STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI€¦ · 2013 Poročilo pripravil: Aleksander Sever Datum: oktober...

Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 241 64 00; telefaks: (01) 241 53 44; e-pošta: [email protected]; splet: www.stat.si

Identifikacijska št. za DDV: SI97093726; MŠ: 5022932

1/35

REPUBLIKA SLOVENIJA

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

ZA RAZISKOVANJE

INTRASTAT – MENJAVA BLAGA

MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EU

ZA LETO

2013

Poročilo pripravil: Aleksander Sever

Datum: oktober 2014



2/35

Kazalo

0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju ...................................................... 4

1 Ustreznost ........................................................................................................................ 14 1.1 Uporabniki podatkov iz raziskovanja ........................................................................ 14

1.1.1 Ključni uporabniki podatkov iz raziskovanja ..................................................... 14 1.1.2 Komuniciranje z uporabniki .............................................................................. 15

1.2 Delež manjkajočih statistik ........................................................................................ 15 Izračunavajo se vse zahtevane statistike, zato je delež manjkajočih statistik enak 0. .......... 15

2 Točnost ocen .................................................................................................................... 15 2.1 Vzorčne napake ......................................................................................................... 15

2.1.1 Postopek za izračun vzorčne napake .................................................................. 15 2.1.2 Vzorčna napaka .................................................................................................. 15 2.1.3 Pojasnila ............................................................................................................. 15

2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak ................................................................ 15

2.2 Pristranskost zaradi zajema ....................................................................................... 16

2.2.1 Postopek za izračun pristranskosti ..................................................................... 16 2.2.2 Pristranskost ....................................................................................................... 16 2.2.3 Pojasnila ............................................................................................................ 16 2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje pristranskosti ................................................................. 16

2.3 Nevzorčne napake ...................................................................................................... 16 2.3.1 Napake zaradi neodgovora ................................................................................ 16 2.3.1.1 Stopnja neodgovora enote .................................................................................. 16

2.3.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke ..................................................................... 17 2.3.1.3 Uporabljeni postopki v primeru neodgovora ..................................................... 17

2.3.1.4 Delež vstavljenih (imputiranih) podatkov .......................................................... 17 2.3.1.5 Uporabljeni postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora ................................. 17 2.3.2 Napake zaradi neustreznega pokritja ................................................................. 18

2.3.2.1 Delež nadpokritja .............................................................................................. 18

2.3.2.2 Napaka zaradi podpokritja ................................................................................ 19 2.3.2.3 Ukrepi za zmanjšanje napak zaradi neustreznega pokritja ............................... 19 2.3.3 Merske napake .................................................................................................... 19

2.3.3.1 Kontrole za zaznavanje napak ........................................................................... 19 2.3.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak .................................................................. 22

2.3.3.3 Uporabljeni postopki v primeru napak .............................................................. 22 2.3.3.4 Delež urejanja podatkov ..................................................................................... 23 2.3.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak ..................................................... 23

3 Pravočasnost in točnost objave ..................................................................................... 23 3.1 Pravočasnost objave .................................................................................................. 23

3.1.1 Pravočasnost prve objave .................................................................................. 23 3.1.2 Pravočasnost objave končnih rezultatov ........................................................... 24 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti ...................... 24

3.2 Točnost objave ........................................................................................................... 24 3.2.1 Točnost prve objave ........................................................................................... 24 3.2.2 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje točnosti objav ...................... 25

4 Dostopnost in jasnost informacij .................................................................................. 25 4.1 Dostopnost informacij ............................................................................................... 25

4.1.1 Uporabljeni načini za izkazovanje rezultatov .................................................... 25 4.2 Jasnost izkazanih informacij ...................................................................................... 26



3/35

4.2.1 Oblike izkazovanja podatkov .............................................................................. 26

4.2.1.1 Tiskane publikacije .................................................................................... 26 4.2.1.2 Spletna objava ............................................................................................ 26 4.2.1.3 Druge oblike izkazovanja rezultatov ........................................................... 26

4.2.2 Izkazani rezultati ............................................................................................... 26 4.2.3 Raven podrobnosti izkazovanja rezultatov ......................................................... 26 4.2.4 Metapodatki ....................................................................................................... 27 4.2.5 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov .......................................... 28

5 Primerljivost statistik ..................................................................................................... 28 5.1 Časovna primerljivost ................................................................................................ 28

5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst .................................................................... 28 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti ...................................................................................... 29 5.1.3 Drugi dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost ...................................... 29

5.2 Krajevna primerljivost ............................................................................................... 29

5.2.1 Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema ............... 29

5.3 Desezoniranje ............................................................................................................ 30

6 Skladnost ......................................................................................................................... 30 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki ......................................................... 30

6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov ............................................................ 30 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki .................................................. 30

6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki ............................ 31 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega vira ...................................................................... 32

6.2.1 Kratek opis referenčnega vira ............................................................................ 32

6.2.2 Skladnost z rezultati iz referenčnega vira ......................................................... 32 6.2.3 Razlogi za večje razlike med viri ........................................................................ 33

7 Stroški in obremenitve ................................................................................................... 33 7.1 Stroški raziskovanja za urad ...................................................................................... 33 7.2 Obremenitev poročevalskih enot .............................................................................. 34

7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev ......................................................... 34



4/35

0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju

Namen raziskovanja Intrastat je sistem zbiranja podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU. Podatki

za Intrastat sistem se zbirajo neposredno od posameznih podjetij oziroma poročevalskih enot

na statističnih obrazcih, ki vsebujejo evidence o mesečnih pošiljkah blaga v/iz drugih držav

članic. Intrastat je bil uveden leta 1993, ob uvedbi skupnega trga EU, ko podatkov o blagovni

menjavi med državami članicam zaradi ukinitve notranjih meja ni bilo več možno pridobiti iz

carinskih deklaracij. Obseg blagovne menjave z državami članicami je eden izmed

pomembnejših kazalnikov gospodarskega gibanja države, zato se preučuje tako struktura in

regionalna usmerjenost te menjave kot tudi njena časovna dinamika. Podatki, pridobljeni v

okviru Intrastat sistema, so vhodna informacija za druga makroekonomska področja, kot sta

sistem nacionalnih računov in plačilna bilanca, hkrati pa ti podatki predstavljajo tudi

informacijsko podporo za tržne analize in spremljanje skupnega trga EU. Osnovni

zunanjetrgovinski podatki, ki vsebujejo podatke iz Intrastat sistema in iz Extrastat sistema (v

Extrastatu spremljamo blagovno menjavo z državami nečlanicami; vir podatkov so carinske

deklaracije), so tudi osnova za izračun indeksov povprečnih vrednosti zunanje trgovine, s

katerimi se meri dinamiko izvoznih in uvoznih cen.

Glavne statistike, ki se jih meri, so agregatni vrednostni in količinski podatki o

odpremah/prejemih v/iz držav članic, pokritost uvoza z izvozom, saldo blagovne menjave,

indeksi rasti blagovne menjave in prikaz blagovne menjave po proizvodih in državah

trgovinskih partnericah. Pravna podlaga za raziskovanje Pravna podlaga so temeljni predpis Uredba (ES) št. 638/2004 Evropskega parlamenta in

Sveta, izvedbene določbe k temeljnemu predpisu oziroma Uredba Komisije (ES) št.

1982/2004, Uredba Komisije (ES) št. 1915/2005, spremembe temeljnega predpisa oziroma

Uredba (ES) št. 222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredba Komisije (EU) št.

91/2010, Uredba Komisije (EU) št. 96/2010, Uredba Komisije (EU) št.1093/2013, Letni

program statističnih raziskovanj (LPRS 2013: Menjava blaga med državami članicami

INTRASTAT, zaporedna štev. 3.1.04.01.01).

Enote opazovanja Enota opazovanja v statistiki blagovne menjave med državami članicami je izvozna (pri

odpremah) oziroma uvozna (pri prejemih) blagovna pošiljka, ki je glede na metodološka

priporočila vključena v zajetje. Spremlja se blagovna menjava na ozemlju Slovenije z drugimi

državami članicami.

Zajetje Poročevalska enota za Intrastat je vsak davčni zavezanec, ki je udeležen v blagovni menjavi z

drugimi državami članicami in katerega vrednost blagovne menjave pri odpremah blaga in/ali

pri prejemih blaga presega vključitveni prag za poročanje. Vključitveni prag je vnaprej

določena vrednost blagovne menjave z državami članicami za posamezen tok blaga

(odpreme, prejemi blaga). Vključitveni prag je v letu 2013 znašal 200.000 EUR za odpreme in

120.000 EUR za prejeme blaga. Poleg vključitvenega praga je za posamezen tok blaga



5/35

določen tudi posebni prag poročanja, ki predstavlja vrednost blagovne menjave z državami

članicami, nad katero podjetje poleg obveznih podatkov poroča tudi podatke o pogojih

dobave, vrsti transporta in statistični vrednosti. Posebni prag je v letu 2013 znašal 9.000.000

EUR za odpreme blaga in 4.000.000 EUR za prejeme blaga. Vrednost vključitvenega oziroma

posebnega praga za posamezen tok blaga določi Statistični urad najkasneje do 31. oktobra za

naslednje leto. Višina vključitvenih in posebnih pragov se izračuna na podlagi podatkov o

blagovni menjavi podjetij z drugimi državami članicami v zadnjih 12 mesecih, poročanih za

Intrastat in za namene obračuna DDV (podatki poročani na obrazcih DDV-O). Višino pragov

se določi tako, da se doseže s strani Eurostata predpisana stopnja zajetja poročanih podatkov;

ta je v letu 2013 znašala najmanj 97 % vrednosti blagovne menjave za odpreme blaga in 95 %

vrednosti blagovne menjave za prejeme blaga (država članica lahko oceni največ 3 % oziroma

5 % skupne vrednosti blagovne menjave z drugimi državami članicami, vsaj 97 % oziroma 95

% vrednosti blagovne menjave pa mora biti poročano za Intrastat sistem).

Obveznost poročanja podatkov za Intrastat sistem za zadevno leto lahko nastane tudi med

letom, če kumulativna vrednost blagovne menjave podjetja – ugotovljena na podlagi podatkov

o dobavah/pridobitvah blaga v/iz drugih držav članic, poročanih na obrazcih DDV-O – z

drugimi državami članicami od začetka zadevnega leta preseže vključitveni prag. Podjetje

začne poročati podatke od vključno tistega meseca v tekočem letu, v katerem je bil presežen

vključitveni prag.

Statistični urad mesečno preverja in določa obveznost poročevalskih enot za poročanje za

Intrastat. Seznam poročevalskih enot za zadevno leto se pripravi na podlagi podatkov o

vrednosti blagovne menjave podjetij z državami članicami v preteklem koledarskem letu.

Obveznost poročanja podatkov za zadevno leto se za posamezna podjetja določi na podlagi

podatkov, ki so jih za predhodno koledarsko leto poročala za Intrastat, ter podatkov o

vrednosti dobav blaga in/ali pridobitev blaga v/iz drugih držav članic, ki so jih za predhodno

leto poročala na obrazcih DDV-O.

Poročevalska enota poroča podatke samo za tisti tok blaga, pri katerem je presegla

vključitveni prag. Obveznost poročanja podatkov traja 12 mesecev oziroma do prejema

obvestila o prenehanju obveznosti poročanja. Poročevalske enote o nastanku ali prenehanju

obveznosti poročanja podatkov obvešča Carinski urad.

V tabeli 0.1 prikazujemo število poročevalskih enot za Intrastat, ki so bile vključene v

poročanje podatkov za Intrastat v posameznih mesecih leta 2013 glede na tok blaga;

prikazano je tudi število poročevalskih enot za odpreme in prejeme blaga po posameznih

mesecih ter glede na prag poročanja (okoli 10 % poročevalskih enot presega posebni prag). Iz

tabele je razvidno, da se število poročevalskih enot od začetka leta iz meseca v mesec

povečuje in da doseže najvišje število v mesecu decembru; januarja v naslednjem letu to

število upade zaradi letnega izključevanja poročevalskih enot iz obveznosti poročanja

podatkov.



6/35

Tabela 0.1: Število poročevalskih enot (PE) po mesecih, 2013

Mesec PE skupaj1)

PE pod poseb.

pragom PE nad poseb.

pragom PE prejemi PE odpreme Deklaranti z vsaj eno PE

Januar 6.279 5.602 677 5.617 2.137 926

Februar 6.280 5.603 677 5.610 2.146 946

Marec 6.320 5.643 677 5.642 2.171 960

April 6.366 5.689 677 5.681 2.197 983

Maj 6.399 5.724 675 5.711 2.214 990

Junij 6.475 5.803 672 5.780 2.235 995

Julij 6.638 5.963 675 5.951 2.459 1.000

Avgust 6.710 6.037 673 6.011 2.514 1.008

September 6.832 6.159 673 6.114 2.573 1.021

Oktober 6.965 6.296 669 6.218 2.665 1.031

November 7.093 6.425 668 6.338 2.732 1.047

December 7.303 6.634 669 6.530 2.805 1.063

Povprečje 6.638 5.965 674 5.934 2.404 998

1) Skupno število poročevalskih enot (stolpec PE skupaj) se ne ujema s seštevkom stolpcev PE prejemi in PE odpreme, ker

so določene poročevalske enote vključene v poročanje podatkov za Intrastat za oba toka blaga.

V tabeli 0.2 je prikazano število poročevalskih enot po posameznih letih, glede na posamezen

tok blaga (prejemi, odpreme ali oba toka blaga) in na prag poročanja. Iz tabele je razvidno, da

je v predhodnih letih število poročevalskih enot iz leta v leto v glavnem naraščalo, razen v

letu 2007, ko se je število poročevalskih enot pri odpremah blaga znatno zmanjšalo zaradi

zvišanja vrednosti vključitvenega praga za odpreme blaga s 85.000 EUR na 200.000 EUR.

