STATISTIKE RAZVOJA

PODEŽELJA

Statistični sosvet za regionalne statistike, 12. 10. 2006

Mojca Merc

Projekt STATISTIKE RAZVOJA PODEŽELJA

Namen:

• zagotoviti podatke za potrebe razvoja podeželja v obdobju 2007- 2013, ki so vezani na os 3 politike razvoja podeželja s ciljem izboljšanja kvalitete življenja v ruralnih območjih in spodbujanja raznolikosti ekonomskih aktivnosti

Vsebina:

• 4 prioritetna področja: 1. Demografija in migracije

2. Gospodarstvo in človeški kapital

2a. Ekonomska struktura in vloga kmetijstva

3. Dostopnost do storitev in infrastrukture

4. Socialni blagor

Seznam kazalnikov po vsebinskih področjih

Demografija in migracije Število prebivalstva in spreminjanje

Selitveno gibanje prebivalstva po spolu

Naravno gibanje prebivalstva

Starostna sestava prebivalstva

Gospodarstvo in človeški kapital Delež samozaposlenih

Zaposleni v primarnem, sekundarnem in terciarnem sektorju po spolu

Delež zaposlenih v javnem sektorju po spolu

Turistične zmogljivosti

Prenočitve turistov

Bruto dodana vrednost v proizvodni dejavnosti

Bruto dodana vrednost v terciarnem sektorju

Izobrazbena sestava prebivalstva po spolu in starosti

Stopnja brezposelnosti

Stopnja aktivnosti po spolu

Zaposlenost (»stopnja zaposlenosti«)

Ekonomska struktura in vloga kmetijstva Velikostna sestava kmetijskih gospodarstev

Bruto dodana vrednost v primarnem sektorju

Produktivnost kmetijskih gospodarstev (BDV/ PDM)

Dostopnost do storitev in infrastrukture Preskrbljenost s šolami (število šol/100.000 preb)

Dostopnost šol

Socialni blagor Razpoložljiv dohodek gospodinjstev

Bruto domač proizvod na prebivalca

Stopnja revščine

Opremljenost stanovanj

Pomanjkanje dobrin (npr. gospodinjstva brez avtomobila, telefona, računalnika)

POTEK PROJEKTA

• zbiranje že obstoječih podatkov, ki so evropsko primerljivi:

1. podatki so vezani na enake prostorske ravni (NUTS 3, LAU2),

2. usklajenost podatkov z uporabo enotne metodologije.

• referenčno obdobje: 2000 – 2004

• zbiranje absolutnih podatkov in izračunavanje kazalnikov

TERITORIALNI NIVO

• zbiranje podatkov na dveh prostorskih nivojih in po dveh konceptih

1. na nivoju celotnih regij NUTS 3 po OECD konceptu

2. na nivoju občin LAU 2 za zgostitvena območja po Eurostatovi klasifikaciji “Degree of Urbanisation”

• skupno merilo: gostota prebivalcev

1. OECD-jeva definicija

Lokalna hierarhična stopnja - ruralne občine imajo manj kot 150 preb/ km²

Regionalna hierarhična stopnja - različni tipi NUTS 3 glede na delež prebivalstva, ki živi v ruralnih občinah

• Pretežno ruralne regije - Predominantly rural regions več kot 50 % prebivalstva živi v ruralnih občinah oziroma manj kot 50 % prebivalstva v urbanih občinah

• Zmerno ruralne regije - Significantly rural regions 15-50 % prebivalstva živi v ruralnih občinah oziroma 50–85 % prebivalstva živi v urbanih občinah

• Pretežno urbane regije - Predominantly urban regions

manj kot 15 % prebivalstva živi v ruralnih občinah oziroma več kot 85 % prebivalstva v urbanih občinah

2. Eurostatova definicija -Degree of urbanisation

Dodatni merili:• teritorialna povezanost lokalnih enot (občin), ki ustrezajo kriterijem gostote prebivalstva;• minimalno število prebivalstva.

Koncept “Degree of urbanisation” loči tri zgostitvena območja:

• Gosto poseljena območja - Densely populated area: sklenjen niz občin, v katerih je gostota poselitve večja od 500 preb/km², v celotnem nizu občin pa je najmanj 50 000 prebivalcev.

• Vmesna območja - Intermediate area: sklenjen niz občin, v katerem je gostota prebivalstva v posamezni občini večja od 100 preb/km² in v tej celotni 'umetni' enoti pa je najmanj 50 000 prebivalcev oziroma približno toliko kot v '‘gosto poseljenem območju''.

• Redko poseljena območja - Thinly populated area: sklenjen niz občin, ki ne pripadajo ostalima dvema kategorijama.

ENOTNA METODOLOGIJA • zbiranje podatkov po evropsko usklajenih definicijah - uporaba podatkov,

ki upoštevajo metodološke smernice Eurostatovih statističnih raziskav

(Anketa o delovni sili - LFS, Anketa o življenjskih pogojih - EU-SILC), regionalni računi;

• uporaba administrativnih virov (Centralni register prebivalstva – CRP, Register prostorskih enot - RPE);

• uporaba drugih statističnih virov (popisni – Popis prebivalstva 2002, Popis kmetijskih gospodarstev 2000; registrski – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva - SRDAP; druge letne statistične raziskave).

