1

škisopisnovember 2011

2

Škisopis letnik 5, številka 1 | november 2011 | CC 2011, Zveza ŠKISGlavni urednik: Matevž Straus. Uredniški odbor: Matevž Straus, Jana Dobrijević, Sanja Kropec, Igor Ranc. Pisci: Matevž Straus, Jana Dobrijević, Sanja Kropec, Matic Sušnik, Kaja Dekleva, Igor Ranc, Staša Jager, Tamara Meško, Matej Gaser, Urška Simonišek, Eva Semič, Jasmina Zahirović, Eva Žnidar, Ines Sukič, Saša Adorjan, Žan Delopst. Lekto-riranje: Tina Peruš. Avtor portretov: Oto Žan. Izdajatelj in založnik: Zveza ŠKIS, Tržaška 42, 1000 Ljubljana. Za izdajatelja in založnika: Matic Sušnik, predsednik. Oblikovanje: Blaž Jakelj. Tisk: Birografika Bori. Naklada: 300.

Publikacija je brezplačna. Za oglaševanje in objavo prispevkov stopite v stik preko skisopis@skis-zveza.si.

Publikacija je avtorsko delo. Izšlo je pod licenco Creative Commons, ki nas avtorsko ščiti, hkrati pa omogoča, da določimo po-goje, pod katerimi dovolimo uporabo naših del. Uporabo del dovoljujemo ob priznanju avtorstva za nekomercialno rabo in v nespremenjeni obliki. Podrobnosti licence so dostopne na www.creativecommons.org ali Inštitutu za intelektualno lastnino, Streliška 1, 1000 Ljubljana.

Škisopis najdete tudi na www.skis-zveza.si

Zveza ŠKIS na spletuwww.skis-zveza.siFB Zveza ŠKIS

Sodeluj pri izboljšavi Škisopisa in reši kratko anketo. Tvojih 5 minut nam pomeni veliko.

Iskrena hvala!

Anketa je dostopna na: www.1ka.si/a/9248

Ali preko QR kode za mobilne telefone

3

V teh dneh smo že pošteno vkorakali v novo študijsko leto, ki verjamem, da nam bo vsem prineslo številne nove izkušnje in spoznanja. Za Zvezo ŠKIS se končuje burno leto. Večji del leta je zaznamovalo nadaljevanje boja proti ne-pravičnemu Zakonu o malem delu, ki bi študente in mlade diplomante postavil v nezavidljiv položaj. Študentski klubi smo ob tej priložnosti ponovno potrdili stari rek »v slogi je moč« in kot se spodo-bi, pomembno prispevali k preprečitvi negativnih posledic uveljavitve zakona. Seveda za nas zgodba z rezultatom na referendumu ni končana. Naši odborni-ki skrbno pripravljajo nove predloge, za celostno urejanje položaja študenta. Na kakšen posluh bodo v prihodnje naleteli predlogi študentov, pa je seveda v veliki meri odvisno od nove oblasti, ki bo zna-na še pred koncem leta. Politični pritiski pa vsekakor niso okrnili delovanja Zveze. Za nami sta dve čudo-viti Škisovi tržnici, ki se ju bomo lahko zapomnili po lepem vremenu, odličnem vzdušju in nasmejanih obrazih. Tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru, ste štu-dentski klubi poskrbeli za odličen dru-žabno-kulinarični program in ni čudno,

Matic Sušnik, predsednik Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS

da pohvale največji študentski prireditvi prihajajo z vseh delov Slovenije. Lepo število klubovcev se nas je spomladi zbralo tudi na Škisovem seminarju na Debelem rtiču. Sejem rabljenih učbeni-kov v ljubljanskih Križankah, je dopol-njen z literarnim natečajem in glasbeni-mi nastopi požel veliko pohval visokih gostov. Škisovci iz vseh obdobji smo se septembra ponovno družili tudi na Ški-sovem pikniku, odbor za dijake pa je v oktobru pripravil dijaški delovni vikend, na katerem so dijaki spoznavali osnove študentskega organiziranja in projektne-ga dela. V zaključni delavnici so mladi opozorili nase z odličnimi projekti in želim si, da kateri od njih v prihodnjem letu tudi zaživi. Ravno v teh dneh, pa na Škisu pripra-vljamo načrte za prihodnost. Glavne aktivnosti bodo namenjene krepitvi lokalnega študentskega organiziranja. Pozornost bo zato usmerjena pred-vsem v prenos znanja in izobraževanje aktivistov. Moč klubov želimo povečati z usmerjenim izobraževanjem in pogo-stejšim druženjem njihovih članov ter aktivistov Zveze ŠKIS. Duh enotnosti in prijateljstva, ki ga izžareva Škisova tr-žnica, mora v prihodnje povezovati vse dejavnosti Zveze in študentskih klubov. V takšnem duhu, pa vas tudi vse lepo pozdravljam.

