STRES ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH AGENCIJAH

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih

procesov

STRES ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH

AGENCIJAH

Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidat: Silvija Čokan

Kranj, november 2010

»Uspeh človeka ni odvisen od razuma temveč od volje.«

ZAHVALA

Napisati diplomsko delo ni lahko, saj terja veliko časa, odrekanj, truda in napornega

dela.

Sama tega ne bi zmogla.

Najprej bi se iskreno zahvalila mentorici

prof. dr. Mariji Ovsenik

za strokovno pomoč, usmerjanje in snovanje skozi izvedbo diplomske naloge.

Prav tako se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri

izpolnjevanju anketnega vprašalnika in mi s tem omogočili,

da je lahko moje diplomsko delo nastalo.

Ob koncu pa se moram zahvaliti tudi svoji

druţini in moţu,

ki so mi stali ob strani, me ves čas spodbujali, bodrili in verjeli vame.

POVZETEK

Za diplomsko nalogo smo si izbrali naslov: Stres zaposlenih v turističnih agencijah.

Odločitev je temeljila na tem, da nas ta tema zanima, poleg tega pa se nam zdi

aktualna, saj se s stresom srečujemo na vsakem koraku in lahko o tem velikokrat

preberemo kakšen članek.

Človek ni bil še nikoli izpostavljen toliko draţljajem in vtisom kakor v današnjem

času. Hiter tempo ţivljenja nas sili k vedno novim spremembam in napetostim na

vseh področjih našega delovanja, tako v zasebnem ţivljenju kot na delovnih mestih.

Od posameznika je odvisno, kakšne posledice pušča stres v njegovem ţivljenju. Ne

smemo pa mimo dejstva, da je posameznik vedno vpet v neko socialno in fizično

okolje.

Zanemarjanje problematike, da je stres moţno in nujno potrebno obvladovati, je

privedlo do tega, da še tako razvita in sodobna zdravstvena sluţba ne more zmanjšati

števila obolevanj med prebivalstvom. Za bolezni in teţave, ki jih povzroča stres, ne

obstaja in nikoli ne bo obstajalo zdravilo v obliki tablet. Stres je čustvo, ki nastaja v

naši notranjosti, zato se mora vsak sam usposobiti za njegovo obvladovanje. Past

postane za tistega, ki stresa ne pozna dovolj dobro. Zato je namen diplomske naloge

opozoriti na vsa tista dejstva, s katerimi se morajo seznaniti zaposleni v turističnih

agencijah, če ţelijo ohraniti svoje zdravje, delovno zmogljivost in ustvarjalnost.

Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh glavnih delov in sicer: v teoretičnih osnovah

smo uporabili sekundarni vir podatkov ( domača in tuja literatura in viri), kjer smo

predstavili splošno definicijo stresa, vpliv stresa na naše zdravje, vlogo podjetja pri

odpravljanju stresa in načine premagovanja stresa. V raziskovalnem delu pa smo

uporabili primarni vir podatkov z uporabo anketne tehnike, kjer smo naše trditve

potrdili oziroma zanikali na podlagi dobljenih rezultatov rešenih anketnih

vprašalnikov. Vključili smo tudi svoje predloge in ideje.

KLJUČNE BESEDE:

- stres

- zaposleni

- turistična agencija

ABSTRACT

For our thesis we have chosen the title “Stress of employees in tourist agencys”. Our

decision was based upon that I am interested in this topic, it is something we hear

and talk about a lot. We ourselves are faced with it, we believe we can say on every

step that we make. You can acctually find articles about it in almost every magazine

nowadays.

A human being has never been exposed to so many stimulants and impressions as in

today's life. The tempo of modern life forces us to new changes and tensions on all

fields of our activities as well as in our private life and in workplaces. Our nerves

have to transmit all the influences that the individual absorbs day after day and they

have to be processed suitably. It depends on the individual what consequences these

impacts leave in his life. We may not pass the fact that individual is always a part of

a certain social and physical environment.

Neglecting problems, that it is possible and urgent to master stress has brought us to

the point that there is no health service, not even the best developed and

contemporary, which would be able to reduce the number of people who get sick.

For diseases and problems which are caused by stress there isn't and there won't ever

be a medicine such as pills. Stress is an emotion that occurrs in our inside and each

individual should be trained for its restraining. It becomes a trap for anyone who

doesn't know enough about stress.

The present thesis on “Stress of employees in tourist agencys” contains a theoretical

part and a practical part. We will introduce general definition of stress in the

theoretical part, impact of stress on our health, role of the company in abolishing

stress and manners of defeating it. In the practical part we will prove and explain all

the facts based on examples of filled poll questionnaires.

KEYWORDS:

- stress

- employees

- Tourist Agency

KAZALO 1 Uvod…………………………………………………….…………………….....1

1.1 Predstavitev problema…………………………………………………...…..2

1.2 Predstavitev okolja…………………………………………………….…….3

1.3 Metode dela………………………………………………………………....4

2 Teoretične osnove………………………………………….…………...…….....5

2.1 Zgodovina stresa………………………………...…………………………..5

2.2 Opredelitev stresa…………………………..…………………..…………...5

2.3 Značilnosti stresa………………………...…………...……………….…….7

2.4 Vrste stresa………………………...…………………………………….…10

2.4.1 Eksogeni stres…………………………...……………………..…….10

2.4.2 Endogeni stres…………………………………….…...………….….10

2.4.3 Eustres………………………………………………………………..10

2.4.4 Distres………………………………………………...………….…..10

2.5 Stresorji……………………………………………………….……………12

2.6 Vpliv stresa na zdravje ……………………………………………….……12

2.7 Stres, ki sproţa bolezen………………………………………..……...…....16

2.8 Zdravilni stres……………………………………………….……………..18

2.9 Stres pri obvladljivi nevarnosti- uţitek…………………………………….19

2.10 Stres pri neobvladljivi nevarnosti z moţnostjo umika- beg in trema.…….19

2.11 Stres pri neobvladljivi nevarnosti brez moţnosti umika- trpeči stres….19

2.12 Vedenjski vzorci in obvladovanje stresa- osebnost tipa »A« in »B«…......20

2.13 Stres v sluţbi………………………………………………………..…….21

2.14 Izgorevanje na delovnem mestu….………………………………………22

2.15 Zakaj se organizacije ne menijo za izgorevanje na delovnem mestu …....24

2.15.1 Vodenje…………………………………………………..……….25

2.16 Zakaj bi se morale organizacije resno posvetiti izgorevanju……….…….27

2.17 Zakaj je bolje zdaj preprečevati izgorevanje kot pozneje ukrepati proti

njemu……………………………………………………………….…….28

2.18 Stres na delovnem mestu……………………………………….…..…….29

2.19 Načrtno premagovanje stresa…………………………………..…………34

2.19.1 Preprečevanje stresa in ukrepi…………………………………….35

2.19.2 Kaj lahko naredimo sami, da reduciramo stres…………………...40

2.19.3 Značajske poteze, ki jih lahko izboljšamo in s tem povečamo

sposobnost za obvladovanje stresa……………………….……….41

2.20 Obvladovanje stresa na delovnem mestu………………………………...42

2.20.1 Spreminjanje svojih zahtev, pričakovanj…………………..….…..43

2.20.2 Dnevno utrjevanje zoper stress v poklicnem ţivljenju………...….44

2.20.3 Deset nasvetov proti stresu pri delu………………………….…...45

2.20.4 Kaj je potrebno za dobro počutje na delovnem mestu……..……..46

2.20.5 Zmanjševanje zahtev……………………………………………...46

3 Raziskovalni del………………………………………………………..…......47

3.1 Hipoteze……………………………………………………………....47

3.2 Merski instrumenti………………………………………………….....47

3.3 Metode in tehnike………………………………………….…….…....48

3.4 Rezultati in razprava………………………………………………..…49

3.5 Preverjanje veljavnosti hipotez……….………………………..….…..73

4 Zaključek…………………………...……………………………………….....74

5 Predlog……………………………….……………………………………..….75

Literatura in viri…………………………………………………………....…..76

Priloge…………………………………………………………………..…..….77

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Silvija Čokan: Stres zaposlenih v turističnih agencijah stran 1

1 UVOD

Gotovo se je vsak izmed bralcev tega diplomskega dela ţe kdaj znašel v stresni

situaciji. Z besedo stres lahko zaradi vsesplošne razširjenosti in vpliva tega pojava,

pogojena z velikimi pritiski tako na delovnem mestu kot v zasebnem ţivljenju,

skorajda označimo naš način ţivljenja v sodobnem času, času nenehnih sprememb in

prilagajanja.

Stres je pozitiven pojav, ki nam omogoča preţivetje. Podoben je elektriki- zvišuje

budnost, povečuje energijo in izboljšuje učinkovitost. Stres je škodljiv in nevaren

zdravju, kadar imamo občutek, da zahteve okolje presegajo naše zmoţnosti. Kadar se

to zgodi, se pojavijo telesni in čustveni simptomi stresa. Njihova oblika je ponavadi

pogojena z dednostjo in temperamentom. Posledice stresa lahko na človeku pustijo

trajne posledice. Poznajo se tako na našem telesu in zdravju, kot tudi v našem

vedenju, mislih in predvsem čustvih. Prav zato je pomembno, da odkrijemo vzrok

stresa, kajti samo tako ga lahko odpravimo.

Natančneje bomo opisali metode, kako lahko sami obvladamo stres. Obvladati stres

pomeni odločujoče vplivati na pojav, potek in stopnjo stresa. Če se bomo stresa lotili

z glavo, bomo zmanjšali tveganje za zdravje, izboljšali odnose z ljudmi doma in na

delovnem mestu, postali bolj zmogljivi in učinkoviti. Z anketo »Stres zaposlenih v

turističnih agencijah« bomo preverili ali se anketirane osebe zavedajo stresa, kako ga

obvladujejo ali pa ta obvladuje njih.

Tudi izgorevanje na delovnem mestu dosega danes epidemične razseţnosti. Današnje

delovno mesto je v ekonomskem in psihološkem smislu hladen, negostoljuben in

nadvse zahteven prostor in zato so ljudje čustveno, duhovno in telesno izčrpani. Ta

fenomen je največja ovira na poti k najboljšemu delovnemu ţivljenju.

Pomembno je vedeti, da stres ni nikoli posledica zahtev okolja in sposobnosti kot

takih, ampak le našega odnosa do teh zahtev in sposobnosti. Ključ do uspešnega

obvladovanja stresa je doseganje ravnovesja med pritiskom, ki smo mu lahko kos in

preobremenjenostjo s teţavami, ki nas ovirajo.

Stres v tej ali oni obliki je obstajal od nekdaj. Vendar je naše okolje danes drugačno

kot je bilo v preteklosti. Onesnaţenost zraka in zemlje, hrane in vode vpliva na telo, s

tem pa tudi na duševnost. Hrup, ţarčenja, droge, zdravila, vidni in slušni draţljaji, na

vse to se človek ne more privaditi brez škode.

Pravzaprav je odveč spraševati, koga zadeva stres: nas vse. Naše ţivljenje je polno

najrazličnejših stresnih situacij. Kdor dejavno ţivi, zaide neizogibno vedno znova v

stres, ki vodi v bolezen, in le o tem stresu bomo govorili. Ljudje, ki se le poredko

srečujejo s stresi, zvečine ostajajo na robu civilizacije ali jih vsaj ne najdemo na

vozliščih, kjer druţbeno ţivljenje poganja in se usmerja. Občutljivost za stres in

intenzivnost reakcije nanj sta odvisni od človekove osebnosti in telesne zgradbe.

Poklic je na splošno postranskega pomena.



Ko govorimo o ljudeh, ki doţivljajo pritisk na delovnem mestu, mislimo največkrat

na šefe, direktorje in druge, ki imajo preveč odgovornosti. Čeprav je res, da ljudje na

vplivnih poloţajih pogosto trpijo zaradi stresa, pa je prav tako res, da imajo stresne

bolezni pogosto tudi njihovi podrejeni.

Človek, ki ga ambiciozni šef nenehno priganja, lahko ţivi pod enakim pritiskom kot

tisti, ki si prizadeva, da bi se povzpel po lestvici navzgor, in se zato ves čas trudi, da

bi ugodil svojim nadrejenim. Kot vedno tudi tu ne gre toliko za vrsto stresa ali

naravo dela, ampak predvsem za stališče prizadetega človeka in njegovo sposobnost,

da prenese različne stopnje stresa. ( Coleman Vernon, 1987, 14).

Stres neizogibno spremlja človekov obstoj. Nanj vpliva ţe v obdobju pred rojstvom pa vse do

zadnjega dne ţivljenja. Potem ko smo ugotovili vzročne povezave med stresom in boleznijo, bi

lahko pomislili, da je tako stanje zelo slabo in da bi morali preprečiti ali ublaţiti vse moţne

strese, da bi zmanjšali nedvomno škodljive duševne in včasih telesne posledice prilagajanja.

Tako stališče pa ne bi preneslo natančnejšega pretresa: nekaj stresa, nekaj bojazni je za

napredek človeštva nujno potrebno.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Ţivimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Ţivimo prehitro,

krčevito in površno. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Vrţeni smo

v tok ţivljenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je

takšno ţivljenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas. Ko naše

sposobnosti za obvladovanje niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja,

se razvije stres. Za današnji čas ni toliko nevaren močan in kratkotrajen stres kot

stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan.

Ker je stres v današnjem času res pereč problem, smo se odločili, da v Slovenskih

turističnih agencijah raziščem, kako pogosto je »naseljen«. Stres smo razloţili skozi

njegove definicije v teoretičnih osnovah, pokazali pa ga bomo tudi skozi raziskavo s

pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med 52 zaposlenih. V raziskavi

stres zaposlenih v turističnih agencijah smo ţeleli ugotoviti, kateri so najpogostejši

vzroki stresa v turističnih agencijah, katera delovna mesta v turističnih agencijah so

najbolj stresna, kako preprečiti stres na delovnem mestu, kaj lahko naredi podjetje,

da zmanjša stres na delovnem mestu, kaj so zaposleni pripravljeni narediti, da bi

preprečili ali zmanjšali stres na delovnem mestu, kakšen je vpliv stresa na delovnem

mestu za posameznika, druţino in podjetje, ali je za stres na delovnem mestu kriva

velika obremenjenost in katere so obremenitve za dodaten stres ter ali so za stres na

delovnem mestu krivi pogoji dela.



1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

Anketirali smo zaposlene v Slovenskih turističnih agencijah. Vrnjene ankete smo

dobili glede na število zaposlenih iz različno velikih agencij. Zaradi laţje analize

smo anketirane turistični agencije razdelili v skupine glede na njihovo število

zaposlenih.

Razdelili smo jih na mikro podjetja ( do 5 zaposlenih), mala podjetja ( do 50

zaposlenih), srednje velika podjetja ( do 250 zaposlenih) in velika podjetja ( nad 250

zaposlenih).

Največji deleţ anketirancev ( 44%) spada med mala podjetja ( 23 oseb) sledijo

srednje velika podjetja s 29% oz. 15 anketirancev, mikro podjetja predstavlja 25%,

najmanj anketirancev pa prihaja iz velikih podjetij ( 2%).

Grafikon 1: Prikaz deleţa anketirancev glede na velikost podjetja, določen glede

na število zaposlenih

DELEŢ ANKETIRANCEV GLEDE NA VELIKOST PODJETJA

DOLOČENO NA PODLAGI ŠTEVILA ZAPOSLENIH

MIKRO PODJETJA

25% VELIKA PODJETJA

2%

SREDNJE VELIKA

PODJETJA

29%

MALA PODJETJA

44%

MIKRO PODJETJA MALA PODJETJA

SREDNJE VELIKA PODJETJA VELIKA PODJETJA

Vir: anketa, 2009.



1.3 METODE DELA

V teoretičnem delu so uporabljene:

• metoda deskripcije, za opisovanje dejstev, procesov in pojavov obravnavane

tematike;

• metoda kompilacije, kjer so uporabljena spoznanja, stališča in rezultati od

drugih avtorjev;

• komparativna metoda;

• metodi induktivnega in deduktivnega sklepanja.

V praktičnem delu so uporabljene:

• metoda anketiranja, ki je izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika;

• metoda statistične analize;

• vključene so tudi lastne ideje, predlogi in ugotovitve.

Z izvedeno raziskovalno anketo so preverjene naše predpostavke omenjene teme.

Tako pridobljeni podatki so analizirani in interpretirani v obliki tabel in grafikonov.

Napisali smo tudi naše predloge in ideje.



2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 ZGODOVINA STRESA

Izraz stres izvira iz latinščine. Prvič je bil uporabljen v angleščini 17. stoletja in sicer

za opis nadloge, pritiska, muke in teţave. V 18. in 19. stoletju se je splošen pomen

besede stres spremenil; poslej je pomenila silo, pritisk ali močan vpliv, ki deluje na

predmet ali osebo. Ta definicija je hkrati pomenila, da zunanja sila zbuja napetost v

predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost tako, da upira moči te sile. O

vplivih stresa na telesne in duševne bolezni so začeli razmišljati v 19. stoletju (

Spielberger 1994:8).

Pojem stresa je utemeljil leta 1936 britanski filozof Hans Selye. Ţe v svojem prvem

sestavku je Selye označil sindrom kot telesni »odraz splošne mobilizacije obrambnih

sil v organizmu« in je tej mobilizaciji rekel kar »alarmna reakcija«. Selye se je le

odločil za besedo »stres«, ko je ţelel označiti vsoto vseh nespecifičnih učinkov

dejavnikov, ki lahko vplivajo na telo ( Lindemann 1977: 12).

2.2 OPREDELITEV STRESA

Definicij stresa je ogromno in zrcalijo razmišljanje stroke v kateri so nastale. Spodaj

navajamo le nekatere:

1. HANS SELYE je stres imenoval skupino znakov, ki nastanejo ob prilagajanju

organizma na različne draţljaje in je ţe opredelil stres kot zdravi, koristni stres in

škodljivi stres. V petdesetih letih je Selye odkril organizmu škodljivi čustveni stres in

ga imenoval splošni prilagoditveni sindrom. Prilagoditev je način premagovanja

stresa, uspešno prilagajanje je najbolj učinkovito zdravilo zoper stres ( Stregar

1996:13).

2. Stres je reakcija organizma na draţljaje iz okolja; vključuje znake obrambe in

prilagajanja. Iz različnih definicij lahko povzamemo, da je stres stanje napetosti

organizma v katerem se sproţi obramba, pri čemer se organizem sooči z

»ogroţujočo« okoliščino. Temu sledi nespecifična reakcija organizma, ki pripelje do

obrambe. Ključ za razumevanje stresa je prav v izrazu nespecifična reakcija.

Vedno, kadar je naše telo fizično ali psihično napadeno, pripravi več

obrambnih mehanizmov, ki so enaki za vsak tip draţljaja. Ta obrambni

mehanizem, to stanje imenujemo STRES ( Luban- Plozza 1994:13).

3. Stres bomo opredelili kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani sposobnosti za

obvladanje zahtev pa na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti

za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doţivljanje stresa- škodljivega ali prijaznega (

Looker, Gregson 1993: 31).



4. Stres je zapleten psiho-nevro-endokrini in imunski odziv osebe (stresna reakcija)

na izziv (stresogeni dejavnik) v luči posameznika in po osebnem borbenem načrtu.

Stres je torej individualna biološka reakcija duše in telesa posameznika na izziv po

lastnem borbenem načrtu, če izziv oceni kot stresogen. Pomemben je torej odziv, ne

sam stresogeni dejavnik, kot pojav stresa ljudje pogosto povsem napačno razumejo (

Starc 2008:42).

5. Stres je odziv posameznika na stresogene dejavnike, ki se sproţi v moţganih in se

preko ţivcev in hormonov hitro razširi po celem telesu, kjer povzroči čustvene,

mentalne, telesne in vedenjske spremembe, ki pripravijo um in telo na spopad ali

umik ali na prilagajanje na novo situacijo. Odziv in stopnja stresnega odziva sta

odvisna od posameznikovega dojemanja stresa ( Starc 2008:42).

6. Stres je prirojena (gensko kodirana), primitivna, avtomatična in skozi evolucijo

razvita fiziološka reakcija, lastna vsem sesalcem, ki pripravi telo na spopad ali umik

(pobeg), če mu preti napad ali mu napad ogroţa ţivljenje ( Starc 2008:42).

7. Stres je psihološki in telesni odziv na zahteve vsakodnevnega ţivljenja, ki

presegajo posameznikove sposobnosti za uspešen spopad z izzivom ( Starc 2008:

42).

8. Najboljša definicija stresa je, da gre za duševno in telesno reakcijo na spremembo.

Ta definicija pokriva vse tri primere stresa. Stres komajda občutimo, kadar se

nečemu lahko prilagodimo; kadar se ne moremo, stres postane pretres. In takšen stres

ne popusti, vse dokler nam ne uniči duševnega in telesnega zdravja. Ljudje se na

spremembe odzivamo različno, ker smo različni in se vsak po svoje znajde ( Tyrer

1987: 14).

9. Stresa se ne da meriti, ne da bi merili napetost, zato je potrebno interakcijsko

razumevanje tega pojava oziroma procesa. Operacionalno ga najlaţje opredelimo kot

doţivetje psiho socialne narave, ki ima za posledico psihično trpljenje in neprijetne,

za organizem ogroţajoče fiziološke procese. Tako opredeljen stres deluje na celotno

biopsihosocialno naravo človeka (Selič 1999:53).

10. Stres ni le zdravstveno stanje, temveč splet telesnih, duševnih in čustvenih

občutij, ki so posledice pritiskov, zaskrbljenosti in strahu (Battison 1999:6).

11. Kadar se nam dozdeva, da zahteve okolja močno presegajo naše sposobnosti

njihovega izpolnjevanja, začnemo kazati znake oziroma simptome stresa. Teţje in

dolgotrajnejše kot je breme dolţnosti in manj kot se čutimo sposobne nositi ga,

hujši bodo simptomi. To neravnovesje pa lahko odpravimo z razvijanjem

določenih ţivljenjskih sposobnosti. Na ta način ublaţimo simptome, naša

sposobnost obvladovanja stresa pa se poveča ( Powell 1999:11).



12. Stres je reakcija celotnega telesa na nevarnost; razvila se je v pradavnini kot

priprava za spopad z nevarnostjo. Če vzroka ogroţenosti (imenujemo ga tudi stresor)

ne znamo učinkovito odpraviti, se stresno stanje nenaravno podaljšuje. Čeprav je

stresna reakcija namenjena temu, da pomaga organizmu v nevarnosti, pa dolgotrajen

stres enostransko preobremeni organizem, moti njegovo presnovno in psihofizično

ravnovesje ter ga s tem slabi in izčrpava. Nastalo neravnovesje sproţi različna

čustvena stanja, ki skušajo organizmu povrniti stabilnost (Ihan, Simonič Vidrih

2005:4).

2.3 ZNAČILNOSTI STRESA

Stres je pozitiven pojav, ki nam omogoča preţivetje. Stres zvišuje budnost, povečuje

energijo in izboljšuje učinkovitost. Kadar je stresa preveč ima lahko neugodne

posledice. To velja tudi za premajhno stresno obremenitev, ki povzroča brezvoljnost,

počasnost in neučinkovitost. Stres je škodljiv in zdravju nevaren, kadar imamo

občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmoţnosti ( Powell 1999:10).

POVZROČITELJI

Vsakodnevne dolţnosti in pomembnejši dogodki v ţivljenju. Vsi smo obremenjeni z

vsakdanjimi dolţnostmi, toda kadar je teh dolţnosti le preveč, bo tista zadnja kaplja

čez rob, ki bo tehtnico prevesila v korist zahtev, morda le nepomembna malenkost.

Po drugi strani je povečan obseg dolţnosti pogosto povezan s pomembnimi

ţivljenjskimi dogodki in spremembami ( Powell 1999:10).

SPOSOBNOSTI

Sposobnosti oz. lastnosti, s pomočjo katerih se spopadamo s stresnimi situacijami. Na

drugi strani tehtnice so kot protiuteţ zahtevam vsakdanjega ţivljenja naše

sposobnosti za obrambo pred stresom, ki smo jih pridobili z leti in izkušnjami. Bolj

kot razvijamo svoje sposobnosti, bolje obvladujemo zahteve. In če imamo razvite

sposobnosti za obvladovanje stresa, imamo tudi nadzor nad zahtevami, ki jih

ţivljenje postavlja pred nas. Ljudje, ki se ne znajo ubraniti stresa, se neprestano

spopadajo z zahtevami, ki jih ne zmorejo niti predvideti niti izpolniti. Seveda nihče ni

sposoben popolnoma nadzorovati svojega ţivljenja, saj so pota usode pogosto

zapletena in nepredvidljiva, vendar je sposobnost pravilnega odzivanja na pomembne

dogodke in spremembe osnovni pogoj za uspešno obrambo pred stresom ( Powell

1999:10).

SIMPTOMI

Telesni ali čustveni simptomi, ki kaţejo, da zahteve okolja presegajo naše

sposobnosti. Kadar zahteve prevladajo nad sposobnostmi, se tehtnica nagne in izgubi

ravnoteţje. Pojavijo se telesni in čustveni simptomi. Njihova oblika je ponavadi

pogojena z dednostjo in človekovim temperamentom. Neprijetna posledica telesnih

simptomov je, da sčasoma tudi sami postanejo sekundarni povzročitelj stresa.

Sekundarni stres pa včasih povzroča še hujše simptome kot primarni ( Powell 1999,

11).



Simptomi stresa so:

• napadi panike; nenadoma in brez vsakega razloga nam začne razbijati srce.

