SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE

LETNO POROČILO ZA POSLOVNO LETO 2007

Ljubljana, 6. junij 2008

1 PREDSTAVITEV

Ime: SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE – ZDRUŽENJE

SMUČARSKIH PANOG

Skrajšano ime: SZS

Sedež: Ljubljana.

Naslov: Podutiška cesta 146, Ljubljana.

Registracija:

− Matična številka: 5137888.

− Datum vpisa v poslovni

register Slovenije: 30. september 1976

− Standardna klasifikacija

dejavnosti: 92.623 Druge športne dejavnosti.

− Davčna številka: 82837325.

− Pravnoorganizacijska oblika: Pravna oseba zasebnega prava.

Društvo, zveza društev.

Organi:

− Skupščina;

− Izvršilni odbor;

− Predsednik SZS;

− Nadzorni odbor:

− Častno razsodišče.

Predsednik SZS: Stanislav Valant.

Podpredsednika SZS: Janez Bukovnik.

Tone Vogrinec.

Direktor SZS Jaroslav Kalan.

Izvršilni odbor:

- Predsednik Stanislav Valant.

− Člani:

Janez Bukovnik.

Tone Vogrinec.

Anton Ribnikar.

Peter Zupan.

Janez Kocijančič.

Jožef Ograjenšek.

Živa Držaj Bonač.

Srečko Medven.

Blaž Lešnik.

Mitja Praznik.

Leo Ivanjko.

Tomaž Pogačar.

Nadzorni odbor:

− Predsednik: Marko Schulz.

− Člani:

Jože Javornik.

Zvonimir Borštnar.

Božidar Gjurin.

Zdenko Vozlič.

Častno razsodišče:

− Predsednik: Borut Meh.

− Člani: Marjan Schnabl.

Janko Šemrl.

Smučarske panoge združene v

SZS: Predsedniki zborov:

− Alpsko smučanje Anton Ribnikar.

− Biatlon Peter Zupan.

− Deskanje na snegu Leo Ivanjko.

− Smučanje prostega sloga Živa Držaj Bonač.

− Smučarski skoki in nordijska

kombinacija Jožef Ograjenšek.

− Tek na smučeh Mitja Praznik.

− Telemark smučanje Matjaž Pogačar.

− ZTUS Slovenije Blaž Lešnik.

Direktorji panog:

− Alpsko smučanje

Poslovni direktor Bojan Križaj do 31.12.2007

V.d. poslovnega direktorja Dušan Videmšek in Matjaž

Štibelj od 1.1.2008 do 31.05.2008.

Športni direktor Rasto Ažnoh do 31.05.2008.

− Biatlon Direktor reprezentanc Borut Nunar.

− Deskanje na snegu Direktor Iztok Kvas.

− Nordijska kombinacija,

smučarski skoki in tek na

smučeh:

Poslovni direktor Primož Ulaga.

Športni direktor Franci Petek.

− Smučanje prostega sloga Predsednica zbora Živa Držaj Bonač.

− Telemark smučanje Direktor Urban Simčič.

− ZTUS Slovenije Direktor Uroš Martinšek.

Predstavitev organizacije Smučarska zveza Slovenije (SZS) je nacionalna panožna športna zveza in edina organizacija s področja smučanja, včlanjena v Olimpijski komite – Združenje športnih zvez (OKS – ZŠZ). SZS zastopa nacionalne smučarske interese v mednarodnih organizacijah ter organizira tekmovalni sistem na nacionalnem nivoju. Je ena od ustanoviteljic OKS – ZŠZ. Dejavnost SZS je usmerjena na področje vrhunskega športa, kakovostnega športa in športne vzgoje mladine ter v usposabljanje strokovnih kadrov. SZS je organizacijska in strokovna nadgradnja smučarskim društvom, ki skozi proces razvoja in selekcije vključujejo svoje člane v delovanje na mednarodnem nivoju. Sama društva, za katere se v pogovornem jeziku uporablja termin klub, ne morejo nastopati in uresničevati svojih interesov na mednarodnih tekmovanjih brez soglasja nacionalne panožne športne zveze, katerega ni moč pridobiti brez članstva v SZS. Tako, kot ne bi bilo moč nastopati brez članstva SZS v FIS (Federation Internationale de Ski), ki je mednarodna panožna zveza za alpsko, nordijsko, telemark, prosti slog in deskanje na snegu, in IBU (International Biathlon Union), mednarodni panožni zvezi za biatlon. Prav tako ni mogoče nastopanje na domačih tekmovanjih, ki so v koledarju FIS in IBU ter SZS, v vseh starostnih kategorijah. Smučarska zveza Slovenije – Združenje smučarskih panog ima sedež v Ljubljani, Podutiška 146. Deluje v pravnoorganizacijski obliki: društvo, zveza društev. Zakoniti zastopnik je njen predsednik mag. Stanislav Valant. SZS je zveza smučarskih društev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim smučanjem, smučarskimi skoki, nordijsko kombinacijo in teki na smučeh, biatlonom, smučanjem prostega

sloga, deskanjem na snegu, telemarkom, izobraževanjem in organiziranjem na področju smučanja. Društva se znotraj SZS združujejo po panogah, ki delujejo avtonomno v okviru celotne organizacije. Sedem samostojnih enot je razdeljenih kot kaže spodnja slika:

Temeljni akt SZS je Statut Smučarske zveze Slovenije – Združenja smučarskih panog. Je pravna oseba zasebnega prava. Društva kot osnovne organizacije se samostojno odločajo o vstopu v članstvo SZS ali morebitnem izstopu iz nje s sklepom svojega organa upravljanja. Redni člani SZS so društva, ki opravljajo dejavnost v zgoraj navedenih panožnih področij. Z vstopom v članstvo SZS člani sprejmejo vse pravice, dolžnosti in obveznosti, opredeljene v Statutu SZS. Izredni člani so gospodarske družbe, ter druge osebe povezane s smučarskim športom s pravicami kot redni člani zveze, z izjemo, da nimajo aktivne in pasivne volilne pravice. V to kategorijo spadajo tudi fizične osebe ki so imetniki Modre kartice Smučarske zveze Slovenije.

Urejenost Smučarske Zveze Slovenije

Formalni temelj strukture organiziranosti opredeljuje Statut SZS, ki predvideva: skupščino, izvršilni odbor, predsednika SZS, nadzorni odbor in častno razsodišče. Skupščina je najvišji organ SZS in ga sestavljajo pooblaščeni predstavniki rednih članov, ki imajo različno število glasov glede na kriterije opredeljene v Statutu SZS. Izvršilni odbor je organ upravljanja, ki deluje med dvema zasedanjema skupščine in ga sestavljajo predsednik SZS, podpredsednika SZS, predsedniki zbora vsake panoge, vključene v SZS, s tem da ima panoga za nordijsko smučanje dva zbora: zbor za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo in zbor za tek na smučeh, trije člani izmed katerih je eden registriran tekmovalec in jih predlaga predsednik izvršilnega odbora SZS ter izvoli skupščina, ter predstavniki SZS v predsedstvu FIS ali predsedstvu IBU. Člani izvršilnega odbora so tudi

216 članov - društev

Nordijsko smučanje

Alpsko smučanje Smučanje prostega sloga l

ZUTS Biatlon

Nordijska kombinacija

Smučarski tek Smučarski skoki

Telemark

Deskanje

predstavniki organizacijskih komitejev za izvedbo tekmovanj za svetovni pokal v Sloveniji. Seje izvršilnega odbora sklicuje predsednik najmanj šestkrat na leto. Za svoje delo je odgovoren skupščini. Vsi člani izvršilnega odbora SZS vključno s predsednikom SZS opravljajo funkcijo neprofesionalno, so uspešni in ugledni posamezniki v gospodarskem, javnem ali političnem okolju. Predsednik SZS zastopa in predstavlja SZS, sklicuje skupščino in seje izvršilnega odbora ter podpisuje splošne akte, ki jih sprejemata skupščina in izvršilni odbor. Za svoje delo odgovarja skupščini. Nadzorni odbor ima 5 članov in ima pristojnost nadziranja izvajanja odločitev organov SZS, smotrnost uporabe sredstev, ugotavljanje zakonitosti delovanja, daje mnenja, da pravila članov niso v neskladju s statutom SZS. O svojem delu poroča skupščini in izvršilnemu odboru, odgovarja pa skupščini. Častno razsodišče v primeru kršitev vodi postopek in izreka kazni v skladu z določili pravilnika častnega razsodišča. Sestavljajo ga predsednik in dva člana. Odgovorno je skupščini SZS. Za opravljanje strokovnih, finančnih nalog, administrativno tehničnih nalog ter drugih nalog za potrebe organov SZS ima ta strokovno službo, ki jo vodi direktor SZS, ki ima status delavca s posebnimi pooblastili in skrbi za zakonito in pravilno poslovanje SZS. Za svoje delo je direktor odgovoren izvršilnemu odboru in ima od njega pooblastila za posamezne naloge predstavljanja in zastopanja SZS. Funkcijo direktorja opravlja Jaroslav Kalan. SZS ima z vidika dela in celote panožno strukturo organiziranosti. Vsak njen avtonomni del – panoga je samostojno organiziran. Najvišji organ posamezne panoge je zbor panoge, ki ga sestavljajo predstavniki vseh društev te panoge. SZS ima sedem panožnih oddelkov, eden od njih je sestavljen iz treh pod panog, ki tvorijo osem zborov (smučarski skoki in nordijska kombinacija sta en zbor, ki z zborom za smučarski tek tvorijo nordijski panožni oddelek). Organ zbora panoge sta odbor in predsednik, ki je istočasno lahko tudi predsednik odbora in član izvršilnega odbora SZS. Organiziranje in način dela panoge urejajo poslovniki posameznih panog, razen ZUTS, ki ima svoj statut. Posamezno panogo vodita poslovni in športni direktor panoge, ki ju imenuje posebna komisija, ki jo sestavljajo predsednik SZS, direktor SZS, predsednik zbora posameznih disciplin in predsedniki regij posameznih panog ob soglasju zbora posameznih panog. Za svoje delo odgovarjata zboru posamezne panoge in direktorju SZS. Panoga za alpsko smučanje ima tako kot panoga za nordijsko smučanje in biatlon organiziran sklad (Ski Pool), ki je notranji organ, njihovi člani pa domače ali tuje pravne fizične osebe, z namenom zagotavljati finančna in materialna sredstva za izvajanje dejavnosti panoge. Njegov direktor o svojem delu poroča odboru in zboru panoge ter izvršilnemu odboru. Mandatna doba predsednika, podpredsednikov, članov izvršnega odbora, nadzornega odbora, častnega razsodišča, direktorja SZS, direktorjev panog in skladov je štiri leta oziroma olimpijsko obdobje. Smučarska zveza Slovenije je živa tvorba, ki deluje v spremenljivem in heterogenem okolju, ki mu pravimo »civilna sfera«. Je organizacija, ki deluje v interesu smučanja, katerega zastopajo njeni člani – društva.

2 POSLOVNO POROČILO

2.1 Kratka zgodovina SZS Zgodovina SZS sega daleč nazaj. V sezoni 1920/1921, je potekalo prvo neuradno državno prvenstvo v smučarskih tekih in skokih v Bohinju. Slovenski smučarji, člani takratne Jugoslovanske reprezentance, so že nastopili na prvih zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu leta 1924. Do leta 1938, ko je bila ustanovljena SZS s sedežem v Ljubljani, so se smučarski klubi združevali v centrih na Jesenicah, Ravnah na Koroškem, Mariboru in Ljubljani. Zaradi dejstva, da so slovenske tekmovalke in tekmovalci predstavljali glavno silo skupne federacije, je SZS imela najpomembnejšo vlogo. Po osamosvojitvi Slovenije, je Mednarodna smučarska zveza (FIS), v nedeljo 10. novembra 1991, na sestanku predsedstva FIS soglasno priznala in sprejela SZS v svoje vrste. Kmalu za tem, na olimpijskih igrah v Albertvillu leta1992, je slovenska reprezentanca že nastopila pod zastavo samostojne Slovenije.