4

dih dominantno vlogo v mnogih obči-nah še vedno nosijo »prijatelji mladine«. Priznajmo si, da primarna ciljna skupina slednjih niso mladi, temveč otroci, obči-na pa v prepričanju, da skrbi za mladino, v nezavidljiv položaj postavlja mlade in lastno prihodnost.Mladinska vprašanja so namreč družbe-na vprašanja in vprašanja družbe – so vprašanja, o katerih se mora razpravljati in odločati v družbi, hkrati pa so vpra-šanja, ki nenazadnje odražajo stanje v družbi. Sklep sporočila Evropske ko-misije o prenovljeni socialni agendi je namreč: »Prihodnost Evrope je odvisna od njene mladine. Vendar so življenjske možnosti številnih mladih slabe.«Občine se morajo zazreti vase in se vprašati – kako se razvija naš mladinski center? Ga sploh imamo? Je študentski klub dal pobudo, pa smo jih preslišali? So posamični nepovezani ukrepi res do-volj? Smo z mladimi razpravljali o nji-hovi prihodnosti in prihodnosti skupne občine? Odnos občina – študentski klub je dia-log, v katerem čakanje na pobudo sogo-vornika ni opravičilo. Za nobeno stran.

Nekateri smo v študentsko organiziranje stopili prej, drugi kasneje. Eni imamo iz-kušnje iz majhnih občin, drugi iz večjih, spet tretji smo spoznali situacijo v več krajih. Imamo različna stališča o poslan-stvu študentskega kluba in položaj štu-dentov dojemamo bodisi optimistično bodisi pesimistično. Razlikam navkljub smo si enotni – študentski klubi so v premnogih občinah edini, ki se zanimajo za položaj mladih in dajejo možnost za artikulacijo njihovih stališč.Na tem mestu velja opozoriti na dve te-meljni nerazumevanji. Prvo je v razume-vanju pojma »mladina«, drugo v odnosu do mladinskih vprašanj. Obe nerazume-vanji sta posledici neizobraženosti, par-tikularizma, odsotnosti širokega pogleda na družbo in vizije razvoja občine.Bodimo nazorni – otroci niso mladina. Obdobje mladosti je resda težko defini-rati s starostnimi okviri, a pristop k sede-mletniku pač ne more biti sličen pristopu k osemnajstletnici. To kar je nam očitno, premnogim žal ni – na področju mla-

Uvo

d-

nik

Matevž Straus

Jana Dobrijevic

5

Uvo

d-

nik

Iz vsebine

Študentski sestri

81 nevednih

Intervju Igor Ranc

Festival Štunf

Sejem rabljenih učbenikov8

14

16

30

13

6

Ja, tudi taki se najdejo. Po celotni Sloveniji. V vsakem študentskem klubu. Brez vrtoglavih honorarjev, službenih avtomobilov in stano-vanj. Pa vendar je to vse, kar javnost vidi. Več-krat se sprašujem, ali res ljudje samo nasedajo medijem in niti ne pogledajo dogajanja v lo-kalnem okolju? Očitno. Ker če bi, bi bilo ja-sno, kako nepogrešljiv del lokalnega okolja so študentski klubi s svojimi aktivisti. Koncerti, delavnice, predavanja, socialni projekti … vse to se ne naredi samo od sebe. Pa vendar so prav študentski klubi največkrat prezrti s strani javnosti ali pa imajo negativen prizvok v lokalnem okolju. Zakaj? Mogoče ker so del širše zgodbe prostovoljstva in aktiviz-ma? Ker delajo v dobro svojih članov in širših lokalnih skupnosti? Nerazumljivo za tiste, ki poznamo ozadje klubov in njihovo delovanje …Zgodba študentskih klubov pa sega daleč v prejšnje stoletje. Kar se je začelo kot mladinski klubi in kulturna društva, se je kasneje razvilo v študentske klube. Lahko smo ponosni na naše študentsko organiziranje, saj predstavljamo edinstveno ureditev v evropskem prostoru. Pa vendar so klubi vse prevečkrat izključeni iz oblikovanja politik, tako na lokalni kot na naci-onalni ravni. Velikokrat mladi vemo in vidimo stvari, ki jih drugi ne. Pripravljeni smo izraziti svoje mnenje in tudi dokazati, da imamo prav. Prav zato si zaslužimo, da smo udeleženi pri odločanju, ki v končni fazi zadeva nas. Saj po-znate tisti pregovor – na mladih svet stoji. Mi pa se lahko vprašamo, na čem pa stojijo mladi?

»DOBRI« ŠTUDENTSKI FUNKCIONARJI

PO CELOTNI SLOVENIJI?!

Kaja Dekleva, podpredsednica

Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS

7

ZAKAJ BI BRAL OBVESTILA ZVEZE ŠKIS?

Sanja Kropecodnosi z javnostmi Zveze ŠKIS

Tvoj elektronski poštni nabiralnik iz dneva v dan polnijo oglasna in druga brezpredmetna sporočila, ki ti že v naslovu ponujajo možnost, da osvojiš brezplačno križarjenje, in nimajo nobenega drugega pomena, kot da te popeljejo v čudoviti svet potrošništva ali te ustrahujejo z nesrečo, če sporočila ne posreduješ vsem svo-jim prijateljem. Med vso prejeto pošto pa vsako sredo zvečer najdeš tudi nekaj drugačnega.Obvestila Zveze ŠKIS vsebujejo najrazličnejše vsebine tako s področja študija in izobraževanj kot tudi zabave in sprostitve. Postregle ti bodo predvsem z informacijami o aktualnih razpisih in dogodkih, ki ti lahko izredno pripomorejo pri delu v klubu, izvajanju in sodelovanju pri projektih ter ti ponudijo vpogled v samo doga-janje na študentski sceni. Namenjene so tako vsem študentskim klubom kot tudi pridnim in malo manj pridnim študentom.V kratkem pa bodo obvestila ŠKIS zaživela v povsem novi podobi – z novimi, boljšimi in manj dolgočasnimi vsebinami ter s prenov-ljeno vizualno podobo. Pri oblikovanju vsebin pa lahko sodeluješ tudi ti – pošlješ nam lahko vabila na vaše dogodke, veseli pa bomo tudi kakšne ideje, želje ali povratnih informacij o Obvestilih.