Postanemo omotični, potimo se in tresemo, groza nas je, da se bomo na mestu

zgrudili, umrli ali padli v nezavest;

• hiperventilacija; najprej začutimo tesnobo v prsih. Duši nas, kot da nam

primanjkuje sveţega zraka. Naše dihanje postaja hitrejše in plitvejše in

bojimo se, da sploh ne bomo mogli pošteno zajeti sape;

• obsesivno vedenje; vsakič ko gremo od doma nas skrbi, da vrata niso dobro

zaklenjena. Včasih petkrat obrnemo in gremo nazaj pogledat;

• strahovi in fobije; vsakič ko se znajdemo v situaciji v kateri se počutimo

ujetega, nas popade strah. Zato se takim situacijam vedno bolj izogibamo.

Kot da se naš svet nenehno krči;

• depresija; nikogar nočemo videti. Tako ali tako nas nihče ne mara, in zakaj bi

tudi nas? Prav bedno se počutimo. Včasih bi kar sedeli in jokali;

• razdraţljivost in jeza; včasih smo tako napeti, da nas vsaka malenkost vrţe iz

tira. Popolnoma pobesnimo, ne glede na to, kje smo in s kom. Sploh se ne

moremo obvladati;

• prehranske motnje; naš odnos do hrane je mešanica ljubezni in sovraštva. Kar

naprej premišljujemo o njej. Včasih cele dneve nič ne jemo, nato pa se

naskrivaj bašemo s hrano. Neprestano imamo občutek krivde;

• pretirano uţivanje alkohola; Ob pitju se sprostimo, vendar smo prišli ţe do

stopnje, ko se brez alkohola sploh ne moremo več sprostiti. Zadnje čase čez

dan popijemo veliko več kot prej;

• kajenje; kaditi smo začeli kot najstnik. Cigarete so nam v druţbi dajale

občutek samozavesti. Danes nam je seveda ţal. S kajenjem smo si uničili

zdravje, pa vendar ne moremo nehati;

• zasvojenost s pomirjevali; ko smo prvič vzeli pomirjevalo, nas je preplavil

čudovit občutek miru, ki nam je zelo pomagal. Ko pa smo se poskušali

odvaditi, nas je bilo strah, da se bodo občutki tesnobe vrnili;

• nespečnost; muči nas nespečnost. Leţimo v postelji in se premetavamo, pred

očmi pa se nam odvijajo dogodki preteklega dne. Ko končno zaspimo, se

zgodaj zjutraj zbudimo in premišljujemo o vsem, kar nas skrbi;

• kronična utrujenost; včasih smo bili dejaven človek, zadnje čase pa smo kar

naprej utrujeni, pa vendar ponoči ne moremo spati. Nimamo ne volje ne

energije, da bi karkoli ukrenili. Neprestano se slabo počutimo;

• negativna samopodoba; zakaj drugi ljudje vedno doseţejo, kar hočejo, nam

pa skoraj nikoli ne uspe? Vedno dvomimo vase in se primerjamo z drugimi;



• glavobol in migrena; po napornem dnevu- zlasti če preskočimo kosilo in jemo

šele zvečer- nas začne boleti glava, nato pa se bolečine samo še stopnjujejo;

• visok krvni pritisk; ko smo izvedeli, da imam visok krvni pritisk, smo bili

zelo začudeni. Zavedamo se, da nismo popolnoma zdravi, toda vedno smo

bili telesno precej dejavni in se nismo ustrašili nobenega napora. Odslej bomo

morali biti bolj previdni;

• sindrom razdraţljivega črevesa; slabo se počutimo in velikokrat imamo

drisko. To nas zelo skrbi. Nikamor si ne upamo, če v bliţini ni stranišča (

Powell 1999: 18).

Pomembno je vedeti, da stres ni nikoli posledica zahtev okolja in naših sposobnosti

kot takih, ampak le našega odnosa do teh zahtev in sposobnosti. Naše dojemanje

vzrokov stresa in sposobnosti za obrambo pred njim je v marsičem odvisno od naše

preteklosti. Vsi imamo različne izkušnje, lastnosti, pričakovanja in sposobnosti, s

katerimi se na različne dogodke in okoliščine različno odzivamo. To, kar je za

nekoga stres, je za nekoga drugega lahko sprostitev ( Powell 1999, 11).

ŠTIRI FAZE DELOVANJA STRESA

Prva faza: simpatični ţivčni sistem se ustrezno odzove, hitro najde rešitev problema

in prične odganjati vsiljivca. Stopnja krvnega sladkorja se zviša, bolj bistri smo,

močnejši, bolj pozorni ( npr. ko spijemo kavo). Ta faza traja od nekaj minut do ene

ure.

Druga faza: stimulaciji v prvi fazi sledi depresija. Stopnja krvnega sladkorja se

zniţa. Občutimo nekakšno praznino, utrujenost ali tesnobo. Telo obnavlja porabljeno

energijo. Baterije se polnijo. Včasih pa ni časa za obnavljanje energije, ker si agresije

iz okolja sledijo preveč hitro. To izčrpa zaloge energije. Sami organi še niso

napadeni, toda kvaliteta ţivljenja je niţja.

Tretja faza: stresno stanje še traja. Ţivljenje postane zaporedje vzponov in padcev,

umetnih vzpodbud s poţivili (kava, cigarete, zdravila...) in depresij. Utrujeni so

organi in prav tako ţivčni sistem. To je začetek nespečnosti in civilizacijskih bolezni.

Arterije se mašijo in imunski sistem ne reagira več. Če se stres predolgo vleče, lahko

povzroči čir na ţelodcu. Vendar je v tej fazi še vedno čas za preventivne ukrepe proti

stresu, ki prekinejo začarani krog poţivil in depresije.

Četrta faza: zaloge so pošle. Tudi zdravila in poţivila ne zadostujejo več. Eden ali

več organov je obolelih. Sedaj je skrajni čas, da se iztrgamo iz začaranega kroga

poţivil in se vrnemo k bolj zdravemu načinu ţivljenja. To je lahko tudi vprašanje

ţivljenja ali smrti, v vsakem primeru pa je to edini način, da zopet najdemo svojo

vitalnost in kvaliteto ţivljenja ( Newhouse 2000: 53).



2.4 VRSTE STRESA

2.4.1 EKSOGENI STRES (eksogen, gr.: ki deluje od zunaj, zunanji): delovno

okolje, urnik in pot v sluţbo in iz nje spadajo med eksogene strese. Treba jih je

sprejeti in kar najbolj omejiti nevšečnosti, ki jih povzročajo. Najbolj razširjeni zunanji

dejavniki stresa so povezani s sluţbo, delovnim časom in potjo na delo in domov. Na te stresne

situacij se moramo navaditi, kar bomo laţje dosegli s povečano količino ţivljenjske energije (

Newhouse 2000: 19).

2.4.2 ENDOGENI STRES, ki ga lahko preprečimo (endogen, gr.: ki deluje od

znotraj, notranji): to so stresne situacije, ki jih ustvarjamo sami in ki se jim tudi zlahka

izognemo: kajenje, neprimerna prehrana, pesimističen odnos do sveta, predolgo gledanje

televizije,… Notranji stresi igrajo mnogo bolj pomembno vlogo, kot si predstavljamo.

Poleg tega pa jih je tudi mnogo več kot zunanjih stresov ( Newhouse 2000: 19).

2.4.3 EUSTRES je pozitivni učinek stresnega dogajanja (npr. jogging je sicer stresor

za kardiovaskularni sistem, vendar ga hkrati krepi) ( Selič 1999:65).

2.4.4 DISTRES so negativni učinki do katerih pride zaradi delovanja stresorja (-ev).

Distres je natančnejša in bolj ustrezna opredelitev tistega, kar v vsakdanji rabi

pomeni pojem »stres« za večino ljudi. Antonovskv (1979; po Sheridan in

Radmacher, 1992) je distres označil kot napor, napetost, ki ostane, kadar prvotna

napetost ni bila zadovoljivo razrešena. Tako je distres tista oblika, ki je za človeka

škodljiva. Podaljšano stanje distresa lahko namreč rezultira v psihofizioloških

motnjah oziroma psihosomatskih boleznih. V situaciji intenzivnega distresa se pri

ljudeh s šibkimi zmoţnostmi reševanja problemov kaj lahko porodi občutek brezupa,

saj ne znajo odkriti alternativnih rešitev, s katerimi bi premagali distres. Tisti, ki v

situaciji distresa slabo rešujejo probleme, čutijo več brezupa in prej pomislijo na

samomor. Brezup, kot posledica teţav pri obvladovanju distresa, ne rezultira zgolj iz

delovanja stresorjev, ampak tudi iz ocene lastnih sposobnosti za reševanje

problemov, ki določa človekove odzive na stresorje ( Selič 1999:65).

NEVTRALNI UČINKI - številni stresni dogodki izzvenijo brez opaznih učinkov,

kar je povezano s pomenom, ki ga ima stresor (zahteva) za posameznika in z

razpoloţljivimi viri (resursi) ( Selič, 1999, 66).



Looker in Gregson (1993:30-35) navajata naslednje tri vrste stresa:

NORMALNI STRES

Naše počutje je dobro in obremenitve dojemamo kot nekaj normalnega in

vsakdanjega. Nimamo občutka, da smo pod stresom, predvsem kadar se soočamo s

povsem vsakdanjimi problemi, ki smo jim kos, ker jih poznamo ţe iz preteklosti in iz

izkušenj vemo, da nas ne ogroţajo pretirano.

PRIJAZNI ALI POZITIVNI STRES

Smo v stanju pripravljenosti, vendar to stanje pozitivno, prijetno vpliva na naše

telesne in duševne sposobnosti ter na učinkovitost. Ta stres deluje nam v prid, imamo

občutek, da smo zahteve sposobni obvladati. Smo prijetno vznemirjeni, navdani smo

s samozavestjo in se nam zdi, da drţimo v rokah vse niti, s katerimi smo zlahka

obvladali naloge, izzive in zahteve.

NEGATIVNI ALI ŠKODLJIVI STRES

Zahteve so večje od naših sposobnosti, pri tem pa nas obhaja bojazen, da ne bomo

kos tem zahtevam. Lahko jih je preveč ali premalo, na poti so nam lahko postavljene

ovire za katere menimo, da jih ne bomo mogli obvladati. Če takemu stresu pustimo

prosto pot, lahko povzroči upad učinkovitosti, zmogljivosti in nastanek bolezni.

Gospodarstvo občuti zahrbtno delovanje škodljivega stresa kot povečano odsotnost z

dela, izgubo proizvodnje, zmanjšano produktivnost, nezgode na delovnem mestu,

upad ustvarjalnosti in primanjkovanje sveţih idej.

Bistvena razlika med prijaznim in škodljivim stresom ni v stresorju samem, temveč v

človekovi percepciji in doţivljanju posameznega dogodka, situacije. Prijazni stres

poveča njegovo aktivnost in mu omogoča še boljše rezultate, škodljivi stres pa ga

popolnoma blokira. Škodljivi stres preide v koristni stres šele tedaj, ko človek

spontano reagira na določeno situacijo, jo obvladuje in predvidi njen potek oziroma

posledice, torej takrat, ko človek upravlja s svojim ţivljenjem in ne ţivljenje z njim.

(Looker, Gregson, 1993:32)

Iz tega lahko vidimo, da je stres naš vsakdanji sopotnik. Z njim se srečujemo doma, v

šoli in na delovnem mestu. V stresu lahko vidimo neizbeţno sestavino ţivljenja,

kateremu se ne moremo izogniti temveč se moramo z njim spoprijeti. Obvladovati

ţivljenjske izzive je lahko najvišji doseţek uspešnega in zadovoljnega ţivljenja.



2.5 STRESORJI

Stresorji so vsi draţljaji, ki pripeljejo v stresno reakcijo. Draţljaji so lahko

različni v telesu pa povzročijo skoraj enako biološko reakcijo. Novost v

obravnavanju stresa je opazovanje, kako in koliko se zna organizem globalno

in povezano odzivati na draţljaje. Ugotovljeno je, da lahko draţljaj, če je

preveč močan ali traja predolgo, oslabi organsko obrambo. Prvi fazi alarma

sledi faza rezistence, ki lahko preide v fazo izčrpanja, v kateri razpade obramba in

se lahko pojavijo različne vrste organske patologije ( Luban 1994:14).

Lazarus in Cohen (1977; po Sheridan in Radmacher, 1992) pa sta opisala naj-

pomembnejše skupine stresorjev:

KATAKLIZMIČNI STRESORJI - so navadno nepredvidljivi dogodki, ki se

zgodijo večjim skupinam (ali celim skupnostim) ljudi hkrati, nanje močno vplivajo

ter zahtevajo za svoje obvladovanje veliko prizadevanj ( naravne ali tehnološke

nesreče, katastrofe), ki v prizadetih izzovejo podobna čustva in vedenje, kar povečuje

občutke pripadnosti in skupnosti, ti pa potem olajšajo poravnavanje.

OSEBNI STRESORJI - delujejo na posameznika, niso nujno predvidljivi, zahtevajo

pa veliko tvornega prizadevanja za obvladovanje. Neredko imajo teţje posledice od

kataklizmičnih, kjer je običajna močna socialna podpora- izrazite stresne

obremenitve ( Selič, 1999, 55).

2.6 VPLIV STRESA NA ZDRAVJE

S pojavom bolezni povezanih s stresom se znanstveno ukvarja zlasti nova

interdisciplinarna veda - psihonevroimunologija. Psihonevroimunologija preučuje

predvsem delovanje zdravega organizma, ki soočen z različnimi večjimi

spremembami skuša vzpostaviti ţivljenjsko ravnovesje, ki zagotavlja polno

ţivljenjsko energijo in funkcioniranje. Psihonevroimunologija v središče svojega

preučevanja postavlja človekovo sposobnost, da se ustrezno in konstruktivno

prilagodi na ogroţujoče spremembe (fizične, fizikalno-kemijske, prehranske, psiho-

socialne). Osnovni prilagoditveni obrazec na vsako veliko in potencialno ogroţujočo

spremembo se začne s stanjem, ki ga imenujemo stres. Nekonstruktivne prilagoditve

pa podaljšujejo stres in sčasoma omejijo posameznikove ţivljenjske in prilagoditvene

sposobnosti, kar se kaţe v obliki različnih psihopatologij (depresije, nespečnosti,

anksioznosti, fobije) in osebnostnih sprememb (intro verzija, miselna okostenelost,

asocialnost). Tak posameznik še ni bolan, vendar je čedalje bliţe pogostejšim

motnjam telesnih funkcij, ki sčasoma preidejo v trajnejše telesne okvare – bolezni (

Ihan, Simonič Vidrih 2005:6).



KAJ JE STRESNA REAKCIJA?

S pojmom »stresna reakcija« označujemo zaporedje različnih in zapletenih telesnih

odzivov na zahteve, s katerimi se soočamo in potekajo v spodaj navedenih treh fazah.

Nenehno poteka v mejah normalnega območja, znotraj katerega premagujemo

vsakdanje in predvidene teţave. Kadar pa nastopijo neprevidne, neznane ali pretirane

zahteve, novi izzivi in občutki, ogroţenosti, sproţi stresna reakcija povečano

pripravljenost, da se telo lahko z njimi spopade. Zahteve se močno razlikujejo in so

lahko fizične ali čustvene narave. Zato se mora tudi telesni odziv prilagajati

okoliščinam, v katerih se znajdemo (Looker, Gregson, 1993:37).

ODZIV ORGANIZMA NA DELOVANJE STRESORJEV

Večina ljudi razume stres kot vsakdanje ţivljenjske zahteve. Strokovno te zahteve

imenujemo stresorji, njihov akutni vpliv na naše telo pa stres. Stresor je lahko

biokemična snov, kot so droge ali alkohol, lahko pa je fizična poškodba ali čustveno

vzburjenje, kot sta strah ali jeza (Youngs, 1993:11).

Če hočemo prodreti v bistvo stresnih situacij, moramo seveda vedeti, da stres vselej

poteka v treh fazah. V prvi, alarmni fazi, povzročajo stresorji navadno upad in

dezorganizacijo (šok), kmalu pa se pojavijo znaki mobilizacije in pripravljanja na

spoprijem s stresom (protišok). V naslednji fazi se okrepita delovanje in prizadevanje

organizma, da bi uspešno obvladal učinke stresorjev. Če ta prizadevanja uspejo, se

delovanje povrne na običajno raven, če pa so neuspešna in takšna tudi ostanejo,

začne delovanje pešati, pojavijo se znaki izčrpanosti in motnje, v skrajnem primeru

se stres konča s smrtjo (Musek, 1997:346).



1. Faza alarma

2. Faza odpornosti

3. Faza izčrpanosti

Slika 1: Splošni prilagoditveni sindrom

Uspešno obvladovanje stresorja

Raven normalnega znaki izčrpanosti

delovanja

šok bolezen/smrt

protišok

1.Faza ALARMA 2. Faza ODPORNOSTI 3.Faza

IZČRPANOSTI

Vir: Selye, 1976.

Faza alarma: v tej fazi je delovanje organizma običajno močno vzburjeno.

Spodbujen je tisti del vegetativnega ţivčnega sistema imenovan »simpatikus«, ki

posameznika pripravi na akcijo ali beg oziroma da posamezniku omogoči akcijo in

sprosti v njem tiste energetske zaloge, ki to akcijo omogočijo. Torej gre za stanje

pripravljenosti (Rakovec - Felser 1991:49).

Faza odpornosti: v tej fazi se prično vključevati določeni mehanizmi. Njihova

naloga je normalizirati telesne procese in jih vrniti v izhodiščni poloţaj. Torej

govorimo o fazi prilagoditve na stres. Vključuje se tisti del ţivčnega sistema, ki polni

izpraznjene baterije v telesu, ali vsaj poskrbi, da se ne izpraznijo do konca. Do te

faze je učinek stresa lahko pozitiven.

Faza izčrpanosti: ko deluje stres naprej, in to kljub poskusom poravnave z njim, se

energetske zaloge prizadetega pričo počasi prazniti. Pojavljajo se prava znamenja

utrujenosti. Če se v tem času nič ne spremeni, vodi situacija stresa do izčrpanosti

(Rakovec-Felser 1991:48).



POSLEDICE STRESA

Posledice stresa se pojavljajo tako na individualnem nivoju kot tudi v organizaciji.

Individualne posledice se kaţejo v manjši uspešnosti pri delu, v posameznikovih

negativnih stališčih in odnosu do dela in podjetja, povečanem številu izostankov z

dela, slabšega nadzora kakovosti, višnji stopnji absentizma, večjem številu nesreč pri

delu. Stres vpliva na posameznikova stališča, zadovoljstvo z delom, na motivacijo za

delo, na delovno ozračje ter njegovo moralo in pripadnost podjetju (Bahtijarević

1999).

Posledic stresa je veliko, odraţajo se na fizični in psihični ravni v telesu. In sicer na:

• TELESU se kaţejo kot povečan srčni utrip, visok krvni pritisk, teţave z

dihanjem, zardelost, potenje;

• VEDENJU kot nespečnost, zgodnje zbujanje, poţrešnost ali izguba apetita;

• MISLIH kot pozabljivost, neodločnost, pretirana občutljivost na kritiko,

• ČUSTVU kot napetost, fobije, panika, ţalost, depresija;

• ZDRAVLJU kot slabost, glavobol, astma, koţni izpuščaji.

VPLIV STRESA NA POSAMEZNIKA

Človekov odziv na neugodno dogajanje je funkcija dogodka in osebe. Pri tej so prag

občutljivosti, intenziteta in način reagiranja odvisni od bioloških in psiholoških

dejavnikov. Ogroţajoči dejavniki vplivajo na doţivetje dogodka, oceno njegove

pomembnosti, na človekov takojšnji odziv, pa tudi na kasnejše posledice (Selič

1999:54).

Znanstveniki so spoznali, da lahko daljši stres poveča tveganje za psihična obolenja.

Največkrat stres pri posameznikih hitro povzroči izgubo sposobnosti za jasno

odločanje, posebno če pade njihova samozavest. Samozavest je oblika vedenja, ki jo

človek potrebuje za jasno izraţanje svojih čustev, potreb, ţelja in misli. Če človek

izgubi samozavest, to vpliva na zdravje, druţino in poklicno ţivljenje.

Pri zaposleni osebi se stres kaţe kot zniţana delovna učinkovitost. Taka oseba se ne

more zbrati, vsiljujejo se ji iste misli ter se z njimi vrti v neskončen začaran krog.

Ker se ne more usmeriti na konkretno vsebino, ne obvladuje svojih zmoţnosti

koncentracije in pozornosti in to ji načenja samozaupanje. Prizadeta oseba se vse bolj

zapleta in pogreza v stanje depresije, nič je ne veseli, hitro je utrujena, slabo spi,

obdajajo jo skrbi, dvomi in bojazni (Rakovec-Felser 1991:51).

Napačne odločitve na delovnem mestu in doma, lahko pripeljejo do nesreče, prepira,

finančnih izgub ali celo do izgube delovnega mesta. Vedeti moramo, da ne obstaja

nobena formula, ki bi zagotavljala ţivljenje brez stresa, obstajajo pa tehnike katere

zmanjšujejo tegobe.



VPLIV STRESA NA DRUŢINO

Zaljubljenost, odločitev za skupno ţivljenje in poroko so sicer zelo prijetni in

vznemirljivi dogodki. Vendar pa lahko kaj kmalu stres razbije dom in druţino. Teţko

je najti energijo in biti razumevajoč do druţine in prijateljev, če je delo teţko ali nas

je strah, da ga bomo izgubili (Heller 2001: 769).

V neki raziskavi so ugotovili, da močna druţinska podpora olajša stres in depresijo;

Če pa nismo v dobrih druţinskih odnosih, se pa stres lahko poveča. Da bi preprečili

ali omilili stres v druţini je priporočljiv »dvogovor«. Med dvogovorom človeka, ki

razpravljata, izmenično govorita vsak po pet minut, brez prekinjanja. Dvogovor je

način razpravljanja o problemih in hkrati način preprečevanja, da bi čustva ušla z

vajeti (Ţemva 2002: 3).

VPLIV STRESA NA PODJETJE

Organizacija naj bi posamezniku zagotovila, prijazno oziroma manj stresno okolje.

Večja kot je podpora s strani organizacije, večjo učinkovitost lahko vodstvo

pričakuje od svojih zaposlenih.

Dobro počutje delavca mora biti za podjetje enako pomemben cilj kot doseganje

dobička. Stroški, ki nastanejo zaradi bolezni in škodljivega stresa predstavljajo kar

polovice teh stroškov, ki se pojavijo zaradi slabe organizacije stresa. Gospodarstvo

občuti zahrbtno delovanje škodljivega stresa kot povečano odsotnost z dela, izgubo

proizvodnje, zmanjšano produktivnost, nezgode na delovnem mestu, upad

ustvarjalnosti, pomanjkanje sveţih idej, slabša stopnja varstva pri delu, slab nadzor

nad kakovostjo.

2.7 STRES, KI SPROŢA BOLEZEN

Od stresa zboli človek tedaj, ko odpove splošni prilagoditveni sindrom, ker se izčrpa-

distres. Kar laiki po navadi označujejo za stres je v bistvu distres. V bolezen lahko

vodi posebno hud ali zelo dolgotrajen stres.

Na stresorje odgovarja vsak človek po svoje, namreč različno močno. Marsikdo, na

primer, sploh ne sluti, da ga je nekdo uţalil, kar je vsekakor lahko stres. Tudi topost

in nebriţnost varujeta pred stresom. Kdaj pa kdaj srečamo tudi ljudi katerih duševno

ravnovesje je preveč trdno, da bi ga stresor lahko zmotil. Velika razlika je tudi, ali

zadene stresor človeka, kadar je spočit in trden ob koncu dopusta, ali pa ga doleti isti

draţljaj, ko se utrujen šele odpravlja na počitnice. Torej reagira isti človek na enak

draţljaj različno glede na svoje telesno in duševno stanje. Zahteve, ki jih postavlja

ţivljenje vsakemu človeku, so nasploh normalne. Brez teh napetosti in obremenitev,

brez določene mere stresa, ţivljenje ne bi bilo moţno. Ţivljenje nam podari samo čas

in ničesar drugega ( Lindemann 1977:20).



Telesna znamenja škodljivega stresa:

• razbijanje srca, pospešeno bitje srca;

• zasoplost, cmok v grlu, pospešeno plitvo dihanje;

• suha usta, ţelodčni krči, prebavne motnje, bruhanje;

• driska, zapeka, vetrovi;

• splošna mišična napetost, zlasti v čeljusti, škripanje z zobmi;

• stiskanje pesti, povešena ramena, bolečine in krči v mišicah;

• nemir, hiperaktivnost, grizenje nohtov, bobnanje s prsti, prestopanje,

tresoče dlani;

• potenje dlani in zgornje ustnice, vročinski valovi;

• mrzle dlani in stopala;

• pogosta potreba po uriniranju;

• pretirana ješčnost, izguba teka, pretirano kajenje;

• povečano uţivanje alkohola, izguba ţelje po spolnosti.