2.2 Cilji SZS Cilji delovanja Smučarske zveze Slovenije-združenja smučarskih panog so zapisani v Statutu SZS. Splošni cilji Smučarske zveze Slovenije obsegajo dve področji. Prvi cilj je zagotavljanje potrebnih pogojev za razvoj vrhunskega športa, kamor sodijo finančna sredstva za pokrivanje programov reprezentanc, zagotavljanje infrastrukture za izvajanje programov npr. smučarske skakalnice , poligoni za trening, biatlonski stadion ipd. S sistemom dela v vseh panogah pod okriljem SZS je potrebno doseči razmere za uspešno pripravo tekmovalk in tekmovalcev na tekmovanjih v vseh kategorijah. SZS zato sodeluje pri celotni športni poti športnika in 100 % pokriva vse programe reprezentanc v vseh naših smučarskih panogah. Poslanstvo SZS je tudi popularizacija vseh smučarskih panog, ki imajo pod njenim okriljem že dolgo tradicijo. V ta namen usposabljamo strokovne kadre ter izdajamo naše edicije Modri bilten in Modre novice, ki skupaj z projektom Modra kartica, popularizirajo smučarski šport. V letu 2007 smo poskrbeli za nemoteno delo vseh panog in njenih disciplin, ki obsegajo več kot 200 vrhunskih športnikov. Za izvedbo samih programov, smo angažirali strokovnjake z vseh področij, potrebnih za zagotovitev najvišjih standardov. Drugi cilji pa so merljivi z rezultati in uspehi naših športnikov, tako na pedagoški kot tekmovalni ravni. Na rezultatski ravni so doseženi cilji objavljeni v skupščinskem gradivu, na spletni strani www.sloski.si in v vseh slovenskih medijih, med tekmovalno sezono. Za prihodnje delo, je zastavljenih nekaj dolgoročnih ciljev predvsem pri popularizaciji smučarskega športa v Sloveniji pri mladih in zagotavljanju potrebne infrastrukture. S takim pristopom gradimo bazo tekmovalcev za prihodnost. Smučanje je po vseh raziskavah, ki jih je izvedla Fakulteta za šport v Ljubljani še vedno nacionalni šport številka ena v Sloveniji. Prepričani smo, da bo tako tudi v prihodnje.

http://www.sloski.si/

2.3 Poročilo o delu Izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije- združenja smučarskih panog za leto 2007

Izvršilni odbor je organ upravljanja, ki deluje med dvema zasedanjema skupščine SZS in je pristojen, da razpravlja in odloča o vseh s Statutom določenih zadevah. V letu 2007 je imel IO SZS šest rednih sej in štiri korespondenčne seje. Sprejel je 111 sklepov, ki so v glavnem realizirani oziroma se izvajajo. Največ časa v letu 2007 je IO namenil problematiki financiranja programov posameznih disciplin , realizaciji programov in se seznanjal z doseženimi športnimi rezultati v sezoni 2006/2007 in s pripravami za sezono 2007/2008. Sproti se je seznanjal s pripravami za organizacijo tekmovanj za Svetovni pokal v alpskem smučanju v Mariboru in Kranjski Gori, v biatlonu na Pokljuki, telemarku v Bohinju in Finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici . IO SZS je veliko naporov vložil v sanacijo alpskih disciplin, ki že nekaj sezon izkazujejo presežek odhodkov nad prihodki. V zvezi s problematiko v alpskem smučanju je sprejel več sklepov, med drugim sprejel odstop Bojana Križaja z mesta poslovnega direktorja alpskih disciplin. Med pomembnejšimi sklepi je tudi sklep o formiranje lastne finančno- računovodske službe, ki je pričela svoje delo v novembru 2007. IO SZS se je seznanil z usmeritvami za reorganizacijo poslovanja SZS in ugotovil, da je potrebno za bolj racionalno in učinkovito poslovanje SZS sprejeti spremembe naših aktov, kar bo naloga IO SZS do konca tega mandata do leta 2010.

2.4 Poročilo o delu projekta Modra kartica v sezoni 2007/2008 Uvod Po zaključku sezone 2006/2007 in analizi poslovanja, smo se odločili za dokončanje tehnične podpore projekta ter ob nespremenjenih pogojih pričakovali zmerno rast članstva, kar smo opredelili v poslovnem načrtu za sezono 2007/2008 z definiranimi cilji:

• Ciljno število članov – imetnikov Modre kartice je 15.000. Po revidiranju dogovora s podjetjem Hervis in ukinitvi stalne prodaje Modre kartice smo ciljno število imetnikov Modre kartice v sezoni 2007/2008 zmanjšali na 10.000.

• Izdelava nove spletne aplikacije za prijavo in pregled članstva ter implementacija v novo spletno stran SZS in Modre kartice.

• Vzpostavitev lastnega sistema za pošiljanje e-novic ter kontinuirano obveščanje članov o delovanju SZS in posebnih akcijah in ugodnostih.

• Združitev edicij Slovensko smučanje in Modri bilten. • Organiziranje prireditev za člane SZS.

Članstvo Smučarska zveza Slovenije ima v sezoni 2007/2008 do 6. februarja 2008 11.850 članov z izdano Modro kartico (v sezoni 2006/2007 – 14.701; 2005/2006 – 11.569). Razdelitev članov po skupinah:

6.414 (2006/2007 – 6.230 ; 2005/2006 – 5.669) članov Smučarskih društev - klubov, ki so člani Smučarske zveze Slovenije in delujejo v posameznih panogah (član lahko deluje v večih panogah).

4.478 (2006/2007 – 4.365 ; 2005/2006 – 4.020) članov panoge za alpsko smučanje.

3.178 (2006/2007 – 3.137 ; 2005/2006 – 3.115) članov ZUTS Slovenije.

Člani panoge za nordijsko smučanje:

807 (2006/2007 – 785; 2005/2006 – 738) članov panoge nordijsko smučanje – skoki.

671 (2006/2007 – 636; 2005/2006 – 608) članov panoge nordijsko smučanje – smučarski tek.

204 (2006/2007 – 200; 2005/2006 – 183) članov panoge nordijsko smučanje – nordijska kombinacija.

500 (2006/2007 – 481; 2005/2006 – 287) članov panoge deskanje na snegu.

162 (2006/2007 – 103; 2005/2006 – 102) članov panoge biatlon.

70 (2006/2007 – 56; 2005/2006 – 36) članov panoge telemark smučanje.

69 (2006/2007 – 82; 2005/2006 – 67) članov panoge prosti slog. Večina članov ZUTS Slovenije poleg osnovnega delovanja na področju učenja in treniranja smučanja navaja tudi delovanje v eni od drugih panog. Brez upoštevanja članstva v ZUTS se slika velikosti panog po številu članov spremeni:

1.575 članov panoge za alpsko smučanje.

3.178 članov ZUTS Slovenije.

Člani panoge za nordijsko smučanje:

803 članov panoge nordijsko smučanje – skoki;

529 članov panoge nordijsko smučanje – smučarski tek;

202 članov panoge nordijsko smučanje – nordijska kombinacija.

211 članov panoge deskanje na snegu.

158 članov panoge biatlon.

48 članov panoge prosti slog.

41 članov panoge telemark smučanje. Razdelitev članov društev – klubov glede na status delovanja v Smučarski zvezi Slovenije: 1.894 tekmovalcev 471 trenerjev 354 sodnikov 3.790 drugo 5.020 članov društev – klubov se je odločilo za malo Modro kartico

1.139 članov društev – klubov se je odločilo za veliko Modro kartico •paket 50•

255 članov društev – klubov se je odločilo za veliko Modro kartico •paket 100•

Število članov društev – klubov je na dan 6. 2. 2008 večje za 184 imetnikov Modre kartice, kot na koncu sezone 2006/2007. 5.258 članov društev – klubov je v sezoni 2007/2008 podaljšalo članstvo, 1.158 oseb, pa je prvič pridobilo Modro kartico. V evidenci članstva v Smučarski zvezi Slovenije pogrešamo izvoljene in imenovane smučarske funkcionarje, ki delujejo v posameznih organih organizacije. Kontrola članstva in upravičenost delovanja udeležencev (funkcionarjev, trenerjev, tekmovalcev, sodnikov,…) je v celotni organizaciji nezadostna in neučinkovita. V sezoni 2007/2008 je Smučarska zveza Slovenije z veliko Modro kartico najkonkurenčnejši ponudnik dodatnega zdravstvenega zavarovanja na potovanjih v tujini z asistenco v Sloveniji. Upamo, da bomo v prihodnji sezoni presegli mejo nezaupanja pri posameznih mnenjskih vodjih in povečali število članov z veliko Modro kartico. Z nakupom storitev pri Zavarovalnici Triglav, se je spremenil – podaljšal tudi postopek izdaje Modre kartice. Dvojna evidenca članstva in vsakodnevno sporočanje podatkov Zavarovalnici Triglav so povečali stroške poslovanja.

5.436 (2006/2007 – 8.404; 2005/2006 –5.902;) zunanjih članov.

Skupaj vseh članov

5.062 zunanjih članov se je odločilo za malo Modro kartico 10.082

329 zunanjih članov se je odločilo za veliko Modro kartico •paket 50• 1.468

45 zunanjih članov se je odločilo za veliko Modro kartico •paket 100• 300

11.850

Članstvo iz sezone 2006/2007 je podaljšalo 3.441 zunanjih članov, 1.993 pa je novih zunanjih članov.

Razmerje me podaljšanjem članstva in novim članstvom je v celotni populaciji 73 : 27.

Razmerje med člani društev – klubov in zunanjimi člani v sezoni 2007/2008 je 54 : 46.

Izvajanje ostalih nalog Dolgoletni partner, podjetje Hervis, je konec poletja 2007 svojim kupcem ponudil lastno kartico ugodnosti »Hervis sportsclub«. Zahteva matičnega podjetja je predvidevala izločitev vseh konkurenčnih produktov iz Hervisovega prodajnega programa ter ukinitev ugodnosti partnerjem. Zagovarjali smo stališče, da se Hervisova kartica ugodnosti in Modra kartica dopolnjujeta (različna vsebina in ugodnosti) ter vztrajali pri dogovoru, ki se izteče ob koncu sezone 2009/2010. Po dolgotrajnih pogajanjih smo se dogovorili za spremembo ugodnosti (vrsto in način izkoriščanja) ter štirinajst dnevno prodajo Modre kartice v vseh prodajalnah Hervis na začetku sezone, v mesecu oktobru, kar smo kasneje nadgradili še s petdnevno prodajo v času Modre vikenda v decembru 2007. Ocenjujemo, da je zaradi omejitve prodaje v prodajalnah Hervis članstvo v Smučarski zvezi Slovenije manjše za 3.500 članov. Ponosni smo na novo spletno aplikacijo MARS, ki omogoča partnerjem, društvom – klubom, panogam ter sodelavcem in vodstvu Smučarske zveze Slovenije vpis članov, evidenčnih podatkov o društvu – klubu, pregled po posameznih parametrih za posamezno sezono ter izpis v različnih oblikah. Izdelali smo novo spletno stran in omogočili sodoben spletni nakup Modre kartice. Vzpostavili smo sistem za pošiljanje elektronskih sporočil članom Smučarske zveze Slovenije. Povečali smo dinamiko pošiljanja in obseg elektronskih sporočil. Pred začetkom sezone 2007/2008 smo obstoječe člane večkrat pisno obvesti o možnosti podaljšanja članstva. Pripravili smo lične zloženke, evidenčne liste ter atraktivne reklamne letake. Posodobili smo logotip Modra kartica ter standardizirali pisno komuniciranje. Združili smo ediciji Slovensko smučanje in Modri bilten. Publikacija na 148. straneh – Modri bilten je v celoti delo sodelavcev Smučarske zveze Slovenije. 3. številka Modrih novic je izšla 3. marca 2008 na 32 straneh. Dvignili smo kakovost vsebine, atraktivnost bomo v prihodnje poskušali doseči s sodobnim oblikovanjem.

