajno gre za sodelovanje skozi daljše časovno obdobje, v katerem dodajamo moči in znanja staršem za ravnanje pri vzgoji otrok. S pogo-vorom skušamo vplivati na boljši partnerski odnos, družini pomagamo pri iskanju stanovanja ali zapo-slitve, iščemo možnosti za izboljšanje finančnega stanja družine …

Starši, ki prepoznavajo, da pri urejanju medsebojnih odnosov potrebujejo pomoč, ter so se pripravljeni učiti in spreminjati lastne modele ravnanja, lahko na Centru sklenejo dogovor o vključitvi v storitev pomoči družini za dom, ki jo dopolnjujemo s programom psihosocialna pomoč

družinam. V tem programu posamezne dejavnosti z otroki in starši pod vodstvom strokovne delavke izvajajo javni delavci v vseh krajih Mežiške doline (ena javna delavka za občino Mežica).

Pomoč je časovno, krajevno in vsebinsko jasno opredeljena v dogovoru, ki ga pred izvajanjem sklenejo vsi udeleženi in ob tem oblikujejo individualni načrt pomoči. Dra-goceni sodelavci pri načrtovanju in izvaja-nju pomoči pa so tudi strokovni delavci šol, zdravstvenih domov in drugi udeleženci pri reševanju problemov. Program poteka v oblikah × individualnega dela z otroki in mladostniki (podpora pri učenju, aktivno preživljanje prostega časa, razgovori),× skupinskega, projektnega dela z družino (pogovori z vsemi člani družine, delavnice za družino), × prostočasnih aktivnosti (vključevanje v počitniški program).

V letu 2006 je bilo v program vključenih �7 družin oz. 52 otrok iz cele Mežiške doline (26 Ravne, 14 Prevalje, 10 Mežica, 2 Črna).

Obravnava ogroženih otrok

V primerih, ko sodelujočega odnosa z družino ni mogoče vzpostaviti ali pa so izčrpani vsi viri moči iz domačega okolja in se težave otroka nadaljujejo, na Centru uvedemo postopek zaščite otroka in otroka

25


s soglasjem ali brez soglasja staršev namestimo v rejniško družino, v zavodsko varstvo ali zanj urejamo skrbništvo.

V preteklem letu je v sporazumu s starši v zavod-skem varstvu bivalo 11 otrok in mladostnikov. V rejništvu je bivalo 19 otrok iz Mežiške doline – dva otroka iz občine Mežica.

104 otroke in mladostnike (12 iz občine Mežica) smo na zahtevo sodišča v predkazenskem in kazenskem postopku obravnavali zaradi suma storitve prekrškov ali kaznivih dejanj in zaradi težav v odraščanju.

Obravnava družin pred in po razvezi zakonske skupnosti

Na CSD pogosto obravnavamo družine, kjer se partnerja zaradi dolgotrajnih nesoglasij in nerazrešenih težav odločita za razvezo ali razpad izvenzakonske skupnosti.

Zakon določa, da so se starši dolžni pred razvezo dogovoriti o medsebojnih razmerjih in se dogovoriti o skrbi za mladoletnega otroka (preživljanje otroka, stiki). Nekateri starši se v stiski po pomoč na Center obrnejo sami, druge pa v svetovanje in iskanje sporazumnih rešitev napoti sodišče.

49 staršev je v preteklem letu iskalo pomoč pri sklenitvi sporazuma o varstvu in vzgoji otrok pred prenehanjem družinske skupnosti (� družine so prihajale iz občine Mežica).

78 staršev je prejelo pomoč pri sklenitvi sporazuma o preživljanju otrok (17 iz občine Mežica). 26 zakoncev se je udeležilo svetovalnega razgovora ob razvezi (4 iz občine Mežica), 48 uporabnikov pa je iskalo pomoč pri reševanju družinskih in partnerskih odnosov (8 iz občine Mežica).

Odločanje o upravičenosti do socialno varstvene pravice oz. prejemka

Na področju uveljavljanja pravic s področja starševskega varstva in družinskih prejemkov, ugotavljanja upravičenosti do denarnosocialnih

pomoči, uveljavljanja oprostitev plačil institucionalnega varstva in pomoči na domu, priznanja statusa invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb na zahtevo uporabnikov delavci Centra uvedejo upravni postopek.

Po obdelavi vlog so uporabniki o pravici (o višini denarne pomoči, prejemka ali oprostitve ter o obdobju trajanja pomoči) obveščeni z odločbo, na katero lahko v primeru nestrinjanja v določenem roku podajo ugovor.

Pravice upravičenc

Dušan Krebel, župan 2007...glasilo občine mežica | julij 2007 | številka: IX. | leto: V. š umc...

Documents

Transcript of Dušan Krebel, župan 2007...glasilo občine mežica | julij 2007 | številka: IX. | leto: V. š umc...