Psihična znamenja škodljivega stresa:

• obupanost, zaskrbljenost, vznemirjenost, jokavost, pobitost, občutek nemoči,

nerazsodnost, odsotnost, zadrţanost, občutek nesposobnosti, črnogledost,

tesnoba, depresija, nepotrpeţljivost, vzkipljivost, razdraţenost, jeza,

agresivnost, nataknjenost, zlovoljnost, nezadovoljstvo, zdolgočasenost,

občutek nezadostnosti, krivde, odrinjenosti, pomanjkanja pozornosti in

varnosti, pretirana občutljivost;

• pomanjkanje zanimanja za urejeno zunanjost, zdravje, prehrano, spolnost,

pomanjkanje samospoštovanja in nezanimanje za ljudi;

• lotevanje več stvari hkrati, naglica, puščanje nedokončanih nalog in hkrati

lotevanje vedno novih;

• pomanjkanje sposobnosti jasnega mišljenja, raztresenost, teţave s

koncentracijo in sprejemanjem odločitev, pozabljivost, pomanjkanje

ustvarjalnosti, iracionalnost, omahljivost, teţavno lotevanje novih stvari;

• nagnjenost k spodrsljajem in nezgodam, občutek preobremenjenosti, pretirana

kritičnost, tog način mišljenja, neučinkovitost, neuspešnost ( Ihan, Simonič

Vidrih 2005: 23).

Vedenjska znamenja škodljivega stresa:

• izogibanje: zapiranje vase, zavračanje dela, teţave pri sprejemanju

odgovornosti;

• pretiravanje: odvisnost od nikotina in alkohola, hazardne igre, seksualna

promiskuiteta;

• teţave z urejanjem samega sebe: zamujanje na delo, slaba osebna higiena,

neurejenost;

• teţave s spoštovanjem zakonov: zadolţenost, kaznovanje, nenadzorovano

nasilno obnašanje.



Če se ti znaki pojavljajo skupaj, predvsem pa če trajajo dalj časa, je potrebna

pomoč zdravnika ali specialista. Ne gre torej za preprosto »ţivčno napetost«,

ampak za vrsto bioloških pojavov, ki se jih le delno zavedamo, zagotovo pa

zadevajo tudi centralni ţivčni sistem, predvsem pa »vegetativno ţivčevje«

( Luban 1994:14).

BOLEZNI, KI SO POVEZANE S STRESOM

Z neustreznim odnosom do sebe in svojega ţivljenja lahko pridemo do številnih

bolezni:

• bolezni srca in oţilja (koronarna srčna bolezen, zvišan krvni tlak, moţganska

kap, migrena);

• bolezni prebavil (prebavne motnje, slabost in siljenje na bruhanje, zgaga,

razjede na ţelodcu in dvanajstniku, sindrom razdraţenega črevesa, driska,

zaprtje, napenjanje);

• bolezni mišic in sklepov (glavobol, ţivčni krči, mišični krči, bolečine v vratu

in hrbtu);

• bolezni, ki so povezane z motenim delovanjem imunskega sistema (alergije,

astma, rak, prehladi in gripe, koţne bolezni);

• bolezni, ki nastanejo zaradi motenega delovanja ţivčevja (nespečnost,

motnje spolnosti) ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:6).

Ţivljenje je nenehno prilagajanje. Vsakemu draţljaju, stresorju, se skuša telo

prilagoditi. Vsak posebno hud stresor je fizični faktor, se pravi dejavnik, ki lahko

postane pomemben za nastanek bolezni.

2.8 ZDRAVILNI STRES

Ne povzroča vsak stres bolezni. Stres spada k ţivljenju. Stres je ţivljenje, pravi

Selye. V določenih »zdravih« okvirih ustvarjajo napetosti silo, proţno pripravljenost.

Šele pod vplivom »normalno doziranega« stresa lahko ohranimo svojo proţnost in

prilagodljivost. Brez določene mere stresa ne moremo niti ozdraveti niti zdravja

ohraniti. Res je pa ta mera za vsakega človeka različna. Svojo m er o b i mo r a l

vsakdo poznati, kajti kdor pozna meje svojih zmoţnosti, se zna tudi smotrno varovati

( Lindeman 1977:20).

Znamenja prijaznega stresa:

• evforičnost, zanesenost, vznemirjenost, visoka motiviranost, razumevanje,

pripravljenost, priskočiti na pomoč, druţabnost, prijaznost, občutek zadovoljstva

in sreče;

• umirjenost, uravnovešenost, samozavest;

• ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost;

• sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost;

• marljivost, ţivahnost, vedrost, nasmejanost ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:26).



2.9 STRES PRI OBVLADLJIVI NEVARNOSTI- UŢITEK

( EVSTRES)

Kadar moţgani ocenijo, da lahko nevarnost obvladamo, pošlje hipotalamus

simpatičnemu ţivčevju ukaz za izločanje noradrenalina. Ta nas pravzaprav pripravi

za napad in njegovo delovanje občutimo kot agresivnost, vzburjenost, maksimalno

budnost, (prijetno) vznemirjenost, večjo telesno moč, energijo, telesno pripravljenost,

pozornost. Učinkovitost organizma se močno poveča, v moţganih se sproščajo tudi

hormoni ugodja. Tak stres imenujemo prijetni stres (evstres) in ni povezan z

zdravstvenimi teţavami ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:22).

2.10 STRES PRI NEOBVLADLJIVI NEVARNOSTI Z

MOŢNOSTJO UMIKA- BEG IN TREMA

Kadar moţgani ocenijo, da je nevarnost prevelika in ji ne bomo kos, dajo ukaz za

izločanje hormona adrenalina, ki telo pripravlja na beg. Srce začne biti hitreje, pride

do suhih sluznic, potenja, neprijetnih, nemočnih občutkov, ki nas spodbudijo k begu-

tako stanje navadno imenujemo trema. Tudi tak stres ni povezan z zdravstvenimi

teţavami, zlasti zato, ker ne more trajati dolgo časa ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:23).

2.11 STRES PRI NEOBVLADLJIVI NEVARNOSTI BREZ

MOŢNOSTI UMIKA – TRPEČI ( ŠKODLJIVI) STRES

Kadar moţgani ocenijo, da se obeta teţko rešljiva, dolgotrajna nevarnost, pa se

poveča izločanje hormona kortizola. To je hormon, ki omogoča dolgotrajno

pridobivanje in vzdrţevanje energije iz telesnih zalog. Izločanje tega hormona

spremljajo občutki ţalosti, izgube nadzora, zbeganosti, predaje, depresivnosti. To je

škodljivi stres, ki povzroča številne bolezni, zlasti če traja dolgo časa ali se nenehno

ponavlja. Škoda pa nastaja predvsem zato, ker dolgotrajen stres obremeni organizem

z enostransko presnovo in dejavnostjo, kar povzroči vedno hujše neravnovesje v

telesu in slednjič razvoj bolezni. Škodljivi stres nastaja tam, kjer je nesorazmerje

med zahtevami in sposobnostmi. Zahteve in sposobnosti obvladanja zahtev so

odvisne od doţivljanja posameznika.

Ko se stres konča, se po eni strani prenehajo izločati stresni hormoni (adrenalin,

noradrenalin, kortizol), poveča pa se delovanje parasimpatikusa (in mediatorja

acetilholina). Zato se telo sprosti, prej zavrte telesne funkcije (prebava, izločanje

sline) začnejo spet delovati ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:23).

Za vsakega človeka je zelo koristno, da se nauči iz izkušenj prepoznati stres.

Pozneje, ko se stres razvija, stopnjuje in zajema vedno več dejavnosti, postajajo

vedno bolj očitne telesne spremembe in spremembe v obnašanju ( Ihan, Simonič

Vidrih 2005:26).



2.12 VEDENJSKI VZORCI IN OBVLADOVANJE STRESA-

OSEBNOST TIPA »A« IN »B«

Friedman in Rosenman sta na osnovi opazovanja (in primerjanja) srčnih bolnikov

opisala emocionalne in vedenjske značilnosti (vzorce). Na osnovi opazovanj in

primerjanj sta prišla do ugotovitev, da obstajata ta dva tipa osebosti. To sta tip

osebnosti A in B. Za vedenjski vzorec tip A so značilni:

• tekmovalna storilnostna usmerjenost, obremenjena s samokritičnostjo in

pomanjkanjem kakršnegakoli veselja (uţitka) v prizadevanjih za striktno

doseganje ciljev nestrpnost, časovna stiska - popolno pomanjkanje tolerance za

»neproduktivne« trenutke in iz tega izvirajoči prenatrpani urniki (obveznosti

in/ali opravil) ter hkratno početje več stvari. Ti ljudje potrebujejo nenehno

pohvalo in priznanje. Če se jim tak načrt izjalovi, lahko nastanejo napadalni.

Veliko govorijo, zlasti o sebi, in ne poslušajo drugih;

• jeza (sovraţnost), ki ni nujno (direktno) izraţena;

• osebe tipa-A reagirajo hitreje in močneje, stresor pa navadno ocenijo kot

groţnjo za njihovo osebno kontrolo.

Tip-B predstavlja popolno nasprotje s svojo netekmovalnostjo, lagodnostjo in

odsotnostjo sovraţnosti. Med obema je velika razlika tudi v odzivanju na stresne

obremenitve. Osebnosti B so samozavestni, sproščeni in prijetni druţabniki.

Motivirani so enako kot ljudje tipa A, vendar pri delu veliko bolj umirjeni in

učinkoviti. Pogosto doseţejo enako kot prvi, le z manj hrupa, ihte in nasilnosti. Znajo

tudi potrpeţljivo čakati na priloţnost, da povedo svoje, so zelo dobri poslušalci ter

redkeje napadalni (Battison, 1999:18). Večinoma so umirjeni, zadovoljni, obvladani,

dobrovoljni, potrpeţljivi in ne vzkipijo zaradi vsake malenkosti. Ker se jim nikamor

ne mudi, sogovorniku radi pozorno prisluhnejo (Looker, Gregson, 1993: 92).

Raziskave kaţejo, da je prvi stil vedenja mnogo bolj izpostavljen doţivljanju stresa,

ni pa bilo mogoče dokazati, da bi bil tip A v ţivljenju kaj bolj uspešen zaradi tega,

ker tako hiti ( Ihan, Simonič 2005:44).

POTOVANJE IZ A V B

• upočasnite svoj ritem, ne hitite in ne tekmujte s časom;

• posvetite se samo eni nalogi hkrati in pri tem uţivajte;

• med čakanjem koristno porabite čas;

• organizirajte si dan tako, da se boste izognili čakanju v vrstah;

• bodite popustljivi do napak in pomanjkljivosti sebe in drugih;

• ne jezite se zaradi stvari, na katere ne morete vplivati;

• pazite, da si ne boste nakopali prekratkih rokov in si prenapolnili rokovnik s

sestanki;

• smejte se ter izţarevajte ljubezen in naklonjenost;

• naučite se poslušati;

• naučite se sprostiti, ozrite se okrog sebe in začnite uţivati v naravi in svojem

okolju;

• šport naj vam bo v veselje, ne pa priloţnost za novo dokazovanje in zmage.



2.13 STRES V SLUŢBI

Stresna sluţba je v razvitem svetu zdaleč najpomembnejši povzročitelj stresa (kar 64

odstotkov delodajalcev je prepričanih, da je prav pretiran stres tisti faktor, ki najbolj

ogroţa zdravje zaposlenih). Nova informacijska tehnologija, vedno večja

tekmovalnost in manjše potrebe po delovni sili zmanjšujejo občutek socialne varnosti

pri zaposlenih. Ti morajo za niţje plače delati vedno več in dlje, če hočejo obdrţati

sluţbe.

Današnje delovno mesto je v ekonomskem in psihološkem smislu hladen,

negostoljuben in nadvse zahteven prostor. Ljudje so čustveno, telesno in duhovno

izčrpani. Dnevne delovne zahteve, druţina in zraven še vse drugo, načenjajo njihovo

energijo in zavzetost. Veselje in navdušenje ob uspehu je vse teţje doseči. Predanost

delu upada. Ljudje postajajo cinični, ostajajo na varni razdalji, trudijo se, da bi bili

osebno čim manj vpleteni. Zamisel delovnega mesta kot učinkovitega stroja se vrača

kot bumerang in grozi, da bo spodkopala ideal delovnega mesta kot zdravega in

varnega okolja, v katerem lahko človek z delom, ki ga resnično izpolnjuje, razvije

vse svoje zmoţnosti in za katero je tudi pošteno plačan ( Christina Maslach 1997: 2).

DELO IN STRES

Mnogi ljudje si nalagajo nepotrebna bremena in se sami potiskajo v stres. Kdor meni,

da za druţino in razvedrilo nima več prostega časa, mora takoj temeljito pregledati

svoj dnevni program. Ţiveti je treba sproščeno in mirno, v skladu s človeškim

dostojanstvom. Slabi delovni pogoji na splošno tudi veljajo za hud stres ( Lindemann

1977:33).

Dokler je človek ţivel v mirnem okolju, ki je bilo blizu njegovemu naravnemu

okolju, je bil stres izjemen in koristen pojav. Pogoji in ritem modernega ţivljenja pa

spreminjajo stres v splošno katastrofo, zaradi česar se moramo neizogibno naučiti

nadzorovati stres.

Eno tretjino ţivljenja prebijemo na delu, drugo prespimo, tretjo preţivimo z druţino

in prijatelji. Delovno mesto je pogosto pravo ţarišče škodljivega stresa, ki ga

najverjetneje povzroča splet številnih dejavnikov:

• preobremenjenost;

• nenehno pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov;

• nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priloţnosti, da bi se lahko izkazali;

• nejasna vloga in pomen delovnega mesta;

• spreminjanje delovnih metod;

• slaba obveščenost- izguba pregleda nad dogajanjem in občutkom pripadnosti

organizaciji ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:61).



2.14 IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU

Izgorevanje se vedno laţje pojavi takrat, kadar se med naravo dela in naravo človeka,

ki ga opravlja pojavijo velika neskladja. Delamo v delovnem okolju, kjer človeške

vrednote ostajajo daleč za ekonomskimi. Izgorevanje je postopni proces izgubljanja,

v katerem se nasprotja med človekovimi potrebami in delovnimi zahtevami še

povečujejo. Zahteve v okviru delovnega mesta izoblikujejo posameznikovo izkušnjo,

medtem ko posameznikovo delovanje vpliva na delovno mesto in na ljudi, ki so

povezani z njim ( Maslach 2002: 23).

Vzroke za izgorevanje na delovnem mestu lahko odkrijemo v spodaj naštetih

neskladjih med delavcem in njegovim delom:

POČUTIMO SE PREOBREMENJENE

Preobremenjenost z delom je verjetno najbolj očiten pokazatelj neskladij med

človekom in delom, ki ga opravlja. Opraviti moramo preveč v prekratkem času s

premalo sredstvi. Zmanjševanje stroškov v organizaciji redko vključuje njen obseg

poslovanja, zato mora manj ljudi opraviti isto količino dela v krajšem času. Tempo se

še poveča, ko ljudje začnejo opravljati ob redni še eno sluţbo ali se lotijo dela na

črno, da bi zmogli finančne pritiske in si pridobili več moţnosti za zaposlitev.

Preobremenjenost z delom narašča z vedno hitrejšim delovnim ritmom. Hitrejši ritem

škoduje kakovosti, krha tvorne delovne odnose, ubija inovativnost - in povzroči

izgorevanje na delovnem mestu ( Maslach 2002:10).

NIMAMO NADZORA NAD DELOM, KI GA OPRAVLJAMO

Pomanjkanje nadzora nad delom je naslednji pomemben pokazatelj neskladij med

človekom in delom, ki ga opravlja. Ljudje si ţelijo priloţnosti, da lahko izbirajo in se

odločajo, da razmišljajo o problemih in jih rešujejo ter da imajo nekaj vpliva v

procesu doseganja rezultatov, za katere bodo odgovorni. Politika, ki ubira ozek,

stereotipen in zelo enostranski pristop, ljudem ne dopušča veliko moţnosti za

izboljšave ali inovacije. Zaradi tega se čutijo manj odgovorne za doseţeni rezultat, ne

bolj ( Maslach 2002:11).

ZA DELO NISMO NAGRAJENI

Nezadostno nagrajevanje prispevkov v okviru sluţbe je tretje neskladje med delom in

človekom, ki ga opravlja. Čeprav se vsi zavedajo pomembnosti nagrajevanja, se v

praksi ta zavest vedno ne odraţa. Denarnih nagrad ni teţko podeliti in so običajno

tudi lepo sprejete, toda z denarjem gre dandanes na tesno. Namesto da bi ljudje

uţivali v karierah, ki jih tudi denarno zadovoljujejo, trpijo zaradi potrtosti ob

zamrzovanju plač, napetosti ob zaposlitvi za določen čas in zaradi peklenskih muk ob

počasnem plačevanju pogodbenih del. Za delavca pa je vsekakor najbolj pogubna

odsotnost notranje nagrade, ki naj bi jo prejel takrat, ko se s ponosom zave, da dela nekaj

pomembnega in dragocenega za druge in da to delo dobro opravlja ( Maslach 2002:12).



SOOČAMO SE Z RAZPADOM SKUPNOSTI

Odsotnost trdne skupnosti je posledica stanja, ko ljudje izgubijo pozitivno vez z drugimi v

delovnem okolju. V skupnosti se ljudje osebnostno razvijajo in delujejo najbolj kakovostno

kadar delijo hvalo, ugodje, srečo in humor z drugimi, ki jih imajo radi in spoštujejo.

Včasih delo ljudi izolira: morda so fizično ločeni od drugih, morda preţivijo večino

delovnega časa za računalniki ali pa so samo preveč zaposleni, da bi se druţili. Včasih naredi

tehnologija druţbene stike brezosebne - kadar morajo večkrat komunicirati z napravami kot s

človekom. Toda za trdno skupnost je najbolj razdiralen kroničen in nerešen konflikt.

Delovno okolje zastruplja s frustracijo, jezo, strahom, napetostjo, zaničevanjem in

sumničenjem. Uničuje strukturo druţbene podpore, zaradi česar je manj verjetno, da

si bodo ljudje pomagali v teţkih trenutkih ( Maslach 2002:13).

Z NAMI NE RAVNAJO POŠTENO

Pomanjkanje poštenosti na delovnem mestu pomeni hudo neskladje med delavci in

delovnim okoljem. Poštenost v sluţbi pomeni, da se ljudem izkazuje spoštovanje in s

tem potrjuje njihova samozavest. Medsebojno spoštovanje ljudi, ki delajo skupaj, je

srčika vsake zavesti o skupinski pripadnosti. Zaupanje v organizacijo, ki ne deluje

pošteno, izgubimo zato, ker to kaţe na neiskrenost vodilnega osebja, ki ne spoštuje

tega, kdo smo. Nepoštenost se najbolj očitno pokaţe v postopkih ocenjevanja in

napredovanja. Če postopki za reševanje pritoţb in sporov ne omogočajo enakih

pravic obema stranema, bodo ocenjeni kot nepošteni. V širšem smislu vodenje

organizacij, ki postavlja denar pred zaposlenega, povzroča razkroj medsebojnega

spoštovanja in skupnih vrednot ( Maslach 2002:14).

OPRAVKA IMAMO Z NASPROTUJOČIMI SI VREDNOTAMI

Konflikt vrednot se pojavlja tam, kjer prihaja do nasprotij med zahtevami v sluţbi in

osebnimi načeli. V nekaterih primerih lahko delo sili ljudi v dejanja, ki se jim zdijo

neetična in ki so v nasprotju z njihovimi osebnimi vrednotami. Ljudje dosegajo

najboljše rezultate, če verjamejo v tisto, kar delajo, in če pri tem lahko obdrţijo ponos,

neoporečnost in samospoštovanje ( Maslach 2002:15).



RAZSEŢNOSTI IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU

Pobliţe si oglejmo vsako od treh razseţnosti izgorevanja na delovnem mestu:

IZČRPANOST: Kadar ljudje trpijo zaradi izčrpanosti se počutijo čustveno in telesno

preobremenjene. Zdi se jim, da so izpiti, izpraznjeni in da se iz tega ne morejo izviti

in si obnoviti moči. Primanjkuje jim energije, da bi se soočili s še enim problemom

ali človekom. Izčrpanost je prva reakcija na stres zaradi delovnih zahtev ali velikih

sprememb.

CINIZEM: Kadar so ljudje cinični, zavzamejo hladen, odmaknjen odnos do dela in

sodelavcev. Do skrajnosti zmanjšajo svoj prispevek delu in se celo odrečejo idealom.

Cinizem je nekako poskus, da bi obvarovali samega sebe pred izčrpanostjo in

razočaranjem. Toda takšen negativni odnos lahko resno načne človekovo dobro

počutje in zmoţnost za učinkovito opravljanje dela.

NEUČINKOVITOST: Kadar se ljudem zdi, da je njihovo početje jalovo, čutijo

naraščajoč občutek neprimernosti. Izgubljajo zaupanje v svojo zmoţnost, da lahko

kaj spremenijo. Z izgubljanjem zaupanja v same sebe tudi drugi izgubljajo zaupanje

v njih ( Maslach 2002:17).

2.15 ZAKAJ SE ORGANIZACIJE NE MENIJO ZA

IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU

Menedţerji se pogosto ne ţelijo soočiti z izgorevanjem svojih delavcev. Bojijo se, da

bi s tem, ko bi priznali izgorevanje na delovnem mestu, sproţili val zahtev

zaposlenih, naj zmanjšajo delovne obremenitve in omogočijo drage programe za

»kakovostno delovno ţivljenje«. Po njihovem prepričanju izgorevanje ne sodi med

obveznosti delodajalcev, prav tako niso prepričani, da bi lahko proti izgorevanju

karkoli ukrenili, tudi če bi imeli denar, čas in strokovno znanje, da bi se posvetili

temu problemu. Pobliţe si oglejmo osnovne predpostavke te trditve ( Maslach

2002:62).

»To je problem, ki zadeva posameznika«

Če se počutite povsem izčrpani, je problem v vas samih. Obstaja mnogo različic

osnovnih individualnih strategij, ki sodijo v splošno rubriko obvladovanja stresa-

kupite si knjige in sami preizkusite različne tehnike, lahko se udeleţite delovnih

terapij ali seminarjev na temo obvladovanja stresa,… S tega vidika so ljudje odgo-

vorni za svoje doseţke. Ljudje se morajo z izzivom spopasti brez ovinkarjenja, mora

jim uspeti priti čez oviro. Takšen način mišljenja v primeru izgorevanja pomeni, da

se mora delavec naučiti, kako naj se spopade s povzročitelji stresa v sluţbi, in ne, da

mora ugotoviti, kako naj se jih znebi, da bo lahko ustvaril nestresno delovno okolje (

Maslach 2002:63).



»To ni delodajalčeva odgovornost«

Če je izgorevanje problem posameznika, potem ţe po definiciji ni problem

organizacije. Dolţnost posameznika je, da ugotovi, kako se bo uspešno prilagodil

delovnim razmeram. Torej ni dolţnost delodajalca, da ugotovi, kako bo delo

prilagodil vam ali kateremukoli od vaših sodelavcev.

»To nima resnejšega vpliva na organizacijo«

Dejstvo, da posamezni delavci trpijo zaradi izgorevanja na delovnem mestu, za

organizacijo ne pomeni vzroka za preplah. Organizacija ne sprevidi, kako

izgorevanje vpliva na končni rezultat poslovanja. Delavci še vedno prihajajo v sluţbo

in opravljajo delo. Če zaposleni dovolijo, da njihova čustva motijo njihovo delo, se

lahko delodajalec tega problema loti enako kot kateregakoli drugega, ki je povezan s

potekom dela.

»Organizacija ne more kaj prida ukreniti proti temu«

Največ, kar lahko v tem pogledu organizacija ukrene zoper izgorevanje na delovnem

mestu, je, da ljudem prepusti, da sami poskrbijo zase. S počitkom, svetovanjem in

osebno vzpodbudo lahko ljudje storijo vse, kar je potrebno, da se lotijo tega

problema. Organizacije morda skušajo pomagati pri učinkovitejšem spreminjanju in

izboljšanju njihovega stanja tako, da jim omogočijo sodelovanje v posebnih

programih ali delovnih terapijah, toda rešitev problema je še vedno v rokah

posameznikov. Ne gre za to, da organizacije nočejo ničesar ukreniti zoper

izgorevanje, temveč da resnično ne vedo, kaj bi pomagalo ( Maslach 2002:64).

2.15.1 VODENJE

V organizaciji proces vodenja izvajajo ljudje, ki so za to delo usposobljeni in imajo

potrebna znanja. Vodja je oseba, ki se rodi v pozitivno se razlikujoči status.

Razlikovanje od drugih temelji zlasti na prirojeni socialni inteligenci, zaradi katere se

lahko takoj prilagodi okoliščinam (Ovsenik, 2000:213). Dober vodja mora imeti tudi

druge lastnosti kot so: karizma, odločnost, navdušenje, moč, pogum, samozavest in

sposobnost zdruţevanja.

Vodenje ali management je enosmeren proces, ki drugim pove, kaj naj storijo.

Vodenje ima malo opraviti z motivacijo in spodbujanjem razvoja drugih. Ker vodja

določa, kaj je potrebno storiti ali celo kako je kaj potrebno storiti, so drugi ljudje v

tem procesu zgolj sredstvo, ne glede na to kakšen slog vodenja ima vodja (Ovsenik,

2000:265). Za vodjo, ki je prilagodljiv okoliščinam in fleksibilno usklajuje zahteve

okolja in zahteve sodelavcev v skupini, ljudje pravijo, da je učinkovit vodja.



Pri vodjih ločimo različne sloge vodenja:

Ukazovalni slog vodenja: vodja oblikuje naloge in ukaţe ljudem kaj, kako in kdaj naj

opravijo naloge. Poudarja zlasti v nalogo usmerjeno vedenje, ki temelji na kakovosti

izpeljave. Ne vključuje aktivne vloge članov skupine, ker sta njihova psihološka in

strokovna zrelost na nizki ravni.