Imetnikom Modre kartice smo skupaj s partnerji omogočili nove članske ugodnosti. Skupaj z Športnim centrom Pohorje smo načrtovali izvedbo športno zabavnih prireditev za imetnike Modre kartice. Začetno navdušenje partnerja se žal ni pretvorilo v resen namen in izvedbo. Smo v zadnji fazi dogovarjanja z največjim slovenskim ponudnikom turističnih storitev – podjetjem Globtour. Prisotni smo na smučarskih sejmih, novinarskih konferencah Smučarske zveze Slovenije in njenih panog. Že prej omenjeno zavarovanje članov Smučarske zveze Slovenije smo poenotili za obe skupini – člane društev – klubov in zunanje člane. Kakovostno zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav zadovoljuje večino članov. Zavarovalne premije poleg izdelave kartic in vodenje evidence članov predstavljajo večji del stroškov delovanja projekta Modra kartica. Zaskrbljujoč je odnos GIZ Združenje slovenskih žičničarjev. Pasivno partnerstvo v sezoni 2007/2008 nakazuje omejitev sodelovanja po izteku medsebojnega dogovora ob koncu sezone. GIZ Združenje slovenskih žičničarjev je v tekoči sezoni namesto Modre kartice Smučarske zveze Slovenije za svojo identifikacijsko kartico prevzel Olimpijsko kartico Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Tudi uradne izjave sodelavcev Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez govorijo o prevzemu vsebine dosedanjega partnerstva slovenske krovne športne organizacije od Smučarske zveze Slovenije. Matjaž Štibelj, dipl ekon. (UN) vodja projekta Modra kartica

2.5 Poročilo o delu zbora in odbora za alpsko smučanje za sezono 2007 - 2008 Pretekla sezona je značilna po tem, da so bili doseženi najboljši rezultati zadnjih let zato lahko trenerje in tekmovalce samo pohvalimo. Podrobna ocena rezultatov je stvar športnega direktorja, ki po enem letu na tem položaju odhaja, saj je s svojega mesta odstopil. To je neodgovorno saj smo ga izbrali med več kandidati do konca olimpijskega ciklusa in v trenutku izbire so mu bile razmere poznane. V delovanju alpskih disciplin pa se je pojavila kriza predvsem na finančno poslovnem delu, saj smo ostali brez generalnega sponzorja, poleg tega pa so tudi ostale pogodbe z zlatimi sponzorji predstavljale bruto zneske, športni program pa se je pripravil na celoten znesek. Ob sprejemanju programov tega nismo vedeli, sprejeti so bili v dobri veri, da so na poslovnem delu zagotovljena sredstva za izvedbo programov. Ob ugotovitvi, da je dotok sredstev manjši smo sprejeli prilagojeni športni program na nižji priliv sredstev, vendar je bila kontrola porabljenih sredstev preslaba oz. je sploh ni bilo tako, da se je minus pri alpskih disciplinah povečal. Pri tem bi radi opozorili na odgovornost vseh direktorjev, ki svoje delo opravljajo profesionalno (športnega, poslovnega in direktorja SZS). Po odstopu poslovnega direktorja je izvršilni odbor SZS postavil dva vršilca dolžnosti poslovnega direktorja, ki sta sicer svoje dolžnosti sprejela, vendar kmalu odstopila s svojih mest, stanje pa se je slabšalo. Po medijskem obračunavanju in iskanju krivcev preko medijev, ker je SZS-ju in predvsem alpskem delu povzročilo veliko škode, ki jo bo težko popraviti predvsem pa povrniti ugled smo se odločili, da zadevo razrešimo v okviru zbora. To obračunavanje je imelo za posledico, da sta odstopila od pogodbe še dva zlata sponzorja. Po odstopu športnega direktorja in glavnega trenerja ženskih reprezentanc smo poiskali rešitev najprej na športnem delu. Odločili smo se, da bomo v naslednjem obdobju, tudi zaradi sanacije, brez športnega direktorja in smo poiskali samo glavnega trenerja. Oba glavna trenerja sta pripravila programe v okviru razpoložljivih sredstev in mislimo, da so programi pripravljeni dobro tako, da se bo športni del, ob sofinanciranju tekmovalcev in klubov, lahko izvedel. Intenzivno smo iskali tudi poslovnega direktorja in smo zelo blizu razrešitve. Imamo človeka, ki bo sposoben izvesti sanacijo in zagotoviti, ob pomoči ostalih, zadosti sredstev za izvedbo kvalitetnega športnega programa. Problem pa je organizacija same SZS, katero moramo spremeniti. Ne glede na to, da je pri takšni organizaciji imela največjo korist prav alpska panoga (v preteklosti nordijci) smo mnenja, da je potrebno zagotoviti večjo ali popolno samostojnost panog. V pretekli sezoni pa smo uspeli še bolj izpopolniti tekmovanje v otroških kategorijah, kar se vidi predvsem v njihovih rezultatih na mednarodnih tekmovanjih. Uspešno pa smo delovali tudi na drugih področjih. Delo Odbora je bilo v osnovi tako, kot je zapisano v Programu dela zbora in Odbora za alpsko smučanje do 2010. Odbor se je sestal sedemkrat ter enkrat korespondenčno.

Poročilo o zastavljenem programu: 1. Organiziranje Zbora, Odbora in SZS Posamezne panoge se še niso organizirale kot samostojne zveze in se kot take združile v SZS, ki bi bila še naprej edini predstavnik v mednarodni organizaciji in tudi v OK Slovenije. Ob navedenem je potrebno reorganizirati samo panogo in s tem spremeniti pravilnik panoge. - Opredelilo se je, da ima panoga poleg strokovnega direktorja panoge tudi svojega poslovnega direktorja ki je hkrati tudi direktor sklada (pool-a). Oba sta odgovorna Zboru in Odboru panoge, - za boljše delovanje se je uvedlo delo mesečnega sestajanja ožjega kolegija, - panoga je imela svojega strokovnega sodelavca, ki je hkrati strokovni sodelavec Odbora in Zbora, to delo je opravljal Roman Šturm - oba direktorja sta člana Odbora, vodje posameznih reprezentanc so prisotni na povabilo Odbora (ko se obravnavajo področja njihovega dela), - člani odbora so bili tako kot do sedaj tudi predsedniki delovnih teles, - člani odbora so se aktivneje vključevali v spremljanje dela posameznih reprezentanc in ocenjevali delo (preko strokovnega sveta) z namenom, da bi lahko v zgodnji fazi ocenili ustreznost pripravljenosti in izvajanja programov ter ugotovili možna nesoglasja v posameznih ekipah ( v ta namen imata tako moška kot ženska ekipa predstavnika, ki se bosta v ta namen večkrat sestala s predsednikom Odbora). - Panoga je dobila administrativno pomoč. Urška Fink 2. Aktiviranje delovnih teles, predvsem strokovnega sveta. Strokovnemu svetu za alpske discipline je bila dana pomembno vlogo pri oblikovanju nadaljnjega razvoja alpskega smučanja v Sloveniji. Zato je: - sestava strokovna z vključenimi strokovnjaki iz spremljevalnih panog, - strokovni svet se je sestal najmanj dvakrat letno, v razširjeni strokovni svet so vključeni vsi aktivni trenerji, - strokovni svet pred sestankom Odbora in Zbora obravnaval programe in realizacijo programov, - strokovni svet je posvetiti posebno pozornost otroškemu in mladinskemu smučanju. 3. Zavzemati se za nadaljevanje projekta Panožne športne šole nacionalnega pomena (do 28.02.08) Od začetka projekta Panožne športne šole nacionalnega pomena je Odbor in SZS aktivno vključen v program, ki sedaj skupno sofinancira 23 kadrov na nivoju SZS od tega je 15 kadrov nordijskih disciplin, 9 kadrov alpskih disciplin ter 1 kader za »cros cuntry«. Na nivoju društev in regij je sofinanciranih še dodatnih 5 kadrov alpskih disciplin. 4. Popularizacija Alpskega smučanja. Alpsko smučanje narediti bolj zanimivo. V preteklih sezonah še je z vključevanjem igralca Jerneja Kuntnerja in studia Ritem (snemanje in montaža posnetkov) nadgradilo uspešno zastavljena otroška tekmovanja za VN Argeta - dečkov in deklic in VN Cicibanov in cicibank z novim sponzorjem Droga Kolinska. Doseči je potrebno, da se bodo v društvih še bolj angažirali za delo z najmlajšimi (sodelovanje s osnovnimi šolami in vrtci..). Obstoječi sistem otroških tekmovanj (predvsem organizacija) prenesti v sistem mladinskih - FIS tekmovanj.

5. Doseči večje zanimanje medijev za poročanje o alpskem smučanju. - Organizirati redne tiskovne konference, - Dogovoriti se za TV prenose tudi tekem za EP in daljše reportaže iz FIS tekem in državnih prvenstev, doseči, da se bo o državnih tekmovanjih količinsko pisalo vsaj toliko kot o ostalih športih Predsednik Odbora in Zbora za alpsko smučanje: Anton Ribnikar

2.6 Poročilo o delu Odbora za telemark v sezoni 2007/08 V okviru odbora za telemark deluje več sekcij; reprezentanca, smučanje po starem in vzgoja kadrov, ki pa deluje pod okriljem ZUTS-a. V letošnji sezoni smo okrepili reprezentanco z dvema novima reprezentantoma. Še vedno je delovala v omejenem obsegu, kar pomeni, da je bila udeležba reprezentantov na srednjeevropskih tekmah popolna, v Skandinavijo in na ameriško turnejo pa je odšel samo naš še vedno najboljši tekmovalec David Primožič. V tej sezoni smo imeli tudi tekmo svetovnega pokala v Sloveniji, na smučišču Kobla, kjer so se predstavili tudi tekmovalci, ki sicer ne nastopajo redno v svetovnem pokalu. Največje uspehe je zopet dosegel naš najboljši telemark smučar David Primožič, ki se je na vseh tekmah uvrstil med prvih petnajst tekmovalcev, v Ameriki pa je stal na stopničkah za zmagovalce s tretjim mestom v veleslalomu. Skupno je osvojil četrto mesto v sprintu. Imamo dva nova mlada tekmovalca Kolenc Tineta in Luka Pintar, ki sta se kalila na tekmah svetovnega pokala in v prihodnjih sezonah pričakujemo vidnejše uvrstitve. Pri smučanju po starem je bilo letos izvedenih osem tekmovanj, na katerih so se predstavile vse naše skupine, ki gojijo izročilo tovrstnega smučanja. Prav tako so se nekaterih tekem udeležili tudi povabljeni gostje iz tujine, kjer je šlo predvsem za izmenjavo nastopov. Nekatere naše skupine pa so uspešno predstavile slovensko smučanje po starem v tujini. Na skupnem sestanku so se te skupine tudi dogovorile, da bodo usklajevali termine tekmovanj, da se ne bi dogajalo prekrivanje terminov in postavile usmeritev, da tovrstni nastopi ne bi bili toliko tekmovalnega značaja, ampak morajo imeti predvsem revijalni značaj. Na področju izobraževanja smo z odličnim sodelovanjem z ZUTS-om uspešno izvedli tečaje za vse tri stopnje učitelja telemark. Telemark kampi so v sezoni 2007/08 potekali že šesto leto, prva štiri leta so se selili po večjih smučarskih središčih, v zadnji sezoni pa so že drugo leto potekali na smučišču Krvavec. V letošnji sezoni se je njihovo število zaradi velikega zanimanja še povečalo in so potekali vsako drugo soboto. V sezoni 2007/08 je bilo tako organiziranih 8 kampov, na vseh je bilo veliko zanimanje udeležencev. V povprečju se je 6 udeležencev na vsakem kampu učilo prvih telemark zavojev pod strokovnim vodstvom učiteljev Telemark kluba Kranj. Telemark kampi potekajo v organizaciji promocijske ekipe Telemark kluba Kranj, ki je sestavljena iz strokovno usposobljenih učiteljev in učiteljic telemark smučanja (2. in 3. stopnje). Udeležba na kampu je brezplačna in namenjena vsem, ki želijo spoznati čar telemark smučanja. Vsak udeleženec dobi telemark čevlje, smuči in svojega strokovno usposobljenega učitelja, ki se z njim poda na bele strmine in mu pokaže osnove te discipline. Zanimanje smučarjev je bilo v tej sezoni nad pričakovanji, kar nas izredno veseli in kaže na to, da je takšna oblika predstavitve manj razširjene smučarske discipline pravilna. Pripravil: mag. Tomaž Pogačar, Predsednik odbora za telemark