V letu 2009 se je število poročevalskih enot pri prejemih blaga glede na leto 2008 zmanjšalo

za 10 %; v letu 2010 se je število poročevalskih enot pri prejemih blaga glede na leto 2009

zmanjšalo za nekoliko manj, in sicer za 6 %. V letu 2011 je, za razliko od predhodnih dveh

let, opazen porast števila poročevalskih enot, in sicer glede na leto 2010 za 2 % pri prejemih

blaga ter za 5 % pri odpremah blaga. V letu 2012 se je nadaljevala rast števila poročevalskih

enot pri odpremah blaga (za 2 %), medtem ko se je število poročevalskih enot pri prejemih

blaga znižalo za 0,8 %. Glede na predhodno leto se je v letu 2013 število poročevalskih enot

pri prejemih blaga le malo povečalo (za 1 %); število poročevalskih enot pri odpremah blaga

pa se je v letu 2013 glede na leto 2012 povečalo za 16 %.

Tabela 0.2: Število poročevalskih enot, 2004–20132)

Leto

Število poročevalskih enot pri prejemih blaga

Število poročevalskih enot pri odpremah blaga

Število poročevalskih enot za oba toka blaga

skupaj nad posebnim

pragom skupaj nad posebnim

pragom skupaj nad posebnim

pragom

2004 4.806 577 1.723 197 1.133 164

2005 5.090 574 1.989 200 1.382 165

2006 5.963 681 2.380 215 1.609 168

2007 6.875 709 2.004 214 1.505 175

2008 7.584 811 2.289 242 1.682 198

2009 6.807 702 2.281 244 1.609 194

2010 6.384 543 2.251 217 1.604 173

2011 6.511 609 2.366 230 1.666 180

2012 6.458 619 2.414 242 1.701 192

2013 6.530 611 2.805 240 2.031 183

2) Število poročevalskih enot se nanaša na stanje v decembru posameznega leta.



7/35

V okviru Intrastat sistema se spremlja podatke o fizičnem toku oziroma gibanju blaga (ter tudi

posebna gibanja, kot na primer gibanje električne energije in plina) med Slovenijo in drugimi

državami članicami: podatke o poslovnih pošiljkah blaga, namenjenega za rabo, potrošnjo,

investicije ali preprodajo; o pošiljkah blaga iz ene države članice v drugo brez izvršitve

nakupa/prodaje; o vračilih proizvodov in nadomestnih dobavah proizvodov ter o nekaterih

drugih vrstah poslov. Za Intrastat se ne poroča o storitvah (izjema je oplemenitenje blaga), o

blagu v tranzitu in o nekaterih drugih odpremah in prejemih blaga, ki so posebej opredeljeni v

predpisih s področja statistike o blagovni menjavi med državami članicami.

Zbiranje podatkov Z vstopom Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije z državami članicami od

1. junija 2004 dalje zbirajo v okviru Intrastat sistema oziroma statističnega raziskovanja

Intrastat.

V skladu z zakonom o državni statistiki ter srednjeročnim in letnim programom statističnih

raziskovanj je v Sloveniji za organizacijo Intrastat sistema odgovoren Statistični urad

Republike Slovenije. Po zgledu organiziranosti Intrastat sistema v drugih državah članicah sta

Statistični urad in Carinska uprava Republike Slovenije sklenila sporazum o sodelovanju

oziroma delitvi dela in stroškov pri izvajanju statističnega raziskovanja Intrastat. V skladu s

sporazumom je, v okviru Carinske uprave Republike Slovenije, za zbiranje in kontrolo

podatkov, za sodelovanje s podjetji in za odpravljanje napak v poročanih podatkih za vse

poročevalske enote v Sloveniji odgovoren Carinski urad Nova Gorica. Statistični urad pa je

odgovoren za nadzor sistema, statistično metodologijo, zajetje, ocene in izkazovanje

podatkov.

Podatki se zbirajo neposredno od podjetij, ki so obvezna poročati za Intrastat sistem oziroma

so poročevalske enote za Intrastat sistem. Poročevalske enote lahko delno ali v celoti

prenesejo izvajanje poročanja podatkov na tretjo osebo (deklaranta), vendar so še vedno

odgovorne za pravočasnost, popolnost in točnost posredovanih podatkov. Opomini za

zakasnelo poročanje ali neporočanje podatkov se pošiljajo poročevalskim enotam. V Sloveniji

je približno 37 % poročevalskih enot za Intrastat preneslo izvajanje poročanja na deklaranta

(npr. računovodski servis, špeditersko podjetje itd.). Posamezni deklarant lahko poroča

podatke za več poročevalskih enot.

Poročevalska enota mora podatke poročati mesečno. Poročani podatki se nanašajo na

koledarski mesec, v katerem je bilo blago odpremljeno ali prejeto. Zaradi povezave med

podatki za Intrastat in podatki za namene obračuna DDV se lahko obdobje poročanja

prilagodi na mesec, ko je bila za blago izdana faktura. V primeru postopnih dobav

razstavljenega blaga se lahko podatke poroča v mesecu, ko je bila opravljena zadnja dobava.

Rok za poročanje podatkov za predhodni mesec je od 1. do 15. dneva v tekočem mesecu.

Poročanje podatkov za tekoči mesec v tekočem mesecu ni možno.

Poročevalska enota lahko podatke poroča na elektronski način (z izmenjavo elektronskih

sporočil ali preko spletnega obrazca) ali na papirnem obrazcu (poročanje na papirnem obrazcu

je bilo možno do konca leta 2013, ko se je ukinilo). Za poročanje z izmenjavo elektronskih

sporočil potrebujejo poročevalske enote in deklaranti informacijsko orodje za poročanje za

Intrastat z elektronskimi sporočili prek sistema elektronskega poslovanja Carinske uprave

Republike Slovenije. Izmenjava sporočil je mogoča neposredno preko sporočilnih vrst (MQ)



8/35

sistema slovenske javne uprave na Ministrstvu za javno upravo ali posredno, prek ponudnikov

storitev in orodij elektronskega poslovanja. Drugi način elektronskega poročanja je poročanje

podatkov prek nacionalno razvitega spletnega obrazca (spletne aplikacije; na razpolago je tudi

različica v angleškem jeziku); ta način poročevalskim enotam in deklarantom omogoča

številne funkcionalnosti za enostavnejše poročanje (med drugim tudi možnost uvoza vnaprej

pripravljenih datotek iz informacijskega sistema podjetja). Spletni obrazec se lahko uporablja

tako za potrebe poročanja kot za pregled že poslanih dokumentov. Poročanje podatkov prek

spletnega obrazca je brezplačno. Za dostop do spletnega obrazca in za poročanje podatkov z

izmenjavo elektronskih sporočil je potrebno pridobiti digitalno potrdilo enega od

kvalificiranih izdajateljev teh potrdil v Sloveniji. Geslo za dostop do spletnega obrazca dodeli

Carinski urad.

Poročevalske enote so podatke lahko poročale tudi na papirnih obrazcih, katere so natisnile s

spletne strani Intrastat, ali pa so jih dobile od Carinskega urada. Poročevalske enote so lahko

pripravile tudi svoje izpise poročil (obrazcev) za Intrastat. Zaradi avtomatske obdelave

papirnih obrazcev s pomočjo optičnega branja (OCR) je morala biti oblika izpisov v poročilih

(obrazcih) za Intrastat popolnoma enaka kot oblika predpisanih papirnih obrazcev za odpreme

in prejeme, ki so bili objavljeni na prej omenjeni spletni strani. Obstajali sta dve vrsti papirnih

obrazcev, obrazec za odpreme blaga in obrazec za prejeme blaga, ki sta se izpolnjevala

ločeno.

Tabela 0.3.a: Delež poročane vrednosti in delež podjetij za prejeme blaga, 2009–2013

Delež poročane vrednosti (%) Delež podjetij (%)

Način poročanja 2009 2010 2011 2012 2013 2009 2010 2011 2012 2013

Spletni obrazec

33,3

36,2

41,6

44,3

45,0

44,7

49,5

53,3

56,4

60,7

Elektronska sporočila

59,4

58,6

54,4

50,5

47,6

36,7

34,3

31,3

28,3

26,2

Papirni obrazci

7,3

5,2

4,0

5,1

7,4

18,6

16,2

15,4

15,3

13,1

Tabela 0.3.b: Delež postavk in delež obrazcev za prejeme blaga, 2009–2013

Delež postavk (%) Delež obrazcev (%)

Način poročanja 2009 2010 2011 2012 2013 2009 2010 2011 2012 2013

Spletni obrazec

32,7

36,8

39,3

43,1

46,8

31,5

33,7

35,7

38,8

42,4


63,9

60,2

58,0

54,5

51,2

59,5

58,8

57,0

53,7

51,3

Papirni obrazci

3,4

3,0

2,7

2,4

1,9

9,1

7,5

7,3

7,5

6,4

V tabelah od 0.3.a do 0.4.b so prikazani deleži poročane vrednosti podjetij, postavk in

obrazcev pri posameznih načinih poročanja za posamezen tok (prejemi in odpreme) blaga po

letih. Razvidno je, da je pri poročanju podatkov s papirnimi obrazci delež poročane vrednosti

razmeroma majhen (manj kot 5 % pri odpremah blaga in malo nad 5 % pri prejemih blaga); še

manjši je delež postavk (zapisov s podatki v obrazcu), medtem ko znaša delež poročevalskih

enot okoli 14 %, iz česar se lahko sklepa, da so poročanje na papirnih obrazcih, kot kaže,

uporabljala majhna podjetja. Iz tabel je tudi razviden trend naraščanja deležev pri poročanju

preko spletnega obrazca in sovpadajoč trend zmanjševanja deleža poročanja z izmenjavo

elektronskih sporočil. Leta 2007 je bila uvedena možnost uvoza XML datotek iz



9/35

informacijskega sistema podjetij v spletni obrazec in posledično se je v naslednjih letih znatno

povečal delež podjetij in deklarantov, ki so začeli poročati podatke preko spletnega obrazca,

in sicer na račun poročanja prek izmenjave elektronskih sporočil. Glede na delež poročane

vrednosti in delež postavk pa poročanje z izmenjavo elektronskih sporočil še zmeraj

prevladuje, iz česar se lahko sklepa, da vrednostno največja podjetja v glavnem uporabljajo

slednji način poročanja podatkov.

Tabela 0.4.a: Delež poročane vrednosti in delež podjetij za odpreme blaga, 2009–2013

Delež poročane vrednosti (%) Delež podjetij (%)

Način poročanja 2009 2010 2011 2012 2013 2009 2010 2011 2012 2013

Spletni obrazec

28,7

32,2

34,8

38,8

41,1

45,3

48,8

52,9

55,8

60,2


67,5

65,0

62,3

57,1

55,7

38,5

36,4

33,3

30,0

27,3

Papirni obrazci

3,8

2,8

2,9

4,1

3,2

16,2

14,7

13,8

14,2

12,5

Tabela 0.4.b: Delež postavk in delež obrazcev za odpreme blaga, 2009–2013

Delež postavk (%) Delež obrazcev (%)

Način poročanja 2009 2010 2011 2012 2013 2009 2010 2011 2012 2013

Spletni obrazec

27,3

29,0

31,5

34,9

38,8

37,0

37,2

37,9

41,2

47,2


70,6

69,1

66,7

63,2

59,7

54,1

55,3

55,3

51,7

46,8

Papirni obrazci

2,2

1,9

1,8

1,8

1,5

8,9

7,4

6,7

7,1

6,0

Iz spodnje tabele (tabela 0.5) je razvidno, da je povprečno število obrazcev oziroma postavk

znatno večje pri prejemih blaga kot pa pri odpremah blaga, ne glede na to, ali poročevalska

enota poroča sama ali preko deklaranta. Povprečno skupno število mesečno prejetih obrazcev

je v letu 2013 znašalo 17.881, povprečno mesečno število postavk pa 337.027. V letu 2013 je

bilo prejetih skupaj 214.568 obrazcev, ki so vsebovali 4.044.321 postavk.

Tabela 0.5: Število prejetih obrazcev in postavk glede na poročevalske enote in tok blaga v letu 2013

PE, ki poročajo same PE, ki poročajo preko deklaranta PE skupaj

Tok blaga Odpreme Prejemi Odpreme Prejemi -

Povprečno število obrazcev na mesec 3.161 6.926 1.988 5.807 17.881

Povprečno število postavk na mesec 39.730 156.026 27.487 113.783 337.027

Število obrazcev v letu 2013 37.930 83.109 23.851 69.678 214.568

Število postavk v letu 2013 476.764 1.872.313 329.846 1.365.398 4.044.321

Poročana vrednost v 1000 EUR 9.789.731 10.483.651 5.446.839 5.925.447 31.645.669

Za pomoč pri elektronskem načinu poročanja podatkov obstaja na Carinskem uradu »help

desk«, ki poročevalskim enotam in deklarantom nudi metodološko in tehnično podporo pri

poročanju podatkov. Bolj zapletene metodološke probleme, s katerimi se srečujejo podjetja,

ko poročajo podatke za Intrastat, pa Carinski urad posreduje Statističnemu uradu.

Najpogostejše naloge, s katerimi se srečujejo zaposleni v službi za pomoč uporabnikom, so

vprašanja in obveščanje poročevalskih enot v zvezi z obveznostjo poročanja podatkov za

Intrastat, svetovanje glede pravilnega izpolnjevanja poročil (obrazcev) za Intrastat, pomoč pri

uvrščanju blaga v ustrezne šifre Kombinirane nomenklature, vprašanja v zvezi z opomini in s



10/35

sankcijami za neporočanje podatkov, vprašanja v zvezi s kontrolami podatkov, svetovanje v

zvezi z elektronskim poročanjem podatkov in iskanjem informacij na internetu.

Za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za Intrastat z metodološkega vidika so na voljo

Navodila za poročevalske enote, ki so objavljena na spletni strani Intrastat

(http://www.stat.si/intrastat.asp). Navodila Statistični urad posodablja letno, v skladu z

metodološkimi in drugimi spremembami na področju statistike o blagovni menjavi med

državami članicami. Na omenjeni spletni strani so poleg omenjenih navodil uporabnikom na

voljo tudi šifranti, klasifikacije in nomenklature, ki so potrebni pri izpolnjevanju obrazcev za

Intrastat, predpisi s področja statistike o blagovni menjavi med državami članicami ter drugi

metodološki dokumenti.