Prepričevalni slog vodenja: vodja usmerja aktivnosti podrejenih delavcev in jih

hkrati spodbuja za kakovostno delo. Vključuje socialno interakcijo, katere cilj je

utrditi in odpraviti nejasnosti. Vodja ima v tem odnosu še vedno prevladujočo vlogo.

Zdruţevalni slog vodenja: vodja svoje podrejene delavce ţe vključuje v proces

odločanja. Odnos med njimi temelji na dvosmerni komunikaciji. Vodja igra

spodbujevalno in komunikacijsko vlogo.

Odposlanski slog vodenja: vodja je lahko hkrati opazovalec in vključen v dinamiko

skupine samo takrat ko podrejeni sodelavci potrebujejo pomoč ali nasvet. Sodelavci

delajo samostojno in se povezujejo v skladu z okoliščinami.

Podporni slog vodenja: ta temelji na prijaznem vedenju, na uvidevnem reševanju

problemov. Vodja kaţe zanimanje za podrejene.

Sodelujoči slog vodenja: sodelujoči vodja se posvetuje s sodelavci, ni več samo

opazovalec, je vključen v delovne procese. Upošteva njihove predloge pri odločitvah

in pri reševanju problemov.

Storilnostni slog vodenja: vodja je izrazito usmerjen v doseţke, postavlja zanimive

cilje, ima visoka pričakovanja glede zmogljivosti svojih sodelavcev in dosledno

izpeljuje svoje cilje (Ovsenik, 2000:251-256).

Pri vodenju je potrebna tudi ugodna klima. Dobra klima je podpora vodji, skupnim

ciljem in ustvarjalni naboj za reševanje problemov. Dobra klima ne pomeni, da so vsi

srečni in zadovoljni. Bolj je pomembno to, da so skupni cilji dovolj jasni vsem, da jih

sprejemajo in da poznajo svoje sposobnosti in sposobnosti svojih sodelavcev

(Ovsenik, 2000: 228).

Vendar se tudi vodja pogosto znajde v izoliranem poloţaju. Pogosto so ujeti med

tem, da poskušajo zadovoljiti potrebe zaposlenih na eni strani in izpolnjevanje ţelja

nadrejenih na drugi strani. Poleg tega morajo sprejemati teţke odločitve o

prihodnosti zaposlenih. Vodje morajo imeti celo vrsto sposobnosti za delo z ljudmi,

ki jih je teţko definirati. Občutek, da vodja teh sposobnosti nima, je stresen, enako

kot nesposobnost delegiranja nalog in nezmoţnost reči »ne«, občutek nejasnosti

glede pričakovane vloge in preveč odgovornosti (Heller, Hindle, 2001: 787).

Vodja, ki ima občutek, da njegov odnos z nadrejenim vodjem sproţa stresno

situacijo, razmišlja o svojih pomanjkljivostih, moţnih posledicah, če bo storil

napako, o tem , da bi si poiskal novo sluţbo ali o tem, da se bo srečeval z navzkriţji

v interakciji z njim. Takšna razmišljanja odvračajo pozornost vodje od delovne

naloge in tako preprečujejo učinkovito izrabo njegovih intelektualnih sposobnosti pri

opravljanju naloge. Vodje, ki imajo stresni odnos z nadrejenim vodjem, bodo v takih

primerih uporabili spretnosti in vedenje, ki so jih uporabljali v predhodni stopnji

svojega razvoja (Ovsenik, 2000: 246).



2.16 ZAKAJ BI SE MORALE ORGANIZACIJE RESNO

POSVETITI IZGOREVANJU

Hudo napako storimo, če se za izgorevanje na delovnem mestu ne zmenimo.

Izgorevanje nedvomno vpliva na dejansko uspešnost organizacije. To ni zgolj

problem posameznika, temveč veliko več kot to. Delodajalčeva odgovornost je, da

izboljša delovanje organizacije in vse kaţe, da lahko organizacije v zvezi z

izgorevanjem storijo zelo veliko ( Maslach 2002:65).

IZGOREVANJE VPLIVA NA KONČNI REZULTAT ORGANIZACIJE

Dejstvo je, da stres na delovnem mestu lahko povzroči znatne finančne izgube in

zmanjšanje donosnosti. Na tej točki bi se lahko sklicevali na splošno statistiko, ki

kaţe, koliko milijard dolarjev poţrejo nadomestila delavcem, prispevki za

zdravstveno varstvo (zlasti za duševno zdravje in bolezni odvisnosti), odsotnosti z

dela, bolniški dopusti in različne goljufije zaposlenih, da izgub zaradi napak pri delu

in vedno slabše delovne kakovosti sploh ne omenjamo. Čeprav bi te visoke številke

lahko poudarile ogromno finančno razseţnost problema, ne bi mogle izraziti poteka

preobrazbe izgorevanja v velike vsote denarja ( Maslach 2002:65).

IZGOREVANJE NI ZGOLJ PROBLEM POSAMEZNIKA

Izgorevanje na delovnem mestu ima nedvomno visoko ceno. To ni zgolj malenkostna

teţava ljudi, ki so razdraţeni ali imajo slab dan - izgorevanje na delovnem mestu

veliko stane. Končni ekonomski rezultat je mogoče obvladovati samo tako, da smo

pozorni na končni človeški rezultat. Vedenje na delovnem mestu je ali drago ali

produktivno. Za ta pojav ni bistveno pomemben človek, temveč neskladje med člo-

vekom in delovnim okoljem. Prav napačna usmerjenost na posameznika je bistveni

vzrok, zakaj je večina tehnik stresnega menedţmenta zastavljena tako, da se

spremeni človeka, ne situacije. Ironično je, da se kljub raziskavam, ki kaţejo, da je

delovno mesto bistveni vzrok stresa, posvečajo posamezniku, ne delovnemu mestu (

Maslach 2002:69).

UKREPANJE PROTI IZGOREVANJU NA DELOVNEM MESTU IZBOLJŠA

ORGANIZACIJO

Izgorevanja se je treba lotiti na organizacijski ravni, ne na delavčevi. S tem, da

prevzame odgovornost za ukrepanje proti izgorevanju na delovnih mestih in sprejme

način vodenja, ki ji bo dolgoročno zagotavljal produktivno delovno silo.

Organizacija, ki podpira delavčevo povezanost z delom, je močnejša organizacija in

se je tudi bolj sposobna odzvati na potrebe strank, poleg tega sproti intenzivno raste

ter pri tem razvija ustvarjalne zamisli ali izdelke. Nasprotno pa je organizacija, katere

delavci trpijo zaradi izgorevanja na delovnem mestu, manj sposobna sprejeti

pomembne spremembe v svojem okolju in v lastni strukturi ali postopkih.

Izgorevanje izčrpa ustvarjalnost in načne sposobnost učinkovitega dela s strankami

ali sodelavcu ( Maslach 2002: 69).



ORGANIZACIJE LAHKO VELIKO STORIJO

Organizacije imajo moč in vire, da storijo veliko. Organizacijski pristop k

obravnavanju izgorevanja in spopadu z njim obeta velike in učinkovite spremembe.

• Organizacijski pristop se loteva problemov skupine ljudi, namesto da bi se

osredotočil na vsakega posameznika posebej. Posledica tega je, da pristop ni

učinkovitejši le kar se tiče stroškov, temveč ustvarja postopke za vzajemno

podporo, kajti od teh posegov imajo korist tudi sodelavci, s katerimi so

zaposleni v stikih. Poseg, ki krepi medsebojno spoštovanje med sodelavci,

pospešuje predanost delu v delovni skupini.

• Organizacijski pristop z izboljšanjem menedţmenta človeških virov v celoti

vzpodbuja produktivnost in kakovost ţivljenja zaposlenih.

• Posredovanje na organizacijski ravni, ki pospešuje funkcioniranje delovnega

okolja, ima večje moţnosti za izboljšavo povezanosti z delom.

Kljub njegovi nesporni vrednosti je organizacijski pristop bolj zapleten in zato bolj

zahteven. Ker se ljudje nagibajo k mišljenju, da so vzroki za nekatere dogodke v

posameznikih, ne v skupinah ali druţbenih procesih, teţje sprejmejo posredovanje na

organizacijskem nivoju ( Maslach 2002:74).

2.17 ZAKAJ JE BOLJE ZDAJ PREPREČEVATI IZGOREVANJE,

KOT POZNEJE UKREPATI PROTI NJEMU

Verjetnost, da bo prišlo do izgorevanja, je velika - nič več ne gre za redek pojav. Ko

izgorevanje postane resen problem, je izredno drag. Finančni stroški, zmanjšana

produktivnost, teţave z zdravjem, upadanje kakovosti ţivljenja v celoti - vse to je

visoka cena, ki jo je treba plačati. Proti izgorevanju je teţje učinkovito ukrepati, ko je

ţe v polnem razmahu, kot takrat, ko je še v zametkih. V poznejši fazi je zdravljenje

teţavno in organizacija se spopada z obvladovanjem škode velikih razseţnosti.

Najboljši način za preprečevanje izgorevanja je pospeševanje predanosti delu. Ne gre

zgolj za zmanjševanje negativnih dejavnikov na delovnem mestu, gre tudi za poskus

povečevanja pozitivnih dejavnikov. Preventivni pristop je modra in preudarna

naloţba v prihodnost organizacije. Pomeni, da se investira v ljudi zato, da bodo

postali dobro izučeni, zvesti in predani delavci, na katere se organizacija lahko

zanese, in da bodo zelo kakovostno opravljali delo. Ta vrsta naloţbe bo okrepila

organizacijo, da bo preţivela tudi v prihodnosti. Zavedamo se, da tak način delovanja

ne velja za veliko delovnih mest ( Maslach 2002:76).



VREDNOTE V OKVIRU DELOVNEGA MESTA

Jasne organizacijske vrednote so ţivljenjski vir, saj preprečujejo izgorevanje na

delovnem mestu. V drugih primerih so se stvari v zvezi z organizacijo v času krize

tako zelo spremenile, da morajo ljudje znova odkriti svoje vrednote, preden se lahko

spopadejo z novimi problemi. Nekatere organizacije so razdrobljene; posamezniki in

skupine teţijo v različne smeri in delajo v skladu z vrednotami, ki so si med seboj v

nasprotju. V mnogih primerih nasprotujoče si vrednote vplivajo na vsakodnevno

opravljanje dela. Kadar so problemi resni in jih je teţko rešiti, je lahko posledica

izgorevanje na delovnem mestu ( Maslach 2002:128).

JASNA DOLOČITEV ORGANIZACIJSKIH VREDNOT

Določanje organizacijskih vrednot je proces, s katerim organizacija pove, kaj se ji zdi

pomembno. To je proces, v katerem člani organizacije izraţajo svoje osebne

vrednote, skupne vrednote svojih delovnih skupin in vrednote, ki jih odobrava

celotna organizacija. To je proces skupnega delovanja vodilnega osebja in delavcev.

Proces jasne določitve organizacijskih vrednot ima več ciljev:

• da določi osrednje vrednote, ki poenotijo organizacijo;

• da določi obseg kultur delovnih skupin znotraj organizacije;

• da določi, kako se lahko specifične vrednote udejanijo znotraj organizacije;

• da določi vrednote, ki vodijo tako cilje kot sredstva za doseganje ciljev;

• da razvije načine reševanja neprestanih trenj med vrednotami znotraj organizacije

( Maslach 2002:133).

OCENITEV DELOVNEGA OKOLJA

Postopek organizacijske analize lahko pomaga oceniti vpliv temeljnih

organizacijskih pobud na zaposlene. Razkrijejo področja, na katerih je organizacija, v

primerjavi z njej podobnimi, uspešna, in področja, na katerih se spopada z več

teţavami, kot je običajno. Te informacije so za organizacijo glavni pokazatelj njenega

trenutnega poslovnega stanja ( Maslach 2002:151).

2.18 STRES NA DELOVNEM MESTU

Stres je neprijetno stanje napetosti, ki se pojavi pri človeku kadar nastane neskladje

med zaţelenim stanjem (opravljenim delom) in dejansko opravljenim delom oz.

pričakovanjem. Na začetku se na stres oz. stresorje (povzročitelje stresa) odzovemo z

mišično napetostjo, hiperaktivnostjo, razdraţljivostjo, razburjenostjo ali jezo. Sledi

obdobje prilagajanja na stres, ki lahko traja nekaj tednov. Po dolgotrajnem stresu, ki

traja leto in več, ko izčrpamo svoje rezerve, postanemo pasivni, brezvoljni, pretirano

utrujeni, malodušni z depresivnimi občutki, vse bolj zaspani in izčrpani (Skrbimo za

svoje zdravje, št. 7, september 2004:4).



Delo je zelo pomemben del ţivljenja vsakega človeka. Nudi številne moţnosti

socialnih interakcij in osebnostnega napredka. Močno vpliva na samopodobo in

občutek lastne vrednosti ter lahko sluţi kot izziv za samoizpopolnjevanje. Zato bi

bilo potrebno strokovno spremljati in usmerjati poklicno kariero vsakega

posameznika. Nezanemarljiva kriza in izvor stresa nastopi na koncu poklicne poti ob

upokojitvi (Selič, 1999; po Wolf, 1998:122).

Po zakonu o varnosti in zdravju pri delu bi moralo vsako podjetje imeti svetovalca na

tem področju. Nesporazume je potrebno najprej preveriti v podjetju in primerjati

izkušnje. A delavci v stresu niso edini končni proizvod današnjega sistema. Nove

generacije, ki prihajajo v sluţbe se nočejo zaposliti za polni delovni čas, ker hočejo

imeti čas zase. Mednarodne raziskave so pokazale, da posamezniki najteţje

prenašajo slabe odnose s sodelavci in nadrejenimi in jih največ zboli ravno zato.

Torej se bodo delovna razmerja morala spremeniti. Nesamozavesten posameznik je

slab delavec. Slab delavec je neproduktiven. Podjetje brez učinka pa čaka le stečaj

(Jutranje DELO; priloga Ona; št. 272, 25.nov. 2003:17-19).

Zelo pomembno je tudi dejstvo, da vsakega zaposlenega gledamo kot posameznika.

Zaposleni imajo različne vrednote in odnos do dela na splošno. Napačno bi bilo

pričakovati, da bi dolgotrajna in samostojna opravila z skoraj ničelno stopnjo

komunikacije enako stresogeno vplivala na ekstrovertirane posameznike, ki radi

delajo in stalno komunicirajo z ljudmi, kot pa na introvertirane sodelavce, ki ljubijo

mir in v tišini opravljajo zadane naloge.

Stres pri delu je moţno opisati z več dejavniki;

• DELOVNI POLOŽAJ- Je med najpomembnejšimi povzročitelji stresa pri

delu. Posebej izpostavljena so vodilna delovna mesta;

• POMANJKANJE KONTROLE- Dela, ki ne dopuščajo avtonomije,

svobodnega odločanja in časovne razporeditve, ter ne vključujejo soodločanja;

• PONAVLJAJOČA SE OPRAVILA- Zanje je značilno tako prenasičenost

kot tudi pomanjkanje kontrole;

• ODGOVORNOST ZA DRUGE- Prinaša mnoge napetosti, skrbi in včasih

tudi teţavne medsebojne odnose. Občutek odgovornosti za druge lahko zavira

uspešno obvladovanje stresa in odločanje;

• KONFLIKTNOST VLOG- Se pojavi, kadar se oseba znajde v primeţu

različnih pritiskov s strani nadrejenih in podrejenih sodelavcev in strank;

• NEVARNOST- Nekateri poklici so lahko zelo nevarni in vplivajo na povišanje

adrenalina, srčni utrip in krvni pritisk;

• STRESORJI OKOLJA-Vročina, onesnaţenost zraka, hrup, prah, ki

v nekaterih pogojih dela povzročajo mnoge bolezni.



DELOVNI POGOJI

Fizični delovni pogoji

Hrup

Hrup deluje na posameznika izredno frustrativno, ker povzroča motnje pri

komuniciranju, to pa vpliva na percepcijo socialnih odnosov v delovni skupini.

Edssell (Vizek - Vidović, 1990:60) je ugotovil, da osebe, ki delajo v hrupnem

delovnem okolju, za razliko od njihovih kolegov, ki delajo v tihem okolju, zaznavajo

obnašanje drugih delavcev kot bolj neugodno, sovraţno in neorganizirano.

Kontinuirana intenzivnost hrupa izolira delavca kot iz normalnega slušnega okolja.

Poleg tega, da hrup povzroča motnje pri komunikaciji, povzroča motnje pri

razmišljanju in ohromi povratno slušno informacijo, ki prihaja od strojev in sluţi kot

indikator uspešnega poteka delovnega procesa, kar se lahko rezultira kot nesreča pri

delu in zmanjšanje učinkovitosti. Cohen (Vizek - Vidović, 1990: 60) je potrdil, da

hrup negativno vpliva na učinek, pri čemer ni pomembno ali govorimo o

kontinuiranem hrupu ali pa o hrupu, ki se pojavlja le občasno.

Stopnje hrupa, ki so še znosne pri posameznih vrstah dela so:

• pri trajnih miselnih naporih največ do 50 decibelov;

• pri pisarniškem delu največ 70 decibelov;

• pri drugih vrstah dela hrup ne bi smel presegati 90 decibelov (Lorbar,

1998:62).

Osvetlitev

Osvetlitev je eden izmed bistvenih dejavnikov delovne učinkovitosti zaposlenih in

njihovega dobrega počutja. Če je osvetlitev prešibka prihaja pri delavcih do

zamorjenosti in napetosti, poleg tega pa nezadostna osvetlitev utruja oči in zmanjšuje

delovno storilnost. Osvetlitev, ki je potrebna za opravljanje dela v pisarni, znaša od

250 do 500 luksov, za natančna dela pa od 1000 do 5000 luksov (Veliki splošni

leksikon, 1997:3076).

Utripanje oziroma moteno delovanje tako ţarnice, ki fluktuira zaradi padanja

napetosti ali vključevanja večjega števila aparatov, kot televizijskega ekrana,

povzroča tako veliko stanje neugodja, da na 500 oseb lahko doţivi ena oseba

epileptični napad (Vizek - Vidović, 1990:59).

Klimatske razmere

Temperatura človekovega telesa je odvisna poleg termoregulacije samega organizma

tudi od nekaterih faktorjev okolice: temperature, vlaţnosti in gibanja zraka. Ustrezna

relativna vlaţnost zraka, ki pripomore k prijetnemu počutju osebe, mora biti v

ogrevanih prostorih med 40 in 60 odstotki, ne sme biti pa manjša od 30 odstotkov.

Nizka stopnja vlaţnosti namreč povzroča izsušitev sluznice oči in dihalnih organov,



kar vodi k prehladom in bolezenskim obolenjem. Vlaga v pisarnah naj bi bila poleti

višja (60 odstotkov) kot pozimi (40 odstotkov) (Lorbar, 1998:61). Najprimernejša

temperatura za delo v pisarni je v zimskem času od 20C do 23C. Poleti je lahko

temperatura nekoliko višja, saj je ob zunanji temperaturi 30C v pisarni ugodno

delati ţe pri 25C (Lorbar, 1998: 25). Večja odstopanja od idealne temperature

povzročajo padec učinkovitosti, saj previsoke temperature povzročajo zaspanost, pri

prenizkih pa se telo zavaruje pred dodatno izgubo toplote, kar povzroči otrplost

okončin, še posebno prstov (Vizek - Vidović, 1990: 62).

Kombinirani vpliv stresorjev v delovnem okolju

Poulton (Vizek-Vidovič, 1990) trdi, da se večina raziskav ukvarja predvsem s

preučevanjem vpliva posameznega stresorja, medtem ko je v realnosti delavec

izpostavljen istočasnemu delovanju več stresorjev: hrupu, vibracijami, izgubi sna in

podobno. Najenostavneje je predpostaviti, da se učinek večjega števila stresorjev

preprosto sešteva. Na primer, če hrup, vibracije in vročina posamično zmanjšuje

učinkovitost za 10%, bo njihovo skupno delovanje zmanjšalo delavčevo učinkovitost

za 30%. Ta predpostavka nima trdnih temeljev, saj obstaja moţnost kompenzacije in

adaptacije na stres, ki pa je seveda omejena. V našem primeru se učinkovitost

zmanjša le za 10%, kljub delovanju vseh treh stresorjev, saj se delavec bolj trudi, da

bi izničil vpliv negativnih dejavnikov. V primeru, da delavec ne poseduje rezervne

mobilizacijske energije, pa se v zgoraj omenjenim primeru učinkovitosti zmanjša za

več kot 30%.

Vibracije

Vertikalne frekvence, ki so pogoste v gradbeništvu in industriji, delujejo negativno

na kvaliteto vida, povzročajo tresenje rok in nog ter zmanjšuje natančnost pri finih,

natančnih opravilih. Podobno kot pri hrupu, imajo tudi vibracije lahko pozitiven

učinek. Če je jakost od 4 - 6 herzov, pomaga delavcu, da ostane buden pri

opravljanju monotonih opravil, medtem ko frekvence, ki so niţje od 2 in višje od 7

herzov povzročajo ravno nasprotni učinek (Vizek - Vidović, 1990: 60).

Psihični delovni pogoji

Delovni čas

Trajanje delovnega časa je eno ključnih ekonomskih, socialnih in kulturnih vprašanj.

Polni delovni čas je ekonomska, socialna in civilizijska kategorija. Predstavlja

druţbeno soglasje o tem, kako dolgo naj bi ljudje »normalno« delali v rednem

delovnem razmerju. Tako ga je definiral Kavar-Vidmar (Kavar-Vidmar,1998:87).



Delo v izmenah

Potreba, da delo poteka v izmenah je pogojena z ekonomskimi in tehnološkimi

razlogi. Poulton (Vizek-Vidovič,1990:63) je dokazal, da je fizično zdravje delavcev

najmanj ogroţeno, če delavec dela izključno v eni izmeni, pa naj bo to bodisi v

nočni, saj se telo prilagodi spremenjenemu ritmu. Glavni vir nezadovoljstva in

neugodja pa niso problemi povezam s fiziološko prilagoditvijo, temveč prekrivanje

nočnega dela s socialnimi aktivnostmi. Če se posameznik odloči, da bo sodeloval v

dnevnih aktivnostih svoje okolice in zanemarja spanje, se lahko zgodi, da nikoli ne

pride do fiziološke adaptacije, kar se odraţa v splošnem psihofizičnem počutju

(Molan, 1997:132).

Odsotnost iz dela

V normalnih pogojih človek dela 5 dni v tednu. Pri delu pa se pojavijo tudi

odsotnosti, ki imajo pozitiven in negativen učinek na posameznika in delovno okolje.

Pozitivne odsotnosti so:

• razna usposabljanja, seminarji;

• letni dopusti, da se človek spočije in napolni z novimi energijami;

• študijski dopust.

Negativne odsotnosti so:

• bolniške odsotnosti delavcev;

• bolniške odsotnosti za druţinske člane.

Varstvo zaposlitve

Stalnost zaposlitve pomeni za delavca zagotovitev materialne varnosti in določen

poloţaj v druţbi. Gre torej za pomembno vrednoto in gmotno dobrino. Bolje kot o

stalnosti, je smiselno govoriti o varnosti in nepretrganosti zaposlitve, kar pomeni, da

se delo oziroma delovno mesto spreminja, delovno razmerje/status delavca v isti ali

drugi organizaciji pa se nadaljuje. Trajanje zaposlitve je pomembno predvsem za

delodajalce. Zaposlitev, zlasti »redno delovno razmerje« s polnim delovnim časom

za nedoločen čas, je podlaga za polni obseg pravic iz delovnega razmerja in socialne

varnosti in za polni obseg dodatkov k plači (Kavar-Vidmar,1998:84).



2.19 NAČRTNO PREMAGOVANJE STRESA

Stres je treba najprej prepoznati in si ga priznati, šele nato ga lahko začnemo

obvladovati. Izkušnje kaţejo, da univerzalnega recepta za bolnike ni. Načini

»predelave« stresa kot nevtralizacije negativnih doţivetij in izkušenj so po mnenju

psihiatrov individualni. Dejstvo je, da se stresu ne moremo izogniti. Če se z njim ne

soočimo, se »nalaga« v nas in povzroča trajne posledice pri našem zdravju. Stresna

reakcija organizem zelo obremenjuje. Sposobnosti spoprijemanja s stresom so

različne. Najbolj destruktiven način »ugašanja alarmov«, so psihoaktivne snovi:

alkohol in droga.

Pred stresom se najbolj učinkovito zavarujemo, če se zazremo predvsem vase. Če se

vedno znova vprašamo, kaj pravzaprav ţelimo, kaj pričakujemo, Če se odločimo, kaj

je za nas pomembnejše in kaj manj, imamo več moţnosti, da ţivimo v miru s samim

seboj-če vemo, kaj hočemo, moramo seveda vedeti tudi, kako se do ciljev pride. Smo

pripravljeni na moţnost čakanja, odlaganja, na dolgo pot, polno nevšečnosti in pasti,

kjer potrebujemo ne samo potrpeţljivost, ampak tudi iznajdljivost? Samo kritika in

analitični pristop k okoliščinam sta dva močna poroka našega uspeha na poti do

ciljev.

Soočanje s stresom je tem bolj uspešno, čim bolj je usmerjeno k premagovanju

problema, ki je povezan z občutki kontrole. Osebnostne značilnosti so tisti dejavnik,

ki določa tako načine kot tudi izide obvladovanja stresnih obremenitev (Musek,

2003:13).

Ţe dolgo je znano, da različni ljudje na stresne situacije različno reagiramo, vendar

pa je od osebnostnih značilnosti posameznika odvisno, kako se bo spopadel z njim.