2.7 Poročilo predsednika panoge za deskanje na snegu pri SZS, sezona 2007/2008 Za nami je deskarska sezona 2007/2008, s katero smo iz vidika doseženih rezultatov ponovno dosegli najvišji nivo, odkar slovenski tekmovalci nastopajo pod okriljem FIS, upoštevajoč dejstvo, da v minuli sezoni ni bilo članskega svetovnega prvenstva. Kot v lanskem letu nas je najbolj razveseljevala predvsem članska reprezentanca paralelnih disciplin, ki je ponovno krojila dogajanje v samem vrhu tekmovanj svetovnega pokala. Tudi v disciplinah prostega sloga ni manjkalo vrhunskih rezultatov najvišjega ranga, najpomembnejše pa je dejstvo, da tem rezultatom sledijo tekmovalci v mladinskih kategorijah, tako na tekmah svetovnega pokala, kot na svetovnem prvenstvu, kjer smo dobili celo mladinskega svetovnega prvaka v paralelenem veleslalomu. Kljub doseženim rezultatom, pa ne moremo mimo dejstva, da slovenski reprezentantje ne uživajo medijske podpore, kot bi si jo zaslužili, v primerjavi z ostalim zimskimi športnimi panogami. Ne verjetno je namreč, da mediji ne spremljajo najuspešnejših slovenskih nastopov v enimi izmed disciplin, ki nastopa pod okriljem FIS, kljub temu da ne gre za posameznika, ampak ekipo štirih ali celo petih tekmovalcev, ki so bili v vseh tekmah svetovnega pokala, v središču finalnega dogajanja. Edini napredek na tem področju v primerjavi s sezono 2006/2007, so bili neposredni prenosi finalnih obračunov v italjanskem Valmalencu, na televiziji Sport Club. Večen boj za pridobitev medijskega prostora za slovensko deskanje, se bo moral nadaljevati tudi drugem delu olimpijskega ciklusa 2006 – 2010. Brez omenjene podpore medijev, je nemogoče nadaljevati aktivnosti pridobivanja novih poslovnih partnerjev, kljub vsem doseženim rezultatom naših športnikov. Mislim, da nas vse skupaj v prihodnosti čaka še veliko dela, tako na področju sanacije finančnega stanja tako Smučarske zveze Slovenije, kot tudi Odbora za deskanje na snegu, kot tudi pri nadaljevanju izpeljave začrtanih programov do OI v Vancuverju 2010, v kolikor si želimo podobnih rezultatov in podpore deskarskih klubov tudi v naprej. Leo Ivanjko predsednik Odbora panoge za deskanje na snegu pri SZS

2.8 Poročilo o delu zbora za skoke in nordijsko kombinacijo za sezono 2007/2008 Kar dosti zadev se je dogajalo v tekmovalni sezoni 2007/2008, zaradi česar je težko opisati delo v nekaj stavkih. Klubi so bili vseskozi pisno obveščeni tako o delu odbora, tekmovalne, sodniške in homologacijske komisije, strokovnih svetov itd. V letošnjem letu smo klubi s člani prvič v manjši meri pomagali pri organizaciji finala svetovnega pokala v Planici. Mimogrede naj omenim, da je bila organizacija prireditve zelo pohvaljena s strani FIS na zadnjem sestanku v Salzburgu. Vseskozi in zelo dobro pa sva sodelovala tudi z predsednikom zbora za teke Mitjo Praznikom, saj se predvsem finančne zadeve nanašajo tudi na njih. Opazno je tudi dobro delo planiških skakalnih šol, vendar so trenerji zadolženi za regije do sedaj naredili premalo, oz. so se premalo vključevali v delo regij tako na področju izobraževanja kot ostale pomoči (oprema ?- posledično zelo veliko diskvalifikacij na različnih rangih predvsem mednarodnih tekmovanj). Skrbi me upad skakalcev mlajših kategorij in na tej tematiki bomo morali veliko narediti na pridobivanju mladih skakalcev v klube, (slabe zime, povprečni rezultati ??). Po drugi strani pa je razveseljivo dejstvo, da je na pokalnih tekmovanjih nastopalo 23 klubov s tekmovalci in tekmovalkami iz vse Slovenije. Na podelitvi zaključnega dela pokala Cockta za sezono 2007/2008 v Velenju dne 17.04.2008 je priznanja dobilo kar 50 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 klubov v skokih in nordijski kombinaciji (od tega 5 - 2 x). Denar namenjen za organizacijo tekmovanj pa bo morala SZS klubom dotirati čim prej in ne dolgo po koncu sezone, saj se vsi ubadajo z majhnimi finančnimi sredstvi namenjenimi v nordijsko smučanje. Večkrat smo pozabljali na izboljšanje tekmovalnih rezultatov predvsem A ekipe, ki je z najboljšim tekmovalcem Jernejem Damjanom na čelu pokazala, da njihovi najboljši časi šele prihajajo. V tej sezoni je nekoliko »zatajila« le mladinska ekipa in to predvsem na Mladinskem svetovnem prvenstvu. Razveseljivo pa je dejstvo, da je prav tu v Zakopanih Katja Požun osvojila bronasto medaljo. Zavedati se moramo, da je prihodnje leto v češkem Liberecu svetovno prvenstvo v ND, kjer od naše mlade ženske ekipe pričakujemo dobre rezultate. Na tekmah Alpskega pokala je zelo dobro nastopala tudi mladinska ekipa v NK, kar se je pokazalo tudi na domačih tekmovanjih v posamičnih skokih. Zaradi tega je novo postavljeni trener Peter Jošt z izzivom sprejel mesto mladinskega trenerja v posamičnih skokih. Čim prej pa bo potrebno nadgraditi tudi tekmovalni sistem od pondeniranih točk do pokalnih tekmovanj in regijskega točkovanja, da ne bo prihajalo do dejanskih oškodovanj tekmovalcev in tekmovalk (posledično šibka regija). Več bo potrebno narediti na promociji smučarskih skokov preko medijev, kar je sicer že v programu športnega direktorja in Tomija Trbovca, zadolženega za stike z mediji na SZS. Občutno pa bo potrebno izboljšati in sproti ažurirati spletno stran SZS, ki v tej sezoni ni oddelala tisto, kar se je od nje pričakovalo (predvsem sprotno spremljanje rezultatov pokala Cockta in točkovanj). Nadalje bo potrebno izboljšati odnos klub – tekmovalec - SZS. Vse prevečkrat so tekmovalci, katere naredijo klubi, po neuspešnih startih v reprezentančnih vrstah ponovno prepuščeni

klubom brez vsakršne odškodnine. Poseben poudarek, ki je sicer v načrtih bo potrebno nameniti tem tekmovalcem, da se jih zadrži v skokih, saj je velika škoda kar tako pustiti vsakega tekmovalca, ki je treniral 10 in več let. Prepričan sem, da se je šola v Kranju zelo dobro prijela, ter da bo z na novo zaposlenim koordinatorjem Gorazdom Pogorelčnikom še bolje zaživela, oz. vsaj tisti neposredni stik z klubi, ki imajo tekmovalce v šoli. DPNC v Kranju se je pokazal kot zelo dobra rešitev za slovenski skakalni šport, saj se je na njemu zelo veliko treniralo, s čimer so se zmanjšali stroški treningov v tujini, v centru pa se je organiziralo tudi veliko tekmovanj tako v poletnem, kar pa je še posebej razveseljivo v zimskem času. Škoda je le, da se v decembru 2007 ni dalo izpeljati prve tekme svetovnega pokala v tem centru. Rad bi pohvalil delo v klubih, ki so predvsem za zimsko sezono pripravili tekmovanja na skakalnicah z zasneževanjem, saj nam mile zime prinašajo probleme tako s pridobivanjem mlajših skakalcev, kot z organizacijo tekmovanj. Malo pa sem razočaran, da nam ni uspelo zasnežiti in spraviti v pogon 90 m skakalnico v Planici, pa naj bo kakršnakoli že je. Dobro delo v klubih pa se tudi kaže predvsem na rezultatih na Alpskih in COC ter FIS pokalih. Prepričan sem, da bo glavni trener Matjaž Zupan kot že nič kolikokrat do sedaj svoje delo opravil nadvse uspešno in, da je skupaj s športnim direktorjem zelo smelo postavil tudi trenerje ostalih selekcij in, da je postavljen program in načrt zastavljen na trdih temeljih. Kar pa je najpomembnejše, so vsi programi za vse selekcije v sezoni 07/08 bili 100 % izpeljani, iz česar je razvidno, da se da z dobro vodenim procesom še marsikaj privarčevati in s tem ostanek denarja nameniti za delo z mlajšimi selekcijami v predvsem na nivoju klubov. Organiziral se je osrednji sodniški seminar, po regijah pa so se organizirali seminarji za nove sodnike smučarskih skokov in tekov. Strokovni svet je v sodelovanju ZUTS organiziral osrednji trenerski izobraževalni seminar. Opaža, da se moramo tudi v tej smučarski panogi še bolj izobraževati.

Jožef Ograjenšek predsednik zbora za skoke in NK

2.9 Poročilo predsednika zbora za tek na smučeh o delu panoge v sezoni 2007/08 V Republiki Sloveniji poteka organizirano delo v panogi tek na smučeh na nivoju posameznih klubov in društev, ki skrbijo za vzgojo mladih tekmovalcev ter na reprezentančnem nivoju v v okviru posameznih reprezentančnih sestav. Organi panoge so v pretekli sezoni delovali po načrtih. Odbor za tek se je v minuli sezoni sestal na 6 rednih sejah in sklepal na treh korespondenčnih sejah. Pred sezono je sprejemal sklepe v zvezi z pripravo in izvedbo tekmovalne sezone v smislu strokovnega dela, tekmovalnega sistema ter delovanja panoge v okviru SZS. Med samo sezono je potrjeval sestavo ekip za nastope na mednarodnih tekmovanjih ter stališča SZS / disciplina za razpise FŠ. Po koncu sezone je sprejel poročila organov odbora in tudi načrte za naslednjo sezono. Strokovni svet se je v širši sestavi sestal na petih sejah. V skladu s pristojnostmi, ki so opredeljene v poslovniku o delu organov panoge, so bile realizirane posamezne naloge v zvezi z izdelavo predlogov poimenske sestave reprezentančnih ekip in okvirnih načrtov dela, izdelava poročil o realizaciji programa dela, izdelava kriterijev za nastope tekmovalcev na mednarodnih tekmovanjih in kriterijev za dodelitev finančne podpore tekmovalcem, izvedba programov usposabljanja strokovnih kadrov za potrebe panoge ter ostale aktualne naloge. Komisija za tekmovalni sistem in objekte je poleg priprave koledarja tekmovanj pripravila prevod zadnjih dopolnil pravil FIS in jih vključila v izdani Bilten, izvedla pripravo in usklajevanje pravil za izpeljavo tekmovalnega koledarja. Izvedla je homologacijo tekaških prog na Blokah in v Bohinju ter za potrebe COC tudi na Pokljuki. Pred sezono je izvedla seminar za tehnične delegate in seminar in izpit za sodnike in tehnične delegate panoge, kar bo pripomoglo k večji strokovnosti pri izvedbi tekmovanj. Tekmovalni del sezone je potekal brez večjih zapletov. V pripravljalnem obdobju je bilo izvedenih vseh 7 načrtovanih tekmovanj Poletnega pokala 2007 na tekaških rolkah z zaključkom v Črni na Koroškem, kar po eni strani koristi športnikom v fazi suhoparnih suhih treningov, po drugi strani pa ohranja stik tega športa z javnostjo med dvema zimskima obdobjema. Tekmovalna ekipa se ni spremenila v tej sezoni. Članice, na čelu s P. Majdič so bile še V. Fabjan, K. Višnar, B. Jezeršek in kandidatki M. Benedičič in M. Soklič, pri članih smo ostali le pri N. Brodarju. Strokovno vodstvo reprezentanc in serviserjev je ostalo enako kot leto poprej, vključen je bil tudi slovenski serviser in deloma maserka. A hkrati so bili postavljeni tudi izredno visoki cilji kot logična posledica dobrih rezultatov predhodne sezone. Bistveno se je povečal vložek v delo mladinskih ekip. Največ problemov pri organiziranju dela v mladinki ekipi je bilo s strokovnim kadrom, saj trenutno ni na voljo domačih trenerjev, ki niso vezani na delo v klubu. Zato je bilo delo pri mladincih organizirano s pomočjo dveh klubskih trenerjev, ki sta sprejela dodatno obremenitev. Da je bila odločitev na začetku sezone pravilna dokazujejo rezultati. Petra je osvojila prvi tekaški globus za skupno zmago, mali kristalni globus v šprintih in končno 5. mesto v skupnem seštevku WC. Tudi ostali reprezentančni del ekipe je na WC večinoma nastopal uspešno, pri tem mislim zlasti na posamične lepe dosežke V. Fabjan in K. Višnar. Svetovno mladinsko prvenstvo nam je prineslo zlato medaljo V. Fabjan v šprintih in 9. mesto B. Jezeršek, kar je velik obet za prihodnost teka.