REZULTATI

Primerjava v projektu predvidenih in zbranih kazalnikov

4 3

1111

33

22

54

0

5

10

15

20

25

30

predvideni zbrani

Demografija Gospodarstvo-človeški kapital Kmetijstvo Dostop do storitev & IS Socialni blagor

- podatki pridobljeni za 92% predvidenih kazalnikov- za dva kazalnika podatkov ni bilo mogoče pridobiti

PROBLEMI • Nezanesljivost podatkov na nižjem prostorskem nivoju od

NUTS 3 (podatki regionalnih računov – BDP, BDV; kmetijski podatki) oz. NUTS 2 (podatki s področja Socialni blagor);

• Pokritost podatkov v celotnem referenčnem obdobju - določeni podatki se ne zbirajo vsako leto (kmetijski kazalniki)

• Zaupnost podatkov (kmetijski kazalniki) - podatki o

Strukturi kmetijskih gospodarstev za določene razrede zaradi zaupnosti niso objavljeni

REŠITVE

• Prikaz nezanesljivih podatkov na nivoju NUTS 2 po konceptu “DU” (Eurostat-ova zahteva)

• Zbiranje alternativnih podatkov v primeru, da potreben podatek ni na voljo (npr. podatki iz EU-SILC za referenčno obdobje niso, saj se je raziskava začela izvajati v letu 2005 – uporabljen vir Anketa o porabi v gospodinjstvih)

• Področje Človeški kapital – poleg anketnih podatkov (večinoma nezanesljivih) smo za iste vsebine vzporedno zbrali tudi administrativne podatke iz Statističnega registra delovno-aktivnega prebivalstva

Zbrani podatki glede na teritorialno raven

3 3

119

2

1

1

2

2

1

3

02468

101214161820

OECD DU NUTS2

Demografija Gospodarstvo-človeški kapital Kmetijstvo Dostop do storitev & IS Socialni blagor

PRIKAZ ZBRANIH PODATKOV PO PROSTORSKIH RAVNEH

NUTS 3 – 76% pokritost s podatkiLAU 2 – 60% pokritost s podatki

Uspešnost pokritosti vsebinskih področij: 1. Dostop do storitev in IS 2. Gospodarstvo in človeški kapital 3. Demografija, 4. Kmetijstvo 5. Socialni blagor

Število zbranih kazalnikov glede na teritorialni nivo po področjih

0

2

4

6

8

10

12

Demografija Gospodarstvo-človeški kapital

Kmetijstvo Dostop dostoritev & IS

Socialni blagor

OECD

DU

PRIKAZ REZULTATOV NA PRIMERU STAROSTNE SESTAVE PREBIVALSTVA

Starostna skupina 0-14 let po statističnih regijah (%)

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0

Obalno-kraška*

Zasavska*

Podravska

Goriška

Pomurska

Notranjsko-kraška

Spodnjeposavska

Osrednjeslovenska*

Koroška

Savinjska

Gorenjska*

Jugovzhodna Slovenija

* Zmerno ruralne regije

Starostna skupina 0-14 let po zgostitvenih območjih (%)

Osrednjeslovenska TP

Osrednjeslovenska I

Osrednjeslovenska DP

Jugovzhodna Slovenija TP

Savinjska TP

Savinjska I

Gorenjska TP

Gorenjska I

Podravska TP

Podravska I

Podravska DP

Koroška TP

Spodnjeposavska TP

Goriška TP

Goriška I

Notranjsko-kraška TP

Pomurska I

Pomurska TP

Zasavska I

Obalno-kraška I

Obalno-kraška TP

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

PROBLEMI IZKAZOVANJA PODATKOV NA PRIMERU KAZALNIKA STOPNJE BREZPOSELNOSTI

Stopnja brezposelnosti v pomurski statistični regiji po ADS in SRDAP (%)

28,7

7,9

52,7

15,4

29,4

19,3

6,8

39,8

15,2

23,8

0 10 20 30 40 50 60

15-24 let

25-54 let

55-64 let

15-24 let

25-54 let

55-64 let

AD

SS

RD

AP

ženske moški

Stopnja brezposelnosti v goriški statistični regiji po ADS in SRDAP (%)

19,0

3,4

25,7

6,3

6,8

8,7

3,4

17,5

4,5

10,3

0 5 10 15 20 25 30

15-24 let

25-54 let

55-64 let

15-24 let

25-54 let

55-64 let

AD

SS

RD

AP

ženske moški

ODPRTA VPRAŠANJA – nadaljevanje projekta

• Ali so statistike razvoja podeželja v Sloveniji potrebne za usmerjanje, načrtovanje, spremljanje splošnega razvoja podeželja?

• Ali je mednarodno zastavljen začetni nabor kazalnikov, predstavljen v projektu, primeren v slovenskem prostoru? V kakšni smeri ga je smiselno razširiti, spremeniti (os 1, 2, 3)? PREDLOGI!

• Ali sta splošni – mednarodni definiciji ruralnega/urbanega, uporabljeni v predstavljenem projektu, primerni za slovenske razmere?

• Ali so rezultati, zbrani v projektu, in predstavljeni v glavnem na ravni statističnih regij sploh reprezentativni za slovenski prostor?

• Ali je glede na dostopnost podatkov in dosežene rezultate bolj smiselno oblikovati nacionalno osredotočen projekt, ki ima zagotovljen večji nabor virov podatkov za nižje teritorialne nivoje ali nadaljevati z zbiranjem mednarodno primerljivih, vendar manj zanesljivih podatkov?

ODPRTA VPRAŠANJA – definicija ruralno/urbano

• Potrebe uporabnikov (analiza zahtevkov različnih uporabnikov, narejena na SURS) Ali je katera od definicij ruralnega/urbanega (OECD in Eurostatova ‘Degree of urbanisation’) primerna za uporabo v slovenskem prostoru – ne le za zbiranje in objavljanje statistik razvoja podeželja, ampak tudi za uporabo na ostalih vsebinskih področjih?

• Ali potrebujemo nacionalno definicijo ruralnega/urbanega? Ali naj bo ta definicija nivojska – ruralno/urbano na ravni regij; ruralno/urbano na ravni občin; ruralno/urbano na ravni naselij; ruralno/urbano ne glede na administrativne meje