Kakorkoli ţe, najboljši zaveznik smo si vselej sami. Le prisluhniti si moramo, pri

tem pa ne dovoliti, da bi nas zaneslo v lagodnost.

Najdite spet svoj lastni jaz (sprostite se, berite, pojdite v kino, gledališče,...).

Ţivljenje je sestavljeno iz samih drobnih stvari. In ţe spodbuden nasmeh je dovolj,

da nam polepša dan. Neznosen tempo nam pogosto iztrga vajeti lastnega ţivljenja iz

rok. Odločite se: jaz bom vodil/a svoje ţivljenje.

Pogovor- ključ za reševanje vsake teţave (nikakor ni sramotno, da svojo stisko

zaupamo prijatelju, ki nam bo ponudil rešitev, da uredimo misli. Sprostitev

doseţemo ţe tako, da izrečemo svoje strahove, občutke in skrbi).

Sprostilne tehnike ( ne samo joga, sprehodi in kolesarjenje, temveč vsaka redna

telesna vadba so zagotovo »ventil« za vse notranje napetosti in nakopičen stres.

Uspeh vsakega gibanja je takoj občuten in opazen: zadovoljstvo,zdravje, lepši videz

in samozavest).

Strokovna pomoč (ko smo prepričani, da ne bomo zmogli sami, poiščimo strokovno

pomoč) (Skrbimo za svoje zdravje, št. 7, september 2004:4).



Če se bomo naučili učinkovitega ravnanja z zahtevami, izzivi in nevarnostmi, lahko

ne glede na zunanje okoliščine ţivimo bolj zadovoljno, zdravo in uspešno Za dosego

in utrditev ravnovesja je potrebno začeti prilagajati zahteve in razvijati sposobnosti

za obvladovanje stresa.

Obvladovati stres pomeni odločujoče vplivati na pojavitev, potek in stopnjo stresa,

kajti če se bomo stresa lotili z glavo, bomo:

• zmanjšali tveganje za zdravje;

• izboljšali odnose z ljudmi doma in na delovnem mestu;

• bolj zmogljivi in učinkoviti;

• naredili več;

• bolj ustvarjalni (Looker 993:12-14).

Ne dovolimo, da stres premaga nas, mi moramo premagati njega!

Osebnost, ki ji stres ne more do ţivega:

NADZOR- občutek, da ima ţivljenje smisel in namen;

PREDANOST- druţini, delu, konjičkom, druţabnemu ţivljenju,…;

PRILAGODLJIVOST- pozitiven odnos do sprememb kot normalnih dogodkov v

ţivljenju.

Te lastnosti ţal niso prilagojene in marsikdo se jih mora naučiti. Za uspešno

kljubovanje stresu sta še zlasti pomembna samozavest in trezno razmišljanje ( Powell

1997: 7).

2.19.1 PREPREČEVANJE STRESA IN UKREPI

V ţivljenju se stresu ne moremo izogniti, spremlja nas na vsakem koraku.

Pomembno je to, da ga znamo obvladovati in se z njim uspešno spopasti. Dejstvo pa

je, da lahko vsakdo ţe preventivo marsikaj stori, da do stresa ne pride ali da se laţje z

njim sooči (prilagojeno po Youngs, 2001).

Nadzorovati svoja čustva. Zelo pomembno je, da jih zna na pravi način izraţati in

slediti naslednjemu zaporedju misliti, čutiti in reagirati namesto čutiti, reagirati in

potem misliti. Če se pojavijo negativne misli, jih je treba ustaviti in jih preoblikovati.

Na kratko bi lahko o vseh teh lastnostih rekli, biti čustveno inteligenten.

Zdravljenje stresa je povezano z njegovim preprečevanjem. Človek bi se moral

zavedati nevarnosti, ki jo prinaša preobremenjenost. Reagirati bi moral ţe ob prvih

simptomih. »V človekovi naravi je, seveda, da znake »poklicne izgorelosti« teţje

prepozna pri sebi kot pri drugih. V ozadju namreč deluje teţnja po ohranitvi

samospoštovanja, zaradi katere pripisuje svoj »notranji poklicni umik« razmeram v

svoji delovni in druţbeni okolici, ne pa svojemu posebnem, notranjem duševnem

stanju« (Brejc 1994: 373).



Anica Mikuš-Kos (1990) navaja, da je soočanje strokovnjaka z mejami svoje osebe

in delovne kapacitete in mejami (omejitvami) svoje stroke zaradi multikavzalnosti

delovne problematike, zanj zelo boleč. Čuti, da problemov ne rešuje, ampak jih le

blaţi, pokriva, odkriva, ko je povsem nemočen in izgubljen.

Zelo učinkovit pristop pri premagovanju stresnih situacij prestavlja razvijanje

močnega socialnega podpornega sistema, kamor sodijo druţina, prijatelji, sodelavci

in skupine za samopomoč.

Preprečevanje in zdravljenje stresa in izgorelosti ali burnost sindroma je potrebno na

večjih področjih človekovega ţivljenja:

na področju delovnega mesta- vodstvo naj prepozna izgorelost svojih

delavcev in sprejme program preventivnih ukrepov (uspešna komunikacija

med zaposlenimi, med nadrejenimi in podrejenimi, analize odnosov med

sodelavci, srečanja, ustvarjanje dobre klime, motivacije za delo in druţabna

srečanja);

na področju osebnosti posameznika- razvijanje osebnosti na telesnem,

duhovnem in duševnem področju (skrb za zdravo telo, izobraţevanje,

opustitev neustreznega ţivljenjskega stila, učenje za uspešno komunikacijo in

sodelovanje v skupinah);

na področju okolja- odprtost in sodelovanje s širšim okoljem (sodelovanje z

ustreznimi strokovnimi ustanovami, vključevanje v enotni socialni prostor in

razširitev socialnih mreţ...).

Pomembno je, da na vseh področjih odstranimo stresne dejavnike in izberemo

ustreznejši ţivljenjski slog, kjer ne bo negativnih čustev, ki dajejo občutek nemoči,

nepotrebnosti in nesposobnosti pri reševanju problemov.

Stres lahko odpravimo z:

več telesnega gibanja ( vpliva na srce in krvni obtok, kri, dihala, hormonske

ţleze, mišice in okostje, vegetativni ţivčni sistem,….);

joga;

pametna prehrana;

smeh, jok, kletvice, kričanje;

petje;

oblike, barve, svetloba;

razgradnja stresa z psihološkimi metodami ( pogovor, prijatelji, druţina,…);

meditacija proti stresu;

avtogeni trening za zdravljenje stres;

upoštevanje bioloških ritmov;

pozitivno razmišljanje in notranje ţivljenje.



TELESNE VAJE

Človek, ki je v dobri telesni formi ni samo bolj srečen in motiviran, ampak je tudi

bolj dejaven. Redna telesna vadba krepi srce in pljuča, pospešuje krvni obtok,

zmanjšuje količino maščob in holesterola v krvi in krepi imunski sistem. Telesna

dejavnost pozitivno vpliva na našo samopodobo in zunanji videz, spodbuja

samozavest in povečuje energijo, koristna pa je tudi za ohranjanje zdravega

kritičnega odnosa do vsakodnevnih dolţnosti (Trevor 1999:132).

Hoja: če smo dalj časa razmeroma nedejavni, je hoja idealna za obnavljanje

vzdrţljivosti in vztrajnosti.

Kolesarjenje: z druţino, prijatelji ali samostojno je nadvse primerno za zmanjševanje

stresa.

Plavanje: je idealna telesna dejavnost, ker zdruţuje vzdrţljivost, moč in gibčnost. Še

posebej je priporočljivo, če imamo teţave z debelostjo ali bolečinami v kriţu, saj

voda zmanjšuje občutek telesne teţe (Battison 1999:30-31).

SPROŠČAJE IN DIHANJE

Sprostitev ali relaksacija je naravni sovraţnik notranje napetosti ali tesnobe. S

sprostitvijo organizem spravimo v ţivčno draţenje, povsem nasprotno tistemu, ki je

povzročilo pritisk in stisko. Kadar je telo dovolj sproščeno, se ne pojavijo znaki

tesnobe, kot so hitro bitje srca, znojenje, suha usta, bolečine v ţelodcu (Pačnik,

1995:106).

Kadar smo sproščeni in zadovoljni dihamo enakomerno in umirjeno. Pri tem se

premikata trebušna votlina in ves prsni koš. Ko pa smo vznemirjeni, naše dihanje

postane plitvo, pri tem izkoriščamo le zgornji del pljuč, širjenje trebušne votline je

skoraj neopazno, ritem dihanja je neenakomeren in vsebuje številne globoke vdihe,

velikokrat pa vdihnjeni zrak tudi zadrţujemo (Cohen 2001).

Sproščanje in dihanje je pomembno, ker se v stresu naše mišice napnejo, dihanje je

pospešeno. Dihanje je edina samodejna telesna funkcija, ki jo lahko izurimo do take

mere, da z njo preprečujemo neugodne stresne reakcije in se vrnemo v ravnovesje

(Pačnik 1995:107).

MEDITACIJA

Meditacija je učinkovita metoda za psihično umirjanje in sproščanje. Meditirati

pomeni razmišljati in prepuščati se misli ali notranjemu doţivljanju. Človek mora

biti najprej notranje aktiven, preden steče neko dogajanje, pri katerem ostane

preteţno pasiven. Če se človek prepusti, zdrsne v svoje duševne globine. Dihanje se

umiri, pulz se zniţa, mišice se sprostijo. Daje nam vtis, kot da se telo ogreva. S

postopno in globoko mišično sprostitvijo lahko doseţemo predvsem stanje telesne

sproščenosti.

Meditirati je mogoče na več različnih načinov. Najbolj pogosto, a hkrati zelo

učinkovito in blagodejno tehniko, pri kateri gre za ponavljanje ţariščne brezmiselne

besede, lahko poskusimo tudi doma (Looker 1993:138-139).



Blagodejni vplivi meditacije segajo od zmanjševanja stresa do povečanja umskih

zmoţnosti. Po mnenju številnih strokovnjakov zmoţnost osredotočenja uma olajšuje

tudi odpravljanje s stresom povezanih vedenjskih vzorcev kot so kajenje, uţivanje

drog, motnje v prehranjevanju in alkoholizmu (Battison 1999: 62).

PREHRANA

Človek, ki ga pesti stres, se na nesrečo nagiba k temu, da za voljo občutka, da je bil

na poti k svojim ciljem zavrt, poraţen, nebrzdano sega po kaki svoji priljubljeni jedi,

podobno kot se kadilec zateka k cigareti. Toda takšna tolaţba je pogubna. Zato bi

morali tedaj, ko pričakujemo stres ali ko se znajdemo v hudih situacijah temu tudi

prilagoditi prehranjevanje.

Zdrava prehrana ugodno vpliva na razpoloţenje in vitalnost, daje energijo, krepi

mišice, pospešuje krvi obtok, varuje pred boleznimi, izboljšuje imunski sistem in

zagotavlja moč za obrambo pred stresi vsakdanjega ţivljenja. Prehrambni

strokovnjaki trdijo, da je najpomembnejši dnevni obrok zajtrk. Če bomo zajtrk

spuščali, bomo ţe sredi dneva začutili telesno šibkost in postali razdraţljivi,

depresivni, zmedeni in imeli bomo teţave zaradi pomanjkanja koncentracije. Zajtrk

naj sestavljajo jedila ki vsebujejo beljakovine, ogljikove hidrate in malo maščob.

Kosilo naj bo izdatnejše, večerja pa lahka (Trevor 1999:134).

Torej, drţimo se starega reka:

Zajtrkujmo kot kralj,

kosimo kot princ,

večerjajmo kot berač.

Raznolika prehrana je poglavitna za trdno zdravje. Prednost dajmo ţivilom z veliko

vitaminov, nenasičenih maščobnih kislin, antioksidantov in neprečiščenih ogljikovih

hidratov: polno zrnati kruh, testenine, ribe, olivno olje, sveţe sadje in zelenjava,

jogurt, sveţim zeliščem in česnu. V jedilnik je potrebno vključiti kar največ različnih

ţivil. Tako se bomo izognili enoličnosti in hkrati zauţili več hranljivih snovi.

Kadar smo pod stresom, zaradi naglice izpustimo kakšen obrok. Namesto zajtrka kar

stoje zlijemo vase skodelico močne kave. V obdobju, ko se nad nas zgrnejo teţave,

postane ţivljenje nepretrgan obrok. Zato pustimo telesu, da nas spomni, kdaj

moramo jesti (Looker 1993:144).

JOGA

Joga je prastara vzhodnjaška filozofija, ki nam lahko zelo pomaga pri iskanju

spokojnosti. Njen glavni namen je urjenje treh glavnih prvin človekovega obstoja:

telesa, duha ter duhovnosti. Z jogo se lahko ukvarja vsakdo, ne glede na to, ali

verjame v duhovnost ali ne, vendar je njeno teţišče v prepričanju, da sta z

dobrodejnimi vplivi telesnih vaj tesno povezani tudi umska in duhovna rast. Lahko jo

izvajamo doma ali v vodeni skupini. Temeljno pravilo joge je previdno, počasno in

predvsem pravilno izvajanje predpisanih gibov (Lipecki 1985).



MASAŢE

Masaţa je metoda sproščanja, ki je osredotočena predvsem na sproščanje mišičnih

napetosti. Temeljna oblika komuniciranja je dotik, ki hkrati omogoča pretok energije,

partnerja pa se lahko z vzajemno masaţo opogumljata in spodbujata, s tem si vlivata

samozavest, to pa je zelo dobrodelno pri obvladovanju stresa. Najprimernejši

dodatek, ki pripomore h kakovostnejši masaţi, so različna eterična olja (Alexander

2000).

Za naše zdravje je pogosto bolj usodna naša ocena situacije kot pa resnična

nevarnost. Pri oceni nevarnosti je odločilno, kakšen odnos ima človek do svojega

ţivljenja in do sebe. Vsi občasno delamo napake pri delu ali pa smo kdaj boljši in

drugič slabši. Človeku, ki ne najde v sebi dovolj trdnosti in motivacije za ţivljenje, ki

nima notranjega občutka samospoštovanja, čigar samozavest je nenehno odvisna od

zunanjih potrditev ali zavrnitev, pa dobljeni posel ni zgolj uspešen ulov, s katerim bo

bolj brezskrbno urejal svoje ţivljenje, ampak predvsem sredstvo za samopotrditev (

Ihan, Simonič Vidrih 2005:30).

Stres povzroča probleme in ti problemi stanejo organizacijo na različne načine:

• Slaba kakovost storitev (povečano število reklamacij s trga- zahtevajo čas za

reševanje in zamenjavo proizvodov; izguba kupcev- ogroţa obstoj podjetja.

Vse to pomeni izgubo časa in denarja;

• Visoka fluktuacija kadrov. Zamenjava nezadovoljnih delavcev zahteva čas in

denar;

• Slab ugled podjetja. Podjetje z nezadovoljnimi delavci bo moralo plačati za

spremembe, ki mu bodo povrnile ugled in zaupanje v njegove proizvode in

storitve;

• Slaba slika organizacije. Podjetje lahko dobi samo delavce slabše kakovosti

ali brez izkušenj, kar ni privlačno za kvalitetnejše kadre;

• Nezadovoljni delavci. Dragoceni čas se izgublja v sporih z vodstvom o

pogojih zaposlovanja (Heller 2001:770).

POKAŢITE SVOJA ČUSTVA. Ne zatirajte svojih čustev in občutkov.

VZEMITE SI ČAS ZA DRUŢABNO ŢIVLJENJE. Ne odpovedujte se konjičkom in prostemu

času.

NE ODLAŠAJTE. Naloge, ki jih morate opraviti, opravite takoj.

PRERAZPOREDITE DOLŢNOSTI. Ne mislite, da morate vse opraviti sami.

NAUČITE SE REČI »NE«. Ni treba, da prevzamete vsako delo, ki vam ga naloţijo.

PRIVOŠČITE SI REDNE ODMORE za kavo, kosilo, klepet.

NE DELAJTE NADUR

NE POSTANITE ZASVOJENI. Vzdrţite se odvisnosti od alkohola, cigaret in ostalih drog.

SLUŢBA IN DOM NAJ BOSTA LOČENA. Sluţbenega dela ne jemljite domov.

NE BODITE PERFEKCIONIST. Tudi 80 odstotni rezultat je dober.

PROSITE ZA POMOČ. Če imate probleme, jih zaupajte kolegom.

NE POZABITE, da je sluţba le sluţba ( Powell 1999: 73).



2.19.2 KAJ LAHKO NAREDIMO SAMI, DA REDUCIRAMO STRES

1. Reduciramo situacije, ki nam povzročajo stres. To pomeni, da moramo najprej

prepoznati katere situacije so za nas tiste, ki so stresne. Zato potrebujemo stik s

seboj. Ta pomeni v vsakem trenutku in v vsaki situaciji zavedanje tega, česar se tukaj

in zdaj zavedam: kaj zaznavam, kaj čutim in kako čustvujem. To nas pripelje do

jasnega uvida:

• prepoznavanja, kdaj smo v stresni situaciji. Na ta način lahko izvedemo ţe

omenjeno sekundarno evalvacijo in se odločimo za bolj ali manj ustrezen

zavesten, miseln odziv. Če opazimo zgodnje znake stresa, to pomeni, da smo

do sebe pozorni in da posvetimo dovolj časa tudi samopercepciji in ne le

opazovanju klientov;

• ozaveščanja lastnih obrambnih mehanizmov. Šele ko se zavemo, da v

določeni situaciji reagiramo obrambno, lahko prevzamemo odgovornost za

spreminjanje svojega obnašanja in s tem za izboljšanje pogojev

komuniciranja;

• izraţanja svoje osebnosti. Ker povečano samozavedanje predstavlja tudi

zmanjšanje zmede glede tega, kaj v danem trenutku doţivljam in ţelim, lahko

jasneje izraţam svoja stališča.

2. Spremenimo svojo percepcijo stresa, in sicer tako, da si postavljamo bolj

realistične cilje v zvezi z našim delom, pregledamo svoje vrednote, si postavimo

bistvene priorite in naredimo vrstni red, da ne bi hlastali povsem. Potrebno je

spoznati in si priznati svoje meje ter skrbeti za to, da na profesionalnem polju dobro

razmejimo odgovornosti.

3. Vplivamo na svoje fiziološko ravnoteţje tako, da se sprostimo, da več počivamo,

pazimo na svojo telesno kondicijo, skrbimo za zdravo in uravnoteţeno prehrano.

4. Izboljšamo svoje spoprijemalne strategije z delovno situacijo in stresom na ta

način, da: naredimo listo funkcionalne izrabe časa, beremo strokovno literaturo in

nadaljujemo s profesionalnim izobraţevanjem, kar nam bo povečalo kompetence in

avtonomnost, gojimo stvarna pričakovanja, razvijemo sprostitvene navade in se

trudimo za ravnoteţje med delom in sprostitvijo, znamo uporabljati tehnike

sproščanja, razvijamo smisel za humor, pri sebi spodbujamo pozitivno mišljenje,

znamo biti odločni,…



2.19.3 ZNAČAJSKE POTEZE, KI JIH LAHKO IZBOLJŠAMO IN S TEM

POVEČAMO SPOSOBNOST ZA OBVLADOVANJE STRESA

VEČ LJUBEZNI IN RAZUMEVANJA

Tu je mišljena ljubezen in razumevanje v najširšem pomenu obeh besed in nimamo v

mislih le človekovih najintimnejših odnosov, marveč tudi naklonjenost in

spoštovanje, ki jo čutimo pri prijateljih, razumevajoč odnos pri sodelavcih,…

Številne raziskave kaţejo, da ljudje, ki pri svojih bliţnjih pogrešajo ljubezen in

razumevanje, hitreje obolevajo kot tisti, ki so tega deleţni. Pomembno je, da

prepoznamo v kakšnem okolju delamo, ustvarjamo, ţivimo. V kolikor ozavestimo,

da v nobenem od teh okoljih ne doţivljamo občutka varnosti in sprejetosti s tem pa

tudi ne naklonjenosti in razumevanja, potem je verjetno čas, da se vprašamo, kaj

lahko storim, da bom v teh okoljih doţivljal več prijetnih občutkov in čustev ( Ihan,

Simonič 2005: 47).

KREPITEV SAMOSPOŠTOVANJA

Samospoštovanje izvira iz občutka koliko cenimo sebe in je odvisno od tega, kako

sposobni, pomembni, ljubljeni, uspešni se zdimo sami sebi. Pravimo, da kdor se v

svoji koţi dobro počuti, pomeni, da ceni samega sebe. Zadovoljstvo s samim seboj in

občutek samospoštovanja temelji večinoma na razmerju med dejanskimi doseţki ter

ţeljami in pričakovanji, ki jih ţelimo v ţivljenju izpolniti. Če so doseţki v skladu z

našimi pričakovanji, potem raste samospoštovanje, nasprotno pa nas neuspeh potare

in povzroči, da imamo slabo mnenje o sebi. Sprejemanje sebe takega kot smo, tudi

svoje napake in pomanjkljivosti je prva naloga, šele potem lahko poudarimo svoje

dobre poteze in močne točke iz katerih lahko izhajamo. Smo to kar smo in ne tisto,

kar bi si mogoče drugi ţeleli in kar bi drugi radi in če ostanemo zvesti sebi in drugim

ter se izraţamo na svoj način, prerastemo tisto, kar smo. Šele takrat smo sposobni

postaviti realna pričakovanja in jih tudi uresničevati. Zadovoljstvo s samim seboj se

krepi s tem pa tudi samospoštovanje in občutek lastne vrednosti ( Ihan, Simonič

Vidruh 2005:48).

KREPITEV SAMOPODOBE

Samopodoba pomeni, kako posameznik doţivlja sebe. Doţivljanje sebe se nenehno

spreminja, gradi, ojača, lahko pa tudi poruši. Ţe manjši neuspeh lahko pri nekaterih

povzroči to, da se bo pojavila negotovost ali dvom. Bolj, ko bo posameznik doţivljal

sebe kot neuspešnega, slabši bo občutek lastne vrednosti in seveda bo tudi neuspešno

reševal probleme in bo zato tudi vedno bolj pod stresom. Zato obstajajo

najrazličnejše vaje in tehnike, ki pomagajo ponovno graditi posameznikovo

samopodobo, ki lahko vključuje tudi ponovno oblikovanje podobe idealnega jaza, ki

manj temelji na brezhibnem izpolnjevanju zahtev okolja, je manj storilnostno

naravnana in nas zato manj izpostavlja nevarnosti stresa in izgorevanja. Mnogi od teh

dejavnikov so medsebojno prepleteni, tako da jih je nemogoče obravnavati ločeno ali

celo postavljati nekakšno hierarhijo, ne da bi se zapletli v velike teţave ( Ihan,

Simonič Vidrih 2005:48).



POZITIVNO MIŠLJENJE

Pozitivno mišljenje pomaga zmanjšati tesnobo, kajti črnogledim najbolj greni

ţivljenje ravno bojazen pred neuspehom. Če v vsaki stvari ali dogodku najdemo tudi

kaj pozitivnega ali dobrega, potem nam to ne povzročilo slabe voljo, tesnobo,

mogoče celo ţalost ampak bomo lahko na osnovi napak se marsikaj tudi naučili in

našli tudi energijo, da bomo našli pot, ki je bolj učinkovito. Negativno mišljenje neti

nepotrebne skrbi tudi glede prihodnosti, še posebej kadar jo je zaradi pomanjkanja

dejstev še teţje predvideti. Zavedati se moramo, da so misli del nas in samo mi

imamo lahko kontrolo nad njimi. Če jih ţelimo jih lahko samo mi spremenimo in ne

drugi ( Ihan, Simonič 2005: 49).

NASMEH, SMEH IN SMISEL ZA HUMOR

Smeh nas navdaja z občutkom sreče. Verjetno nas osrečuje zato, ker sprošča obrazne

mišice, kar pospeši dotok krvi v moţgane. Nedavne raziskave so pokazale, da humor

blaţi napetost pri delu, izboljšuje koncentracijo in povečuje ustvarjalnost. Pomembno

je tudi to, da se znamo smejati tudi samemu sebi, da znamo iz negodnih situacij ali

dogodkov se tudi prisrčno nasmejati. Velikokrat duhovitost olajša napete in

neprijetne poloţaje in vodi v zmanjšanje razdraţenosti, jeze in sovraţnosti ( Ihan,

Simonič Vidrih 2005:50).

POVEČAJTE SVOJO ASERTIVNOST

Je srednja pot med agresivnostjo in podredljivostjo. Pomeni, da se zna posameznik

postaviti zase, izraziti svoje ţelje, misli, potrebe na ta način, da pri tem ne poškoduje

drugega. Asertivnost pravzaprav ni nič drugega kot sposobnost učinkovitega

komuniciranja. Le-to zmanjšuje nivo konfliktnosti v medsebojnih odnosih in vsebuje

nekatere pomembne dejavnike postavljanja zase in za svoje pravice, ki povečujejo

zaščito pred stresom in izgorelostjo ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:50).

2.20 OBVLADOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU

Utrditi je treba komunikacijske poti in skladno delovanje posameznikov. Le

zadovoljni delavci lahko uspešno opravljajo svoje delo v zadovoljstvu vseh, tako

delovne organizacije, uporabnikov, kot njih samih.