V sezoni 2007/08 je bilo izvedeno tudi tekmovanje za Pokal Cockta, ki je z novim pokroviteljem prineslo nekaj svežine. Zaradi težav s snegom je bilo potrebno precej prilagajanja in spreminjanja lokacij tekmovanj, da se je pokal lahko uspešno zaključil. V otroških kategorijah je kljub temu bilo izvedenih 12 tekmovanj, pri odraslih kategorijah pa je bilo izvedenih 15 tekmovanj, kar več kot preteklo sezono. Na žalost število tekmovalcev pri starejših katergorijah še nadalje upada, razveseljivo pa je dejstvo, da se je povečalo število tekmovalcev v otroških kategorijah, kar daje upanje za naprej. V tekmovanju za skupno razvrstitev klubov je potekal napet boj za zmago, ki jo je na koncu osvojil TSK Valkarton iz Logatca. Vsi klubi-organizatorji tekmovanj si zaslužijo veliko pohvalo za prizadevno organizacijsko delo. ŠRC Preska je bil organizator tekmovanja v pokalu COC, ki ga je žal zaradi slabih snežnih razmer doma moral prestaviti na Pokljuko. V ta namen je bila homologirana nova tekaška trasa, samo tekmovanje pa je bilo izredno dobro organizirano in deležno mnogih pohval. Ne gre pozabiti tudi na organizacijo tekmovanj za tekače rekreativce. Izvedena je bila tretja sezona tekmovanja SLOvenSKI maraton 2008, v katerem je bilo načrtovanih 8 tekmovanj na različnih lokacijah, izvedeni pa so bili le trije maratoni zaradi slabih snežnih razmer. Za delovanje reprezentančnih ekip finančna sredstva zagotavljala SZS preko vodstva ND oz. nordijskega sklada in z izjemo zamud pri plačilih in spremljanju finančnega stanja večjih težav k sreči ni bilo. Delovanje klubov pa je v glavnem zaradi finančnih razlogov precej oteženo. Pri sistemu pridobivanja sredstev za sofinanciranje plač trenerjev na področju športnih šol nacionalnega pomena s strani MŠŠ se žal tudi letos ni nič spremenilo in je še vedno problematičen, kar posledično povzroča velike težave klubom. Zainteresirani posamezniki se namreč težko odločajo za negotovo trenersko delo, kar se odraža na majhnem potencialu pri trenerskih kadrih v klubih. V prihodnji sezoni bomo stremeli h kontinuiteti zastavljenega dela panoge. Zbor za tek na smučeh si želi bolj urejeno delovanje SZS in čimprejšnje ureditve sedanjih razmer. Velika želja celotne panoge je še vedno pridobiti organizacijo tekme za Svetovni pokal Sloveniji, kjer se zadeve prepočasi premikajo. Takšen dogodek bi zagotovo pomenil velik in pomemben korak k promociji naše panoge in hkrati tudi velik izziv za vse tekmovalce tega športa. mag. Mitja PRAZNIK Predsednik zbora za tek na smučeh

2.10 Poročilo o delu zbora za biatlon Biatlon se v Republiki Sloveniji organizirano izvaja v klubih, ki gojijo biatlon, v šoli teka in streljanja ter predvsem v okviru biatlonskih reprezentanc. Slovenski biatlon se aktivno vključuje tudi v mednarodno IBU organizacijo tako v udeležbi na mednarodnih tekmovanjih, razvoju tega športa kot v organizaciji tekmovanj svetovnega pokala v Slovenji. Skromno bazo v klubih in tudi v reprezentancah, delno odtehtajo dobro delo v šoli teka in streljanja, ter napori vodstva biatlona za zagotavljanje dobrih pogojev za zagotavljanje vadbenih procesov in izvedbo tekmovanj. Dejstvo je, da se še vedno oži baza in število aktivnih tekmovalcev in tekmovalk kar lahko ob kroničnem zmanjšanju finančnih virov iz naslova sponzorskih prispevkov ter obsega financiranja iz državnih virov povzroči stagniranje biatlona v Sloveniji. Umirjanje nastalih razmer po letu 2007 je omogočilo boljše pogoje za delo v reprezentancah, kar pa se še ni v celoti odrazilo na doseganju rezultatov tudi zaradi poškodb vrhunskih tekmovalcev-tekmovalk. V tem letu je bilo delovanje zbora za biatlon usmerjeno v zagotavljanje osnov za dobro delo biatlonskih reprezentanc, izvedbo tekmovanj slovenskega pokala in izvedbe svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki. V procesu priprav na izvedbo je projekt gradnje športno rekreativnega centra na Rudnem polju, ki lahko v bodoče zagotovi maksimalne pogoje za izvedbo tekmovanj v biatlonu na najvišji ravni, pogoje za trening in šolanje mladih za to športno zvrst ter rekreacijo in turizem. Na področju izobraževanja kadrov so bili poudarki na izvedbi tečaja za sodnike in športne delavce v klubih. Novo vodstvo biatlona je v tej sezoni zagotovilo kadrovsko bazo za skupno in usklajeno delo v selekcijah in ustrezne ter kakovostne povezave z vodstvom IBU. Manj je bilo uspešno zagotavljanje finančnih virov in predvsem zagotavljanju likvidnosti biatlona v okviru finančnega poslovanja SZS. Odbor za biatlon je imel v tej sezoni štiri seje na katerih so bili obravnavani vsi aktualni problemi in načrti ter poročila. V okviru zbora je deloval strokovni svet in tekmovalna komisija ob manjših razhajanjih po vprašanju oblikovanja ter doseganja ciljev in bodočega razvoja. V naslednjem obdobju bo zbor za biatlon usmerjal svoje delo v nadaljnjo krepitev organizacije in pridobivanje strokovnih in tekmovalnih kadrov, zagotavljanju boljših finančnih pogojev in pripravi reprezentantov za doseganje olimpijskih norm. Večji poudarek bo dan tudi nadaljnjemu razvoju šole teka in streljanja ter izboljšanju kadrovske baze v klubih. S sodelovanjem Slovenske vojske se bodo nadaljevali procesi zaposlovanja v športni enoti Sv ter nakupa streliva in MK orožja. Posebno pozornost bo vodstvo zbora namenjalo zagotavljanju dodatnih finančnih virov za pokrivanje izgube in vsaj primerno rezultatom, zagotovljeno financiranje programov. V drugi polovici leta 2008 se bodo pričela gradbena dela pri gradnji Športno rekreacijskega centra na Pokljuki, če bodo pridobljena potrebna gradbena dovoljenja in uspešno zaključena kandidatura na razpisu za dodelitev evropskih strukturnih skladov za financiranje gradnje športno-rekreativnih objektov. Zbor za biatlon si pri svojem delovanju želi bolj urejeno delovanje SZS, tako v smislu vodenja poslovanja, financiranja ter graditve pozitivne podobe v slovenskem javnem prostoru. Zupan Peter Predsednik zbora za biatlon

2.11 Poročilo predsednika in direktorja ZDRUŽENJA UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA SLOVENIJE

Uvod ZUTS Slovenije je strokovna organizacija v katero se steka znanje vseh, ki so tako ali drugače povezani z učenjem alpskega smučanja, deskanja na snegu, smučarskega teka, smučanja prostega sloga, telemarka, smučarskih skokov in biatlona. V omenjenih zvrsteh smučanja se generirajo pomembne informacije tako v učiteljskih kot tudi v trenerskih vrstah, ki delujejo pri nas in tudi izven naših meja. Temeljna izhodišča delovanja ZUTS Slovenije so vezana na dobro tradicijo in kvaliteto dela v preteklosti, kot tudi na zastavljene cilje v prihodnosti. Glede na to je bilo v sezoni 2008/09 uvedenih kar nekaj vsebinskih in organizacijskih sprememb. K boljšemu povezovanju več kot 3300 aktivnih članov ZUTS-a je prispevalo delovanje 4 regij, razvoj stroke posameznih panožnih komisij pa smo prenesli v okvire delovanja Strokovnega sveta ZUTS Slovenije. Veliko je bilo narejenega tudi v smeri kvalitetnejše izvedbe tečajev usposabljanja. Poleg licenc ISIA, smo uvedli tudi obvezno licenciranje (IVSI) tudi za vse usposobljene učitelje smučanja. Realizacija programov K dobremu delovanju ZUTS Slovenije je v pretekli sezoni prispevalo skupaj 54 demonstratorjev in članov vodstva petih komisij. V celoti so bili uspešno realizirani programi komisije za alpsko smučanje, komisije za deskanje na snegu, komisije za smučarski tek in komisije za telemark. Zaradi objektivnih okoliščin smo imeli nekaj težav le z realizacijo programa Komisije za prosti slog. Skupno je bil v okviru ZUTS Slovenije realiziranih preko 300 aktivnih dni. Realizacija zastavljenih ciljev: ODPRTI IZBORI DEMONSTRATORSKIH VRST: Komisija za alpsko smučanje; Komisija za deskanje; Komisija tek na smučeh; Komisija telemark. IZBOR ČLANOV DRŽAVNE IZPITNE KOMISIJE: Komisija za alpsko smučanje; Komisija za deskanje; Komisija tek na smučeh; Komisija telemark, Komisija za prosti slog. ORGANIZIRANI LICENČNI SEMINARJI: - predsezonski in posezonski seminar za trenerje (alp. smučanje, skoki, teki,…), - predsezonski seminar za predavatelje splošnih teoretičnih vsebin na tečajih usposabljanja, - seminar za vodje tečajev usposabljanja (vse komisije ZUTS), - predsezonski in posezonski ISIA seminarji (alp. smučanje, deskanje, smučarski tek…), - predsezonski seminar za vodje licenčnih IVSI seminarjev (alpsko smučanje), - IVSI seminarji v okviru regij oz. osnovnih organizacij (alpsko smučanje), - predavanje na temo biomehanike v smučanju (vse komisije ZUTS),…

PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI: - organizacija teniškega turnirja ZUTS v Krškem, - predstavitve demonstratorskih vrst na otvoritvah sezone (vse komisije ZUTS),, - akcije »demo day« na Slovenskih smučiščih (vse komisije ZUTS),, - sodelovanje na testiranjih smuči (alpsko smučanje), - mediji (revije, časopisi, radio, TV), - izdaja informatorja ZUTS Slovenije, - predstavitev izida učnega načrta in univ. učbenika NAŠE SMUČINE, - drugi promocijski material,…

IZDANA LITERATURA:

- izid učnega načrta in univ. učbenika NAŠE SMUČINE, - izid žepnega priročnika SKLOPI STORITEV SLOVENSKE NACIONALNE ŠOLE

ALSPKEGA SMUČANJA, - objava več strokovnih in znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah

(Kinesiology, Gymnica,…). ORGANIZACIJA TEKMOVANJ:

- organizacija državnega prvenstva kadrov ZUTS v veleslalomu (Maribor), REALIZACIJA TEČAJEV USPOSABLJANJA IN IZPITOV (brez kadrovskih tečajev FŠ): DISCIPLINA

UČ. 1. ST.UČ. 2.

ST.UČ. 3.

ST. TRENER SKUPAJ

ALPSKO SMUČANJE 30 27 1 1 59DESKANJE NA SNEGU 14 7 1 0 22SMUČARSKI TEK 0 0 1 0 1SMUČARSKI SKOKI 0 0 1 0 1PROSTI SLOG 0 0 0 0 0TELEMARK 1 1 1 0 3BIATLON 0 0 1 0 1SKUPAJ ZUTS 45 35 6 1 87

ŠTEVILO KANDIDATOV

UČ. 1. ST.UČ. 2.

ST.UČ. 3.