Ključne spremenljivke V okviru raziskovanja Intrastat so ključne spremenljivke statistična vrednost blaga, neto masa

blaga, količina v dodatni merski enoti, 8-mestna šifra KN in država partnerica (država

odpreme/namena).

Ključne statistike Ključne objavljene statistike so: skupna vrednost blagovne menjave z državami članicami na

strani odprem in prejemov blaga v posameznih obdobjih, indeks gibanja vrednosti blagovne

menjave, prikaz blagovne menjave (vrednostni in količinski podatki) po proizvodih (KN,

SMTK, BEC, SKD) in prikaz blagovne menjave (vrednostni in količinski podatki) po državah

trgovinskih partnericah.

Definicije in pojasnila

Fakturna vrednost blaga je fakturirani (plačljivi) znesek za blago. Če fakturna vrednost

proizvoda ni znana, se mora oceniti v višini zneska, ki bi bil zaračunan pri običajni prodaji ali

običajnem nakupu blaga. Fakturna vrednost ne vsebuje DDV in trošarin. Fakturna vrednost

vključuje stroške prevoza, natovarjanja in zavarovanja samo, če ti niso prikazani kot ločena

postavka na računu. Pri poročanju o fakturni vrednosti se upošteva znesek z računa (fakture)

po odbitju vrednosti popustov in rabatov. Fakturna vrednost se navede v evrih (EUR). Za

preračun vrednosti iz druge valute v EUR se uporabi srednji mesečni tečaj Banke Slovenije.

Statistična vrednost blaga je vrednost blaga na slovenski meji. Pri izvozu oziroma odpremah

blaga je prikazana po pariteti tipa FOB, pri uvozu oziroma prejemih blaga pa po pariteti tipa

CIF. Statistična vrednost blaga temelji na fakturni vrednosti blaga, ki so ji v celoti ali delno

prišteti ali od katere so odšteti (odvisno od paritete) stroški natovarjanja, prevoza in

zavarovanja.

Količina izvoženega/uvoženega blaga je prikazana v neto masi. Neto masa je dejanska masa

proizvoda (brez embalaže).

Količina blaga je lahko prikazana tudi v dodatni merski enoti pri tistih proizvodih, pri

katerih je ta enota predpisana v KN.

http://www.stat.si/intrastat.asp



11/35

Kot država trgovinska partnerica je pri izvozu prikazana država namena, pri uvozu pa

država odpreme. Če ta ni znana, je pri izvozu prikazana država, kamor je blago naslovljeno,

oziroma zadnja znana država, v katero se pošilja blago, pri uvozu pa država, od koder je blago

prispelo. Za prikaz po državah je uporabljena evropska nomenklatura držav in ozemelj za

statistiko zunanje trgovine Skupnosti in statistiko trgovine med državami članicami

(Geonomenklatura).

Država namena je tista država, v kateri je bilo blago sproščeno v prost promet za uporabo ali

nadaljnjo predelavo.

Država odpreme je država, iz katere je bilo blago odpremljeno v Slovenijo.

Država porekla je tista, v kateri je bilo blago proizvedeno. Za blago, ki je bilo pomembno

predelano ali obdelano drugje kot tam, kjer je bilo proizvedeno, je država porekla tista, v

kateri je bila opravljena predelava (država porekla je navedena le pri prejemih blaga).

Dobavni pogoji (Incoterms) so trgovinske klavzule, ki se uporabljajo v prodajni pogodbi.

Določajo pravice in obveznosti strank prodajne pogodbe glede dobave prodanega blaga.

Šifra blaga po Kombinirani nomenklaturi (KN). KN je podrobna klasifikacija blaga

oziroma proizvodov (vsebuje okoli 10.000 8-mestnih šifer blaga in proizvodov), ki hkrati

služi za namene carine, zunanjetrgovinske statistike, kmetijske in drugih politik v zvezi z

blagovno menjavo. KN temelji na mednarodnem Harmoniziranem sistemu nazivov in

šifriranja blaga (HS). Skrbnik za KN je Evropska komisija. Posodablja se jo letno. Statistični

urad jo objavlja na strani: http://www.stat.si/intrastat.asp.

Referenčno obdobje (obdobje poročanja) je koledarski mesec odpreme ali prejemov blaga.

Referenčno obdobje se lahko prilagodi z namenom upoštevanja povezave z davkom na

dodano vrednost (DDV) in s carinskimi obveznostmi.

Vrsta posla služi za označevanje tipa oz. vrste trgovinskih transakcij.

Vrsta transporta na meji služi za označevanje načina transporta, s katerim blago prispe ali

zapusti statistični teritorij države.

Davčna številka podjetja služi za identifikacijo poročevalskih enot v Intrastat sistemu.

Tok blaga opredeljuje smer gibanja blagovne menjave glede na statistični teritorij države

članice (odpreme blaga v drugo državo članico, prejem blaga iz druge države članice).

Navedene spremenljivke oziroma podatki se delijo na obvezne in neobvezne (opcijske)

podatke. Glede na temeljni predpis o statistiki blagovne menjave z državami članicami mora

država članica obvezno zbirati naslednje podatke: identifikacijska številka poročevalske

enote, referenčno obdobje, tok (prejemi/odpreme), šifra blaga (8-mestna šifra KN), država

trgovinska partnerica, vrednost blaga, količina blaga (izražena v neto masi v kilogramih in/ali

dodatni merski enoti), vrsta posla (na 1-mestni ravni). V Sloveniji se poleg obveznih podatkov

od poročevalskih enot zbirajo tudi naslednji opcijski podatki: država porekla (pri prejemih),

vrsta posla (na 2-mestni ravni) ter od poročevalskih enot nad posebnim pragom še pogoji

dobave (INCOTERMS) in vrsta transporta.




12/35

Obdelava podatkov Obdelava Intrastat podatkov se izvede pred objavo podrobnih podatkov, ki je v roku T+70 dni

za določeno referenčno obdobje oz. referenčna obdobja (pri obdelavi podatkov za določeno

referenčno obdobje se izvede ponovna obdelava podatkov kumulative predhodnih referenčnih

obdobij določenega leta).

V juniju 2014 se je pri obdelavi Intrastat podatkov uvedel modificiran oziroma nov postopek

za pripravo oziroma izračun ocen o vrednosti blagovne menjave med državami članicami,

katere se ni poročalo za Intrastat oz. za neporočane podatke (z novim postopkom so bile

pripravljene tudi ocene za neporočane podatke v končnih podatkih za leto 2013).

1. faza postopka za izračun ocen za neodgovor oz. izračun manjkajočih podatkov o vrednosti

prejemov in/ali odprem blaga v določenem referenčnem obdobju za poročevalsko enoto, ki ni

posredovala svojih Intrastat podatkov je ostala v bistvu nespremenjena. V primeru

neodgovora se manjkajoče podatke nadomesti s podatki o vrednosti pridobitev blaga in/ali

dobav blaga v druge države članice, ki jih je poročevalska enota za zadevno referenčno

obdobje poročala na obrazcu DDV-O. Ker se od začetka leta 2010 naprej podatke o vrednosti

dobav blaga in vrednosti dobav storitev v druge države članice poroča v isto polje obrazca

DDV-O, se za določitev vrednosti dobav blaga v druge države članice uporabijo tudi

informacije oz. podatki o vrednosti dobav blaga in storitev v druge države članice, ki jih je

poročevalska enota za zadevno referenčno obdobje poročala v svojem rekapitulacijskem

poročilu (obrazec RP-O, v katerem se vrednosti dobav blaga in vrednosti dobav storitev

subjektom, ki so identificirani za obračun DDV v drugih državah članicah, poroča v ločenih

poljih). Novost v 1. fazi postopka je v tem, da se nato te nadomestne podatke za posamezne

poročevalske enote, pridobljene iz DDV-O/RP-O obrazcev, pomnoži s “korekcijskimi

faktorji”, izračunanimi kot povprečno razmerje med vrednostjo prejemov (odprem) blaga in

vrednostjo pridobitev (dobav) blaga na podlagi podatkov, ki jih je določena poročevalska

enota poročala za predhodna referenčna obdobja.

2. faza postopka oziroma razdelitev ocen za neodgovor po državah trgovinskih partnericah in

po proizvodih oz. 8-mestnih šifrah KN pa se izvede na drugačen način kot prej. S prejšnjim

postopkom razdelitve vrednosti ocen za neodgovor se je za poročevalsko enoto, ki je že

poročala podatke za Intrastat, porazdelitev izvedla glede na strukturo podatkov po državah

partnericah in 8-mestnih šifrah KN v zadnje razpoložljivih oz. predhodno poročanih Intrastat

podatkih zadevne poročevalske enote. Pri novo vključenih poročevalskih enotah (ki še nikoli

niso poročale podatkov za Intrastat sistem) pa je bila vrednost ocen za neodgovor glede držav

partneric in šifer KN uvrščena med neznano (neznana država partnerica/neznan proizvod oz.

šifra KN 9900 0000).

Po spremenjeni metodi v 2. fazi postopka se razdelitev ocen za neodgovor po državah

partnericah in 8-mestnih šifrah KN izvede z ločenimi postopki za navedeni spremenljivki.

Razdelitev vrednosti ocen za neodgovor poročevalske enote za določeno referenčno obdobje

po državah partnericah se izvede za odpreme blaga glede na strukturo podatkov o dobavah

blaga v posamezne druge države članice iz obrazcev RP-O oziroma za prejeme blaga glede na

strukturo “VIES” podatkov o pridobitvah blaga iz drugih držav članic za to poročevalsko

enoto za zadevno referenčno obdobje. “VIES” podatki so podatki o vrednosti dobav blaga

slovenskim podjetjem, ki jih posamezni subjekti identificirani za obračun DDV v drugih

državah članicah poročajo v svojih rekapitulacijskih poročilih oz. zrcalni podatki o vrednosti



13/35

pridobitev blaga slovenskih zavezancev za obračun DDV iz drugih držav članic. Če za

poročevalsko enoto ni razpoložljivih RP-O in “VIES” podatkov za zadevno referenčno

obdobje, se razdelitev izvede glede na strukturo podatkov o prejemih in/ali odpremah blaga v

druge države članice, ki jih je poročevalska enota poročala za Intrastat v zadevnem letu

oziroma glede na strukturo Intrastat podatkov iz predhodnega oziroma predpredhodnega leta,

če ni razpoložljivih Intrastat podatkov poročevalske enote za zadevno oziroma predhodno

leto. V primeru, da ni nobenih razpoložljivih Intrastat podatkov se razdelitev izvede glede na

strukturo podatkov iz obrazcev RP-O (za odpreme blaga) oziroma strukturo “VIES” podatkov

(za prejeme blaga) za zadnje razpoložljivo referenčno obdobje v zadevnem letu oziroma

zadnje razpoložljivo referenčno obdobje predhodnega oziroma predpredhodnega leta, če ni

razpoložljivih RPO in “VIES” podatkov za zadevno oziroma za predhodno leto. V primeru,

da tudi teh podatkov ni na voljo, se razdelitev izvede glede na strukturo podatkov o prejemih

in/ali odpremah blaga v druge države članice, kot jo imajo referenčna podjetja oz.

poročevalske enote z isto 3-mestno šifro SKD kot zadevna poročevalska enota. V primeru, da

ni mogoče tvoriti statistično ustrezne skupine poročevalskih enot z isto 3-mestno šifro SKD,

pa se razdelitev ocen za poročevalsko enoto izvede glede na strukturo podatkov o prejemih

in/ali odpremah blaga v druge države članice, kot jo ima posebej tvorjena populacija

poročevalskih enot tik nad vključitvenim pragom.

Razdelitev vrednosti ocen za neodgovor poročevalske enote za določeno referenčno obdobje

po 8-mestnih šifrah KN se izvede glede na strukturo podatkov po 8-mestnih šifrah KN

(ločeno za odpreme in prejeme blaga), ki jih je poročevalska enota poročala za Intrastat v

zadevnem letu, oziroma glede na strukturo Intrastat podatkov po 8-mestnih šifrah KN iz

predhodnega oziroma predpredhodnega leta, če ni razpoložljivih Intrastat podatkov te

poročevalske enote za zadevno oziroma predhodno leto. V primeru, da za poročevalsko enoto

ni na voljo nobenih Intrastat podatkov, se razdelitev izvede glede na strukturo podatkov po 8-

mestnih šifrah KN (ločeno za odpreme in prejeme blaga), kot jo imajo referenčna podjetja oz.

poročevalske enote z isto 3-mestno šifro SKD kot zadevna poročevalska enota. V primeru, da

ni mogoče tvoriti statistično ustrezne skupine poročevalskih enot z isto 3-mestno šifro SKD,

pa se razdelitev ocen po šifrah KN za poročevalsko enoto izvede glede na strukturo podatkov

po 8-mestnih šifrah KN, kot jo ima določena populacija poročevalskih enot tik nad

vključitvenim pragom (tako skupine poročevalskih enot z isto 3-mestno šifro SKD kot

določena populacija poročevalskih enot tik nad vključitvenim pragom se tvorijo iz Intrastat

podatkov poročanih v predhodnem letu).

V primeru manjkajočih podatkov poročevalskih enot o vrednosti njihovih prejemov in/ali

odprem blaga pred Prvo objavo (agregatni podatki, T+40), ko podatki iz obrazcev DDV-O za

zadevno referenčno obdobje še niso razpoložljivi, se neodgovori poročevalskih enot

izračunajo na podlagi “zgodovinskih” podatkov iz obrazcev DDV-O teh poročevalskih enot,

popravljenih za stopnjo rasti blagovne menjave v zadevnem referenčnem obdobju glede na

predhodna obdobja. Ocene za neodgovor se izračunajo na agregatni ravni poročevalskih enot,

ki niso posredovale Intrastat podatkov.