Dejavno in uspešno preprečevanje in zdravljenje (odpravljanje) poklicne izgorelosti

pozna zdravorazumski in metodičen pristop. Za zdravorazumski pristop, ki je

dostikrat povsem učinkovit je značilna vpeljava sprememb pri opravljanju delovnih

nalog, izboljšanje telesnega zdravja. Pomembno je razvijanje “suportivnega”

socialnega sistema s pomočjo skupin za samopomoč in osebnostno strokovno rast, ki

jo organizirajo vodilni delavci v delovnem okolju in smotrnim usklajevanjem v

socialni politiki med omejenimi viri in nalogami sluţb pomoči (Brejc 1994: 375).

Vsekakor je pomembno, da vzpostavimo odprt odnos s sodelavci in nadrejenimi in

razvijamo občutek pripadnosti kolektivu. Sodelavcem priznamo strokovno in

človeško vrednost in jim damo vedeti, da jih cenimo. Pri opravljanju delovnih nalog,



jim dajmo moralno podporo in jim pomagajmo, če nas za to zaprosijo. Z nadrejenimi

definirajmo stvarna poklicna pričakovanja in določimo časovno opredeljene cilje.

Skupine, ki prav tako lahko zmanjšujejo vplive stresa so: timsko delo, supervizijske

skupine, intervizijske skupine..., ki lahko omogočajo praznjenje in razbremenjevanje

negativnih čustev, ki so se razvila zaradi emocionalno zelo obremenjujočega dela

(Zdovc1993:323).

Za večjo zadovoljstvo z delom mora menedţment zagotoviti zlasti ugodne razmere

za osebno rast in razvoj ustvarjalnosti zaposlenih in ne le zagotoviti dobre delovne

razmere, ki delujejo preventivno in ne vplivajo na motivacijo (Rapoša Tajnšek

2001:71-72).

2.20.1 SPREMINJANJE SVOJIH ZAHTEV, PRIČAKOVANJ

Postavljanje stvarnih ciljev in določanje prednostnih nalog

Pogoj za ustrezna pričakovanja, ki temeljijo na stvarni oceni poloţaja, ublaţijo

pritiske in zmanjšajo zahteve, je popolna odkritost do sebe. Še več škodljivega stresa

pa si pridelamo, kadar po dolgih prizadevanjih le zasedemo poloţaj, ki presega naše

sposobnosti. Določanje prednostnih nalog in postavljanje stvarnih ciljev je zahtevna

naloga, ki terja veliko dela in resnosti. Pri določanju ciljev je pomembno to, da se

tudi uresničijo, saj se bo z izpolnitvijo pričakovanj okrepila tudi naša samozavest in

nas navdajala z močjo za kljubovanje škodljivemu stresu. Ker pa se okoliščine

nenehno spreminjajo je potrebno ţivljenjske načrte, cilje sproti prilagajati, morda

celo tedensko ali mesečno ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:52).

Izogibanje perfekcionizmu

Ljudje, ki si prizadevajo biti dovršeni, morajo še posebej ohranjati občutek za

stvarnost. Perfekcionizem se namreč lahko sprevrţe v pravo obsedenost in postane

huda ovira za ustvarjalnost. Vedno moramo biti zadovoljni z lastnim delom in sami s

seboj, kadar damo vse od sebe, delamo s srcem in vemo, d a j e to v tem trenutku za

nas najbolj popolno in dovršeno delo ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:53).

Poiskati pomoč, kadar smo preobremenjeni

Kadar bomo v stiski poiskali pomoč in oporo drugih, bomo lahko zmanjšali

obremenitve in zahteve. Veliko pametneje bomo ravnali, če bomo, pravočasno

poiskali pomoč, saj je trmasto vztrajanje pri svojem pogosto resnična ovira za

pravočasno in dobro opravljeno delo ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:53).

Poiščimo si delo, ki ustreza naši osebnosti in našim sposobnostim

Pri iskanju sluţbe je potrebno upoštevati osebnostne lastnosti, sposobnosti in

spretnosti, ki jih obvladamo. Če pa ţe imamo sluţbo, ki je nenehen vir škodljivega

stresa, pretehtajmo zahteve, ki se zgrinjajo nad nami in naše sposobnosti za njihovo

obvladovanje. Razmislimo o svojih pričakovanjih in čimbolj realno ocenimo

verjetnost za doseganje zastavljenih ciljev ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:53).



Povečajmo učinkovitost z izboljšanjem zunanjih pogojev dela

Za uspešno in varno delo so nedvomno odločilni tudi zunanji pogoji. Mračna

razsvetljava, slabo gretje in prezračenost, hrup, gneča, pomanjkanje zasebnosti in

neudobno pisarniško pohištvo pogosto povzročata nezadovoljstvo, naveličanost in

škodljivi stres. Veliko nadrejenih zna k sreči ceniti predloge za izboljšanje delovnih

pogojev ( Ihan, Simonič Vidrih 2005:54).

2.20.2 DNEVNO UTRJEVANJE ZOPER STRES V POKLICNEM

ŢIVLJENJU

Nenavadne spremembe ritma sproţajo stres

Človeku je biološki ritem ţe vnaprej programiran. Na splošno doseţe človek

največjo delovno učinkovitost med 8. in 11. uro, nato pa njegova storilnost nekako

do 14. ure upada. Pribliţno med 15. in 21. uro se storilnost znova poveča, vendar ni

več takšna kot je dopoldne. Krivulja delovne učinkovitosti nato strmo pade in doseţe

okoli 3. ure zjutraj svojo najniţjo točko, potem se pa spet začne dvigati. Vsakdo bi se

moral toliko poznati, da bi vedel, kdaj je njegova storilnostna krivulja najniţe. Potem

bi lahko svoje odmore prilagodil krivulji, ne da bi posiljeval biološki ritem in se s

tem pehal v stres. Za ţivljenjski ritem in sploh za ţivljenjski slog je zelo pomembno,

kako in kdaj si odmerjamo odmore. Z odmori o pravem času si zmanjšujemo stres (

Lindemann 1977:118).

Z odmori zavračamo stres

Človek, ki si med delom kdaj pa kdaj privošči kratek počitek, ne zapravlja časa.

Takšen človek celo več napravi kakor tisti, ki nenehno, brez počitka dela. Ko človek

ustavi svoj delovni zagon, lahko vidi probleme, ki ga oblegajo iz primerne

oddaljenosti in se mu prav tedaj cesto razodene prava rešitev. Počitek o pravem času

pomeni tudi okrevanje od stresa. Odmori lahko stresne reakcije tako oslabijo, da

človeka več ne obremenjujejo, temveč le spodbujajo. V delovnih odmorih je

priporočljivo, da za poţivitev krvnega obtoka stopimo na zrak, stečemo po stopnicah

hitro dol in spet nazaj ali pa napravimo nekaj telovadnih vaj, za kar porabimo le 1 do

3 minute. Včasih zadostuje ţe, da pogledamo za nekaj trenutkov skozi okno,

opazujemo ptiče, oblake in drevo. Nasploh bi se morali vsi bolj zavedati, da naše telo

potrebuje odmore ( Lindemann 1977:119).

Nespečnost zaradi stresa

Kadar človek opravi nalogo, ki jo spremljajo stresi, se kot vemo, dobro naspi.

Napetost popusti, prevlada sprostitev. Povsem drugače je, če s stresom nabite

obveznosti ne dokončamo. Napetost preganja spanec. Vedeti moramo, kaj učinkuje

na nas kot stresor, da se tega izogibamo. Proti nespečnosti pomaga tudi avtogeni

trening. Dan naj izzveni z večerom, ki ga izpolnimo s kakim sproščujočim

opravilom, s hobijem ali pa s sprehodom za okrepitev. Včasih je vzrok za nespečnost

pomanjkanje gibanja pa tudi pomanjkanje stresnih spodbud ( Lindemann 1977:120).



Kako stres »izdihamo«

Vdihnemo na moč globoko in potem počasi izdihnemo. Pri tem se predajmo dihanju.

S tem tako rekoč izdihamo vegetativne motnje in stresne reakcije. S tem prijemom se

lahko rešimo tudi treme pred nastopi. Tako se marsikdo lahko pomiri in potlači

nadleţno bojazen. Utrujenost preganjajo nekateri ljudje s tem, da vdihani zrak

sunkovito spuščajo skozi usta ( Lindemann 1977:122).

Utrjevanje veča odpornost do stresa

K zdravemu načinu ţivljenja spadajo tudi ukrepi za telesno utrjevanje. Človek

namreč soodloča pri tem, v kakšnem obsegu ga lahko obvladata stres in bolezen.

Zaradi tega so v vseh časih veljala razna priporočila za utrjevanje. Z utrjevanjem

krepimo obrambne mehanizme telesa, s čimer se veča odpornost do stresorjev kot so

infekcije, obremenitve krvnega obtoka,…. V širšem smislu sta taki sredstvi tudi

gibanje in prehrana, v oţjem pa utrjevalni ukrepi, zgrajeni na vplivih vode in zraka (

Lindemann, 1977, 123).

2.20.3 DESET NASVETOV PROTI STRESU PRI DELU

1. V svoje delo investirajte najboljše, kar imate: znanje, izkušnje,

izvirnost, ustvarjalnost, zavzetost, motivacijo in inteligenco.

2. Ne pozabite na čustveno komponento zadovoljstva pri delu.

3. Bodite pozorni na svoj bioritem. Najteţje naloge opravite med

dopoldanskim ali popoldanskim vrhuncem.

4. Kadar ste zelo obremenjeni, si privoščite počitek po svoji izbiri.

5. Zagotovite si redne odmore, v katerih delajte le tisto, kar vas veseli

(lahko tudi delate).

6. Naučite se opravičiti brez občutka poniţanja in krivde.

7. Za zahtevnejše naloge si vzemite dovolj časa.

8. Naučite se pravočasno reči “ne” vsemu, česar ne zmorete narediti

oziroma ne sodi v vaše delovno področje.

9. V konfliktnih situacijah ohranite mirno kri, bodite širokosrčni in

stvarni, nasprotnika pa nikoli ne omalovaţujte ali poniţujte.

10. Naučite se konstruktivno nasprotovati brez prepiranja, očitanja,

poniţevanja in groţenj (Skrbimo za svoje zdravje, št. 7, september

2004:6).



2.20.4 KAJ JE POTREBNO ZA DOBRO POČUTJE NA DELOVNEM MESTU

Vsekakor je za dobro počutje na delovnem mestu potrebna čimbolj jasna opredelitev

del in nalog, da dobijo zaposleni čimbolj jasno sliko, kaj je njihovo delo, kje so meje

za osebno odgovornost za opravljeno delo, kje se začnejo ali končajo njihove

kompetence. Čimbolj je zaposlenim jasno, kaj spada v njihov okvir del in nalog, kjer

so jasno opredeljene kompetence, manj je konfliktov, negotovosti in posledično tudi

manj čustvenega in nepotrebnega stresa.

Za dobro počutje na delovnem mestu je potrebna tudi odprtost do sodelavcev v

smislu komunikacije, izraţanja sebe, svojih hotenj, ţelja in odprtost v smislu dajanja

pozornosti in sprejemanja sodelavcev, takih kot so. S tem se povečuje pripadnost

skupini ali kolektivu, ki je prav tako nujna za dobro počutje. Pripadnost pa gradimo

tudi na ta način, da organiziramo skupno proslavljanje doseţenih ciljev, kjer si

čestitamo za opravljeno delo, se veselimo doseţkov in rezultatov. Boljše ko je

počutje na delu, večja je tudi učinkovitost, boljša je klima in manj je nezadovoljstva,

konfliktov, kar pomeni tudi manj škodljivega stresa.

2.20.5 ZMANJŠEVANJE ZAHTEV

• upoštevajte ţivljenjske preizkušnje;

• naučite se reči »ne«;

• organizirajte si ţivljenje;

• določite prednostne naloge;

• postavljajte si stvarne cilje;

• izogibajte se perfekcionizmu;

• razporedite odgovornosti;

• poiščite pomoč kadar ste preobremenjeni;

• poiščite si sluţbo, ki ustreza vaši osebnosti in vašim sposobnostim;

• povečajte svojo učinkovitost;

• izogibajte se negotovosti;

• poiščite si hobi in razvedrilo;

• obiskujte večerne tečaje;

• sodelujte pri prostovoljnih društvih za pomoč soljudem;

• ocenite vaše delovne mesto in poloţaj.



3 RAZISKOVALNI DEL

3.1 HIPOTEZE

Za namen raziskave smo postavili naslednjih šest hipotez:

H1: Najpogostejši vzrok stresa v turističnih agencijah je konfliktna situacija s

strankami;

H2: Nadrejeni upoštevajo stališča zaposlenih in jih o odločitvah seznanjajo;

H3: Zaposlenim v turističnih agencijah največ skrbi in teţav povzroča sluţba;

H4: Zaposleni se, ko se znajdejo v stiski, ki izvira iz področja dela, najprej obrnejo

na sodelavce;

H5: Veliko agencij nima zagotovljenih optimalnih pogojev za delo. Tako na

objektivni-fizični ravni kot tudi ne na psihosocialni ravni ( odnosi);

H6: Vsa dela, ki se izvajajo v turistični agenciji so enako stresna.

3.2 MERSKI INSTRUMENTI

Način pridobivanja podatkov in določitev vzorca

Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga sestavili s povzetki

prebrane literature, nekaj pa smo jih oblikovali po lastni presoji. Prvi sklop podatkov

se nanaša na bibliografske podatke, drugi sklop zajema vprašanja o stresnosti na

delovnem mestu in merjenju ravni stresa, v zadnjem delu pa anketiranci navajajo,

kako bi zmanjšali stres na delovnem mestu s strani vsakega posameznika in

delodajalca. Anketirali smo ljudi, ki opravljajo v turističnih agencijah različna dela.

Za metodo zbiranja podatkov smo izbrali anketiranje po elektronski pošti.

Sestava anketnega vprašalnika

Vprašalnik je sestavljen iz strukturiranih vprašanj, kjer smo anketirancem podali ţe v

naprej določene odgovore. V anketi smo postavili tudi eno odprto vprašanje. Anketni

vprašalnik vsebuje skupno tri strani in pol in je sestavljen iz 16-ih vprašanj.

Zbiranje podatkov

Podatke smo zbrali z metodo anketiranja; s pošiljanjem anketnega vprašalnika po

elektronski pošti. Vprašalnik je anketirancu zagotavljal anonimnost. Odziv

potrošnikov je bil slab, saj smo od 178 poslanih vprašalnikov dobili skupno 52

pravilno izpolnjenih, kar pomeni, da smo za analizo uporabili 52 vprašalnikov. V

elektronski pošti smo jih tudi opozorili, da je anketa anonimna ter da bomo podatke

uporabili izključno v namen raziskave diplomske naloge.



3.3 METODE IN TEHNIKE

Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo s katero smo si pomagali pri

dodelavi teoretičnega dela v drugem delu pa smo uporabili statistično metodo.

OPIS POPULACIJE IN VZORCA

Anketo je izpolnilo 16 moških in 36 ţensk. Največji deleţ anketiranih oseb zajema

starost od 26 do 30 let, le malo zaostajajo osebe med 31 in 40 letom, sledijo osebe

nad 40 let, najmanjši deleţ anketiranih oseb pa predstavlja starost med 18 in 25

letom. Največji deleţ anketiranih oseb ima srednješolsko izobrazbo.

ZBIRANJE PODATKOV IN ANALIZA PODATKOV

Podatki so bili zbrani z anketiranjem. Ker tudi sami delamo v turistični agenciji smo

imeli na razpolago potrebne elektronske naslove na katere smo anketne vprašalnike

tudi poslali. Navodila za izpolnjevanje so bila napisana v spremnem dopisu

elektronske pošte. Anketo smo poslali v obliki elektronske pošte, nazaj pa smo jih,

zaradi večje anonimnosti, dobivali po navadni pošti.

Zbrane podatke smo oblikovali z računalniškim programom Microsoft Word in

Excel. Vprašanja so oblikovana tako, da so anketiranci obkroţili odgovor, pri enem

vprašanju pa so odgovor napisali sami. Če je bilo pri enem vprašanju moţnih več

odgovorov, je bilo poleg njega to tudi opozorjeno. V drugem delu so imeli moţnost

odločiti se med trditvami: nikoli/ občasno/ pogosto/ vedno in zelo/ srednje /nisem. V

zadnjem delu pa so imeli moţnost izraziti svoje mnenje. Rezultate smo temeljito

obdelali in jih prikazali v grafih in tabelah.

Rezultati ankete in preverjanje hipotez

Domneve smo preverjali z analiziranjem odgovorov anketiranih. Rezultati ankete si

sledijo po zaporedno postavljenih vprašanjih.



3.4 REZULTATI IN RAZPRAVA

SPOL

V raziskavi je sodelovalo 52 oseb. V turističnih agencijah prevladuje populacija

ţenskega spola, kar je razvidno tudi iz grafa saj je kar 69% anketirancev ţensk in

31% moških.

Vprašanje: »Spol?«

Tabela 1: Spolna struktura anketiranih oseb

MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH ODGOVOROV

moški 16

ženski 36

Vir: anketa, 2009.

Grafikon 2: Porazdelitev anketirancev glede na spol

SPOLNA STRUKTURA ANKETIRANIH OSEB

69%

31%

MOŠKIŢENSKE

Vir: Anketa, 2009.



STAROST

V grafu je razvidno, da je 6 oseb starih od 18 do 25 let, 19 oseb je starih od 26 do 30

let, 18 oseb je starih med 31 in 40 let ter 9 oseb je starih nad 40 let.

Vprašanje: »Starost?«

Tabela 2: Starostna struktura anketiranih oseb

MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH

ODGOVOROV

od 18 do 25 let 6

od 26 do 30 let 19

od 31 do 40 let 18

nad 40 let 9

Vir: anketa, 2009.

Grafikon 3: Porazdelitev anketirancev glede na starost

6

19 18

9

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

ŠT

. O

SE

B

od 18- 25 let od 26- 30 let od 31- 40 let nad 40 let

STAROST

STAROSTNA STRUKTURA ANKETIRANIH OSEB

Vir: Anketa, 2009.



ZAKLJUČENA STOPNJA IZOBRAZBE

Največ anketirancev (40%) ima povprečno izobrazbo končane srednje tehnične šole,

takoj za njimi je 29% anketirancev z končano visoko šolo, 17% jih ima končano

višjo šolo. 10% anketiranih oseb ima zaključeno univerzitetno šolo, najmanj

anketirancev 2% pa ima zaključen magisterij ter prav tako 2% zaključeno poklicno

šolo. Nobeden od anketirancev pa nima zaključene samo osnovne šole.

Vprašanje: «Zaključena stopnja izobrazbe?«

Tabela 3: Izobrazbena struktura anketiranih oseb


ODGOVOROV

Končana osnovna šola 0

Končana poklicna šola 1

Končana srednja tehnična šola 21

Končana višja šola 9

Končana visoka šola 15

Končana univerzitetna šola 5

Končan magisterij 1

Vir: anketa, 2009.

Grafikon 4: Porazdelitev anketirancev glede na zaključeno stopnjo izobrazbe

0

1

21

9

15

5

1

0 5 10 15 20 25

ŠT. OSEB

OSNOVNA ŠOLA

POKLICNA ŠOLA

SREDNJA TEHNIČNA ŠOLA

VIŠJA ŠOLA

VISOKA ŠOLA

UNIVERZITETNA ŠOLA

MAGISTERIJ

IZOBRAZBENA STRUKTURA ANKETIRANIH OSEB

Vir: Anketa, 2009.



DOLŢINA ZAPOSLITVE

Kar 35% anketiranih je v podjetju zaposlenih od 2 do 5 let ter prav takšen deleţ 5 let

in več. 20% anketiranih je zaposlenih od 1 do 2 let, 6% anketiranih od 5 do 12

mesec, najmanj časa pa so zaposleni anketiranci od 1 do 5 mesecev in sicer 4%.

Vprašanje: »Koliko časa ste zaposleni v podjetju?«

Tabela 4: Čas zaposlitve anketiranih oseb na tem delovnem mestu

MOŢNI

ODGOVORI

ŠT. POSAMEZNIH ODGOVOROV

1-5 mesec 2

5-12 mesec 3

1-2 leti 11

2-5 let 18

5 let in več 18

Vir: Anketa, 2009.

Grafikon 5: Porazdelitev anketirancev glede na to, kako dolgo so ţe zaposleni v

podjetju

2 3

11

18 18

0

5

10

15

20

ŠT. OSEB

1- 5 mesecev 5-12 mesecev 1-2 leti 2-5 let 5 let in več

DOLŢINA ZAPOSLITVE

PRIKAZ PODATKOV DOLŢINE ZAPOSLITVE ANKETIRANIH OSEB V

PODJETJU

Vir: Anketa, 2009.



DELA IN NALOGE

Največji deleţ anketiranih oseb opravlja naloge bookerja z 55,80 %, sledijo dela

komerciale z 34,60%, naloge vodja opravlja 26,90% anketirancev, naloge iz

administracije opravlja 23,10% anketirancev, 21,20% anketirancev opravlja naloge

organizatorja programov za zaključene oz. individualne skupine, 3,80% anketirancev

opravlja delo Iata sales agenta, najmanjši deleţ anketiranih oseb pa opravlja delo v

klicnem centru ( 1,90%).

Vprašanje: » Dela in naloge, ki jih opravljam v sluţbi?«

Tabela 5: Dela in naloge, ki jih opravljajo anketirane osebe na delovnem mestu


ODGOVOROV DELEŢ

Vodja 14 26,90

Administrativna dela 12 23,10

Komercialist 18 34,60

Booker 29 55,80

Organizator programov za zaključene oz. individualne

skupine

11 21,20

Iata sales agent 2 3,80

Klicni center 1 1,90

Vir: Anketa, 2009.

Grafikon 6: Prikaz del in nalog, ki jih opravljajo anketirane osebe

DELEŢ ANKETIRANIH, KI OPRAVLJA

POSAMEZNO DELO

VODJA; 26,9

IATA SALES

AGENT; 3,8

BOOKER;

55,8 KOMERCIA

LIST; 34,6

ADMINISTR

ATIVNA

DELA; 23,1

ORGANIZAT

OR

PROGRAMO

V

21,20

KLICNI

CENTER; 1,9

Vir: Anketa, 2009.



STRESNE SITUACIJE ZAPOSLENIH

Za večino zaposlenih ( kar 73,10%) je stres konfliktna situacija s strankami, sledi

konfliktna situacija z nadrejenimi ali podrejenimi ( 53,80%). Za kar 26,90%

anketiranih predstavlja stresno situacijo vpliv negativnih dogajanj v privatnem

ţivljenju, 17,30% anketiranih meni, da je stresna situacija naraven pojav, ki se mu ne

da izogniti, delo samo predstavlja stresno situacijo 3,80% anketiranih, 1,90% deleţ

pa zavzameta nenehna skrb za doseganje rezultatov ter prav takšen deleţ delo v

zadnjem trenutku.

Vprašanje:« Opredelite, kaj je za vas stresno?«

Tabela 6: Dejavniki stresa anketiranih oseb


ODGOVOROV DELEŢ

konfliktna situacija s strankami 38 73,10

konfliktna situacija z nadrejenimi ali

podrejenimi 28 53,80

naraven pojav, ki se mu ne da izogniti 9 17,30

vpliv negativnih dogajanj v privatnem

življenju 14 26,90

Delo samo 2 3,80

Nenehna skrb za doseganje rezultatov 1 1,90

Delo v zadnjem trenutku 1 1,90

Vir: Anketa, 2009.

Grafikon 7: Deleţ anketiranih glede na to, kaj je za njih stresno

73,1

53,8

17,326,9

3,81,91,9

0

20

40

60

80

PRIKAZ DELEŢA, KAJ JE ZA ANKETIRANCE STRESNO

konfliktna situacija s strankami

konflitna situacija z nadrejenimi/podrejenimi

naraven pojav, ki se mu ne da upreti

vpliv negativnih dogajanj v privatnem ţivljenju

delo samo

nenehna skrb za doseganje rezultatov

delo v zadnjem trenutku

Vir: Anketa, 2009.



POVZROČITELJI SKRBI IN TEŢAV

Največ skrbi in teţav ( 42,30%) povzroča anketirancem denar, sledi sluţba z 23,00%,

kar 21,20% skrbi in teţav pa predstavljajo odnosi z ljudmi. 19,20% anketirancem

predstavlja skrbi in teţave zdravje prav takšen deleţ pa predstavljajo druge stvari.

Vprašanje: » Kaj vam v ţivljenju povzroča največ skrbi in teţav?«

Tabela 7: Dejavniki, ki anketiranim osebam povzročajo največ skrbi in teţav


ODGOVOROV DELEŢ

Odnosi z ljudmi 11 21,20

Denar 22 42,30

Služba 12 23,00

Zdravje 10 19,20

drugo 10 19,20

Vir: Anketa, 2009.

Grafikon 8: Deleţ anketiranih glede na to, kaj jim predstavlja največ skrbi in

teţav

DENAR;

42,3

SLUŢBA;

23

ZDRAVJE;

19,2

DRUGO;

19,2ODNOSI Z

LJUDMI;

21,2

Vir: Anketa, 2009.



NAŠI NADREJENI

Skupno odločanje je zelo pozitivne narave za odpravljanje stresa na delovnem mestu.

Iz analize anket je razvidno, da je tretjina nadrejenih v podjetjih redno v stiku z

zaposlenimi in skupno odločajo ( 34%). Nadrejeni včasih odločajo samostojno in

zaposlenih o odločitvah ne seznanijo se pojavlja v 33% podjetij, prav takšen deleţ

nadrejenih včasih upošteva stališča zaposlenih in jih o odločitvah seznanijo.