ST. TRENER SKUPAJ

ALPSKO SMUČANJE 277 117 25 10 429DESKANJE NA SNEGU 58 17 10 0 85SMUČARSKI TEK 0 0 2 0 2SMUČARSKI SKOKI 0 0 15 0 15PROSTI SLOG 0 0 0 0 0TELEMARK 7 6 6 0 19BIATLON 0 0 5 0 5SKUPAJ ZUTS 342 140 63 10 555

MEDNARODNO SODELOVANJE:

- aktivno sodelovanje na znanstvenem smučarskem kongresu ICSS v St. Christophu, - organizacija in izvedba licenčnega ISIA seminarja za smučarsko zvezo Črne gore, - sestanek organizacijskega odbora SP učiteljev smučanja Maribor 2009, - povezovanje in sodelovanje z Associazione Maestri Sci Italiani, - sestanki in stalna komunikacija z mednarodnimi združenji ISIA, IVSI, IVSS, - sodelovanje naših demonstratorjev s klubi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine,

Makedonije. Zaključek Najpomembnejša naloga ZUTS Slovenije bo tudi v prihodnje vezana na razvoj smučarske stroke. Sočasno s postavljanjem finančne konstrukcije za novo smučarsko sezono bomo nadaljevali s povezovanjem v obliki štirih regij (vzhodne, zahodne, centralne in notranjsko-primorske). Tudi v bodoče bomo poskušali ostati maksimalno odprti za interese sleherne Osnovne organizacije. Še kakšen korak naprej želimo narediti na področju licenciranja in organizaciji IVSI licenčnih seminarjev ter organizaciji tečajev usposabljanja v okviru vseh komisij ZUTS Slovenije. Še naprej bomo vzpodbujali delovanje Strokovnega sveta ZUTS, saj bo potrebno še bolje definirati vsebine programov delovanja posameznih komisij ZUTS Slovenije. Zelo pomemben segment, ki mu nameravamo dajati posebno težo, je delo s tekmovalci. Razvoja smučarske stroke si ne moremo predstavljati brez tesne povezave s tekmovalnim športom, Zato bo ključnega pomena povezovanje našega dela z delom v smučarskih klubih in reprezentancah. Vlogo demonstratorja bomo poskušali torej v najefektivnejšem smislu umestiti v sistem (snežnih) treningov različnih kategorij tekmovalcev v vseh obdobjih trenažnega procesa. Kljub temu, da alpsko smučanje ostaja najpomembnejši segment delovanja ZTUS-a, bomo tudi v prihodnje poskušali slediti in razvijati čim širši spekter razvoja smučarskega znanja. Pripravila: dr. Blaž Lešnik, predsednik ZUTS Slovenije Uroš Martinšek, direktor ZUTS Slovenije

2.12 Poročilo o delu zbora za smučanje prostega sloga v sezoni 2007/2008 V tem obdobju se je Zbor sestal trikrat, sprotne probleme pa smo reševali preko elektronske pošte ali na sestankih z direktorji posameznih disciplin. Obravnavali smo spodaj navedene vsebine: Finančno stanje Glede na to, da je Zbor izkazoval že lansko leto negativno stanje, smo se lotili revizije našega poslovanja ter uredili in ugotovili naslednje:

1. Vodenje našega finančnega stanja smo uskladili s stanjem na SZS, kar pomeni, da je bilo treba vse prihodke zajeti neto (brez DDV-ja) in zapreti vse odprte postavke.

2. Prihodki, ki namensko prihajajo s strani fundacije in MŠŠ je treba uporabljati v namene za katere se pridobijo.

3. Ugotovili smo tudi, da s strani MŠŠ v letu 2006 nismo prejemali sredstev za plačo Primoža Vrhovnika, kar se mora urediti s strani SZS z MŠŠ.

Kljub večji kontroli smo v letošnji sezoni prav tako poslovali negativno. Delno je za to krivo to, da smo vse potrebne podatke za usklajevanje stanja s strani SZS dobili šele s prihodom gospe Gril in so leti usklajeni šele ob zaključnem računu za leto 2007, delno pa to, da smo glede ne možnosti kontrole koristili predvidene prihodke, ki jih nismo prejeli. Negativno stanje letošnje sezone smo delno pokrili s presežki prihodkov preteklih let, upamo pa tudi, da bomo uredili stanje z MŠŠ. Urejanje plačil trenerjem reprezentance in urejanje pogojev za trening reprezentantov V sezoni 2007/2008 je bilo zagotovljeno sofinanciranje sredstev s strani MŠŠ za trenerja smučarskega krosa, na žalost pa nismo uspeli zagotoviti sredstev za trenerja grbin, tako da se je leta samo financiral. Še vedno ugotavljamo, da kljub izrednim rezultatom Saše Farič in solidnim rezultatom ostalih tekmovalcev, ne moremo sami zagotoviti zadostnih sponzorskih sredstev, za uspešno delo tekmovalcev. Tako so si morali tekmovalci posameznih disciplin še vedno pokrivati velik del stroškov treningov in tekmovanj sami. Trening in poligoni V sezoni 2007/2008 smo zagotoviti poletni poligon na Starem vrhu in treninge na evropskih ledenikih, pozimi pa je bilo zaradi pomanjkanja snega na nekaterih smučanju prostega sloga bolj naklonjenih smučiščih več problemov s kvalitetnimi treningi. Predvsem še vedno pogrešamo stalne poligone, saj bi imeli s tem tekmovalci primerne pogoje za trening. Omeniti moramo pa, da se žičničarji tudi v Sloveniji počasi prebujajo, saj so uredili na Voglu in Rogli stalni poligon za tekmovalce nove šole.

Tekmovalna sezona Kot sem že zgoraj omenila je Saša Farič v smučarskem krosu dosegla izredne rezultate sezone, tako na posameznih tekmah, kot tudi odlično drugo mesto v skupni razvrstitvi. Pohvala gre tudi mladim tekmovalcev v grbinah, saj so njihove uvrstitve solidne, z rezultati Nine Bednarik pa letošnjo sezono ne moremo biti zadovoljni. Res, da je v ženskem smučanju v grbinah vedno močnejša konkurenca, vendar bo treba v prihodnji sezoni še veliko narediti za njeno napredovanje. Domači tekmovalni sistem V sezoni 2007/2008 je bilo uspešno organizirano državno prvenstvo v smučanju po grbinah in novega stila na Voglu, žal pa je zaradi slabega vremena državno prvenstvo v smučarskem krosu na Kopah odpadlo. Problematika Največja problematika smučanja prostega sloga je še vedno nepoznavanje javnosti s tem športom. V letošnji sezoni je bilo veliko storjenega s strani Andreja Dekleve za promocijo smučarskega krosa, še vedno pa bi se dalo storiti več na tem področju in to: z večjim informiranjem medijev, ureditvijo stalnih poligonov na smučiščih, ter večjim sodelovanjem z deskarji. S tem bi lažje pridobili sponzorje in nove tekmovalce. Pripravila: Živa Držaj Bonač

2.13 Poročilo o izvedbi finala svetovnega pokala v smučarskih skokih – Planica 2008

V primerjavi s preteklimi leti, ko smo se veliko ukvarjali z urejanjem odnosov na področju lastništva objektov v Planici, smo pri letošnji prireditvi lahko vse aktivnosti podredili organizaciji. Kontinuiteta delovanja OK Planica v nespremenjeni sestavi je pozitivno vplivala na potek priprav in izvedbo prireditve. Planica je poleg deklariranega največjega in najpomembnejšega športnega dogodka, tudi prepoznavna blagovna znamka v svetu in posel! Za uspešnost posla so najpomembnejši pogoji stabilnosti in dolgoročnosti načrtovanja razvoja, vlaganj in urejenih lastniških odnosov. Brez sprememb pogojev izvajanja tega poslovnega dogodka, ki naj bi bili podani z realizacijo projekta Nordijskega smučarskega centra Planica s strani MŠŠ bo ob sedanjih pogojih in načinih izvedbe prireditve pomenilo zaton Planice. Ne glede na nekatere pozitivne korake za realizacijo tega projekta lahko ugotavljamo, da se v preteklem letu ni zgodilo nič takega, kar bi lahko vlivalo optimizem za vsaj delno realizacijo do leta 2010, ko bo Planica gostila Svetovno prvenstvo v poletih. Zunanja podoba in izvedba Finala svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki se kaže zunanjim opazovalcem in obiskovalcem, zakriva dejansko stanje objektov in druge infrastrukture v Planici. Prej navedeno zakriva pohvalne ocene, ki smo jih dobili po letošnji prireditvi. S tekmovalnega vidika so sicer nekateri pogrešali nekaj daljše polete, vendar je bila splošna ocena, da je tekmovanje zanimivo tudi brez ekstremno dolgih poletov. Vremenski pogoji, ki ne omogočajo ekstremno dolgih poletov so istočasno zagotovilo enakih pogojev za vse tekmovalce. Tudi izvedba spremljajočih prireditev in animacije gledalcev je bila ocenjena pozitivno, kar je priznala tudi večina navadno zelo kritičnih slovenskih medijev.

Priprava skakalnice in druge infrastrukture Na skakalnici in drugi infrastrukturi so bila v pozni jeseni opravljena dela v črpališču vode za zasneževanje objektov, obnova ograj ob doskočišču, zamenjava strehe na črpališču, montaža podesta na strehi kavke, obnova mostu pri 40 m skakalnici in druga manjša dela. Za izdelavo umetnega snega na hrbtišču so bili v letošnji zimi relativno ugodni pogoji, tako da je bilo izdelano dovolj snega (1200 m3), ki je bil strojno in ročno razporejen po doskočišču. Podlaga za zaletno smučino je bila pripravljena že v februarju in je bila pripravljena s sistemom za ohlajevanje, kar je omogočilo pripravo skoraj idealne smučine za tekmovalce. Pol metra na novo zapadlega snega pred tekmovanjem je bilo koristnih samo za lepši pogled na okolico. Odstranjevanje snega z že očiščenih parkirišč in poti je povzročilo dodatne stroške. Ureditev infrastrukture in objektov okoli skakalnice ter priprava prostorov za gledalce in druge udeležence prireditve zahtevajo velik časovni in finančni vložek. Gledalcem in vsem gostom je potrebno zagotoviti infrastrukturo, ki jo pričakujejo in jo po svoje tudi plačajo z relativno drago vstopnico. Zniževanje nivoja ni mogoče in bi predstavljalo kratkoročni ukrep zmanjševanja stroškov. Povečali smo površine namenjene gledalcem s prestavitvijo začasnih gostinskih paviljonov na lokacije, ki ne ovirajo pogleda na skakalnico. Postavljene so bile montažne tribune za gledalce in VIP goste s kapaciteto 2300 sedežev. Na nogometnem igrišču so bili postavljeni šotori za obiskovalce in akreditirane goste. Izdelani so bili ustrezni načrti varovanja, ureditve prometa, požarne varnosti, zdravstvene oskrbe in ostalih sistemov, ki so potrebni za prijavo prireditve na UE Jesenice. Po ustni obravnavi na UE Jesenice je bilo izdano upravno dovoljenje za prireditev.

Izvedba tekmovanja Dodatni tretji dan tekmovanja, ki je bil dodeljen s strani FIS, je posledica dobre organizacije v zadnjih letih. Zaradi premočnega vetra v četrtek dopoldan je bil kvalifikacijski skok prestavljen na popoldan. Zaradi odhoda večine gledalcev (otrok) je potekal ob majhnem številu gledalcev, vendar v ugodnih vremenskih pogojih. Prestavitev na popoldan, je pomenila daljši angažma vseh sodelujočih pri organizaciji. Tekmovanja v petek, soboto in nedeljo so potekala v primernih vremenskih pogojih in so obiskovalci lahko spremljali tekmovanje z veliko dolgih poletov. Poslabšanje vremena v nedeljo je prišlo po zaključku tekmovanja in je vplivalo le na dogajanje po tekmovanju. Sobotna ekipna tekma je dokazala pričakovanja, da izvedba ekipnih tekem na poletih omogoča vodstvu tekmovanja izbiro različnih višin zaletišča za posamezne skupine in tako poveča možnosti za več daljših poletov. Rezultati tekmovanja so objavljeni na uradni spletni strani www.planica.si.