Obvestila prejemajo že vsi, prijavi se tudi ti – piši na sanja.kropec@skis-zveza.si.

8

najbolj znaniŠTUDENT-SKISESTRI

Vsako leto vsa študentska smetana Slovenije živi za najboljšo prireditev Zveze ŠKIS – Škisovo tržnico. In ker smo se v Ljubljani že dodobra usidrali v srca vseh, smo se lani preselili tudi v štajersko prestolnico.

Za boljšo predstavo in dokaz, da na-slednje leto ne smete manjkati, pa naši slavni sestri v številkah:

mladih (po letih ali po srcu), željnih zabave in informira-nja o kulinaričnih dobrotah

slovenskih regij.

9

10

klubov, ki so del Zveze ŠKIS in so sodelovali na prireditvi.

ljudi, ki je realiziralo Škiso-vo tržnico (tehniki, organi-

zatorji, nastopajoči, prostovoljci …).

11

odpadkov, ki kažejo, da smo res bili EKO prireditev (ločevali smo ser-visno embalažo – plastiko, kovino, steklo, papir ter mešane komunalne odpadke).

ur je bilo potrebnih, da je bila Škisova tržnica

tako dobro izpeljana.

12

13

Sejem rabljenih učbenikov pride vsako leto kot nekakšen simbol novega, svežega leta.

Temu primerno pa je tudi vzdušje, h kateremu nedvomno pripomore tudi privlačno okolje ljubljanskih Križank. Sejem spremljajo nasme-jani obiskovalci, nova poznanstva, zadovoljni kupci, še zadovoljnejši prodajalci – seveda so pridobili žepi obojih. Obiskovalci se vsako leto razveselijo tudi pestrega kulturnega programa, pri tem pa upajo, da bodo kupci ob spodbudi dobre glasbe še raje kupovali rabljene učbenike. Sama moram priznati, da mi je bilo vodenje tega projekta v pravo zadovoljstvo, saj ima do-ber in plemenit namen in v tem tudi združuje ljudi. Letos smo dobili ogromno pohval za iz-vedbo, nekaj precej neposrednih, večinoma pa veliko tistih nezavednih – vrvež in sproščen stik med ljudmi, veliko zadovoljnih obiskoval-cev, dobrih kupčij ter odobravajočih pogledov ob izhodu. Mladi si lahko z novimi idejami, s sodelovanjem in z lastno kreativnostjo marsikje pomagamo, če se le odpremo in prispevamo tudi sami. Predvsem pa je dober in svoboden občutek, da lahko, če želimo.

Staša Jager, Fotografije Oto Žan

Več o sejmu pa na www.rabljeni-ucbeniki.si

SEJEM RABLJENIH UČBENIKOV2. in 3. september 2011Križanke, Ljubljana

14

Le 25,8 % občin izvaja ukrepe s področja zaposlovanja mla-dih.

5,2 % NE VEM

25,8 % DA

69,1 % NE

1 % NE VEM

9,3% DA

89,7 % NE

Zavezanost občin skrbi za mlade je torej prava redkost. Le 9,3 % občin je sprejelo odlok o mladini..

76,3 % občin še ni izvedlo raziskave o mladih v občini.

7,2 % NE VEM

16,5 %DA

76,3 % NE

15

NEVEDNIH76,3 % slovenskih občin ne pozna svo-jih mladih. Ukrepi za pomoč mladim so tako brez strokovnih podlag in pozna-vanja problematike. Problemi mladih se rešujejo »po občutku«.81

90,7 % občin nima Facebook strani. Nacionalna raziskava Mladina 2010 pa nasprotno kaže, da se mladina politično udejstvuje prav v individual-iziranih in IKT oblikah.

90,7 %NE

9,3 DA

16

igor rancIgor Ranc je diplomirani politolog in projektni sode-lavec Zveze ŠKIS, kjer je zaposlen v okviru projektov »Mladi odpiramo prostor: vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik« in »Aktivendrzavljan.si«. Z njim smo se pogovarjali o ignoranci, domišljijskem svetu občin in brezveznih študentskih žurih.

17

Kaj je glavni namen projekta Mladi odpiramo prostor: vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik?

Glavnih aktivnosti pri projektu je več, saj projekt sestavlja več partnerjev, že iz samega imena pa je razvidno, da gre za ukvarjanje z lokalnimi mladinskimi politikami na različne načine. Področje je namreč izjemno slabo raziskano, zato projekt na polje mladinskih politik go-tovo vnaša izjemen prispevek, predvsem z Zbornikom o mladinskih politikah. Zbornik je na nek način tudi najpo-membnejši izdelek celotne mreže oziro-ma konzorcija partnerjev.

Kakšno vlogo ima torej pri tem pro-jektu Zveza ŠKIS?