Vprašanje: » Naši nadrejeni«

Tabela 8: Odločanje nadrejenih


ODGOVOROV

Včasih odločajo samostojno in nas s svojimi

odločitvami ne seznanijo

17

Včasih upoštevajo naša stališča in nas o odločitvah

seznanijo

17

Redno so v stiku z nami in skupno odločamo 18

Vir: Anketa, 2009.

Grafikon 9: Prikaz rezultata anketiranih oseb, kako vodilni sprejemajo

odločitve in koliko obveščajo o tem svoje delavce

Vir: Anketa, 2009.

33%

33%34%

včasih odločajo samostojno in nas s svojimi odločitvami ne

seznanijovčasih upoštevajo naša stališča in nas o odločitvah seznanijo

redno so v stiku z nami in skupno odločamo



STISKA, KI IZVIRA IZ PODROČJA DELA

Največ anketirancev se v stiski, ki izhaja iz področja dela obrne na sodelavce.

Ocenimo lahko, da je njihov odnos dober in korekten, saj jih je tako odgovorilo kar

57,70 %. Takoj za njim z 30,80 % sledi, da se obrnejo na vodjo, 25% pa menijo, da

so sami dovolj močni za spopadanje s problemom. Kar 19,20% stisko razčisti doma z

druţino in prijatelji. Na strokovno sluţbo v podjetju se jih obrne samo 5,80%. Skoraj

nihče pa se ne obrne na strokovno sluţbo izven podjetja ( 3,80%).

Vprašanje: » Na koga se obrneš, če se znajdeš v stiski, ki izvira iz področja dela?«

Tabela 9: Stiska, ki izvira iz področja dela

MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH ODGOVOROV DELEŢ

Zaradi svojih osebnih lastnosti mislim, da

se znam s problemom spopasti sam 13 25,00

Obrnem se na sodelavce 30 57,70

Obrnem se na vodjo 16 30,80

Stisko razčistim doma z družino in

prijatelji 10 19,20

Obrnem se na strokovno službo izven

podjetja 2 3,80

Obrnem se na strokovno službo v podjetju 3 5,80

Vir: Anketa, 2009.

Grafikon 10: Deleţ anketiranih oseb glede na to na koga se obrnejo, ko se

znajdejo v stiski, ki izhaja iz področja dela

Vir: Anketa, 2009.

DELEŢ ANKETIRANIH GLEDE NA TO, NA KOGA SE OBRNEJO, KO SE

ZNAJDEJO V STISKI, KI IZHAJA IZ PODROČJA DELA

25

57,7

30,8

19,2

5,83,8

010203040506070

zaradi svojih

osebnih

lastnosti

mislim, da se

znam s

problemom

spopasti sam

obrnem se

na sodelavce

obrnem se

na vodjo

stisko

razčistim

doma z

družino in

prijatelji

obrnem se

na strokovno

službo izven

podjetja

obrnem se

na strokovno

službo v

podjetju

DE

LE

Ž



SPOPADANJE S ŠKODLJIVIM VPLIVOM STRESA

Za uspešen boj proti stresu se mora posameznik najprej dobro seznaniti s stresom, s

telesnimi in psihičnimi znamenji burne stresne reakcije, razen tega pa se mora naučiti

prepoznati vzroke in posledice škodljivega stresa. Šele nato se lahko loti obvladovati

stres. Vodstvo bi moralo poskrbeti za izvajanje tistih dejavnosti, ki povezujejo

posameznikovo odpornost proti stresu, saj ima ravno podjetje od zdravih in spočitih

delavcev največ koristi. Poveča se učinkovitost in storilnost, zmanjša se število

napak in poškodb pri delu, bolniške odsotnosti so redkejše in krajše. Podjetje bi

moralo za zaposlene organizirati različna zaupna svetovanja, ki bi jim bilo v pomoč.

Večina anketiranih oseb se spopada z škodljivim oz. negativnim stresom tako, da so

v veseli druţbi, kjer se nasmejijo in sprostijo ( 73,10%), s sprehodi ( 55,80%) in

pozitivnim razmišljanjem ( 48,10%). Sproščanja z rekreacijo oz. planinarjenjem se

posluţuje 28,80%, z razvedrilom 34,60%, z aktivnim športom 30,80%, s hobiji pa

25,00%. Malo se jih zateče v alkohol in nikotin ( 13,50%) zelo malo pa se jih

izobraţuje ( 5,80%). Nihče izmed njih pa ne uţiva pomirjeval.

Vprašanje: » Kako se branite oz. spopadate s škodljivim vplivom stresa?«

Tabela 10: Spopadanje s škodljivim vplivom stresa


ODGOVOROV DELEŢ

Z aktivnim športom ( trening) 16 30,80

S planinarjenjem oz. rekreacijo 15 28,80

Z razvedrilom ( kino, ples, gledališče,…) 18 34,60

Se izobražujem 3 5,80

S hobiji 13 25,00

Z alkoholom in nikotinom ( v zmernih

količinah) 7 13,50

S pozitivnim načinom razmišljanja 25 48,10

S pomirjevali 0 /

Rad sem v veseli družbi, kjer se nasmejim in

sprostim 38 73,10

S sprehodi 29 55,80

Nič od tega:_______ 0 /

Vir: Anketa, 2009.



Grafikon 11: Prikaz deleţa kako se anketirani spopadajo z škodljivim vplivom

stresa

28,8

5,8

2513,548,1

0

73,1

0

34,60

30,80%55,8%

z aktivnim športom ( treningi) s planinarjenjem oz. rekreacijo

z razvedrilom ( kino, ples, gledališče,..) se izobražujem

s hobiji z alkoholom in nikotinom ( v zmernih količinah)

s pozitivnim načinom razmišljanja s pomirjevali

rad sem v veseli družbi, kjer se nasmejim in sprostim s sprehodi

nič od tega

Vir: Anketa, 2009.

POGOVOR O STRESNOSTI DELA

Če smo pod stresom, je nekaj najslabšega, da si tega ne priznamo. Vedeti moramo,

da je pogovor in dobra komunikacija s sodelavci zelo močan dejavnik, da stres

omilimo ali celo preprečimo. Tega načela se drţi kar 56% anketirancev, v 21% se

anketiranci o tem ne pogovarjajo, kar 23% pa je neopredeljenih.

Vprašanje: » Ali se s sodelavci pogovarjate o » stresnosti« dela?«

Tabela 11: Pogovor o » stresnosti« dela

MOŢNI ODGOVORI ŠT. POSAMEZNIH ODGOVOROV

Da, zelo pogosto 29

Ne, to ni tema naših

pogovorov 11

Ne vem 12

Vir: Anketa, 2009.



Grafikon 12: Ali se anketirane osebe pogovarjajo s sodelavci o » stresnosti« dela

ALI SE ANKETIRANI POGOVARJAJO S SODELAVCI O " STRESNOSTI"

DELA, KI GA OPRAVLJAJO

23%

56%21%

da, zelo pogosto ne, to ni tema naših pogovorov ne vem

Vir: Anketa, 2009

KAKŠNO JE MOJE DELO V PRIMERJAVI Z DRUGIM

Zaradi raznolikosti števila zaposlenih, smo podjetja razdelila v štiri sektorje po

kriteriju števila zaposlenih: mikro podjetja ( do 5 zaposlenih), mala podjetja ( do 50

zaposlenih), srednje velika podjetja ( do 250 zaposlenih), velika podjetja ( nad 250

zaposlenih). Dobra polovica zaposlenih ( 61,60%) v mikro podjetjih meni, da je

njihovo delo enako stresno kot vsa druga dela. V malih podjetjih je veliko

anketirancev ( 47,80%) mnenja, da je njihovo delo enako stresno kot druga dela,

precejšen deleţ anketirancev ( 39,10%) pa je tudi mnenja, da je njihovo delo v

primerjavi z ostalim veliko bolj stresno. V srednje velikih podjetjih je večina mnenja,

da je njihovo delo enako stresno kot vsa druga dela v podjetju ( 73,30%).

Tabela 12: Struktura strestnosti dela v podjetju anketiranih oseb

Ali je vaše

delo v

primerjavi z

drugimi v

podjetju:

MIKRO

PODJETJA-13

MALA

PODJETJA- 23

SREDNJE

VELIKA

PODJETJA- 15

VELIKA

PODJETJA- 1

število deleţ število deleţ število deleţ število deleţ

Veliko bolj

stresno

3 23,10 9 39,10 4 26,70 1 100

Veliko manj

stresno

0 - 2 8,70 0 - 0 -

Isto kot vsa

druga dela

8 61,60 11 47,80 11 73,30 0 -

Ne vem 2 15,30 1 4,40 0 - 0 -

Vir: Anketa, 2009.



Grafikon 13: Prikaz rezultatov, kako je delo anketiranih oseb stresno v

primerjavi z drugimi zaposlenimi v podjetju

Vir: Anketa, 2009.

SLABI DELOVNI POGOJI

V mikro podjetjih predstavlja največji problem občasno delo na terenu. Občasno se

pojavlja tudi problem, da je premalo svetlobe. Zelo dobro je poskrbljeno za sveţi

zrak ter za dovolj velik delovni prostor.

V malih podjetjih se v več kot polovici občasno pojavlja slab zrak ter neprimerna

temperatura. Občasen problem predstavlja tudi delo na terenu. Dobro je poskrbljeno

za svetlobo in delovni prostor.

V srednje velikih podjetjih predstavlja največji problem slab zrak in premajhen

delovni prostor, občasno tudi neprimerna temperatura in premalo svetlobe. Delo na

terenu se skoraj ne opravlja.

V velikih podjetjih predstavlja problem delo, ki se opravlja na terenu in premalo

svetlobe.



Grafikon 14: Slabi delovni pogoji v MIKRO PODJETJIH

10

7

10

8

5

1

4

0

2

7

2 2 2

3

1

0 0

1

0 00

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

NIKOLI OBČASNO POGOSTO VEDNO

SLABI DELOVNI POGOJI V MIKRO PODJETJIH

slab zrak

premalo svetlobe

premajhen delovni prostor

neprimerna temperatura (

vročina, mraz)

delo se opravlja na terenu

Vir: Anketa, 2009.

Grafikon 15: Slabi delovni pogoji v MALIH PODJETJIH

7

14

11

4

12

15

4

7

14

8

1

4

1

43

0

1

4

10

0

2

4

6

8

10

12

14

16


SLABI DELOVNI POGOJI V MALIH PODJETJIH

slab zrak

premalo svetlobe



vročina, mraz)


Vir: Anketa, 2009.



Grafikon 16: Slabi delovni pogoji v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH

2

7

6

4

1211

7

3

7

32

1

3 3

0 0 0

3

1

00

2

4

6

8

10

12


SLABI DELOVNI POGOJI V SREDNJE VELIKIH PODJETJIH

slab zrak

premalo svetlobe



vročina, mraz)


Vir: Anketa, 2009.

Grafikon 17: Slabi delovni pogoji v VELIKIH PODJETJIH

0 0

1

0 0

1

0 0

1

0 0

1

0 0 0 0 0 0 0

1

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1


SLABI DELOVNI POGOJI V VELIKIH PODJETJIH

slab zrak

premalo svetlobe



vročina, mraz)


Vir: Anketa, 2009



DOŢIVLJANJE TEŢAV V MIKRO, MALIH, SREDNJE VELIKIH IN

VELIKIH PODJETJIH

V mikro podjetjih se pri več kot polovici anketiranih oseb občasno pojavljajo

glavoboli, ki ga v veliki meri- poleg stresa, povzroča tudi velika uporaba

računalnikov in umetne svetlobe, pojavljajo se teţave s spanjem, nenehna utrujenost,

nezmoţnost koncentracije, druţinski prepiri, konflikti s strankami. Ostale teţave se

pojavljajo zelo poredko ali nikoli.

V malih podjetjih se pri več kot polovici občasno pojavljajo teţave s spanjem,

nenehna utrujenost, nezmoţnost koncentracije, konflikti s strankami, delo v podjetju

je na sploh psihično obremenjujoče, pojavlja se otopel tilnik in kriţ, veliko stvari

zaposlene moti. Kar 9% anketiranih ima pogosto glavobol, teţave s spanjem, poraja

se nenehna utrujenost, nezmoţnost koncentracije, delo jih psihično obremenjuje, kar

13% pa jih pogosto čuti otopel tilnik in bolečine v kriţu.

V srednje velikih podjetjih se pri več kot polovici anketiranih oseb občasno

pojavljajo teţave kot je glavobol, teţave s spanjem, nenehna utrujenost, teţave s

koncentracijo, konflikti s strankami, delo jih na sploh psihično obremenjuje, delo jim

ţe preseda, večkrat bi potrebovali nekoga, ki bi jih poslušal.

V velikih podjetjih se občasno pojavljajo teţave kot so teţave s spanjem, nenehna

utrujenost, teţave s koncentracijo, konflikti s strankami, prebavne motnje in konflikti

s strankami.

Raziskava je pokazala, da je malo katera teţava, ki bi se ponavljala pogosto. Če

primerjamo vsa podjetja glede na velikost zaposlenih z pogostostjo potrditve moţnih

odgovorov, lahko rečemo, da je stres najbolj pogost spremljevalec v malih in srednje

velikih podjetjih, saj so anketirani kar pri 8-ih odgovorih od osemnajstih potrdili

občasnost teţav nad 50%.

Tabela 13: Struktura doţivljanja naštetih teţav anketiranih oseb

Kako

pogosto

doţivljate

spodaj

naštete

teţave

NIKOLI OBČASNO POGOSTO

MIK

RO

MA

LA

SR

ED

NJ

E

VE

LIK

A

VE

LIK

A

MIK

RO

MA

LA

SR

ED

NJ

E

VE

LIK

A

VE

LIK

A

MIK

RO

MA

LA

SR

ED

NJ

E

VE

LIK

A

VE

LIK

A

Glavobol 5 11 3 1 8 10 10 0 0 2 2 0

38 48 20 100 62 43 67 - - 9 13 -

Težave s

spanjem

4 9 4 0 9 12 11 1 0 2 0 0

31 39 27 - 69 52 73 100 - 9 - -

Nenehna

utrujenost

4 7 6 0 8 14 9 1 1 2 0 0

31 30 40 - 62 61 60 100 8 9 - -



Nezmožnost

koncentracije

3 8 5 0 9 13 10 1 1 2 0 0

23 35 33 - 69 57 67 100 8 9 - -

Prebavne

motnje

7 16 12 0 6 7 3 1 0 0 0 0

54 70 80 - 46 30 20 100 - - - -

Težave pri

spolnosti

11 17 14 1 2 5 1 0 0 1 0 0

85 74 93 100 15 22 7 - - 4 - -

Potenje rok 8 17 9 1 5 6 6 0 0 0 0 0

62 74 60 100 38 26 40 - - - - -

Družinski

prepiri

6 11 8 1 7 11 7 0 0 1 0 0

46 48 53 100 54 48 47 - - 4 - -

Konflikti s

strankami

4 4 5 0 9 19 10 1 0 0 0 0

31 17 33 - 69 83 67 100 - - - -

Napetost

skušam

odpraviti z

alkoholom

12 19 12 1 1 4 3 0 0 0 0 0

92 83 80 100 8 17 20 - - - - -

Delo v

podjetju me

na sploh

psihično

obremenjuje

7 8 4 0 6 13 11 1 0 2 0 0

54 35 27 - 46 57 73 100 - 9 - -

Čutim otopel

tilnik in

bolečine v

križu

12 8 10 1 1 12 5 0 0 3 0 0

92 35 67 100 8 52 33 - - 13 - -

Počutim se

osamljenega

11 16 13 0 2 7 2 1 0 0 0 0

85 70 87 - 15 30 13 100 - - - -

Težko

pojasnim

svoje misli

10 15 12 1 3 8 3 0 0 0 0 0

77 65 80 100 23 35 20 - - - - -

Zdi se mi, da

sem popolna

zguba

11 16 12 0 2 6 3 1 0 1 0 0

85 70 80 - 15 26 20 100 - 4 - -

Veliko stvari

me moti

8 6 9 0 5 16 6 1 0 1 1 0

62 26 60 - 38 70 40 100 - 4 7 -

Delo, ki ga

opravljam mi

že preseda

10 11 6 0 2 10 9 1 1 2 0 0

77 48 40 - 15 43 60 100 8 9 - -

Večkrat bi

potreboval

nekoga, ki bi

me poslušal

7 11 5 0 6 12 10 1 0 0 1 0

54 48 33 - 46 52 67 100 - - 7 -

Vir: Anketa, 2009.



Grafikon 18: Doţivljanje teţav v MIKRO PODJETJIH

Vir: Anketa, 2009

Grafikon 19: Doţivljanje teţav v MALIH PODJETJIH

Vir: Anketa, 2009.

38313123 54 85 62 46 31 92 54 92 85 77 85 62 77 54

62 69 62 69 46 15 38 54 69 8 46 8152315 38 15 46

00 8 8 000000000000 8 0

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

NIKOLI

OBČASNO

POGOSTO

PRIKAZ DELEŽA KAKO POGOSTO DOŽIVLJAJO ANKETIRANE OSEBE DOLOČENE

TEŽAVE

glavobol teţave s spanjem

nenehna utrujenost nezmoţnost koncentracije

prebavne motnje teţave pri spolnosti

potenje rok druţinski prepiri

konflikti s strankami napetost skušam odpraviti z alkoholom

delo v podjetju me na sloh psihično obremenjuje čutim otopel tilnik in bolečine v kriţu

počutim se osamljenega teţko pojasnim svoje misli

zdi se mi, da sem popolna zguba veliko stvari me moti

delo, ki ga opravljam mi ţe preseda večkrat bi potreboval nekoga, ki bi me poslušal

48 39 30 35 70 74 74 48 17 83 35 35 70 65 70 26 48 48

43 52 61 57 302226 48 83 17 57 52 30 35 26 70 43 52

9 9 9 9 0 4 0 4 00 9 13 00 4 4 9 0

0% 20% 40% 60% 80% 100%

NIKOLI

OBČASNO

POGOSTO


TEŽAVE












Grafikon 20: Doţivljanje teţav v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH

2027 40 33 80 93 60 53 33 80 27 67 87 80 80 60 40 33

67 73 60 67 207 40 47 67 20 73 33132020 40 60 67

13 00000000000000 7 0 7

0% 20% 40% 60% 80% 100%

NIKOLI

OBČASNO

POGOSTO


TEŽAVE










Vir: anketa, 2009

Grafikon 21: Doţivljanje teţav v VELIKIH PODJETJIH

100 0000 100 100 100 0 100 0 100 0 100 0000

0 100 100 100 100 000 100 0 100 0 100 0 100 100 100 100

000000000000000000

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

NIKOLI

OBČASNO

POGOSTO


TEŽAVE










Vir: Anketa, 2009



ZADOVOLJSTVO NA DELOVNEM MESTU

V mikro podjetjih je večina zaposlenih zadovoljnih s samim delom ( 77%), s

sodelavci ( 85%), z varnostjo delovnega mesta ( 85%), z medsebojnimi odnosi (

85%) in z delovnimi pogoji ( 77%). Kar nekaj anketirancev je srednje zadovoljnih s

plačo ( 69%) in s poklicno kariero ( 54%). Najmanj so zadovoljni s poklicno kariero.

V malih podjetjih so zaposleni najbolj zadovoljni s samim delom ( 48%), s sodelavci

( 52%), z varnostjo delovnega mesta ( 52%) in z medsebojnimi odnosi ( 52%).

Srednje so zadovoljni s plačo ( 52%), z delom v različnih izmenah ( 52%), s poklicno

kariero ( 52%) in z delovnimi pogoji ( 78%). Najmanj oz. sploh niso zadovoljni s

plačo( 30%) in s poklicno kariero pa kar 22%.

V srednje velikih podjetjih so zaposleni najbolj zadovoljni s sodelavci ( 67%) in z

medsebojnimi odnosi ( 53%). Srednje zadovoljni so s samim delom ( 73%), s plačo (

80%), z varnostjo delovnega mesta ( 53%), s poklicno kariero ( 80%) in z delovnimi

pogoji ( 67%). Najmanj oz. niso zadovoljni z delom v različnih izmenah ter s plačo.

V velikih podjetjih so zadovoljni z varnostjo, manj zadovoljni so s samim delom, s

plačo, s sodelavci, poklicno kariero, medsebojnimi odnosi in delovnimi pogoji.

Tabela 14: Prikaz podatkov, kako so zaposleni zadovoljni v podjetju

Označite prosim, kako

ste v podjetju

zadovoljni:

ZELO SREDNJE NISEM

MIK

RO

MA

LA

SR

ED

NJ

E

VE

LIK

A

VE

LIK

A

MIK

RO

MA

LA

SR

ED

NJ

E

VE

LIK

A

VE

LIK

A

MIK

RO

MA

LA

SR

ED

NJ

E

VE

LIK

A

VE

LIK

A

S samim delom

10 11 4 0 3 10 11 1 0 2 0 0

77 48 27 - 23 43 73 100 - 9 - -

S plačo

3 4 0 0 9 12 12 1 1 7 3 0

23 17 - - 69 52 80 100 8 30 20 -

S sodelavci

11 12 10 0 2 10 5 1 0 1 0 0

85 52 67 - 15 43 33 100 - 4 - -

Z delom v različnih

izmenah

7 8 2 1 5 12 6 0 1 3 7 0

54 35 13 100 38 52 40 - 8 13 47 -

Z varnostjo delovnega

mesta

11 12 5 1 1 10 8 0 1 1 2 0

85 52 33 100 8 43 53 - 8 4 13 -

S poklicno kariero

4 6 1 0 7 12 12 1 2 5 2 0

31 26 7 - 54 52 80 100 15 22 13 -

Z medsebojnimi odnosi

11 12 8 0 2 10 5 1 0 1 2 0

85 52 53 - 15 43 33 100 - 4 13 -

Z delovnimi pogoji

10 4 3 0 3 18 10 1 0 1 2 0

77 17 20 - 23 78 67 100 - 4 13 -



Grafikon 22: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim

mestom v MIKRO PODJETJIH

77 230

2369

8

85

15

0

54

38

8

858

8

3154

1585

15

077 23

0

0%

20%

40%

60%

80%

100%

ZELO SREDNJE NISEM

s samim plačilom s plačo

s sodelavci z delom v različnih izmenah

z varnostjo delovnega mesta s poklicno kariero

z medsebojnimi odnosi z delovnimi pogoji

Vir: Anketa, 2009.


mestom v MALIH PODJETJIH

48 43 9

17 52

3052 43

43552

1352

43

4

26

52

2252

43

417

784

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

ZELO SREDNJE NISEM

s samim plačilom s plačo

s sodelavci z delom v različnih izmenah

z varnostjo delovnega mesta s poklicno kariero


Vir: Anketa, 2009.




mestom v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH

27 730

0

80

20

67

33

0

13 4047

33 53137

80 1353 33 13

20 67 13

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

ZELO SREDNJE NISEM

s samim plačilom s plačo s sodelavci

z delom v različnih izmenah z varnostjo delovnega mesta s poklicno kariero


Vir: Anketa, 2009.


mestom v VELIKIH PODJETJIH

0

100

00

100

00

100

0

100

0

0

100

0

0

0

100

0

0

100

0

0

100

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

ZELO SREDNJE NISEM

s samim plačilom s plačo s sodelavci

z delom v različnih izmenah z varnostjo delovnega mesta s poklicno kariero


Vir: Anketa, 2009.



KAKO POTEKA MOJE DELO

Kar 37 od 52 anketirancev je mnenja, da so njihovi delovni pogoji občasno psihično

in fizično obremenjujoči. Prav tako jih več kot polovica meni, da občasno delovno

mesto neugodno vpliva na njihovo počutje ter da se nadrejeni vmešavajo v njihovo

delo in ga motijo, nimajo informacij, ki jih za svoje delo potrebujejo, od njih

zahtevajo tudi tisto za kar niso zadolţeni, na delovnem mestu se počutijo občasno

preobremenjene, imajo občutek da so popolnoma izčrpani, fizično in psihično

utrujeni od napornega dela in doţivljajo stresne situacije na delovnem mestu.

Pogosto je zadovoljnih s svojim delom 27 oseb, pogosto ima moţnost samostojnega

odločanja 22 oseb, kar 26 osebam pa se zdi da vedno opravljajo zanimivo delo.

Grafikon 26: Delovni pogoji

0

10

20

30

40


1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18

19 20 21 22 23

Vir: Anketa, 2009.

1. Delovni pogoji so psihično in fizično obremenjujoči

2. 2. Delovno mesto neugodno vpliva na moje počutje

3. Upira se mi že misel, da moram v službo

4. Nadrejeni se vmešava v moje delo in ga moti

5. Nimam informacij, ki jih za svoje delo potrebujem

6. Od mene zahtevajo tudi tisto za kar nisem zadolžen

7. Ni mi jasno, kaj se na delovnem mestu od mene pričakuje

8. Na delovnem mestu se počutim preobremenjen

9. V službi ne morem napredovati, kot bi si želel

10. Ne sodelujem pri odločitvah, ki vplivajo na moje delo

11. Ni mi jasno, kakšen je moj položaj v službi

12. S svojim delom sem zadovoljen

13. Zdi se mi, da opravljam zanimivo delo

14. Ob svojem delu se dolgočasim

15. Delam tisto, za kar nisem usposobljen

16. Z delom, ki ga opravljam, sem obremenjen

17. Imam občutek, da sem popolnoma izčrpan, psihično in fizično utrujen od napornega dela

18. Z istim ali malo višjim dohodkom bi zapustila podjetje

19. Moje delo zadovoljuje le nekatere od mojih potreb in ciljev

20. Prihajam v konflikt z družino in zaposlenimi ter tistimi, ki so mi blizu

21. Možnost samostojnega odločanja

22. Stresne situacije na delovnem mestu doživljam….

23. Na delovnem mestu se počutim varno ( se ne bojim, da bi izgubil službo)



3.5 PREVERJANJE VELJAVNOSTI HIPOTEZ

H1: Raziskava pri vprašanju, kjer so se morali anketiranci opredeliti, kaj je za njih

stresno, je pokazala, da pri kar 73,10% predstavlja stres konfliktna situacija s

strankami. To je razvidno iz grafikona št. 7, podatki pa so ponazorjeni v tabeli št. 6.