Gledalci in vstopnina

Ne preveč blesteči rezultati slovenskih skakalcev in manjši obisk Norvežanov (prazniki in cene prenočišč v Kranjski Gori), manjši obisk Poljakov (rezultati Malysza) so bili delno kompenzirani z nekaj večjim obiskom gledalcev iz Avstrije. Skupno ocenjeno število gledalcev je bilo približno enako kot v preteklem letu to je 57000. Število prodanih vstopnic za vse dni tekmovanja je za 700 manjše od lanskega leta. Največji negativni finančni vpliv ima izpad prodaje vstopnic Klub Planica, ki je v primerjavi s preteklim letom manjši za 1000. Ta izpad je posledica manjšega obiska Norvežanov in odpoved sodelovanja dveh velikih partnerjev. Pri prodaji KP je bilo vloženega veliko truda za prodajo Slovenskim firmam, kjer je premik v gledanju na tako obliko prisotnosti na prireditvi v Planici še potrebno vzpostaviti.

Promet Promet je potekal vse dni zelo tekoče in brez zastojev. Za to ima velike zasluge odlično sodelovanje s policijo, ki je s svojimi ukrepi veliko prispevala k taki oceni. Krožni promet z angažmajem avtobusov za prevoz gledalcev z drugih lokacij parkiranja od Kranjske gore do Planice je potekal brezhibno in je prispeval svoj delež k uspešni izvedbi prometne ureditve. Vzpostavljena je bila intervencijska pot na prizorišču, ki je omogočala dostop interventnim vozilom na del prizorišča ob RTV domu.

Varnost

Zaradi problemov pri nekaterih javnih prireditvah je bila varnosti namenjena velika pozornost že na sami javni obravnavi pred prireditvijo, kot tudi na sami prireditvi. Varovanje prireditve je potekalo na osnovi pripravljenega varnostnega načrta v tesnem sodelovanju s Policijo. V času prireditve ni bilo večjih kršitev reda in miru ali problemov z odtujitvijo lastnine. Prepoved vnosa nevarnih predmetov in alkohola je bila izvedena korektno in ni povzročila večjih zapletov. Akcija je dobila velik pozitiven odziv v medijih in je prispevala velik delež boljši medijski podobi dogodka v Planici.

Akreditacije

Število izdanih akreditacij je bilo na ravni preteklega leta. Dodatna označba z holografsko nalepko je preprečila možnost enostavnega ponarejanja. Zato v letošnjem letu ni bilo zaslediti ponarejenih akreditacij. Obvladovanje gibanja pooblaščenih oseb po samem prizorišču z

http://www.planica.si/

nepravimi akreditacijami je še vedno problem, ki ga bomo skušali rešiti z uvedbo slike na akreditaciji za prihodnje prireditve. Novinarsko središče Centralno središče je bilo v Hotelu Kompas in je bilo zelo dobro obiskano. Na prireditvenem prostoru v Planici je bilo pomožno tiskovno središče, ki se je uporabljalo za tiskovne konference po zaključku tekmovanja in za delo novinarjev med tekmovanjem.

Nastanitve

Nastanitve udeležencev in gostov so bile v hotelih v Kranjski Gori in Martuljku. Velika večina novinarjev si je izbrala lokacijo v Beljaku zaradi ugodnejših cenovnih možnosti. Nivo cen glavnega ponudnika HIT Alpinea postaja resna ovira in povzroča negativni sloves prireditvi. Tako HIT kot drugi ponudniki v Kranjski Gori bodo morali razumeti, da je to kratkoročna rešitev, ki lahko ogrozi dolgoročni obstoj prireditve.

Zdravstvena oskrba

Dva nevarna padca pred skakalcev sta pokazala, da je ustrezna zdravstvena oskrba nujna in pogoj za take prireditve. Zdravstvena služba za gledalce je posredovala pri raznih poškodbah in prekomerni vinjenosti. Po oceni zdravstvene službe je bilo na letošnji prireditvi manj posegov kot v preteklih letih.

Protokol in vzporedne prireditve Tekmovalnemu protokolu in vzporednim prireditvam smo namenili pomemben čas v pripravah na prireditev. S pomočjo zunanjih sodelavk smo pripravili primerno ponudbo za tematsko opredeljene dneve. Pomemben del vzdušja na prireditvi je povezan z napovedovanjem in animacijo za gledalce. Dodatne prireditve za gledalce so bile zelo dobro sprejete in so v veliki meri prispevale k pozitivnim ocenam celotnega dogajanja v Planici.

Ocena FIS

Pozitivne ocene predstavnikov FIS po tekmovanju so posledica dobre organizacije tekmovanja in odlično pripravljene skakalnice ter organizacije vzporednih prireditev. Pripombe na neustreznost nekaj ključnih infrastrukturnih objektov (žičnica za dostop tekmovalcev, poti ob in na skakalnici) bo možno odpraviti le z realizacijo projekta Nordijskega centra v Planici. Vzporedno bo potrebno pripraviti tudi infrastrukturo za gledalce in vzporedne prireditve na ustreznejšem nivoju in bistveno nižjimi stroški priprave prizorišča.

F I N A N Č N O P O R O Č I L O

Laskave ocene, ki smo jih dobili za letošnjo prireditev izgubijo svoj lesk, ko analiziramo finančne učinke prireditve. Večkrat poudarjeno stališče, da je ekonomija prirejanja prireditev vprašljiva se je žal potrdila pri letošnji prireditvi. Omejeni in relativno plašen potencial sponzorskih prihodkov, ki ga v 90% predstavlja slovenski trg, ne zagotavlja skupaj z drugimi prihodki, organizacijo prireditev v Planici na doseženem nivoju, ker stroški organizacije na obstoječi infrastrukturi naraščajo hitreje kot inflacija. V zadnjih treh letih dvigujemo standard planiške prireditve. Doseženega v 2007 smo v 2008 pripeljali do nivoja organizacije Svetovnega prvenstva (v primerjavi z Oberstdorfom 2008 smo na nekaterih področjih boljši in v povprečju primerljivi).

Prihodki

Trženje dogodka v Planici je podvrženo vplivom povezanim s splošnim gospodarskim stanjem doma in v tujini, zanimivostjo smučarskih skokov za medije in publiko v največjih evropskih državah oz. njihovih trgih, ter ugledom, ki ga dogodek uživa pri potencialnih partnerjih. Pri vrednotenju »blagovne znamke Planice«, ki ima v domači slovenski zavesti velik pomen je potrebno upoštevati omejitve, ki so primerljive s podobnimi primeri oz. primerom znane slovenske blagovne znamke in njenim vrednotenjem doma in tujini. Ta realnost se je pokazala pri uspešnosti trženja letošnjega dogodka pri tujih partnerjih. Prej omenjenima omejitvenima faktorjema upadanja interesa za smučarske skoke predvsem v Nemčiji in vrednotenje dogodka v Planici na teh trgih predstavlja dodatni omejitveni element tudi konec smučarske sezone. Trend zmanjševanja števila sponzorjev na prireditvah v tujini in s tem zagotavljanja velike opaznosti le nekaj prisotnim blagovnim znamkam je s strukturo in potencialom slovenskih sponzorjev zaenkrat nedosegljiv. Nesporno je dejstvo, da se zanimanje domačih sponzorjev za sodelovanje obnavlja in se kažejo pozitivni trendi, ki jih dogodek pridobiva. Pozitivni trendi in dobro delo s sponzorji so prispevali k povečanju obsega sponzorskih sredstev na domačem trgu. Vpliv dodatnega dneva tekmovanja pri sponzorjih je bil manjši od pričakovanega. Pri tradicionalnih parterjih je zelo težko povečevati obseg sodelovanja. Negativna poročanja medijev o dogajanju na SZS so prispevala k izpadu prihodka s strani dveh sponzorjev neposredno pred prireditvijo v višini 100.000 EUR. Velik del sponzorskega prihodka je dosežen s sponzoriranjem v materialu ali storitvah (40%), ki jih koristno uporabimo pri izvedbi prireditve ali unovčimo pri svojih partnerjih. Vstopnine pomenijo skoraj četrtino prihodkov. Ne glede na nekaj manjše število prodanih vstopnic je prihodek zaradi višje cene vstopnic za petek večji kot v prejšnjem letu. Bistveni vpliv na rezultat ima izpad prihodkov prodaje VIP in Klub Planica. Zmanjšano število gledalcev iz Norveške in Poljske ter izpad večjega kupca iz lanske prireditve. Manjši obisk je povezan z neuspehi Malysza, prazničnih dni in cen hotelov v Kranjski Gori. Prihodki TV pravic so upoštevani neto brez upoštevanja 126.500 EUR, ki so prihodek ND. Stroški Načrtovanje stroškov naj bi izhajalo iz načrta aktivnosti in opredelitve potrebnih materialnih sredstev. Nepredvidljivost vremenskih vplivov in izrednih dogodkov oz. presenečenj pri infrastrukturi in njenem vzdrževanju je nekaj, kar objektivno omejuje možnost doseganja postavljenih načrtov. Zavedanje posameznih nosilcev aktivnosti o njihovem vplivanju na stroške je objektivno omejeno in je relativno daleč od prioritet njihovega razmišljanja in odločanja. To razmišljanje se kaže že pri definiranju potrebnega števila sodelavcev, ki jih načrtujejo vodje posameznih služb. Brez investicij v tehnologijo in objekte, je zmanjševanje stroškov dela omejeno. Vsak sodelavec pri OK naj bi opravil dva dneva prostovoljnega dela v Planici. To je bilo v veliki meri tudi realizirano vendar taka rešitev bistven ne vpliva na zmanjšanje stroškov, ki so povezani s sodelavci pri organizaciji. Dodatno sneženje dva dni pred prireditvijo je povečalo stroške pluženja in priprave parkirišč. Stroški najema začasnih infrastrukturnih objektov so večji predvsem zaradi povečanja kapacitet tribun in zagotavljanja ustrezne ponudbe kupcem VIP vstopnic in povečanja cene dobavitelja. Povečal se je tudi strošek najema RTV doma.

Likvidnostna situacija Brez upoštevanja obveznosti iz naslova nakupa zarubljenega premoženja ŠDP je bilo po zaključku lanske prireditve obveznosti za nazaj 140.000 EUR. Glede na izkazani rezultat letošnjega projekta lahko ugotovimo, da se te obveznosti niso bistveno zmanjšale. Zato bo potrebno zagotoviti sredstva za financiranje aktivnosti za naslednjo prireditev z pridobitvijo avansa ali kredita pri banki. S temi sredstvi bodo poplačane tudi še obveznosti do letošnjih dobaviteljev.

Zaključek Ne glede na odlične ocene organizacije letošnje prireditve ne moremo biti zadovoljni z skupno oceno, ki vključuje tudi finančne učinke projekta. Brez doseganja primernega dobička od prireditve ni možno načrtovanje potrebnih posodobitev in vzdrževanja infrastrukture, kar je nuja za vsaj ohranjanje sedanjega stanja v Planici Potencial zmanjševanja stroškov je v največji meri odvisen od investicij v infrastrukturo. Kratkoročno bi z zmanjševanjem stroškov, ki so povezani s standardom prireditve lahko dosegli prihranke, kar pa bi vplivalo na uspešnost trženja in obstoj prireditve. Glede na dejstvo, da je potencial na strani prihodkov omejen in ga realno ni možno bistveno povečati, je pri načrtovanju aktivnosti za naslednje leto potrebno upoštevati omejitve pri stroških tudi na račun zniževanja standarda prireditve. Le s takim pristopom bo možno kompenzirati pričakovani dvig cen dobaviteljev in negativni vpliv eventualnih izrednih dogodkov, ki jih pri organizaciji tako zahtevne prireditve kot je Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici ni možno izključiti.