Kot neodgovor enote se obravnava tudi poročevalske enote, za katere se od Carinskega urada

dobi informacijo o tem oziroma se naknadno ugotovi, da so za določeno referenčno obdobje

posredovala napačne podatke ali niso posredovala podatkov v celoti (delni odgovor). Podatke

teh poročevalskih enot se nato izloči iz poročanih podatkov in se jih obravnava na enak način,

kot se obravnava neodgovor enote. Drugi postopki za urejanje podatkov so opisani v točki

2.2.3.2 Kontrole za zaznavanje napak



14/35

Objavljanje rezultatov Roki za izkazovanje zunanjetrgovinskih podatkov so usklajeni s predpisi EU o statistiki

blagovne menjave med državami članicami. Agregatni podatki o blagovni menjavi Slovenije

z državami članicami se objavijo 40 dni po koncu referenčnega obdobja, podrobni podatki pa

se objavijo 70 dni po koncu referenčnega obdobja.

Rezultati se objavljajo v absolutni obliki, agregatni podatki pa tudi v relativni obliki (indeksi).

Objavljajo se v publikacijah ter na spletnih straneh Statističnega urada. Mesečno se podatki

objavljajo na spletu v Prvi objavi (agregatni podatki), v podatkovni bazi SI-STAT (podrobni

podatki) ter v publikaciji Pomembnejši statistični podatki o Sloveniji. Letno se podatki

objavljajo v Statističnem letopisu (do leta 2013), v publikaciji Slovenija v številkah in v

podatkovni bazi SI-STAT. Podatki so objavljeni v obliki tabel in grafikonov. Desezoniranih

podatkov se ne objavlja.

Vprašalnik Spletni obrazec je dostopen na naslovu: http://intrastat-surs.gov.si/.

Metodološka pojasnila Metodološka pojasnila so dostopna na spletnem naslovu: http://www.stat.si/intrastat.asp.

1 Ustreznost

Ustreznost opisuje, do katere stopnje statistični podatki zadovoljujejo potrebe uporabnikov.

Stopnja ustreznosti je določena glede na to, ali so na voljo vsi statistični podatki, ki jih

uporabniki potrebujejo, in do katere mere objavljeni podatki in prav tako tudi uporabljeni

koncepti (definicije, klasifikacije) ustrezajo potrebam uporabnikov.

1.1 Uporabniki podatkov iz raziskovanja

1.1.1 Ključni uporabniki podatkov iz raziskovanja

Tabela 1.1: Ključni uporabniki podatkov iz raziskovanja

Javni sektor

Banka Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, Gospodarska zbornica

Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za zunanje

zadeve, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ministrstvo za

finance, Združenje delodajalcev Slovenije, Službe vlade RS

Gospodarski subjekti

Abanka d.d., NLB d.d., Bank Austria Creditanstalt AG, Merkur d.d.,

Trimo d.d., Citroen Slovenija d.o.o., Revoz d.d.

Znanost, raziskovanje in

izobraževanje

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze

v Ljubljani – Ekonomski inštitut Pravne fakultete, Inštitut za

ekonomska raziskovanja, Kmetijski inštitut Slovenije, FDV

Splošna javnost DA

Mediji Dnevnik, Delo, Finance, RTV Slovenija, Radio Slovenija, POP TV

Tuji uporabniki

Eurostat, Evropska centralna banka, Evropska Komisija, Združeni

narodi, Mednarodni denarni sklad, OECD, Deutsche Bundesbank,

ambasade in konzularna predstavništva tujih držav v Sloveniji

Notranji uporabniki Statistični urad republike Slovenije (makroekonomske statistike)

http://intrastat-surs.gov.si/




15/35

1.1.2 Komuniciranje z uporabniki

Glavni institut, namenjen za komuniciranje med uporabniki in Statističnim uradom, je Sosvet

za statistiko zunanje trgovine, ki ga poleg predstavnikov Statističnega urada sestavljajo še

predstavniki ključnih uporabnikov. Sosvet se običajno sestaja letno. Člani Sosveta za

statistiko zunanje trgovine so predstavniki institucij, ki se pri svojem delu kakor koli srečujejo

s podatki o blagovni menjavi: Carinska uprava RS, Banka Slovenije, Ministrstvo za zunanje

zadeve, Institut za ekonomska raziskovanja, Ekonomski institut pravne fakultete, Kmetijski

institut Slovenije itd. Namen sosveta za statistiko zunanje trgovine je izmenjava aktualnih

informacij in predstavitev problemov, ki se pojavljajo pri zbiranju in pri nadaljnji uporabi

podatkov o blagovni menjavi. Obravnavajo se aktualne vsebinske teme: spremembe v

predpisih, metodologiji, zaupnost mikropodatkov, novosti pri izkazovanju podatkov in

pomembni projekti na področju statistike zunanje trgovine. Člani institucij, ki podatke o

blagovni menjavi uporabljajo za nadaljnje analize ali jih posredujejo svojim članom, na

Sosvetu poročajo o uporabi prejetih podatkov. Seja zadnjega sosveta je bila 20. 3. 2014; na

kateri so uporabniki podatkov statistike zunanje trgovine predvsem izrazili zaskrbljenost

glede znižanja kakovosti relevantnih podatkov zaradi načrtovane korenite reforme sistema

Intrastat, ki bo izvedena v okviru projekta SIMSTAT in »FRIBS-a«. Uporabniki so izrazili

željo, da jih Statistični urad na naslednji seji Sosveta seznani o poteku aktivnosti v okviru

projekta SIMSTAT. (https://www.stat.si/drz_stat_sosveti_seznam.asp?sosvet=20).

1.2 Delež manjkajočih statistik

Izračunavajo se vse zahtevane statistike, zato je delež manjkajočih statistik enak 0.

2 Točnost ocen

Točnost ocen je definirana kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične

obdelave, in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo.

2.1 Vzorčne napake

2.1.1 Postopek za izračun vzorčne napake

Raziskovanje ne poteka na podlagi slučajnega vzorca, zato ocene ne vsebujejo vzorčne

napake.

2.1.2 Vzorčna napaka

Glej točko 2.1.1.

2.1.3 Pojasnila

Glej točko 2.1.1.

2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak

Glej točko 2.1.1.

https://www.stat.si/drz_stat_sosveti_seznam.asp?sosvet=20



16/35

2.2 Pristranskost zaradi zajema

2.2.1 Postopek za izračun pristranskosti

Pristranskost zaradi zajema se izračuna tako, da od populacijske vrednosti statistike (npr.

celotna vrednost odprem blaga) odštejemo »zoženo« vrednost statistike (vrednost odprem

blaga, poročanih za sistem Intrastat) ter nato dobljeno razliko delimo s populacijsko

vrednostjo statistike (celotna vrednost odprem blaga).

Celotno populacijsko vrednost statistike oziroma celotno vrednost odprem ali prejemov blaga

dobimo kot seštevek vrednosti odprem oziroma prejemov blaga, poročanih za sistem Intrastat,

in vrednosti ocen za odpreme oziroma prejeme blaga pod vključitvenim pragom (neporočani

podatki oz. vrednost blagovne menjave pod vključitvenim pragom). Ocene za vrednost

blagovne menjave pod vključitvenim pragom se izračuna na enak način, kot se izračuna

vrednost ocen za neodgovor poročevalskih enot, s to razliko, da se v tem primeru postopek

izračuna izvede za poslovne subjekte, ki se jih identificira kot podjetja, udeležena v blagovni

menjavi z drugimi državami članicami pod vključitvenim pragom (niso poročevalske enote za

Intrastat sistem). Identificira se jih na podlagi podatkov o vrednosti pridobitev in/ali dobav

blaga iz/v druge države članice, ki jih ta podjetja poročajo na obrazcih DDV-O in RP-O.

2.2.2 Pristranskost

Pristranskost zaradi zajema za odpreme blaga znaša 0,02.

Pristranskost zaradi zajema za prejeme blaga znaša 0,03.

2.2.3 Pojasnila

Izračunane vrednosti pristranskosti predstavljajo delež celotne vrednosti odprem oziroma

prejemov blaga, ki je pod vključitvenim pragom za poročanje za Intrastat sistem.

2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje pristranskosti

Ni predvidenih ukrepov.

2.3 Nevzorčne napake

2.3.1 Napake zaradi neodgovora

2.3.1.1 Stopnja neodgovora enote

Kazalnik nam prikazuje delež enot, ki nam niso posredovale nobenega od želenih podatkov.

Določimo ga kot razmerje med številom enot, za katere nismo dobili nobenega podatka, in

številom vseh ustreznih enot. V spodnji tabeli so podane vrednosti kazalnika po posameznih

mesecih v letu 2013.



17/35

Tabela 2.1: Stopnja neodgovora enote v končnih podatkih za leto 2013

Tok I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

Povpr. vred

Število ustreznih enot

odpreme 2.137 2.146 2.171 2.197 2.214 2.235 2.459 2.514 2.573 2.665 2.732 2.804 2.404 prejemi 5.617 5.610 5.642 5.681 5.711 5.780 5.951 6.011 6.114 6.218 6.338 6.528 5.933

Število neodgovorov

odpreme 0 0 0 0 0 0 1 2 3 3 4 3 1,33 prejemi 1 1 1 1 1 1 2 3 4 5 6 9 2,92

Stopnja neodgovora (%)

odpreme 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,04 0,08 0,12 0,11 0,15 0,11 0,05 prejemi 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,03 0,05 0,07 0,08 0,09 0,14 0,05

2.3.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke

Stopnja neodgovora spremenljivke je enaka stopnji neodgovora enote, ker manjkajočih

spremenljivk zaradi kontrol popolnosti podatkov, ki se opravijo pred zajemom podatkov v

produkcijsko bazo, v prejetih obrazcih oziroma poročilih ni.

2.3.1.3 Uporabljeni postopki v primeru neodgovora

Za opis postopkov glej točko Obdelava podatkov.

2.3.1.4 Delež vstavljenih (imputiranih) podatkov

Ker se pri neodgovoru enote vstavijo podatki za vse spremenljivke, je delež imputiranih

podatkov pri vseh spremenljivkah enak stopnji neodgovora enote (glej tabelo 2.1).

2.3.1.5 Uporabljeni postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora

Glavni postopek za zmanjšanje stopenj neodgovora je pošiljanje opominov preko sistema za

opominjanje, če poročevalske enote ne posredujejo svojih poročil za Intrastat v predpisanem

roku za poročanje oz. od 1. do 15. dne v mesecu. V letu 2013 je znašal delež poročevalskih

enot, ki niso posredovale svojih poročil o odpremah in/ali prejemih blaga do roka, povprečno

16 %*

na mesec pri obeh tokovih blaga. Postopek opominjanja poteka v treh fazah.

Poročevalskim enotam, ki svojih poročil (za odpreme, za prejeme ali za oba toka) ne

posredujejo do roka, Carinski urad naslednji delovni dan pošlje prvi opomin. Poročevalskim

enotam, ki v roku dveh delovnih dneh po prejemu prvega opomina ne pošljejo svojih poročil

za Intrastat, se pošlje drugi opomin (povprečno 7 %* poročevalskim enotam na mesec pri

obeh tokovih blaga). V tem času uslužbenec Carinskega urada stopi v stik s poročevalsko

enoto (za katero je zadolžen), ki ni poročala do roka, ter poskuša ugotoviti razlog za

neporočanje. Če se poročevalska enota v treh delovnih dnevih po prejemu drugega opomina

še zmeraj ne odzove, se ji pošlje pisni opomin pred mandatno kaznijo, naslovljen na

odgovorno osebo v poročevalski enoti oz. podjetju (povprečno 4 %* poročevalskim enotam

na mesec pri obeh tokovih blaga). Postopki za pošiljanje opominov so vgrajeni v Intrastat

aplikacijo in se izvajajo z ustreznimi programi v modulu za register Intrastat (1. in 2. opomin

se pošiljata po elektronski pošti, razen poročevalskim enotam, ki nimajo elektronskega

naslova in se jim opomini pošljejo po faksu ali po pošti). Obstaja pa majhno število



18/35

poročevalskih enot, ki ne oddajajo poročil za Intrastat in proti katerim Carinski urad ne more

ustrezno ukrepati, ker naslov oziroma sedež teh podjetij ni znan.

*Izračunani deleži se nanašajo na delež poročevalskih enot, vključenih v poročanje za posamezen tok blaga.

2.3.2 Napake zaradi neustreznega pokritja

2.3.2.1 Delež nadpokritja

Napaka nadpokritja kaže število ali delež neustreznih enot v okviru glede na število vseh enot

v okviru. Število enot, ki predstavljajo nadpokritje, ločimo na enote, ki so neustrezne, in na

enote, ki jim je prenehala obveznost za poročanje.

Neustrezne so tiste enote, ki smo jih zaradi pomanjkljivih ali napačnih informacij začasno

vključili v okvir, ampak tja ne spadajo (npr. podjetje je bilo vključeno na podlagi poročanih

napačnih podatkov o pridobitvah ali dobavah blaga na obrazcu DDV-O). Podjetje je lahko

začasno neupravičeno vključeno v poročanje tudi zato, ker je opravljalo poslovne transakcije,

o katerih se ne poroča za raziskovanje Intrastat, se pa jih poroča za namene obračuna DDV na

obrazcu DDV-O (npr. računalniški programi, licence, tristranski posli, dobava storitev). Ko

podjetja, ki so bila neupravičeno vključena v poročanje za Intrastat sistem, o tem obvestijo

Statistični urad, se jih takoj izvzame iz obveznosti poročanja. Nadpokritje predstavljajo tudi

enote, ki so bile ob vključitvi v okvir še obvezne poročati za Intrastat sistem, vendar jim je

med letom zaradi statusnih sprememb (npr. stečaj, pripojitev, združitev, likvidacija, prenos

poslovanja idr.) prenehala obveznost za poročanje.

Med neustrezne enote bi lahko šteli tudi podjetja, ki so bila vključena v poročanje na podlagi

podatkov iz preteklih let (tj. pred letom 2013), vendar v zadevnem letu (2013) vrednost

prejemov ali odprem teh podjetij ni presegla vključitvenega praga. Ko posamezno podjetje

preseže vključitveni prag, mora poročati za Intrastat eno leto (12 mesecev) oziroma vse do

prejema obvestila o prenehanju obveznosti poročanja, in sicer ne glede na vrednost svojih

prejemov ali odprem v zadevnem letu. Leta 2013 je bilo takih poročevalskih enot okoli 190

pri odpremah blaga in okoli 730 pri prejemih blaga (na začetku leta 2014 se jih je nato z

»letnim izključevanjem« izključilo iz obveznosti poročanja).