Hipotezo lahko potrdimo.

H2: Z drugo hipotezo smo ţeleli ugotoviti ali nadrejeni upoštevajo stališča

zaposlenih in jih o odločitvah seznanijo. Skupno odločanje je zelo pozitivne narave

za preprečevanje nejevoljnosti in boljši odnos med podrejenim in nadrejenim. Iz

grafikona št. 9 je razvidno, da je kar tretjina nadrejenih v rednem stiku z zaposlenimi,

tretjina pa včasih upošteva njihova stališča in jih o svojih odločitvah seznanijo, zato

lahko to hipotezo potrdimo.

H3: Pri tej hipotezi nas je zanimalo ali zaposlenim v turističnih agencijah res največ

skrbi in teţav povzroča sluţba. Rezultati so pokazali, da te hipoteze ne moremo

potrditi, saj zaposlenim v ţivljenju največ skrbi predstavlja denar, šele nato sledi

sluţba. To dokazuje tabela št. 7 in grafikon št. 8.

H4: Glede na odgovore iz vprašalnika lahko potrdimo hipotezo 4, saj se delavci v

stiski največkrat obrnejo najprej na sodelavce. To vidimo pri tabeli št. 9 in grafikonu

št. 10.

H5: Pri tej hipotezi nas je zanimalo kako imajo zaposleni v turističnih agencijah

zagotovljene fizične in psihične delovne pogoje. Zaposleni imajo dobre delovne

pogoje, kar je razvidno iz grafa št. 14, 15, 16 in 17. Na podlagi tega to hipotezo

zavrţemo.

H6: Z zadnjo hipotezo smo ţeleli ugotoviti, ali vso dela v turističnih agencijah enako

stresna. To hipotezo lahko potrdimo, saj je iz tabele št. 12 ter grafikona št. 13 le to

tudi razvidno.



4 ZAKLJUČEK

Stres je postal v zadnjem času prevelik problem, da bi ga lahko reševali sami. Zato

pripisujemo vedno večji pomen izobraţevanju. Čeprav se obvladovanja stresa lahko

naučimo, pa so nekateri ljudje še posebej nagnjeni k doţivljanju visokih ravni stresa.

Stres pa ni samo problem posameznika. Redko pomislimo, da vpliva tudi na

gospodarstvo in organizacijo. Izostanki z dela zaradi bolezni, ki so posledice stresa,

odhodi z delovnih mest, uvajanje novih delavcev so posledica le tega. Zaradi stresa

pade učinkovitost zaposlenih in njihova produktivnost, upade koncentracija, ki

povečuje napake pri delu. S tem, ko se stres nabira, se veča nezadovoljstvo

zaposlenih.

Vodstvo podjetja mora najprej poskrbeti za dobro organiziranost ter za urejeno

delovno okolje, dobre medsebojne odnose in pozitivno delovno klimo, s tem pa

posredno tudi za varnost in zdravje svojih zaposlenih saj so največje bogastvo v

organizaciji prav njihovi zaposleni. Njihovo zdravje, zadovoljstvo, ugodje se odseva

v uspešnosti in konkurenčnosti posamezne organizacije. Usluţbenci morajo čutiti

pripadnost organizaciji in se počutiti pomembne.

V tednu sta dva dneva, za katera nikakor ne bi smeli biti zaskrbljeni. Dva dneva, ki bi

ju morali preţiveti brez tesnobe in pritiska. Prvi je včerajšnji. Z vsemi napakami,

skrbmi, duhovnimi in telesnimi bolečinami. Včerajšnji dan ni več v naši moči. Kar

smo včeraj storili, ne moremo več popraviti. Včerajšnjega dneva ni več.

Drugi dan, ki nas ne sme skrbeti, pa je jutrišnji z morebitnimi nevarnostmi, teţavami,

velikimi obljubami, upi in z manj veselimi dogodki. Tudi jutrišnji dan ni pod našim

neposrednim nadzorom. Jutri bo vzšlo sonce, morda v vsem svojem sijaju, morda

skrito za oblake. Edino kar je gotovo, je to, da bo vzšlo. Dokler ne napoči jutrišnji

dan, ni treba skrbeti, ker jutrišnjega dneva še ni. Tako nam ostane samo en dan:

današnji. Vsakdo ima na dan samo en delovni dan. Lahko popustimo samo, kadar

nosimo breme včerajšnjega in jutrišnjega dneva. Ne muči nas današnji dan, temveč s

kesanjem in obţalovanjem razmišljamo o včerajšnjemu dnevu in s strahom in skrbmi

o jutrišnjem dnevu. Tako zgubimo edino tisto, kar imamo in to je današnji dan z

vsemi lepimi, današnjimi trenutki. Spolzi nam med mislimi o včerajšnjemu in

jutrišnjemu dnevu in tako ne ţivimo resnično nikoli v pravem času in nikoli ne

doţivljamo tistega resničnega trenutka in dneva takega kot je. Današnji dan je in

mora biti naše upanje, naše edino doţivljanje, pa čeprav moramo ţiveti s stresom.

Ozaveščanje današnjega dne, ozaveščanje sebe tukaj in sedaj v tem trenutku je tisti

pravi odziv in odgovor na stres. Samo tako bomo lahko ob prepoznavanju sebe v tem

trenutku in sedaj lahko prepoznali, kaj lahko zares storimo zase, da bi ţiveli čimbolj

v soţitju s stresom. Današnji dan je naše upanje, tudi če moramo ţiveti s stresom.



5 PREDLOG

Stres je postal svetovni problem, ki ga je potrebno prav tako resno obravnavati kot

onesnaţevanje okolja ali velike brezposelnosti. Za zaposlene v turističnih agencijah

predstavlja stres v največji meri konfliktno situacijo s strankami in nadrejenimi.

Nekateri ga občutijo bolj, drugi pa malo manj ali skoraj nič. Z njim se spopadajo

tako, da se o njem pogovarjajo, hodijo na sprehode, so v veseli druţbi in s pozitivnim

razmišljanjem.

Na zaposlenih se stres najbolj odraţa z glavoboli, utrujenostjo, teţavah pri spanju in

potenjem rok. Večina zaposlenih rado hodi v sluţbo in se na delovnem mestu dobro

počuti, zato je le malo tistih, ki pomislijo, da bi zamenjali sluţbo. Zaradi obilice in

raznolikosti dela jim sluţba hitro mine.

Stres na delovnem mestu bi lahko uspešno izkoreninili, če bi program obvladovanja

in preprečevanja vgradili v celotni druţbeni sistem. Spremeniti bi morali način dela v

turističnih agencijah, z večjim poudarkom na managementu človeških virov.

Delodajalci bi se morali zavedati, da so zaposleni njihova konkurenčna prednost,

usposobiti bi morali inšpektorje, ki bi bili sposobi nadzorovati, bodočo delovni silo

pa začeti izobraţevati v tej smeri ţe v šoli.

Da bi zaposlenim v turističnih agencijah zmanjšali stres bi po našem mnenju bilo

potrebno več psiholoških izobraţevanj za zaposlene ter več pogovorov v samih

kolektivih z nadrejenimi na temo stres, saj marsikdo sploh ne pozna pomena te

besede posledično pa se z njim ne zna in ne more spopasti. V Sloveniji ponujajo

večja podjetja za svoje zaposlene preventivno aktivne oddihe kar mislimo, da bi bilo

dobro uvesti tudi za zaposlene v turističnih agencijah. S tem bi lahko zaposlenim

povečali motivacijo za delo, preprečili pa bi lahko tudi manjša oz. večja obolenja

zaposlenih ter s tem posledično zmanjšanje odsotnosti z delovnega mesta. Poleg ţe

navedenega pa bi bilo za odpravo stresa potrebo zagotoviti tudi čim boljše delovne

pogoje ter čim ugodnejši delovni čas za zaposlene kar pa je v turizmu precej teţko.

Tehnike sproščanja, predvsem pa meditacija, sodijo med pomembne načine

obvladovanja stresa. Sodoben človek se mora znati prilagajati spremembam. Naučiti

se mora pozitivnega razmišljanja, samozavesti, zaupanja vase ter odprtosti do ljudi.

Ne sme se prepuščati strahu. Pomembno je, da zna prisluhniti sočloveku, da ne

varčuje s pohvalo, da spoštuje mnenje drugih. Najpomembneje pa je, da zna prositi

za pomoč in da zna odločno in ob pravem času reči “ NE”.

Naučiti se moramo soočati s stresom, da ga lahko obvladamo in zmanjšamo njegovo

škodljivo delovanje na naše zdravje, počutje, produktivnost ter na prihodnost našega

dela.



LITERATURA

1. Battison, Toni: Premagujem stres. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije, 1999.

2. Boţič, Mija: Stres pri delu. Ljubljana: GV izobraţevanje, 2003.

3. Coleman, Vernon: Stres in vaš želodec. Ljubljana: Mladinska knjiga,

1987. 4. Conningham, Barton: The Stress Management Sourcebook. Los Angeles: Lowell

House, 1997.

5. Čebašek-Travnik, Zora: Izgorelost kot posledica poklicne preobremenjenosti.

Zdravstveno varstvo Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2002.

6. Evans, Roger, Russell, Peter: Ustvarjalni manager. Ljubljana: Alpha center

d.o.o., 1992.

7. Florjančič, Joţe, Vučkovič, Goran: Kadrovska funkcija - management. Kranj:

Zaloţba Moderna organizacija, 1998.

8. Heller, Robert, Hindle, Tim: Veliki slikovni priročnik. Ljubljana: Zaloţba

mladinska knjiga, 2001.

9. Ihan, Alojz: Stres na delovnem mestu in spoprijemanje z njim. Ljubljana: Arx,

2005.

10. Jaušovec, Norbert: Kako uspešneje reševati probleme?. Ljubljana: Drţavna

zaloţba Slovenije, 1991.

11. Jereb, Eva, Jereb, Janez: Organizacija pisarniškega poslovanja. Kranj: Zaloţba

moderna organizacija, 2000.

12. Kavar Vidmar A.: Kakovost delovnega življenja, študijsko gradivo. Ljubljana:

Visoka šola za socialno delo, 1995.

13. Kavar Vidmar A.: Kakovost delovnega življenja. Socialno delo, 1998.

14. Koţar, Andrej: Premagujem stres in druge bolezni z vajami avtogenega

treninga. Ljubljana: Zaloţba Lunik, 1995.

15. Lindemann, Hannes: Premagani stres. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba, 1977.

16. Lindemann, Hannes: Sprostitev v stiski. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba, 1988.

17. Looker, Terry. Gregson, Olga: Obvladajmo stres. Ljubljana: Cankarjeva

zaloţba, 1993.

18. Luban-Plozza, Boris. Pozzi, Ugo: V sožitju s stresom. Ljubljana: Drţavna

zaloţba Slovenije, 1994.

19. Maslach, Christina: Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Ljubljana:

Narodna in univerzitetna knjiţnica, 2002. 20. Molan, Marija: Deset zapovedi humanizacije dela. Ljubljana: Delo Varnost,

1997.

21. Musek, Janez: Stres, krize in osebna čustva. Ljubljana: Znanstvena podoba

osebnosti, 1993.

22. Musek, Janez: Psihologija. Ljubljana: Educy, 2001.

23. Newhouse, Peter: Življenje brez stresa. Ljubljana: Tomark, 2000. 24. Newstrom W. John, Davis Keith: Organizational Behavior. New York: McGraw

Hill, 1993.

25. Ovsenik Marija, Ambroţ, Milan: Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov.

Portoroţ: Turistica, Visoka šola za turizem, 2001.

26. Ovsenik, Marija: Upravljanje sprememb poslovnih procesov. Portoroţ:

Turistica, Visoka šola za turizem, 2006.

27. Powell, Trevor: Kako premagamo stres. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.



28. Rakovec – Felser, Zlatka: Človek v stiski - stres in tesnoba. Maribor: Zaloţba

obzorja Maribor, 1991.

29. Rapoša- Tajnšek, P: Socialno delo v delovnih organizacijah. Ljubljana: Visoka

šola za socialno delo, 2001.

30. Schmidt, Aleksander: Stres. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba, 2001.

31. Selič, Polona: Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče, 1999.

32. Stregar, Eva: Obvladanje stresa ali kako ukrotiti tigra in se pri tem celo

zabavati. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 1996.

33. Starc, Radovan: Bolezni zaradi stresa II. Ljubljana: Sirius AP, 2008.

34. Starc, Radovan: Bolezni zaradi stresa I. Ljubljana: Sirius AP, 2008.

35. Spielberger, Charles: Stres in tesnoba. Ljubljana: Pomurska zaloţba,

1985. 36. Terţan, Metka: Dobro se počutim, delo mi je v veselje. Ljubljana: Ministrstvo za

delo, druţino in socialne zadeve, Urad RS za varnost in zdravje pri delu, 2002.

37. Tyrer, Peter: Kako živeti s stresom. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.

38. Vernnon, Coleman: Stres in vaš želodec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.

39. Vila Anton, Kovač Jure: Osnove organizacije in managementa. Kranj: Zaloţba

Moderna organizacija, 1997.

40. Vizek – Vidovič, Vlasta: Stres u radu. Zagreb: Radna zajednica republičke

konferencije Saveza socijalističke omladine Hrvatske, 1990.

41. Ţener, Vladka: Zdravo življenje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.

VIRI

1. Komac, Daša: Splošni angleško - slovenski slovar in slovensko – angleški. Ljubljana:

Cankarjeva zaloţba, 2001.

2. Lovše, Bojan: Deset nasvetov proti stresu pri delu. Skrbimo za svoje zdravje, 7.

september 2004.

3. Paljevec, Andreja: Stres- boj ali beg. Delo, 30. april 2004.

4. Vistoropski, Nika: Nezadovoljstvo je lahko smrtna bolezen. Ona, 25. november

2003.

5. Veliki splošni leksikon, 5 knjiga, Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije, 1997 –

1998.

6. Zapiski predavanj iz predmeta Proces socialnega dela.



PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Spoštovani,

kot absolventka FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE VEDE V KRANJU sem si za diplomsko

nalogo izbrala nalogo z naslovom: » Stres zaposlenih v turističnih agencijah.«

Pred vami je anketni vprašalnik, ki ga bom uporabila za raziskavo v svoji diplomski nalogi. Da bodo

moja opaţanja, na katerih gradim teze, potrjena ali ovrţena, potrebujem vašo pomoč. Anketa je

anonimna, rezultate pa bom uporabila izključno v raziskovalne namene, zato vas prosim, da

odgovorite kar se da objektivno.

Prosim vas, da pri vsakem zastavljenem vprašanju obkroţite ustrezen odgovor oz. odgovor ustrezno

vpišete na prazen prostor. Pri nekaterih vprašanjih je moţnih več odgovorov.

Ţe vnaprej se vam zahvaljujem za odgovore in vaš dragocen čas pri izpolnjevanju.

OBKROŢITE USTREZEN ODGOVOR:

1. Spol

Moški

Ţenska

2. Starost:

od 18-25 let

od 26-30 let

od 31-40 let

nad 40 let

3. Zaključena stopnja izobrazbe:

Končana osnovna šola

Končana poklicna šola

Končana srednja tehnična šola

Končana višja šola

Končana visoka šola

Končan magisterij

4. Koliko časa ste zaposleni v podjetju:

1-5 mesecev

5-12 mesecev

1-2 leti

2-5 let

5 let in več



5. V vašem podjetju je zaposlenih ( vpišite na zato ustrezno mesto št. zaposlenih):

___________________________________________________

6. Dela in naloge, ki jih opravljam v sluţbi:

Vodja

Administrativna dela

Komercialist

Prodajalec turističnih aranţmajev strankam

Booker

Organizator programov za zaključene oz. individualne skupine

Drugo

___________________________________________________________________

___

7. Opredelite, kaj je za vas stresno (moţnih je več odgovorov):

konfliktna situacija z strankami

konfliktna situacija z nadrejenimi ali podrejenimi

naraven pojav, ki se mu ne da izogniti

vpliv negativnih dogajanj v privatnem ţivljenju

drugo_______________________________________________________________

________

8. Kaj vam v ţivljenju povzroča največ skrbi in teţav?

odnosi z ljudmi

denar

sluţba

zdravje

drugo

9. Označi v praznem polju odgovor, ki ti najbolj ustreza:

Na delovnem mestu so slabi delovni

pogoji NIKOLI OBČASNO POGOSTO VEDNO

1 slab zrak

2 premalo svetlobe

3 premajhen delovni prostor

4

neprimerna temperatura (vročina,

mraz)

5 delo se opravlja ne terenu

Kako pogosto doţivljate spodaj naštete teţave? NIKOLI OBČASNO POGOSTO

1 glavobol

2 teţave s spanjem



3 nenehna utrujenost

4 nezmoţnost koncentracije

5 prebavne motnje

6 teţave pri spolnosti

7 potenje rok

8 druţinski prepiri

9 konflikti s strankami

10 napetost skušam odpraviti z alkoholom

11

delo v podjetju me nasploh psihično

obremenjuje

12 čutim otopel tilnik in bolečine v kriţu

13 počutim se osamljenega

14 teţko pojasnim svoje misli

15 zdi se mi, da sem popolna zguba

16 veliko stvari me moti

17 delo, ki ga opravljam, mi ţe preseda

18

večkrat bi potreboval nekoga, ki bi me

poslušal

Označite prosim, kako ste v podjetju zadovoljni: ZELO SREDNJE NISEM

1 s samim delom

2 s plačo

3 s sodelavci

4 z delom v različnih izmenah

5 z varnostjo delovnega mesta

6 s poklicno kariero

7 z medsebojnimi odnosi

8 z delovnimi pogoji

10. Naši nadrejeni:

Včasih odločajo samostojno in nas s svojimi odločitvami ne seznanijo

včasih upoštevajo naša stališča in nas o odločitvah seznanijo

redno so v stiku z nami in skupno odločamo

11. Na koga se obrneš, če se znajdeš v stiski, ki izvira iz področja dela?

zaradi svojih osebnih lastnosti mislim, da se znam s problemom spopasti sam

obrnem se na sodelavce

obrnem se na vodjo

stisko razčistim doma z druţino in prijatelji

obrnem se na strokovno sluţbo izven podjetja



obrnem se na strokovno sluţbo v podjetju

12. Kako se branite oz.spopadate s škodljivim vplivom stresa? (več moţnih odgovorov)

z aktivnim športom (treningi)

s sprehodi

s planinarjenjem oz.z rekreacijo

z razvedrilom (grem v kino,na ples,v gledališče…)

se izobraţujem

s hobiji

z alkoholom in nikotinom (v zmernih količinah)

s pozitivnim načinom razmišljanja

s pomirjevali

rad sem v veseli druţbi, kjer se nasmejim in sprostim

nič od tega:_______________________________

13. Ali se s sodelavci pogovarjate o »stresnosti«dela, ki ga opravljate?

da, zelo pogosto

ne, to ni tema naših pogovorov

ne vem

14. Ali je vaše delo v primerjavi z drugimi deli v podjetju:

veliko bolj stresno

veliko manj stresno

isto kot vsa druga dela

ne vem

15. Ali bi ţeleli zamenjati delo, ki ga sedaj opravljate?

da, če bi le dobil drugo sluţbo, pa čeprav z niţjo plačo

nobeno drugo delo me ne zanima

če bi dobil isto plačo, bi ga takoj zamenjal

nič od tega, ampak________________________

Označi v praznem polju odgovor, ki ti najbolj

ustreza: NIKOLI

OBČASNO

POGOSTO

VEDNO

1 Delovni pogoji so psihično in fizično

obremenjujoči

2 Delovno mesto neugodno vpliva na moje počutje

3 Upira se mi ţe misel, da moram v sluţbo

4 Nadrejeni se vmešava v moje delo in ga motijo

5 Nimam informacij, ki jih za svoje delo

potrebujem

6 Od mene zahtevajo tudi tisto za kar nisem

zadolţen

7 Ni mi jasno, kaj se na delovnem mestu od mene

pričakuje



8 Na delovnem mestu se počutim preobremenjen

9 V sluţbi ne morem napredovati, kot bi si ţelel

1

0

Ne sodelujem pri odločitvah, ki vplivajo na moje

delo 1

1 Ni mi jasno kakšen je moj poloţaj v sluţbi 1

2 S svojim delom sem zadovoljen 1

3 Zdi se mi, da opravljam zanimivo delo 1

4 Ob svojem delu se dolgočasim 1

5 Delam tisto za kar nisem usposobljen 1

6 Z delom ki ga opravljam, sem obremenjen

1

7

Imam občutek, da sem popolnoma izčrpan/a,

psihično in fizično utrujen od napornega dela

1

8

Premišljujem, da bi ob moţnosti zaposlitve v

drugi organizaciji z istim ali malo višjim

dohodkom zapustil/a podjetje

1

9

Moje delo zadovoljuje le nekatere od mojih

potreb in ciljev

2

0

V zvezi z delom prihajam v konflikt z druţino in

zaposlenimi ter tistimi, ki so mi blizu 2

1 Moţnost samostojnega odločanja

2

2

Stresne situacije na delovnem mestu

doţivljam…

2

3

Na delovnem mestu se počutim varno (se ne

bojim da bi izgubil/a sluţbo)

Iskreno hvala za Vaše sodelovanje! Silvija Forštner



KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Prikaz deleţa anketirancev glede na velikost podjetja, določen glede na

število zaposlenih

Grafikon 2: Porazdelitev anketirancev glede na spol

Grafikon 3: Porazdelitev anketirancev glede na starost

Grafikon 4: Porazdelitev anketirancev glede na zaključeno stopnjo izobrazbe

Grafikon 5: Porazdelitev anketirancev glede na to, kako dolgo so ţe zaposleni v

podjetju

Grafikon 6: Prikaz del in nalog, ki jih opravljajo anketirane osebe

Grafikon 7: Deleţ anketiranih glede na to, kaj je za njih stresno

Grafikon 8: Deleţ anketiranih glede na to, kaj jim predstavlja največ skrbi in teţav

Grafikon 9: Prikaz rezultata anketiranih oseb, kako vodilni sprejemajo odločitve in

koliko obveščajo o tem svoje delavce

Grafikon 10: Deleţ anketiranih oseb glede na to na koga se obrnejo, ko se znajdejo

v stiski, ki izhaja iz področja dela

Grafikon 11: Prikaz deleţa kako se anketirani spopadajo z škodljivim vplivom

stresa

Grafikon 12: Ali se anketirane osebe pogovarjajo s sodelavci o » stresnosti« dela

Grafikon 13: Prikaz rezultatov, kako je delo anketiranih oseb stresno v primerjavi z

drugimi zaposlenimi v podjetju

Grafikon 14: Slabi delovni pogoji v MIKRO PODJETJIH

Grafikon 15: Slabi delovni pogoji v MALIH PODJETJIH

Grafikon 16: Slabi delovni pogoji v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH

Grafikon 17: Slabi delovni pogoji v VELIKIH PODJETJIH

Grafikon 18: Doţivljanje teţav v MIKRO PODJETJIH

Grafikon 19: Doţivljanje teţav v MALIH PODJETJIH

Grafikon 20: Doţivljanje teţav v SREDNJE VELIKIH PODJETJIH

Grafikon 21: Doţivljanje teţav v VELIKIH PODJETJIH

Grafikon 22: Prikaz rezultatov, kako so anketirani zadovoljni z delovnim mestom v

MIKRO PODJETJIH


MALIH PODJETJIH


SREDNJE VELIKIH PODJETJIH


VELIKIH PODJETJIH

Grafikon 26: Delovni pogoji



KAZALO TABEL

Tabela 1: Prikaz rezultatov ( spol)

Tabela 2: Prikaz rezultatov ( starost)

Tabela 3: Prikaz rezultatov ( zaključena stopnja izobrazbe)

Tabela 4: Prikaz rezultatov ( koliko časa ste zaposleni v podjetju)

Tabela 5: Prikaz rezultatov ( dela in naloge, ki jih opravljam v sluţbi)

Tabela 6: Prikaz rezultatov ( opredelite, kaj je za vas stresno)

Tabela 7: Prikaz rezultatov ( kaj vam v ţivljenju predstavlja največ skrbi in teţav)

Tabela 8: Prikaz rezultatov ( naši nadrejeni)

Tabela 9: Prikaz rezultatov ( na koga se obrneš, če se znajdeš v stiski, ki izvira iz

področja dela)

Tabela 10: Prikaz rezultatov (kako se branite oz. spopadate s škodljivim vplivom

stresa)

Tabela 11: Prikaz rezultatov (ali se s sodelavci pogovarjate o » stresnosti« dela)

Tabela 12: Prikaz rezultatov (ali je vaše delo v primerjavi z drugimi v podjetju )

Tabela 13: Prikaz rezultatov (kako pogosto doţivljate spodaj naštete teţave)

Tabela 14: Prikaz rezultatov (označite prosim, kako ste v podjetju zadovoljni)

STRES ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH AGENCIJAH

Documents

Transcript of STRES ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH AGENCIJAH