Smo eden aktivnejših partnerjev pro-jekta, predvsem zaradi polovične za-poslitve, ki jo sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport. Sodelovali smo pri vrsti aktiv-nosti – na primer pri pripravi namizne igre, raziskavi o potrebah po izobraže-vanju med mladinskimi organizacijami, med najpomembnejše pa zagotovo sodi koordinacija pisanja Zbornika, katerega namen je občinam ponuditi orodje za vzpostavitev mladinskih politikih. Bi-stven del zbornika so namreč konkretni ukrepi, namenjeni občinam: kaj konkre-tno potrebujejo za izvedbo in kakšni so pričakovani učinki. Za potrebe zbornika smo izvedli tudi analizo o mladinskih politikah po občinah.

Pri prebiranju analize mladinskih politik po občinah bralec kaj kmalu opazi, da občine k mladim pristo-pajo neusklajeno in partikularno. Nenazadnje, celo pri sporočanju podatkov so mnoge ubrale pot ignorance.

Drži. Najprej smo jim dvakrat poslali elektronsko pošto, na katero smo dobili povprečen odziv – 33 odgovorov. Ker smo želeli večji vzorec, smo potem te-lefonsko poklicali še vsako občino pose-bej. Na koncu smo dobili 97 odgovorov, kar predstavlja kar dober vzorec. Zaradi širine področja smo imeli tudi nemalo težav pri sestavi ankete – nismo namreč želeli, da je preveč široka in površna, hkrati pa smo se zavedali, da če bo bolj podrobna, ne bomo dobili dovolj odgo-vorov.

Kaj pa so najbolj zaskrbljujoče ugo-tovitve?

Nekatere občine sploh ne vedo natanko, kaj delajo za mlade, oziroma si domi-šljajo, da nekaj dejansko počnejo, ven-dar so to večinoma majhne stvari – na primer sponzoriranje kakšnega mladin-skega društva. Najbolj zaskrbljujoče je, da tajnik in vodja oddelka za družbene dejavnosti na ista vprašanja odgovarjata drugače.

18

V idealnem svetu bi se občine na tem mestu zamislile in pričele rav-nati drugače. Kako?

Predvsem bi jim priporočal temeljito branje Zbornika o mladinskih politikah, ki ga bodo vse občine prejele naslednje leto spomladi, do takrat pa lahko skličejo sestanek z mladimi iz občine in jih pov-prašajo o njihovih problemih. Mogoče bi lahko naredili raziskavo o mladih po vzoru Občine Ajdovščina ter določili uslužbenca, ki bi se prvenstveno ukvar-jal z mladimi. Običajno je to nekdo iz oddelka za družbene dejavnosti, ki po-zna nekaj mladinskih društev v občini, ne ukvarja pa se na primer s stanovanj-sko politiko.

K primernejši obravnavi mladih bi navsezadnje lahko pripomogli tudi študentski klubi. Kako?

Mislim, da predvsem z izjemno tran-sparentnim delovanjem in iskreno željo po čim širšem vključevanju študentov v upravljanje z denarjem in s projekti. To namreč vodi k večji legitimnosti in po-

sledično k večji možnosti pritiska na ak-terje v občini in drugje. Na žalost so mi-nili časi, ko so bili študenti progresivna sila v družbi. Sedaj je najbolj pomembna in kul »party all night - sleep all day« logi-ka in brezvezni žuri, ki se jih čez pol leta nihče več ne spomni. Študentje zgubljajo zmožnost osmisliti svoj položaj, klubi pa bi morali delovati predvsem na tem po-dročju. In ja, tudi kakšen žur ne škodi.

19

20

Zveza ŠKISzdružuje 56 študentskih klubov

in na tisoče študentk in študentov.

»Že že, ampak kaj pa vi

sploh delate?«

www.skis-zveza.si

21

Regija 02

Regija 03

Dolenjska regija

Osrednja regija

Gorenjska regija

Primorska regija

Na Škisovi tržnici ...se spoznavamo študenti iz vse države, saj gre za največjo študentsko

prireditev, kjer se vse vrti okoli naših klubov. V centru Ljubljane, po

novem pa tudi v Mariboru, slišimo vse slovenske naglase, spoznamo

privlačne punce in fante, uživamo na dveh različnih odrih, še pred

večernim odklopom pa na več kot osemdesetih stojnicah poskušamo

dobrote, ki jih ponuja Slovenija.

Na Vsi na ŠKIs ...se smuča, borda, sanka, pešači, vozi z motornimi sanmi, gradi sneža-

ke, kepa in še veliko več. Ta razgiban športni projekt je namenjen tek-

movanju, druženju in zabavi.

ŠKISgol in ŠKISkoš ponujata …turnirsko tekmovanje v košarki in nogometu. Tekmovanje med klubi

pa ni le tekma za prestižne zmage, pokale in nagrade, ampak tudi

tekma za zdrav duh v zdravem telesu.

Festival ŠTUNF nima …prave povezave z nogavicami. Z nogavicami ali brez njih lahko vsa-

ko leto v drugem kraju sodeluješ na različnih natečajih, delavnicah,

uživaš v koncertih in oceniš kulturno ponudbo Slovenije.

Na Izopopu nudimo …koristne izobraževalne vsebine za vse klubovce. Najbolj atraktivni

so, jasno, večdnevni seminarji, intenzivne pa so tudi popoldanske

delavnice. Tematike so zelo pestre in široke – vse od retorike do pro-

jektnega vodenja. Čista desetka.

Škisova štorklja skrbi …za mlade študentske družine. Projekt javnost opozarja na problema-

tiko študentskih družin, tem pa daje možnost sodelovanja na nagrad-

nih natečajih, otroških delavnicah in predstavah.