Tabela 2.2: Delež nadpokritja1)

v letu 2013

Tok I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Povpr. vred.

Število vključenih enot

prejemi 5.617 5.610 5.642 5.681 5.711 5.780 5.951 6.011 6.114 6.218 6.338 6.528 5.617

odpreme 2.137 2.146 2.171 2.197 2.214 2.235 2.459 2.514 2.573 2.665 2.732 2.804 2.404

Število neustreznih enot

prejemi 42 11 7 15 16 18 25 23 25 29 30 19 22

odpreme 20 5 5 8 7 14 15 12 13 7 18 11 11

Stopnja nadpokritja (%)

prejemi 0,7 0,2 0,1 0,3 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,5 0,5 0,3 0,4

odpreme 0,9 0,2 0,2 0,4 0,3 0,6 0,6 0,5 0,5 0,3 0,7 0,4 0,5

1) Nanaša se na statusne spremembe podjetij; prikazana je stopnja nadpokritja zaradi napak na obrazcu DDV-O.



19/35

2.3.2.2 Napaka zaradi podpokritja

Napake podpokritja je v primerjavi z napakami nadpokritja težje meriti. Gre za pojav, ko

poročevalske enote niso bile vključene v raziskovanje, čeprav bi morale biti. Tu gre predvsem

za določene fizične ali poslovne osebe, ki bi po definiciji morale biti vključene v poročanje za

Intrastat, ampak niso.

Predvsem se to nanaša na poslovne osebe oziroma podjetja z manjkajočimi podatki za

obračun DDV. Gre za podjetja, ki bi podatke o svoji blagovni menjavi z državami članicami

morala poročati na obrazcu DDV-O, vendar obrazca ne oddajo ali ga oddajo z zamudo.

Posledično taka podjetja niso vključena v poročanje za Intrastat ali so vključena z zamudo.

Napaka podpokritja lahko nastane tudi zato, ker določeni poslovni subjekti opravljajo samo

določene vrste poslov, o katerih se podatke poroča za Intrastat sistem (npr. podatke o poslih

oplemenitenja), vendar ti posli niso predmet poročanja za namene obračuna DDV.

Do napake podpokritja pa lahko pride tudi v določenih redkih primerih, ki pa jih je malo. Ena

skupina takih redkih primerov so kmeti (fizične osebe), ki so bili udeleženi v blagovni

menjavi z drugimi državami članicami. Ker niso evidentirani v Poslovnem registru Slovenije

kot pravna oseba in o njih v davčnem registru ni na voljo razpoložljivih podatkov, se zato o

njih ne more voditi evidenca v registru Intrastat. Druga taka skupina pa so tuja podjetja, ki so

identificirana za obračun DDV v Sloveniji. Glede na njihov obseg blagovne menjave z

državami članicami bi morala poročati tudi za Intrastat, vendar njihov naziv in naslov nista

znana oziroma jih ni bilo možno najti v Poslovnem registru Slovenije ali carinskem registru,

posledično ni bilo možno stopiti v stik z njimi in jih vključiti v poročanje za Intrastat sistem.

2.3.2.3 Ukrepi za zmanjšanje napak zaradi neustreznega pokritja

Ukrep za zmanjšanje napak zaradi pokritja je pravočasno mesečno izključevanje oziroma

izločevanje podjetij iz obveznosti za poročanje. Ko se izkaže, da je bila obveznost poročanja

podatkov določenemu podjetju naložena neupravičeno, npr. na podlagi napačno izpolnjenih

podatkov v obrazcu DDV-O ali metodoloških razlik v poročanju za potrebe obračuna DDV,

se tako podjetje takoj izključi iz obveznosti poročanja. Enako se ravna tudi, če pride do

statusne spremembe podjetja (stečaj, likvidacija). Statistični urad po prejemu take informacije

o podjetju (praviloma izpiska iz sodnega registra) to podjetje izloči iz obveznosti poročanja.

Pri podpokritju (npr. posli oplemenitenja, manjkajoči podatki za obračun DDV ipd.)

Statistični urad nima ustreznih ukrepov za zmanjševanje napak zaradi pokritja.

2.3.3 Merske napake

2.3.3.1 Kontrole za zaznavanje napak

Kontrole za zaznavanje napak so vgrajene v Intrastat aplikacijo in se izvajajo samodejno.

Kontrole se delijo na kontrole veljavnosti (formalno - logične kontrole), ki se izvedejo ob

prevzemu/vnosu poročil oziroma podatkov, in na kontrole kredibilnosti (vsebinske kontrole)

poročanih podatkov, ki se izvedejo potem, ko so formalno - logično veljavna poročila oz.

podatki sprejeti v bazo podatkov. Poročila, ki vsebujejo formalno - logično neveljavne

podatke, Intrastat aplikacija zavrne; v primeru poročanja preko spletnega obrazca podatki ne

morejo biti posredovani v aplikacijo; v primeru poročanja z izmenjavo elektronskih sporočil

(ali papirnih obrazcev) pa poročani podatki niso zajeti v bazo podatkov (izbrišejo se iz

delovnih tabel, kamor so bili prevzeti).



20/35

S kontrolami veljavnosti se preverja formalna - logična veljavnost podatkov na ravni poročila,

veljavnost podatkov na ravni dokumentov v poročilu in veljavnost podatkov na ravni postavk

v dokumentih. Kontrole kredibilnosti pa temeljijo na izračunu različnih parametrov, s katerimi

se določi, ali so poročani podatki v okviru pričakovanih vrednosti za določene parametre, ali

pa od njih odstopajo.

V spletni obrazec so vgrajene kontrole veljavnosti, ki javijo napako (v obliki opozorila) v

primeru vnosa formalno - logično neveljavnega podatka, ali če je obrazec nepopolno

izpolnjen. Opozorila omogočajo identifikacijo postavke oziroma polja na obrazcu, na katerega

se napaka nanaša. Informacijska orodja za poročanje za Intrastat z izmenjavo elektronskih

sporočil imajo vgrajeno povratno sporočilo, iz katerega poročevalske enote ali deklaranti

lahko razberejo status poslanih poročil za Intrastat (sprejeto, zavrnjeno) ter seznam oz. opis

napak v primeru zavrnitve.

Kontrole veljavnosti podatkov se navezujejo tudi na podatke iz registra Intrastat in na podatke

iz Kombinirane nomenklature. Če poročevalska enota ni obvezna poročati določenih

podatkov (npr. ne presega posebnega praga), ali je vključena v poročanje za Intrastat le pri

enem toku blaga (npr. pri odpremah), ne more poročati odvečnih podatkov ali podatkov za

napačen tok blaga. Ti podatki so v sistemu zaklenjeni glede na status vključenosti

poročevalske enote za poročanje za Intrastat sistem. Podatki o količini v dodatni merski enoti

se lahko poročajo samo za tiste 8-mestne šifre KN, za katere je to predpisano.

Tabela 2.3: Nekaj primerov formalno - logičnih kontrol v Intrastat aplikaciji

Podatek Opis kontrol

Obdobje poročanja

- preveri veljavnost formata za obdobje poročanja (mora biti

LLLLMM)

- preveri veljavnost obdobja poročanja (npr . poročanje za tekoči

mesec ni dovoljeno)

Davčna številka

- preveri veljavnost formata davčne številke (slovenska davčna

štev. je 8-številčna; drugače je neveljaven podatek)

- preveri, ali je davčna številka v registru poročevalskih enot;

drugače je neveljaven podatek

Tok blaga - preveri veljavnost šifer za tok blaga (1 ali 2); drugače

neveljaven podatek

Država - preveri, če je oznaka države v šifrantu držav

Država namena - preveri, če je država namena = država članica EU; drugače je

neveljaven podatek

Pogoji dobave (prvo podpolje)

- preveri veljavnost šifre za pogoje dobave (CIF, FOB…)

- preveri obvezno prisotnost/vnos podatka pri poročevalskih

enotah nad posebnim pragom

Vrsta posla - preveri veljavnost šifre za vrsto posla

Šifra KN - preveri veljavnost 8- mestne šifre KN

Šifra KN količina v DME - preveri pri šifrah KN, ki nimajo predpisane dodatne enote mere

v KN, da je polje prazno

Statistična vrednost - preveri obvezno prisotnost/vnos podatka pri poročevalskih

enotah nad posebnim pragom

Neto masa - preveri, če je pozitivnavrednost za neto maso

- preveri, če je nepravilno število. decimalnih mest

Vključenost PE za poročanje - preveri vključenost poročevalske enote za poročanje za

določeno obdobje poročanja in tok blaga



21/35

Ko so od poročevalskih enot prejeta vsa formalno - logično veljavna poročila za Intrastat za

zadevno referenčno obdobje, zaposleni na Carinskem uradu, ki so zadolženi za posamezne

poročevalske enote, v posebni tabeli v aplikaciji preverijo/primerjajo agregatni znesek

prejemov in/ali dobav blaga posamezne poročevalske enote z agregatnimi zneski, ki jih je

zadevna poročevalska enota poročala v predhodnih referenčnih obdobjih, ter z ustreznimi

zneski pridobitev in/ali dobav blaga, ki jih je poročevalska enota poročala na obrazcih DDV-

O. Če se pri določeni poročevalski enoti opazi znatno odstopanje med podatki za zadnje

referenčno obdobje in podatki iz preteklih referenčnih obdobij, Carinski urad takoj vzpostavi

stik z zadevno poročevalsko enoto. Poročevalske enote, ki so nad posebnim pragom, so na

prednostnem seznamu za preverjanje.

Kontrole kredibilnosti podatkov se izvajajo na Carinskem uradu dnevno. Te kontrole se

izvajajo interaktivno v okviru programov, ki so vgrajeni v Instrastat aplikacijo, na podlagi

metod za zaznavanje osamelcev. Metoda za zaznavo osamelcev oz. potencialno napačnih

vrednosti temelji na izračunu spodnje in zgornje meje za tri vrste razmerij: fakturna

vrednost/neto masa, fakturna vrednost/količina v dodatni merski enoti in neto masa/količina v

dodatni merski enoti. Spodnje in zgornje meje za omenjena razmerja se izračunajo in

posodabljajo mesečno za vsako kombinacijo spremenljivk: tok – 8-mestna šifra KN –

poročevalska enota (1. kriterij) in tok – 8-mestna šifra KN (2. kriterij) na podlagi podatkov,

poročanih za Intrastat v predhodnem 12-mesečnem obdobju. Agregatne postavke (agregirane

iz posameznih postavk), pri katerih se vrednosti razmerij nahajajo izven intervalov spodnjih in

zgornjih mej za oba kriterija, se avtomatsko označijo kot potencialno napačne (vsi postopki za

izračune parametrov se izvajajo avtomatsko). Agregatne postavke (in posledično posamezne

postavke), označene kot potencialno napačne, so predmet nadaljnje vizualne kontrole in

posledičnega klicanja poročevalske enote s strani zaposlenih na Carinskem uradu. Odločitev

za klicanje poročevalske enote je odvisna od presoje zaposlenega ter od vrednosti zadevne

agregatne oz. posamezne postavke. Postavke z velikimi vrednostmi se praviloma preverijo,

medtem ko se postavke z zelo nizkimi vrednostmi (npr. manj kot 100 EUR) ne preverjajo.

Posebno se preverjajo vrednostno največje postavke. V primeru, če vrednost posamezne

postavke preseže vnaprej določeno vrednost, Carinski urad stopi v stik s poročevalsko enoto z

namenom verifikacije podatka. Na ta način se preverja tok blaga oz. proizvodov velikih

vrednosti, ki imajo lahko znaten vpliv na podatke zunanje trgovine.

Statistični urad in Carinski urad sodelujeta pri fiksiranju spodnjih in zgornjih mej za razmerja

neto masa/količina v dodatni merski enoti pri 8-mestni šifrah KN, ki imajo predpisano

dodatno mersko enoto (pri teh šifrah KN se spodnja in zgornja meja za razmerje neto masa/

količina v dodatni merski enoti ne spreminjata). Med drugim se na Carinskem uradu preverja,

ali je razmerje med statistično vrednostjo in fakturno vrednostjo (v povezavi z vrsto posla

ali/in pogojev dobave) v okviru vnaprej določenih vrednosti. Postavka se šteje za potencialno

napačno, če se statistična vrednost razlikuje od fakturne vrednosti za več kot 50 %. V takem

primeru se vzpostavi stik z zadevno poročevalsko enoto. Tudi tu se večja pozornost namenja

postavkam večjih vrednosti.

Na Carinskem uradu se mesečno izvaja kontrola odstopanj med poročanimi podatki za

Intrastat in podatki iz obrazcev DDV-O. Kontrola se izvaja s pomočjo programa v okviru

vsebinskih kontrol v Intrastat aplikaciji. Agregatni podatki prejemov in/ali odprem blaga

določene poročevalske enote se na podlagi določenih kriterijev primerjajo s podatki o

vrednosti dobav in/ali pridobitev blaga, ki jih je ta poročevalska enota poročala za zadevno

referenčno obdobje na obrazcu DDV-O. Podatki z obrazcev DDV-O so praviloma dosegljivi



22/35

45 dni po koncu referenčnega obdobja, zato se ta kontrola običajno izvaja pred objavo

podrobnih podatkov za zadevno referenčno obdobje. V primeru zaznanih večjih odstopanj

med podatki za Intrastat in podatki z obrazcev DDV-O zaposleni Carinskega urada stopijo v

stik z zadevno poročevalsko enoto z namenom razjasnitve odstopanj oziroma korekcije

morebitnih napačnih podatkov.

Na Carinskem uradu se izvajajo tudi druge kontrole, s katerimi se preverja ostale podatke, ki

se poročajo za raziskovanje Intrastat (npr. preverjanje postavk z največjimi vrednostmi neto

mase, količin v dodatni merski enoti). Preverjajo se odstopanja med podatki o fakturni

vrednosti, neto masi in količini v dodatni merski enoti med poročanimi nadomestnimi

dokumenti in izbrisanimi dokumenti. Poleg tega se preverijo in izločijo morebitna dvojna

poročanja o posameznih postavkah. Za dodatne kontrole podatkov se uporabljajo tudi drugi

pregledi podatkov, ki vsebujejo podatke o 8-mestnih šifrah KN, državah partnericah,

nelogičnih kombinacijah podatkov. Te kontrole se izvajajo z namenom izboljšanja kakovosti

poročanih podatkov. Carinski urad zagotavlja za potrebe izboljšanja kakovosti podatkov tudi

svetovanje in pomoč poročevalskim enotam pri pripravljanju poročil za Intrastat.