Pripravil: Primož Finžgar Generalni sekretar OK Planica 2008

1.1 Poročilu o delu nadzornega odbora med sejama Skupščine SZS – sezona 2007/2008 Nadzorni odbor SZS se je v sezoni sestal na dveh sejah in sicer na seji dne 10.1.2008 in na seji dne 4.6.2008 (termin že razpisan) . NO je obravnaval predvsem finančno poslovanje vseh panog v okviru SZS. V pregledu finančnega poslovanja se je na zadnji seji posebno opredelil do bilance stanja za preteklo leto 2007 in ob nekaj konkretnih vprašanjih ni ugotovil kršitev. Člani NO so izpostavili predvsem probleme finančne narave v alpskem delu reprezentanc . Pripombe članov NO so bile predvsem, da so nekoliko premalo obveščeni o delu Izvršilnega odbora SZS . Na podlagi povedanega predlagamo Skupščini SZS, da sprejme vsa finančna poročila organov SZS. Pripravil : Marko Schulz – predsednik NO

1.2 Poročilo o vidnejših športnih uspehi Smučarska zveza Slovenije pod svojim okriljem združuje sedem športnih panog. Alpsko smučanje, nordijsko smučanje (skoki, nordijska kombinacija, tek na smučeh), biatlon, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, telemark smučanje in ZUTS (združenje učiteljev in trenerjev smučanja). V preteklem obdobju so tekmovalci in tekmovalke, ki zastopajo barve Slovenije, na svetovnih prvenstvih, tekmah svetovnega pokala in vseh ostalih mednarodnih in domačih tekmovanjih dosegli izvrstne rezultate. Alpsko smučanje Največji uspeh je zagotovo dosegel Andrej Jerman s prvo slovensko zmago v smuku na tekmi svetovnega pokala. V Garmisch - Partenkirchnu je premagal vse in postavil nov mejnik v slovenskem smučanju. Da bi bil uspeh še slajši, je takoj naslednji dan na še enem smuku zasedel odlično 2. mesto. V Smuku je sezono zaključil na 6. mestu v posebnem seštevku svetovnega pokala. Presenetili pa so nas tudi naši mladi smučarji. Ilka Štuhec je postala nova Mladinska svetovna prvakinja v slalomu (v sezoni 2007/08 pa še v smuku). Po zlatu pa je posegel tudi obetaven slovenski smučar Matic Skube, ki je v slalomu dosegel naziv mladinskega svetovnega prvaka. Biatlon Kljub odsotnosti najboljših dveh slovenskih biatloncev iz preteklih sezon Tadeje Brankovič-Likozar in Janeza Mariča so posamezniki v svetovnem pokalu dosegali rezultate v skladu s postavljenimi cilji. Pri dosežkih velja poleg 6. mesta Teje Gregorin kot najboljše slovenske biatlonske uvrstitve v sezoni, izpostaviti tudi preboj dveh slovenskih biatloncev v elitno deseterico. Svoja najboljša rezultata kariere sta dosegla Dijana Ravnikar (7. mesto, zasledovalno, Ruhpolding) pri ženskah in mladi Klemen Bauer (8. mesto, šprint, Pyeong Chang) pri moških. V končni skupni razvrstitvi svetovnega pokala je bila Teja Gregorin uvrščena na 15. mesto, Dijana Ravnikar na 24. mesto in Andreja Mali na 76. mesto. Klemen Bauer se je prvič uvrstil med najboljših petdeset, saj je v skupni razvrstitvi dosegel 44. mesto in slovenski moški ekipi priboril dodatno mesto za nastope v svetovnem pokalu za naslednjo sezono. Na prejšnjem svetovnem prvenstvu so bili glavno orožje slovenske reprezentance štafetni nastopi, kjer pa smo letos še kako pogrešali poškodovano Tadejo Brankovič-Likozar in Janeza Mariča, ki je tedaj še okreval po operaciji kolena. Čeprav sta bili mešana in ženska štafeta zelo blizu kolajne tudi letos, v zaključku tekem manj izkušeni tekmovalci niso zdržali pritiska in štafeti sta pristali nižje, kot bi si realno zaslužili. V konkurenci posameznikov oz. posameznic je tudi na svetovnem prvenstvu najboljši rezultat s 6. mestom (posamično) dosegla Teja Gregorin. Deskanje na snegu Zagotovo ne gre prezreti našega svetovnega prvaka v deskanju na snegu Roka Flandra. Rok je na svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu v švicarski Arosi v paralelnem veleslalomu zmagal. Svoj uspeh je nadgradil z bronasto medaljo v paralelnem slalomu.Skozi vse leto 2007 je uspešno nastopal na tekmah svetovnega pokala, kjer je dosegel tudi zmago v svetovnem pokalu in kup uvrstitev med prvih 10. Z zmago v svetovnem pokalu se lahko pohvali tudi Matevž Petek, ki mu je to uspelo v Stockholmu.

Nordijsko smučanje Teki Izjemno 2. mesto Petre Majdič na nordijskem svetovnem prvenstvu v Saporu, je bil samo uvod v neverjetno sezono naše tekaške kraljice. Petra nas je čez vse leto 2007 razveseljevala z zmagami v svetovnem pokalu in odličnimi uvrstitvami med prvih 10. Leto 2007 je bilo samo uvod v neverjetno sezono, ki se je končala letos marca. Petra je namreč izpolnila še del svojih sanj in osvojila mali kristalni globus v šprintu. Z vedno boljšimi rezultati sta ji sledili tudi Vesna Fabjan in Katja Višnar. Skoki Zagotovo nas je z zmago v svetovnem pokalu na tekmi v Zakopanah najbolj presenetil Rok Urbanc, ki je pometel s konkurenco. Naši orli pa so največ pokazali doma v Planici, ko je Jernej Damjan s tretjim mestom navdušil več tisoč glavo množico v dolini pod Poncami. Enako visoko se je povzpel še na tekmi v Willingenu. Tudi Robert Kranjec se je pred domačim občinstvom odrezal dobro, saj je zasedel 4. mesto. Mladinsko svetovno prvenstvo, pa je bilo v znamenju naših udeležencev. Na ekipni tekmi v smučarskih skokih, so naši mladinci postali svetovni prvaki, za dodatek, pa je še Maja Vtič osvojila bronasto medaljo. Smučanje prostega sloga V letu 2007 se je Saša Farič, edina redna slovenska udeleženka tekem na najvišjem nivoju, v svetovnem pokalu redno uvrščala v prvo osmerico, sezono 2006/2007 pa je kronala s petim mestom na svetovnem prvenstvu v smučanju prostega sloga v Madonni di Campiglio. Prav tako peta je bila tudi na igrah X v Aspnu, v novembru pa je osvojila tretjo mesto na tekmi serije Saab Salomon v Avstriji. To je bilo le ogrevanje za leto 2008, v katerem je Faričeva petkrat nastopila v velikem finalu na tekmah svetovnega pokala, osvojila svojo drugo zmago v svetovnem pokalu ter srebrno kolajno za skupno razvrstitev. Fantje so storili korak naprej v evropskem pokalu, najuspešnejši je bil Simon Jecl z 11. in 12. mestom. Telemark David Primožič, naš najboljši »telemarker«, je na svetovnem prvenstvu v Thyon-Regionu dosegel 8. mesto v veleslalomu in 15. v šprintu.

2 RAČUNOVODSKO POROČILO

Računovodski izkazi vsebujejo izkaz poslovnega izida s pojasnili, bilanco stanja s pojasnili. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z določili Zakona o društvih ter Slovenskimi računovodskimi standardi ter predstavljajo resnični prikaz premoženje in poslovanja SZS. Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS), ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. V skladu s točko 2 - Uvod v SRS je posamezen SRS povezan z več mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in direktivami Evropske Unije, posamezen mednarodni standard računovodskega poročanja ali posamezna direktiva Evropske unije pa upoštevana v več SRS. Zakon o društvih določa, da SZS vodi poslovne knjige in sestavi letno poročilo v sklad s slovenskimi računovodskimi standardom za društva (SRS 33). Sredstva in obveznosti do virov sredstev ter stroški, odhodki in prihodki se obravnavajo v skladu s splošnimi računovodskimi standardi (SRS od 1 do 19). SZS je kot veliko društvo zavezano k reviziji letnega poročila. Temeljni računovodski predpostavki sta upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov so: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Spremembe računovodskih ocen, spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak Računovodske usmeritve so načela, temelji, dogovori, pravila in navade, ki jih podjetje upošteva pri sestavljanju računovodskih izkazov. Spremenijo se, če tako zahtevajo računovodski standardi in stališča oziroma pojasnila k njim. V takem primeru podjetje učinke spremembe računovodske usmeritve, ki izhaja iz začetne uporabe standarda, stališča oziroma pojasnila, obračuna v skladu s posebnimi prehodnimi določbami standarda, stališča oziroma pojasnila, če posebnih prehodnih določb ni, pa spremembo uporabi za nazaj.

2.1 Bilanca stanja

Vrednost v EUR (brez centov) 31.12.2007 31.12.2006

SREDSTVA 4.420.964 3.406.276 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 3.372.763 2.078.472

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 160.206 8.955

II. Opredmetena osnovna sredstva 2.711.977 1.907.193III. Naložbene nepremičnine 0 0IV. Dolgoročne finančne naložbe 500.580 162.324V. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0VI. Odložene terjatve za davek 0 0 B. KRATKOROČNA SREDSTVA 1.030.699 1.313.505I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0II. Zaloge 0 0III. Kratkoročne finančne naložbe 105.457 52.427IV. Kratkoročne poslovne terjatve 883.528 1.110.555V. Denarna sredstva 41.714 150.523

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 17.502 14.299

Zunajbilančna sredstva 1.208.321 0

Vrednost v EUR (brez centov) 31.12.2007 31.12.2006

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 4.420.964 3.406.276 A. SKLAD -1.132.183 736.149I. Društveni sklad -135.645 736.149 Poslovni izid leta 2007 -1.479.559II. Presežek iz prevrednotenja 483.021 0

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 793.286 0

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 421.913 456.186I. Dolgoročne finančne obveznosti 421.913 456.186II. Dolgoročne poslovne obveznosti 0 0III. Odložene obveznosti za davek 0 0 Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 3.571.278 1.841.476I. Obveznosti, vključene v skupino za odtujitev 0 0,00II. Kratkoročne finančne obveznosti 782.143 214.904III. Kratkoročne poslovne obveznosti 2.789.135 1.626.572IV. Kratkoročni dolgovi do članov 0 0

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 766.670 372.465

Zunajbilančne obveznosti 1.208.321 0

2.2 Izkaz poslovnega izida

Vrednost v EUR (brez centov)

SKUPAJ OD TEGA: iz opravljanja pridobitne dejavnosti

Leto 2007 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2006 1. Prihodki od dejavnosti 7.665.919 7.319.559 5.580.408 5.278.927

a)

dotacije iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji

0 0 0 0

b) dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 1.027.244 1.002.078 0 0

c) dotacije iz drugih fundacij, skladov in ustanov 885.505 1.020.673 0 0

č) donacije drugih pravnih in fizičnih oseb 172.762 17.881 0 0

d) prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov

0 0 0 0

e) članarine in prispevki članov 326.470 429.916 326.470 429.916

f) prihodki od prodaje trgovskega blaga, storitev in proizvodov

5.253.938 4.849.011 5.253.938 4.849.011

g) ostali prihodki od dejavnosti 0 0 0 0

2. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

0 0 0 0

3. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

0 0 0 0

4. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 0 0

5. Donosi od dejavnosti 7.665.919 7.319.559 5.580.408 5.278.927

6.

Stroški porabljenega materiala in prodanega trgovskega blaga (064-065+066)

969.086 900.956 711.821 655.816

a) Nabavna vrednost nabavljenega materiala in trgovskega blaga

969.086 900.956 711.821 655.816

b) Povečanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga

0 0 0 0

c) Zmanjšanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga

0 0 0 0

Vrednost v EUR (brez centov)

SKUPAJ OD TEGA: iz opravljanja pridobitne dejavnosti

Leto 2007 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2006 7. Stroški storitev 6.903.485 6.231.314 5.070.802 4.535.8428. Stroški dela 454.111 385.503 333.557 280.612

9. Dotacije drugim pravnim osebam 334.254 339.276 245.519 246.963

10. Odpisi vrednosti 369.155 44.575 271.155 32.44711. Drugi odhodki iz dejavnosti 552 145.143 405 105.651

11.a Skupaj odhodki iz dejavnosti 9.030.643 8.046.767 6.633.258 5.857.331

12. Finančni prihodki 7.475 11.851 7.475 11.85113. Finančni odhodki 228.520 56.134 167.854 40.86114. Drugi prihodki 186.427 168.461 185.374 168.46115. Drugi odhodki 80.216 0 58.921 016. Davek od dohodkov 0 0 0 017. Odloženi davki 0 0 0 018. Presežek prihodkov 0 0 0 019. Presežek odhodkov 1.479.558 603.030 1.086.776 438.952

20.

Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja iz presežka prih