Na Sejem rabljenih učbenikov vabimo ...vse dijake in študente, ki bi se radi znebili starih učbenikov in sovrst-

nikom z nižjimi cenami pomagali pri premagovanju �nančnega bre-

mena šolanja.

Na Škisovem zdravem zajtrku se jé ...samo zdrave stvari, tako da kar pozabite na presladke namaze,

kosmiče s čokolado, mastne bureke in krofe. Odličen obisk dokazuje,

da je študentom mar za linijo in zdravje.

22

1. 2.

Poti do aktivnih dijakovŽelja vsakega študentskega kluba je aktivna in energična dijaška sekcija, ki bo z veseljem poslušala nasvete starejših kolegov, iskala nove ustvarjalne ideje in navsezadnje svojo osebnost razvijala v klubu tudi v času študija. Kar 37 študentskih klubov že ima dijaške sekcije, 17 študentskih klubov pa dijaške sekcije še nima ustanovljene. Aktivni dijaki kot bodoči študentje pred-stavljajo prihodnost študentskih klubov, saj bodo s svojim znanjem, pridoblje-nim v dijaških sekcijah, postali kompetentni za vodilne funkcije v študentskih klubih. In le tako se bodo slednji lahko razvijali.

Za predstavitev delovanja študentske-ga kluba so odlične tudi osnovne in srednje šole, kjer so na enem mestu zbrani vsi potencialni bodoči aktivni dijaki. Na predstavitvi bodite jedrnati ter jim na zabaven način predstavite, s

čim se študentski klub ukvarja. Ne pozabite na promocijski material, s katerim lahko pritegnete dijake.

Če na šoli obstaja aktivna dijaška skupnost, stopite v stik z njimi ter se dogovorite za skupno sode-lovanje. Dijaki v dijaški sekciji bodo cenili vašo

ponujeno roko in nove izzive, ki jim jih prinaša klub.

Lahko se odločite tudi za posebne akcije in ugodnosti za dijake ter na klubu organizirate dogodke namenjene samo dijakom. Namenite več pozornosti di-jakom in jim po-kažite, da vam ni vseeno za njih.

Skrb za dijake lahko pokažete tudi z maturi-tetnimi delavnicami, v katerih študentje po-magajo dijakom zadnjega letnika pri pripravah na maturo. Povežite generacije in ustvarite nova prijateljstva.

Študentski klubi z dijaškimi sekcijami pravijo, da je izjemno uspešno predvsem pridobivanje dijakov preko družinskih in prijateljskih vez. Mlajšim bratom, sestram ter njihovim kole-gov na preprost način razložite, kako deluje študentski klub ter jih povabite k sodelovanju.

Pridobivanje aktivnih dijakov je naporno, dolgotrajno in dolgoročno delo – pri tem vam želimo veliko potrpežljivosti in volje.

Eva Semič

Za dodatna vprašanja in pomoč pri razvoju dijaških sekcij pa nam le pišite na dijaki@skis-zveza.si.

A kateri so uspešni pristopi k pridobivanju aktivnih dijakov?

“

23

Mla

di se

radi

prit

ožuj

emo,

da

nam

je d

olg-

čas i

n bi

radi

šli v

tujin

o, v

idel

i kaj

nov

e-ga

ter

spo

znal

i nov

e lju

di. I

deal

na p

rilož

nost

so

mla

dins

ke iz

men

jave

v sk

lopu

Mla

di v

ak-

ciji.

Org

aniz

acije

za

mla

de p

o ce

lotn

i E

vrop

i in

ne

kaj m

aleg

a iz

ven

se d

omisl

ijo iz

men

jave

na

dolo

čeno

tem

o, p

ovab

ijo m

lade

iz E

vrop

e in

že

pot

eka

nefo

rmal

no iz

obra

ževa

nje

na s

pro-

ščen

in z

anim

iv n

ačin

, ko

pole

g dr

žave

, v k

a-te

ri iz

men

java

pote

ka, s

pozn

amo

tudi

kul

ture

dr

ugih

sod

eluj

očih

drž

av, s

tere

otip

i pad

ejo

in

sple

tejo

se

prija

teljs

tva.

Izm

enjav

e im

ajo

tore

j ve

dno

neko

rdeč

o ni

t, vs

e od

kuh

anja

do

mla

-di

nski

h po

litik

, urn

ik je

pol

n, a

ved

no z

anim

iv,

sest

avlje

n iz

razn

ih a

ktiv

nost

i, de

la v

skup

inah

in

ogl

edov

. Pre

noči

šče

in h

rana

sta k

rita,

potn

e st

rošk

e pa

pov

rnej

o do

70%

. K

ončn

o im

amo

mla

di r

es id

ealn

o in

ugo

dno

mož

nost

spoz

nava

ti dr

uge

mla

de.

Urš

ka S

imon

išek

Med

naro

dni p

rojek

ti so

odlič

na p

rilož

nost

za

širjen

je svo

jega

znan

ja. V

sak

proje

kt im

a svo

jo

pogla

vitno

temo

in če

z pr

ojekt

je p

ouda

rek p

red-

vsem

na ra

zličn

ih p

raks

ah oz

. raz

mišlj

anjih

drž

av

udele

ženk

na

izbr

ano t

emo.