Na Statističnem uradu se periodično (polletno ali letno) izvajajo dodatne kontrole podatkov na

ravni posameznih transakcij z uporabo različnih statističnih metod in računalniških

programov (MS Access, SAS). Te dodatne kontrole posameznih postavk za Intrastat

poročanih podatkov so osredotočene na odkrivanje napak v vrednostno ali količinsko

pomembnih postavkah, ki se nanašajo na podatke o uvozu in izvozu kmetijskih in gozdarskih

proizvodov ter odkrivanje napak v vrednostno ali količinsko pomembnih postavkah, ki se

nanašajo na šifre KN, za katere je predpisana dodatna enota mere. Poleg tega se na

Statističnem uradu mesečno (ob koncu meseca) dodatno kontrolira odstopanja vrednosti

odprem in/ali prejemov blaga, ki so jih vrednostno pomembnejše poročevalske enote poročale

za zadevno referenčno obdobje (predhodni mesec) glede na vrednosti, ki so jih poročale v

predhodnih referenčnih obdobjih. Z namenom doseganja čim manjše stopnje neodgovora se

na Statističnem uradu ob koncu vsakega meseca dodatno preverja, katere poročevalske enote

niso posredovale poročil za predhodni mesec oz. zadevno referenčno obdobje.

2.3.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak

Eden od glavnih razlogov za nastanek merskih napak je predvsem napačno uvrščanje blaga in

proizvodov v 8-mestno šifro KN. Z vidika poročevalskih enot je problematična tudi določitev

pravilne statistične vrednosti in neto mase, običajno zaradi pomanjkanja znanja in ustreznih

informacij (ti podatki običajno niso navedeni v fakturi oziroma v ostalih dokumentih, ki

spremljajo blago). Nekatere poročevalske enote imajo težave tudi pri poročanju podatkov o

količini blaga v dodatni merski enoti, ker se merska enota, ki je za posamezno blago

predpisana v KN, velikokrat razlikuje od merske enote, ki se običajno uporablja pri trgovanju

s posameznim blagom.

2.3.3.3 Uporabljeni postopki v primeru napak

Zaposleni na Carinskem uradu nudijo poročevalskim enotam (na osnovi dodatno posredovane

dokumentacije v zvezi z blagom) ustrezno pomoč pri uvrščanju blaga v pravilne 8-mestne

šifre KN. Za preostale postopke v primeru odkritih napak glej točko 2.2.3.2.



23/35

2.3.3.4 Delež urejanja podatkov

Delež urejanja podatkov je razmerje med številom enot, pri katerih smo popravili prvotno

poročane podatke, in številom vseh enot, ki so odgovorile. V spodnji tabeli je prikazan delež

urejanja podatkov, ki poteka preko standardnih vsebinskih kontrol podatkov, za posamezne

mesece v letu 2013.

Tabela 2.4: Popravki poročanih podatkov pri standardni vsebinski kontroli v letu 2013

Poleg standardnih vsebinskih kontrol se izvajajo še druge kontrole podatkov enot z namenom,

da se zagotovi čim večja kakovost poročanih podatkov. Največ odkritih napak v podatkih se

nanaša na nepravilno uvrstitev blaga v 8-mestno šifro KN, na napačno poročanje podatkov o

neto masi in na napačno poročanje podatkov o količini v dodatni merski enoti. Napake pri

primerjavi podatkov za Intrastat s podatki za namen obračuna DDV so najpogosteje posledica

neupoštevanja metodoloških razlik pri izpolnjevanju obrazca za Intrastat in obrazca DDV-O.

Popravki so velikokrat tudi posledica delnega poročanja podatkov za Intrastat (npr. podatki o

odpremah blaga niso bili poročani v celoti).

2.3.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak

Glavni ukrepi oziroma aktivnosti za zmanjšanje merskih napak so opisane v točki 2.2.3.2.

3 Pravočasnost in točnost objave

Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se podatki

nanašajo, in datumom objave. Točnost objave meri časovni razmik med dejanskim in

predhodno najavljenim datumom objave podatkov, ki je določen bodisi v koledarju objav

bodisi v pravni podlagi raziskovanja. Če se omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bila

objava točna.

3.1 Pravočasnost objave

3.1.1 Pravočasnost prve objave

Tabela 3.1.a: Pravočasnost prve objave agregatnih podatkov (T+40)

Ref. obdobje 2013 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

Povp. vred.

Datum objave

12. 3. 2013

9. 4. 2013

10. 5. 2013

7. 6. 2013

10. 7. 2013

9. 8. 2013

9. 9. 2013

10. 10. 2013

8. 11. 2013

10. 12. 2013

9. 1. 2014

7. 2. 2014

Časovni zamik (dni) T+40 T+40 T+40 T+38 T+40 T+40 T+40 T+39 T+39 T+40 T+40 T+38 T+40

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

Število prejetih postavk 305.497 302.613 330.870 329.893 321.957 314.883 355.003 328.872 366.128 392.446 368.019 328.140

Število poprav. postavk 9.913 10.178 11.248 10.659 10.103 9.269 9.710 9.403 9.938 10.901 10.524 9.975

Delež popravkov (%)

3,2

3,4

3,4

3,2

3,1

2,9

2,7

2,9

2,7

2,8

2,9

3,0



24/35

Tabela 3.1.b: Pravočasnost prve objave (objava v SI-STAT-u) podrobnih podatkov (T+70)


Povp. vred.

Datum objave

11. 4. 2013

9. 5. 2013

7. 6. 2013

9. 7. 2013

9. 8. 2013

6. 9. 2013

9. 10. 2013

8. 11. 2013

9. 12. 2013

9. 1. 2014

7. 2. 2014

11. 3. 2014

Časovni zamik (dni) T+70 T+70 T+68 T+70 T+70 T+68 T+70 T+69 T+70 T+70 T+69 T+70 T+70

3.1.2 Pravočasnost objave končnih rezultatov

Vsi rezultati se med letom popravljajo za vse pretekle mesece tekočega leta, ker podjetja

pošiljajo dodatne podatke in popravke podatkov za pretekle mesece. Podjetja so lahko

pošiljala dopolnitve in popravke podatkov za leto 2013 do določenega datuma v maju 2014.

Podrobni končni rezultati raziskovanja se nato objavijo v mesecu juniju za predhodno leto v

podatkovni bazi SI-STAT v skladu s predhodno napovedanim datumom objave (glede na

priporočila Eurostata naj bi države članice Eurostatu podrobne končne podatke za preteklo

leto posredovale do konca oktobra tekočega leta).

Tabela 3.2: Pravočasnost objave končnih rezultatov za leto 2013


Povp. vred.

Datum objave

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

12. 6. 2014

Časovni zamik (dni)

T+498

T+469

T+438

T+408

T+377

T+347

T+316

T+285

T+255

T+224

T+194

T+163

T+331

3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti

Zamud glede pravočasnosti objav v posameznih mesecih ni bilo.

3.2 Točnost objave

3.2.1 Točnost prve objave

Točnost objave je izračunana kot razlika med napovedanim in dejanskim datumom objave. V

spodnjih tabelah so prikazani podatki za prve objave rezultatov.

Tabela 3.3.a: Točnost prvih objav agregatnih podatkov (T+40), 2013


Povp. vred.

Najava

12. 3. 2013

9. 4. 2013

10. 5. 2013

7. 6. 2013

10. 7. 2013

9. 8. 2013

9. 9. 2013

10. 10. 2013

8. 11. 2013

10. 12. 2013

9. 1. 2014

7. 2. 2014

Datum objave

12. 3. 2013

9. 4. 2013

10. 5. 2013

7. 6. 2013

10. 7. 2013

9. 8. 2013

9. 9. 2013

10. 10. 2013

8. 11. 2013

10. 12. 2013

9. 1. 2014

7. 2. 2014

Razlika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0



25/35

Tabela 3.3.b: Točnost prvih objav (objave v SI-STAT-u) podrobnih podatkov (T+70), 2013


Povp. vred.

Najava

11. 4. 2013

9. 5. 2013

7. 6. 2013

9. 7. 2013

9. 8. 2013

6. 9. 2013

9. 10. 2013

8. 11. 2013

9. 12. 2013

9. 1. 2014

7. 2. 2014

11. 3. 2014

Datum objave

11. 4. 2013

9. 5. 2013

7. 6. 2013

9. 7. 2013

9. 8. 2013

6. 9. 2013

9. 10. 2013

8. 11. 2013

9. 12. 2013

9. 1. 2014

7. 2. 2014

11. 3. 2014

Razlika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3.2.2 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje točnosti objav

Zamud glede napovedanih datumov objav v posameznih mesecih ni bilo.

4 Dostopnost in jasnost informacij

Dostopnost statističnih podatkov opisuje možnosti, ki so na voljo uporabnikom za enostaven

dostop do statističnih podatkov. Nanaša se na fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni

uporabnikom: kje in kako je podatke mogoče dobiti, v kolikšnem času bodo na voljo, koliko

stane posamezna storitev (jasen cenik storitev), pogoji za uporabo podatkov (avtorske

pravice), dostopnost mikropodatkov in metapodatkov, dostopnost v različnih formatih.

Jasnost statističnih podatkov opisuje enostavnost razumevanja podatkov za uporabnike.

Nanaša se na informacijsko okolje, v katerem so podatki predstavljeni: ali so podatki

opremljeni s primernimi metodološkimi pojasnili in so ustrezno predstavljeni z grafičnimi

prikazi ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o točnosti podatkov in o

omejitvah uporabe, ali so uporabnikom po potrebi dostopne dodatne informacije.

4.1 Dostopnost informacij

4.1.1 Uporabljeni načini za izkazovanje rezultatov

Tabela 4.1: Načini za izkazovanje rezultatov, 2013

Zap. št. Načini Uporabljeno

1 Spletna objava (npr. Prva objava, Elektronska objava) DA

2 Objava v podatkovnem portalu SI-STAT DA

3 Objava v interaktivnih orodjih (npr. Interaktivni statistični atlas Slovenije, Prebivalstvena piramida) NE

4 Posredovanje že zbranih podatkov na zahtevo uporabnikov DA

5 Podatki, dosegljivi po telefonskem odzivniku NE

6 Osnovne tiskane publikacije (npr.: Statistični letopis, Slovenija v številkah) DA

7 Večtematske publikacije (npr. Statistični portret Slovenije v EU in publikacije iz zbirke Brošure) DA

8 Zunanje baze podatkov (npr. Arhiv družboslovnih podatkov, baza Eurostata, OECD-ja) DA

9 Statistično zaščiteni mikropodatki DA

10 Predhodni dostop do podatkov glede na standardni protokol DA



26/35

4.2 Jasnost izkazanih informacij

4.2.1 Oblike izkazovanja podatkov

4.2.1.1 Tiskane publikacije

Tiskane publikacije, v katerih so se objavili podatki, sta Statistični letopis Republike

Slovenije in publikacija Pomembnejši statistični podatki o Sloveniji.

4.2.1.2 Spletna objava

Objavljajo se naslednje spletne objave (http://www.stat.si/publikacije/pub.asp):

- Statistični letopis Republike Slovenije

- Prva objava (agregatni podatki, podrobni podatki v podatkovni bazi SI-STAT)

- Statistične informacije

- Pomembnejši statistični podatki o Sloveniji

- Slovenija v številkah.

4.2.1.3 Druge oblike izkazovanja rezultatov

Statistični urad posreduje uporabnikom podatkov na njihovo željo tudi dodatne podatke, ki jih

SURS zbira v okviru statističnega raziskovanja blagovna menjava med državami članicami

oziroma uporabnikom posreduje podatke na podrobnejših ali drugače razčlenjenih ravneh, kot

so objavljeni v podatkovni bazi SI-STAT. Običajno uporabniki te potrebe sporočijo po

telefonu ali elektronski pošti. Statistični urad lahko uporabnikom podatke posreduje tudi na

vnaprej dogovorjeni osnovi (npr. mesečno, polletno). Rezultati statističnega raziskovanja pa

se izkazujejo tudi v zbirki Brošure (npr. brošura Blagovna menjava Slovenije), v video

izjavah ter na novinarskih konferencah Statističnega urada.

4.2.2 Izkazani rezultati

Rezultati so izkazani v obliki absolutnih števil; v tabeli s podatki o izvozu, uvozu, trgovinski

bilanci in pokritosti uvoza z izvozom so prikazana tudi relativna števila, v tabeli z indeksi

izvoza in uvoza pa indeksi.

4.2.3 Raven podrobnosti izkazovanja rezultatov

V podatkovni bazi SI-STAT so podatki za večino tabel prikazani kot podatki po mesecih in

kot mesečni kumulativni podatki. Le podatki o izvozu in uvozu po 2-, 4-, 6-mestni šifri KN in

po državah ter podatki o izvozu in uvozu po 8-mestni šifri KN in po državah so prikazani le

kot mesečni kumulativni podatki. Vrednostni in količinski podatki o izvozu in uvozu po 2-, 4-

in 6-mestni šifri KN in po državah so prikazani v 1.000 EUR, v 1.000 USD in v 1.000 kg.

Količinski podatki o izvozu in uvozu po 8-mestni šifri KN in po državah pa so prikazani tudi

v dodatni merski enoti.

Podatki o izvozu in uvozu po posameznih mesecih so prikazani v več tabelah. V prvi tabeli so

izkazani podatki o izvozu, uvozu, pokritosti uvoza z izvozom (v %) in trgovinski bilanci (v

1.000 EUR in 1.000 USD; razen pokritosti uvoza z izvozom). V tabeli izvoz in uvoz po

državah se izkazuje izvoz in uvoz po državah trgovinskih partnericah (v 1.000 EUR, 1.000

USD in 1.000 kg). V tabeli izvoz in uvoz po ekonomskih skupinah držav so izkazani podatki

http://www.stat.si/publikacije/pub.asp



27/35

o izvozu in uvozu po ekonomskih skupinah držav (v 1.000 EUR, 1.000 USD in 1.000 kg; glej

spodnjo razčlenitev). V tabeli izvoz in uvoz po Standardni mednarodni klasifikaciji so

izkazani podatki o izvozu in uvozu po sektorjih in odsekih SMTK (v 1.000 EUR, 1.000 USD

in 1.000 kg; glej spodnjo razčlenitev). V tabeli izvoz in uvoz po Klasifikaciji širokih

ekonomskih kategorij so izkazani podatki o izvozu in uvozu po kategorijah in podkategorijah

Klasifikacije širokih ekonomskih kategorij (v 1.000 EUR, 1.000 USD in 1.000 kg; glej

spodnjo razčlenitev). V tabeli izvoz in uvoz po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) so

izkazani podatki o izvozu in uvozu po področjih in oddelkih Standardne klasifikacije

dejavnosti proizvoda (v 1.000 EUR, 1.000 USD in 1.000 kg). Podatki so prikazani glede na

dejavnost, v katero se uvršča proizvod, in ne glede na dejavnost podjetja. Podatki o izvozu in

uvozu po SKD so zaradi revizije klasifikacije SKD prikazani v dveh ločenih tabelah. V prvi

so podatki o izvozu in uvozu za obdobje od leta 2000 do 2007 razvrščeni glede na SKD iz

leta 2002, v drugi pa so prikazani podatki o izvozu in uvozu za obdobje od leta 2008 dalje

glede na SKD 2008. Na enak način se izkazujejo tudi tabele z mesečnimi kumulativni

podatki.

Razčlenitev držav glede na ekonomsko skupino:

Evropska unija

države nečlanice Evropske unije

Evropska monetarna unija

države nečlanice Evropske monetarne unije.

V podatkovni bazi SI-STAT je tudi prikaz oziroma se letno objavijo podatki o blagovni

menjavi po značilnostih podjetij (prvič se jih objavilo konec junija 2012, in sicer za pretekla

leta: 2008, 2009 in 2010) ter v Statističnih informacijah za leto 2010. Prikaz podatkov o

izvozu in uvozu blaga po značilnostih podjetij temelji na povezovanju podatkov statistike

zunanje trgovine s podatki iz poslovnih statistik.

Blagovna menjava z državami članicami po značilnostih izvoznih in uvoznih podjetij je v

podatkovni bazi SI-STAT prikazana vrednostno (v 1.000 EUR) ter kot število izvoznih in

uvoznih podjetij, udeleženih v blagovni menjavi z državami članicami glede na velikost in

dejavnost podjetja (SKD 2008) izvoznih in uvoznih podjetij, glede na kumulativno zgostitev

(razvrščeno po velikostnih razredih) blagovne menjave po dejavnosti podjetja izvoznih in

uvoznih podjetij, glede na dejavnost podjetja in število trgovinskih partneric izvoznih in

uvoznih podjetij, glede na posamezne države (članice) trgovinske partnerice in dejavnost

podjetja izvoznih in uvoznih podjetij ter glede na posamezne države (članice) trgovinske

partnerice in vrednost trgovanja (razvrščeno po velikostnih razredih) izvoznih in uvoznih

podjetij.

4.2.4 Metapodatki

Uporabniku so na voljo trije sklopi metapodatkov, ki se navezujejo na posamezne tabele. Ti

sklopi so informacije, statistična znamenja in opozorila.

Informacije vsebujejo podatke o kontaktni osebi, zadnji objavi in tehnični pomoči

uporabnikom.

Statistična znamenja vsebujejo informacije o pomenu uporabljenih znakov.



28/35

Opozorila vsebujejo informacije o tem, za katera referenčna obdobja so podatki začasni,

informacije o tem, da se ob vsakokratni objavi podatki za vse mesece tekočega leta lahko

popravijo in dopolnijo z novimi podatki, in informacije o povezanih vsebinah, ki se nekoliko

razlikujejo glede na izbrano relevantno tabelo. Med opozorila se uvrščajo:

1. navedba relevantnih klasifikacij in njihova veljavnost v izbranem obdobju (omenjeno je,

da so za posamezno šifro prikazani zadnji veljavni nazivi kategorij, če znotraj klasifikacije

nastanejo spremembe; podana je tudi informacija o tem, da so podatki vedno prikazani v

skladu z veljavnim stanjem klasifikacije v določenem izbranem obdobju);

2. informacija o tem, da se seštevki ponekod ne ujemajo zaradi zaščite podatkov (v skladu s

statistično zakonodajo EU se v statistiki zunanje trgovine uporablja t. i. pasivna zaščita

podatkov);

3. pri tabeli po državah in ekonomskih skupinah držav je podana informacija, da so podatki o

izvozu blaga prikazani po državi namena, podatki o uvozu blaga pa so pri blagovni

menjavi z državami članicami prikazani po državi odpreme; zaradi prilagoditve

metodologije statističnemu raziskovanju Intrastat v podatkih o uvozu, prikazanih po

državah, je tudi za obdobje pred vstopom v EU upoštevana država odpreme, če je ta bila

ena izmed držav članic EU, oziroma država porekla, če ta država ni bila članica EU;

podatki po državah so prikazani v skladu z evropsko nomenklaturo držav in ozemelj za

statistiko zunanje trgovine Skupnosti in statistiko trgovine med državami članicami –

Geonomenklaturo (opis v klasifikacijskem strežniku Eurostata – RAMON).

Poleg metapodatkov, ki se navezujejo na posamezno tabelo, so uporabniku na spletni strani

podatkovne baze SI-STAT na voljo metapodatki, ki se uvrščajo med splošne podatke in

informacije s področja statistike zunanje trgovine. To so metodološka pojasnila, v katerih so

opisani namen statističnega raziskovanja (za celotno področje statistike zunanje trgovine), vir

podatkov, pravne osnove za raziskovanje, enote opazovanja, način zbiranja podatkov, zajetje,

definicije in pojasnila ter način objave rezultatov.

4.2.5 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov

Ni predvidenih ukrepov za izboljšanje jasnosti objav.

5 Primerljivost statistik

Primerljivost statistik meri razlike, ki se pojavijo zaradi uporabe različnih statističnih

konceptov (klasifikacij, definicij, ciljne populacije) ali različnih statističnih metod pri

izračunu statistik v različnih geografskih področjih, pri drugih domenah populacije ali v

različnih referenčnih obdobjih.

5.1 Časovna primerljivost

5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst

Primerljive časovne vrste podatkov za Intrastat, izračunanih po enotni in trenutni

metodologiji, so na voljo od maja 2004 naprej oziroma od datuma uvedbe sistema Intrastat v

Sloveniji. Uvedba sistema Intrastat predstavlja prelom v načinu zbiranja podatkov statistike



29/35

zunanje trgovine glede na predhodno zbiranje podatkov iz carinskih deklaracij; ta način se

sicer še zmeraj uporablja za področje Extrastat. Osnovni prelom v časovni vrsti predstavlja

sprememba v konceptu spremljanja blagovne menjave po državah trgovinskih partnericah na

uvozni strani. V Intrastat sistemu se blagovno menjavo z državami članicami glede uvoza

blaga spremlja glede na državo odpreme. Blagovno menjavo z državami nečlanicami

(Extrastat sistem) se spremlja glede na državo porekla (pred majem 2004 se je celotna

blagovna menjave Slovenije glede uvoza spremljala po državi porekla). Zaradi zagotovitve

časovno primerljivih podatkov so bili podatki v podatkovni bazi SI-STAT in Statističnem

letopisu tudi za obdobje od januarja 2000 do aprila 2004 glede držav partneric na strani

uvoza blaga prilagojeni metodologiji statističnega raziskovanja Intrastat. Podatki o uvozu so

prikazani po državi odpreme, če je ta bila ena izmed držav članic EU, oziroma po državi

porekla, če je ta bila država nečlanica EU.

5.1.2 Prelomi v časovni vrsti

V statističnem raziskovanju Intrastat obstajajo trije prelomi v časovnih vrstah podatkov. Prvi

se nanaša na prikaz podatkov o izvozu in uvozu po SKD proizvoda. Z januarjem 2008 je

začela veljati nova različica SKD (SKD 2008) namesto dotedanje SKD 2002. Podatki o

izvozu in uvozu, ki se razvrščajo po SKD 2002, so na voljo do decembra 2007, podatki o

izvozu in uvozu, razvrščeni po SKD 2008, pa od januarja 2008 naprej. Drugi in tretji prelom v

časovni vrsti pa sta nastala z vstopom Bolgarije in Romunije v EU leta 2007 (število držav

članic se je povečalo s 25 na 27) oziroma z vstopom Hrvaške v EU julija 2013 (število držav

članic se je povečalo s 27 na 28), kar je vplivalo na obseg in strukturo slovenske blagovne

menjave z državami članicami. V primeru vstopa Hrvaške v EU (julija 2013) se je, zaradi

primerljivosti podatkov o blagovni menjavi Slovenije po skupinah držav, podatke EU-27 za

obdobje januar–junij 2013 preračunalo na EU-28 oziroma kot če bi Hrvaška postala država

članica EU že januarja 2013. Zaradi te prilagoditve se je delež blagovne menjave Slovenije z

državami članicami v skupni blagovni menjavi Slovenije znatno povečal, delež blagovne

menjave z državami nečlanicami EU pa zmanjšal.

5.1.3 Drugi dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost

Na časovno primerljivost podatkov o izvozu in uvozu je vplivala tudi sprememba SMTK v

letu 2007, na podatke po posameznih proizvodih pa vplivajo tudi vsakoletne spremembe KN

(pomembnejše spremembe KN so se pojavile v letu 2007 s spremembo Harmoniziranega

sistema – HS).

5.2 Krajevna primerljivost

5.2.1 Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema

V teoriji naj bi bila metodologija spremljanja statistike blagovne menjave znotraj EU med

državami članicami v celoti primerljiva. Krajevna primerljivost se v Intrastatu ugotavlja prek

primerjave nasprotnih blagovnih tokov dveh držav članic oziroma s preučevanjem asimetrij v

podatkih. Skupne odpreme blaga iz države članice A v državo članico B, kot jih poroča

država članica A, naj bi bile skoraj enake skupnim prejemom blaga v državo članico B iz

države članice A, kot jih poroča država članica B. Vendar so od začetka delovanja sistema

Intrastat bilateralne primerjave podatkov blagovne menjave med državami članicami pokazale



30/35

določena in trajna odstopanja (asimetrije v podatkih) med državami članicami. Zaradi tega je

potrebna določena mera previdnosti in upoštevanje razlik, ko se primerja podatke iz Intrastat

sistema med posameznimi državami članicami. Glavni razlogi za odstopanja v podatkih so

različna višina vključitvenih pragov v državah članicah, neodgovor poročevalskih enot,

različna metodologija za izračun ocen neodgovora in vrednosti blagovne menjave pod

vključitvenim pragom, statistična zaupnost, tristranski posli, časovni odmiki (zamude) pri

poročanju podatkov o transakcijah blaga, napačno uvrščanje proizvodov v 8-mestne šifre KN

ter druge metodološke razlike v poročanju podatkov.

5.3 Desezoniranje

Podatkov o blagovni menjavi z državami članicami se ne desezonira.

6 Skladnost

Skladnost pri statistikah ugotavlja primernost statističnih podatkov za zanesljivo povezovanje

na različne načine in za različne uporabnike. Opisuje omejitve pri povezovanju statistik iz

različnih virov, ki so posledica uporabe različnih statističnih postopkov.

6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki

6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov

Podatke za posamezna referenčna obdobja se dopolnjuje oziroma revidira v obdobju celega

leta. Zaradi tega so agregatni (objava v roku T+40 dni) in podrobni (objava v roku T+70 dni)

mesečni podatki za določeno leto začasni vse do objave končnih (podrobnih) podatkov.

Popravki in dopolnitve podatkov se nanašajo na referenčno obdobje (mesec), v katerem so bili

poročani prvotni podatki. Letne podatke oziroma podatke za obdobje od januarja do decembra

za določeno leto se objavi dvakrat: prvič v marcu naslednjega leta, kot začasne (podrobne)

podatke (v časovnem zamiku T+70 dni, glej tabelo 3.1.b), drugič pa v juniju kot končne

(podrobne) podatke. Podatki, ki se nanašajo na zadevno kumulativno obdobje (npr. od

januarja do maja 2013) določenega leta, vsebujejo podatke za zadevno referenčno obdobje

(maj 2013) ter spremembe oz. revizije podatkov za predhodna referenčna obdobja (od

januarja do aprila 2013), ki so nastale v času od predhodne objave podatkov.

6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki

V tabeli 6.1 je prikazano, za koliko se končni podatki razlikujejo od podatkov, objavljenih v

Prvi objavi (T+40 dni). V grafikonu 6.1 je prikazana razlika med končnimi podrobnimi in

agregatnimi podatki iz Prve objave v obliki linijskega grafikona; ta nam pokaže, da so razlike

med temi podatki majhne. Razlike so še manjše med objavljenimi začasnimi podrobnimi

podatki (T+70 dni) in končnimi podrobnimi podatki (ta primerjava ni prikazana).



31/35

Tabela 6.1: Primerjava začasnih (T+40) in končnih podatkov za odpreme in prejeme, 1.000 EUR

Grafikon 6.1: Primerjava začasnih (T+40) in končnih podatkov za Intrastat za leto 2013, 1.000 EUR

6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki

Glavni razlog za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki je vključevanje novih

poročevalskih enot v Intrastat sistem med letom. Te naknadno vključene poročevalske enote

običajno poročajo z zamudo 2–3 mesece (vrednosti blagovne menjave se za ta podjetja

ocenijo iz njihovih davčnih podatkov, vendar ti niso ravno popolnoma skladni s podatki, ki jih

bodo ta podjetja poročala za Intrastat). Drugi razlog so popravki podatkov, pri katerih se je na

podlagi dodatnih preverjanj poročanih podatkov ugotovilo, da so bili napačno poročani, in za

katere je poročevalska enota naknadno poslala nadomestni obrazec s popravki. Ukrep za

zmanjševanje neskladnosti med začasnimi in končnimi podatki je izvajanje kontrol podatkov

in zagotovitev čim manjše stopnje neodgovora in delnega odgovora.