Poleg

tega

je to

pra

va

medk

ultu

rna

izku

šnja,

ki n

as p

ouči

o tem

, kak

o

razli

čni v

bist

vu sm

o. D

obim

o nov

a po

znan

stva

in n

ova

nefor

maln

a zn

anja.

Pole

g tega

je st

rošek

mini

malen

. Prip

oroča

m vsa

kemu

!

Mla

di-

nske

iz

men

jave

1. S

KORA

J BR

EZPL

AČN

O.

2. N

EVER

JETN

E M

EŠA

NIC

E –

UD

ELEŽ

ENCE

V, A

KTIV

NO

STI I

N

IZKU

ŠEN

J.

3. P

RIJA

TELJ

STVA

, KI T

RAJA

JO.

4. O

D K

ULI

NA

RIKE

DO

PO

LITI

KE.

““

24

Sara

Voš

inek

, vod

ja M

edna

rodn

ega

odbo

ra

Zak

aj n

e bi

šli

na iz

men

javo?

Poz

nate

kog

a s

slabi

mi i

zkuš

njam

i? D

elite

jih

z na

mi n

a sk

isopi

s@sk

is-zv

eza.s

i.

V naši državi je trenutno redni študij za študente brezplačen.

Vendar se že kar nekaj časa porajajo vprašanja o tem ali bi po zgledu ostalih evropskih držav tudi v Sloveniji začeli uvajati obvezno šolnino za redni študij. Zagovorniki uvedbe šolnin v sloven-skem visokem šolstvu pravijo, da gre tukaj v bistvu za terciarno izobraževanje ljudi, ki bi želeli imeti od tega večje indi-vidualne koristi (npr. večji zaslužek), in s tem upravičujejo uvedbo šolnin. To de-loma drži, vendar bi z uvedbo šolnin štu-dij onemogočili morebitnim sposobnim ljudem, ki prihajajo iz nižjih socialnih slojev. Pri tem pa se pojavi tudi proble-matika stigmatizacije ljudi iz nižjih slojev v razmerju z ljudmi iz višjih.Tudi povsod v tujini se ne plačuje šolnin. Med njimi je na primer Norveška, ki ima skoraj identičen sistem brezplačnega re-dnega študija kot Slovenija. V Bolgariji je uvedena šolnina le v primeru prevelikega vpisa na posamezno fakulteto, medtem ko pa so v Angliji vsi dodiplomski študij-ski programi plačljivi. Podobno je tudi v Ameriki in Avstraliji, ki veljata za države z najvišjimi šolninami, v Kanadi pa je vi-sokošolski študij krit s strani države.

V Sloveniji zaenkrat še brez šolnin

šolnineV tujino le premožnejši študentje ali z posojilom

Študentje si lahko omogočijo študij v tujini le z veliko finančno podporo dru-žine, možnostjo štipendije ali s kakšnim študentskim posojilom. V preteklosti je bil v svetu opazen porast prav slednje-ga načina financiranja šolanja, vendar se je izkazal za slabega, saj so se študenti prisiljeni prekomerno zadolževati ter se posledično soočajo s težavami pri odpla-čevanju dolga. V Sloveniji se nam, kot kaže, šolnine ne obetajo. V naslednjih letih je tako pred-videna le uvedba vračanja šolnin na dru-gi stopnji v primeru nezaključenega štu-dija. A vlak uvajanja šolnin se je pričel premikati – le upamo lahko, da ne prido-bi na hitrosti.

Matej Gaser

Ste za ali proti šolninam? Kdo z uvedbo šolnin pri-dobi največ? In kdo največ izgubi? Zaupajte nam svoje mnenje na skisopis@skis-zveza.si.

25

lačen v žepu z 200€

Pa smo v tisti znameniti »kako preživeti z 1 € na dan« situaciji. In začnimo! Bivanje v domu te bo stalo nekje okoli 80 €. Pralnega stroja nimaš, zato hodiš ob vikendih domov. Tukaj je ena slabost – prevoz stane. Če se dobro znajdeš (greš s kolegom, ki ima avto, občasno izkoristiš vlak, mogoče kakšen študentski klub subvencionira prevoz v tvojem kraju), te v celem mesecu prevoz domov stane do 40 €. Tukaj smo že na 120 €. Ampak biti doma ima tudi svo-je prednosti. Okoli osem dni na mesec lahko ješ zastonj, torej ti ostane samo še dvaindvajset ali triindvajset dni, ko si sam plačuješ hrano. Vsi vemo, da ni boljšega od mamine kuhe. Če imaš srečo, da imaš hladilnik, si tisto nedeljsko kosilo lepo spakiraš in prineseš s seboj ter uživaš v mami-ni kuhi še kakšen dan ali dva. Če to ne gre, pa še zmeraj lahko oropaš domačo shrambo in si nekajkrat na teden po-greješ kakšne čufte ali sarmo iz ploče-vinke. Recimo, da na tak način lahko brez-plačno ješ še deset dni v mesecu. Potem ti ostane le še trinajst dni plačevanja hrane. Ne pozabimo na drage študent-

ske bone. Če nisi preveč izbirčen, boš na dan za hrano odštel največ 5 €. Vse skupaj ti nanese 65 €. Vse krtačke in paste za zobe, glavnik, šamponi in kakšne kose oblačil seveda sponzorirajo starši. V šolo kljub letnim časom hodiš peš ali s kolesom. Če imaš srečo, si računalnik dobil že v srednji šoli.Torej ti od žepnine ostane le še 15 €. Ravno dovolj, da si kupiš kakšno skripto, mogoče kdaj pozimi uporabiš mestni avtobus. Seminarske tiskaš v kakšni mladinski organizaciji, katere član si, ali daš staršem, da ti natisnejo v službi.Kje je tukaj kakšna kavica, pivo s ko-legi, kakšen študentski žur ali pač ene luštne hlače ali maskara, za katero pa nočeš več težiti doma? Za to pa na žalost zmanjka »evrčkov«, samo da nisi lačen. V tem primeru pa je tako, kot poje Adi Smolar: Je treba delat’, ja delat’, delat’, ko’kr se le da!

Jasmina Zahirović in Eva Žnidar

Izračunani povprečni mesečni stroški za študenta (po raziskavi Euroštudent SI 2007) so 634 €. Študiraš v Ljubljani. Nimaš štipendije. Starši ti lahko na mesec dajo 200 €. Kako dalje?

Kako se ti znajdeš? Smo se ušteli pri preračunavanju stroškov? Sporoči nam na skisopis@skis-zveza.si.

?

26

V želji po nadgraditvi obstoječih projek-tov kluba (okrogle mize z mladinskimi voditelji, srečanja mladih z županom) in priprave idejnega okvirja za obliko-vanje Mladinskega centra Idrija je Klub idrijskih študentov v okviru programa Evropske komisije Mladi v akciji preko celega leta izvajal mladinsko pobudo, v kateri je analiziral položaj mladih in iskal morebitne rešitve.

Mladi iz občine Idrija so v anketi potr-dili predvidevanja aktivistov:

1.Občinska oblast mladim ne na-menja dovolj pozornosti, mladi pa

kot najbolj pereče probleme občine iz-postavljajo pomanjkanje raznovrstnih delovnih mest, nevključevanje mladih v dogajanje in pomanjkanje inovativnih idej. Očitno je, da so problemi občine predvsem problemi mladih in njihove prihodnosti.

2.Mladim največ problemov povzro-ča nedostopnost stanovanj, saj kar

55,5 % mladih meni, da so stanovanja

BO TO IDRIJA?

zanje slabo dostopna ali popolnoma ne-dostopna. Občina z izjemo dodeljevanja neprofitnih stanovanj nima dodatnih ukrepov za zagotavljanje zgodnjega osa-mosvajanja mladih.

3.Mladi se brezposelnosti načeloma ne bojijo, a v velikem deležu meni-

jo, da svoje želene karierne poti v idrijski občini ne bodo mogli uresničiti. Le 17,7 % mladih meni, da je ponudba zaposli-tve (zelo) dobra, in kar 35,8 %, da želene kariere v občini Idrija (sploh) ni mogoče uresničiti.

Idrija je po zaključenem projektu boga-tejša za dve knjigi: »Mladi občine Idrija: stanje in želje« ter »Mladi občine Idri-ja: predlogi in priložnosti«. Javnost jih je sprejela z zanimanjem in pohvalami – upamo, da proces na tej točki ne bo obstal.

Matevž Straus

Kakšne so pa vaše ugotovitve o položaju mladih v vaših lokalnih skupnostih? Se mladi bojijo brez-poselnosti in stanovanjske stiske? Kako oblast in družba obravnavata mlade? Jim namenita dovolj pozornosti? Sporočite nam na skisopis@skis-zveza.si !

Klub idrijskih študentov je letos oktobra zaključil s projektom „To bo Idrija – mladinska strategi-ja“, v okviru katerega je analiziral položaj mladih v občini Idrija in pri-pravil predloge ukrepov za mladim prijazno občino.

27

V klubu prekmurskih štu-dentov smo pojav finančne socialne stiske pri študentih opazili ob zlomu nekaterih veli-kih pomurskih podjetij, v katerih so delali tudi starši naših študentov. Na Klub prekmurskih študentov se tako obrača vse več študen-tov in njihovih staršev, ki jih zanima, ali klub nudi kakr-šno koli pomoč v obliki finanč-nih sredstev ali subvencioniranja stroškov, ki nastanejo zaradi študija. Vsak prekmurski in zamejski (porab-ski) študent, ki je primoran zaradi so-cialnih okoliščin prekiniti s študijem, pomeni za Prekmurje in Porabje iz-gubljeno priložnost. Zgodbe družin in posameznikov žal kažejo, da je takih čedalje več. Bodisi zato, ker ne zmorejo stroškov študija in življenja v od doma oddaljenem kraju, bodisi ker zaradi dela preko študentskega servisa nimajo dovolj časa za študij. Klub prekmurskih študentov je iz teh razlogov v sodelovanju s Pomur-

ŠTUDENTSKI FOND

sko izobraževalno fundacijo (PIF), s Pomursko gospodarsko zbornico ter z Območno obrtno-podjetniško

zbornico Murska Sobota usta-novil Študentski fond. Gre za denarni sklad, v katerega Klub

prekmurskih študentov prispeva lastna sredstva, za donacije pa za-prosi tudi pomurska podjetja in po-

sameznike. Tudi v letošnjem študijskem letu bomo iz

sklada študentom v so-cialni stiski, ki bodo poda-

li vlogo, po v naprej določe-nih in objavljenih kriterijih podelili

enkratne in nepovratne štipendije in tako vsaj malo omilili njihovo stisko ter jim olajšali nadaljnji študij. Na podlagi razpisa bomo iz sklada po-delili okrog 20 enkratnih štipendij v višini 300 evrov.