2013 Tok I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

Prva objava

(T+40 dni)

odpreme 1.168.517 1.174.248 1.291.250 1.300.232 1.231.348 1.247.969 1.422.177 1.130.587 1.434.445 1.515.767 1.422.138 1.162.901

prejemi 1.357.862 1.274.631 1.377.213 1.396.935 1.468.996 1.344.993 1.508.871 1.204.895 1.455.515 1.502.603 1.543.995 1.348.149

Končni podatki

odpreme 1.261.039 1.263.348 1.396.671 1.421.848 1.346.534 1.367.757 1.436.012 1.131.314 1.428.850 1.509.693 1.420.397 1.165.415

prejemi 1.430.143 1.422.515 1.484.244 1.498.678 1.560.108 1.435.133 1.504.046 1.216.676 1.459.034 1.517.732 1.568.585 1.374.439

Razlika (%)

odpreme 7,3 7,1 7,5 8,6 8,6 8,8 1,0 0,1 -0,4 -0,4 -0,1 0,2

prejemi 5,1 10,4 7,2 6,8 5,8 6,3 -0,3 1,0 0,2 1,0 1,6 1,9



32/35

6.2 Skladnost z rezultati referenčnega vira

6.2.1 Kratek opis referenčnega vira

Značilnost Intrastat sistema je njegova povezanost s sistemom DDV; podatki za sistem DDV

so bistveni za delovanje obstoječega Instrastat sistema, predvsem za nadzor predpisane

stopnje zajetja vrednosti blagovne menjave oziroma posledično vključitev podjetij, ki

presežejo vključitveni prag v poročanje za Intrastat sistem. Podatki za sistem DDV oziroma

za namen obračuna DDV se poročajo za posamezno davčno obdobje, ki je praviloma

koledarski mesec (pod določenimi pogoji lahko tudi četrtletno) na obrazcih DDV-O. Podatke

poročajo davčni zavezanci, ki so identificirani za namen obračuna DDV v Sloveniji. Med

referenčni vir spadajo tudi podatki iz rekapitulacijskih poročil. Rekapitulacijsko poročilo

(obrazec RP-O) je poročilo o dobavah blaga in storitev v druge države članice, ki jih davčni

zavezanec, identificiran za namen obračuna DDV v Sloveniji, v posameznem obdobju

poročanja (koledarski mesec) opravi posameznim subjektom, ki so identificirani za namen

obračuna DDV v drugih državah članicah EU. Na podlagi dogovora o izmenjavi podatkov

Davčna uprava RS Statističnemu uradu vsak mesec posreduje podatke (z zamikom T+45 dni)

iz obrazcev DDV-O in RP-O, ki jih davčni zavezanci, identificirani za namen obračuna DDV

v Sloveniji, poročajo v teh obrazcih. Davčni zavezanci, identificirani za namen obračuna

DDV v Sloveniji, ki opravljajo transakcije znotraj EU in so dolžni posredovati

rekapitulacijsko poročilo, izpolnijo oziroma posredujejo davčnemu organu obrazce DDV-O in

RP-O v elektronski obliki, preko sistema eDavki do 20. dneva v mesecu po poteku davčnega

obdobja. Vsakokratno posredovani DDV-O in RP-O podatki obsegajo podatke za vsa

razpoložljiva obdobja poročanja zadevnega leta (poleg podatkov za določeno poročevalsko

obdobje v zadevnem letu so vključeni tudi popravki oziroma spremembe podatkov za

predhodna poročevalska obdobja v zadevnem letu). Za izvajanje statističnega raziskovanja o

blagovni menjavi med državami članicami so relevantni naslednji podatki, ki se poročajo na

obrazcu DDV-O: identifikacijska številka za DDV, referenčno obdobje, skupna vrednost

dobav blaga in storitev v druge države članice (polje 12 na obrazcu), skupna vrednost

pridobitev blaga iz drugih držav članic (polje 32 na obrazcu) ter podatki, ki se poročajo na

obrazcu RP-O.

6.2.2 Skladnost z rezultati iz referenčnega vira

Podatki, zbrani v okviru statističnega raziskovanja Intrastat, se metodološko v določeni meri

razlikujejo od podatkov o dobavah oziroma pridobitvah blaga iz drugih držav članic, ki se

poročajo na obrazcu DDV-O. Januarja 2010 so podjetja morala za namen obračuna DDV

začeti poročati tudi vrednost storitev, ki so jih dobavila podjetjem iz drugih držav članic. Na

DDV-O obrazcu Davčne uprave RS se skupna vrednost dobavljenih storitev vpisuje v isto

polje kot skupna vrednost dobav blaga v druge države članice (polje 12 v obrazcu DDV-O).

Posledično se je zaradi te spremembe zmanjšala primerljivost med Intrastat podatki o

odpremah blaga in DDV-O podatkih o dobavah blaga v druge države članice. Za korekcijo

podatkov iz polja 12 na obrazcu DDV-O oziroma za odštetje skupne vrednosti dobav storitev

v druge države članice od skupne vrednosti dobav in storitev služijo podatki iz

rekapitulacijskih poročil. V rekapitulacijskih poročilih se podatke o vrednosti dobav blaga in

storitev posameznim podjetjem v druge države članice poroča ločeno (v ločenih poljih na

obrazcu RP-O). Večje razlike lahko nastanejo tudi zato, ker lahko podjetja poročajo podatke v

napačnih poljih na obrazcu DDV-O (npr. napačno poročanje pridobitev blaga v primeru

tristranskih poslov). Razlike med podatki, poročanimi za Intrastat na eni strani, ter med

podatki, poročanimi na obrazcih DDV-O in RP-O za posamezna referenčna obdobja, so na



33/35

agregatni ravni zelo majhne. Skupna vrednost prejemov blaga za določeno referenčno

obdobje je bila v primerjavi s skupno vrednostjo pridobitev blaga iz obrazcev DDV-O za

zadevno referenčno obdobje v povprečju manjša za približno 2 %. Skupna vrednost odprem

blaga za določeno referenčno obdobje pa je bila v primerjavi s skupno vrednostjo dobav blaga

iz obrazcev RP-O za zadevno referenčno obdobje v povprečju večja za približno 1 %.

6.2.3 Razlogi za večje razlike med viri

Med zbiranjem podatkov za Intrastat sistem in podatkov za namen obračuna DDV na obrazcu

DDV-O obstajajo določene metodološke razlike, ki so vzrok za razlike v podatkih med obema

viroma podatkov. Najpomembnejše metodološke razlike se nanašajo na razlike v poročanju

podatkov o poslih oplemenitenja (v obrazcih DDV-O se ne poroča o poslih oplemenitenja

blaga), finančnega najema, vračil in nadomestnih dobav blaga, tristranskih poslov, prodaje

blaga na daljavo, nabave od ali prodaja blaga privatnim osebam, dobav blaga z namenom

vgradnje ali namestitve, trošarinskega blaga, električne energije ali plina (po plinovodu).

Pomembna razlika je tudi v tem, da se pri blagovni menjavi spremlja fizični tok oziroma

gibanje blaga, v davčnem sistemu pa tok fakture. Poleg tega prihaja med obema sistemoma

tudi do časovnega zamika v poročanju podatkov. Zaradi navedenih metodoloških razlik je

potrebno, na ravni posameznih podjetij v določenem referenčnem obdobju, iz podatkov,

poročanih za Intrastat sistem, izločiti določene vrste poslov, preden se jih primerja z

relevantnimi podatki iz obrazcev DDV-O. S tem se zagotovi metodološko bolj primerljive

podatke.

7 Stroški in obremenitve

Stroški in obremenitve anketiranih oseb in poslovnih subjektov niso samostojna komponenta

kakovosti, so pa pomemben dejavnik pri ocenjevanja kakovosti, saj običajno vplivajo na vse

druge komponente kakovosti.

7.1 Stroški raziskovanja za urad

Pri izračunu stroškov za Statistični urad se je upoštevalo število delovnih ur, ki so bile

porabljene za stroškovni nosilec Intrastat. Na Statističnem uradu materialni stroški v zvezi z

zbiranjem podatkov za Intrastat sistem nastajajo tudi zaradi vzdrževanja celotnega

informacijskega sistema, za potrebe delovanja le-tega (ti stroški niso prikazani). Materialne

stroške, ki nastanejo v zvezi z zbiranjem podatkov od poročevalskih enot, krije Carinski urad,

ker so v njihovi pristojnosti.

Tabela 7.1: Stroški raziskovanja Intrastat s strani urada v letu 2013

Število porabljenih delovnih ur

2.590*

*Število porabljenih delovnih ur za stroškovni nosilec Intrastat v letu 2013 - navedeno število ur ne vključuje

števila delovnih ur, vsebinsko povezanih s sistemom Intrastat, ki so bile v letu 2013 porabljene v okviru Meets

Programme 2012 projekta na področju statistike zunanje trgovine.



34/35

7.2 Obremenitev poročevalskih enot

Podatki o časovni in stroškovni obremenitvi poročevalskih enot v zvezi z obveznostjo

poročanja podatkov za statistično raziskovanje Intrastat so vzeti iz ankete, ki jo je Statistični

urad izvedel v letu 2007 v okviru Eurostatovega programa Transition facility 2004.

Poročevalske enote so bile za namen podrobnejše analize razdeljene v dve skupini glede na to,

kako poročajo – same ali preko tretje osebe (deklaranta). V anketo so bila vključena samo

podjetja, ki so presegala posebni prag (vzorec je zajemal približno 10 % vseh poročevalskih

enot v Sloveniji). Kot kazalnik obremenjenosti poročevalskih enot se je upoštevalo srednjo

vrednost (mediano) ur na mesec, ki so bile potrebne za izpolnjevanje poročil za Intrastat.

Rezultati ankete so pokazali, da so podjetja, ki so poročala sama, potrebovala 7 ur na mesec

za izpolnjevanja obrazcev za odpreme blaga ter 15 ur na mesec za izpolnjevanje obrazcev za

prejeme blaga. Za poročevalske enote, ki so poročale podatke za Intrastat preko sistema za

elektronsko izmenjavo sporočil, je srednja vrednost mesečnih stroškov pošiljanja in

vzdrževanje aplikacij za poročanje poročil znašala 54 EUR na mesec. Ostala podjetja niso

imela stroškov s posredovanjem podatkov. Drugo skupino so predstavljala podjetja, ki so

poročala preko deklarantov. Ta podjetja pripravijo vse fakture oziroma podatke, potrebne za

izpolnjevanje obrazcev, in jih nato posredujejo deklarantom, ki jih v njihovem imenu

mesečno poročajo. Rezultati ankete so pokazali, da so ta podjetja porabila 8 ur (srednja

vrednost) na mesec za pripravo podatkov za deklaranta. Stroški storitve deklaranta, ki

namesto njih poroča podatke za Intrastat, pa so znašali približno 160 EUR na mesec.

7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev

V zvezi z zmanjšanjem obremenitev poročevalskih enot oz. podjetij je bila v novembru 2013

sprejeta Uredba Komisije (EU) št. 1093/2013, ki spreminja predhodno dopolnitev oziroma

temeljno Uredbo o statističnih podatkih s področja blagovne menjave med državami

članicami glede stopnje zajetja vrednosti prejemov blaga s 95 % na 93 % celotne vrednosti

(torej posamezna država članica lahko pri prejemih blaga oceni do 7 % celotne vrednosti

prejemov blaga), ki državam članicam omogoča razbremenitev predvsem majhnih in srednje

velikih podjetij.

Glavni ukrep za razbremenitev poročevalskih enot za Intrastat sistem je s strani Eurostata

načrtovana reforma Intrastat sistema, s katero bi države članice lahko, po Eurostatovih ciljnih

načrtih oz. predvidevanjih, dosegle 50 % zmanjšanje poročevalskih obremenitev podjetij in

hkrati ohranile kakovost podatkov o blagovni menjavi med državami članicami. Eurostatove

cilje naj bi države članice dosegle z, s strani Komisije predvideno, možnostjo ukinitve (za

podjetja) obveznega poročanja podatkov o prejemih blaga in uvedbo obvezne izmenjave

mikropodatkov o odpremah blaga v države trgovinske partnerice med statističnimi oz.

pristojnimi nacionalnimi uradi posameznih držav članic, s čimer naj bi bil, po Eurostatovih

navedbah, “državam članicam na razpolago dodaten vir podatkov za izboljšanje kakovosti”.

Ideja o izmenjavi mikropodatkov izvira iz “single flow” sistema, v katerem se blagovna

menjava med državami spremlja le po enem toku blaga (npr. podjetja poročajo samo podatke

o odpremah blaga, podatke o (zrcalnih) prejemih blaga pa se dobi od držav trgovinskih

partneric oz. drugih držav članic). Tehnični in statistični vidik reforme Instrastat sistema

trenutno poteka v okviru projekta SIMSTAT, s katerim bo vzpostavljeno skupno

komunikacijsko omrežje (CCN) za izmenjavo mikropodatkov med državami članicami.

Aktivnosti v zvezi s projektom SIMSTAT so se začele junija 2012 in bodo predvidoma

končane decembra 2015, ko naj bi obvezna izmenjava mikropodatkov o odpremah blaga med

posameznimi državami članicami postala zakonsko in tehnično operativna. Pristojni



35/35

nacionalni uradi bodo morali, glede na predpise (ki bodo sprejeti v okviru t.i. FRIBS-a) o

statistiki blagovne menjave med državami članicami, še zmeraj pripravljati statistične podatke

o odpremah in prejemih blaga glede na predpisane stopnje zajetja ter jih posredovati

Eurostatu. Od posamezne države članice bo odvisno, kako in do katere mere (v celoti ali

delno) bo nadomestila poročanje podatkov o prejemih blaga z mikropodatki o odpremah blaga

v zadevno državo od svojih držav trgovinskih partneric.

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI€¦ · 2013 Poročilo pripravil: Aleksander Sever Datum: oktober...

Documents

Transcript of STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI€¦ · 2013 Poročilo pripravil: Aleksander Sever Datum: oktober...