Ines Sukič

Kako bi pa po vašem študentski klubi morali pri-stopati k reševanju socialnega položaja študentov in študent? Delite predloge na skisopis@skis-zveza.si !

28

Šaleški študentski klub ima končno svoje prostore, ki jih potrebuje za iz-vajanje raznolikega nabora dejavno-sti. Nedavno se je Mladinski center Velenje z izgradnjo mladinskega ho-tela preselil v bivši dijaški dom – iz-praznjeni prostori v Rdeči dvorani pa dobivajo novo podobo.

Že pred dvema letoma se je Šaleški študentski klub z Mestno občino Ve-lenje dogovoril, da bo ob selitvi Mla-dinskega centra Velenje postal naje-mnik teh prostorov. Na podlagi tega

NOV MLADINSKI

PLACV VELENJU

29

dogovora smo v zadnjih dveh letih že investirali v prenovo prostora in ga tako poskušali narediti uporabnikom bolj prijaznega. Najbolj pomembno pa je, da smo se v tem času močno povezali z Mladinskim centrom Ve-lenje in tako naredili korak naprej na področju naših skupnih interesov, predvsem na programskem sodelo-vanju. Ciljna skupina obeh organiza-cij so mladi, zato smo na tistih podro-čjih, kjer imamo podobne interese, stopili skupaj in posledično izboljšali kvaliteto, zaradi delitve stroškov pa tudi kvantiteto programa. Šaleški štu-dentski klub pa je bil v tem času tudi enakovreden souporabnik prostorov MC-ja. Škoda bi bilo, da se to sode-lovanje zaradi selitve Mladinskega centra Velenje na novo lokacijo pre-kine, zato smo se v želji nadaljnjega sodelovanja in potrebe Mladinskega centra po koncertnih prostorih (tega na novi lokaciji nimajo) dogovorili, da stopimo skupaj v sonajem bivših MC-prostorov. S tem si bomo razde-lili stroške obratovanja in tako poleg programskega sodelovanja naredili korak naprej tudi pri delitvi stroškov infrastrukture. O tega bodo največ imeli mladi, ki bodo lahko v skupnih prostorih koristili skupen program obeh organizacij.

Šaleški študentski klub bo imel svo-je prostore, kjer bo lahko organizi-ral koncerte, zabave, izobraževanja, različne turnirje, potopisna preda-vanja, MC pa na voljo prostor, kjer bo lahko izvajal vsebine, ki jih na novi lokaciji ne more (koncerte, gle-dališke igre, galerijske razstave …).

Šaleški študentski klub pa bo poleg vseh teh dejavnosti poskrbel tudi za kvalitetno gostinsko podporo tem dejavnostim, tako da se bo ta pro-stor prelevil v nekakšen alter klub z bogato programsko vsebino. Tekom tedna bo prostor namenjen vajam glasbenih, vokalnih in gledaliških skupin, inštrukcijam, druženju mla-dih skozi različne delavnice, ogledu športnih tekem, filmskim večerom itd. Od četrtka do nedelje pa bo po-leg vseh zgoraj omenjenih vsebin od-prta tudi kavarna, tako da bo prostor v teh dneh prevzel funkcijo kluba in kavarne. S tem bomo mladi dobili praktično svoj prostor, kjer bomo lahko skupaj soustvarjali program in se družili, Velenje pa bo pridobilo alternativni klub, ki bo drugačen od vseh ostalih.

Tukaj bodo nastajale nove ideje, nove kulture, nova miselnost, ustvarjala se bo domača produkcija na vseh področjih mladinskega ustvarjanja, svoje mesto bodo lahko našle vse subkulture, mladi pa bodo imeli pri-ložnost videti stvari, ki jih nikjer dru-gje v Velenju in širši okolici ne more-jo, predvsem pa se bodo lahko družili in tako širili socialno mrežo ob spo-znavanju malce drugačnih vsebin in vrednot. Vse to pod imenom eMCe plac.

Žan Delopst, Fotografije Tilyen Mucik

Kakšne so vaše izkušnje z mladinskimi prostori? So mladi sploh sposobni upravljati z lastnimi prostori? Delite z nami izkušnje na skisopis@skis-zveza.si.

30

fotogalerija

V začetku avgusta se je v zaspano mesto Ormož pri-kradel festival Štunf. Nekateri so ga pričakovali, saj so pestrega poletnega dogajanja v Ormožu že vajeni, spet drugi so bili presenečeni, kdo neki je zdaj tu, da moti njihov mir. Vse radovedneže in nejevoljneže pa smo hitro uspeli prepričati, da tudi študentje razmišljamo še o čem drugem kot samo o žurkah. V idiličnem okolju velikega in malega grajskega dvorišča v Ormožu, so nas skozi festival Štunf pospremili zadovoljni in nasmeja-ni obrazi obiskovalcev – nekateri tudi rahlo začudeni, kako smo lahko študentje tako angažirani, da sami or-ganiziramo tak festival, kot je bil letošnji festival Štunf. Festival je nedvomno ponudil priložnost za mlade v občini Ormož in njeni okolici, da svoje ideje, spo-sobnosti in kreativnost (ali celo svoje napol golo telo) predstavijo na lokalni in tudi nacionalni ravni, saj je del festivala posnela tudi nacionalna televizija. V zadovolj-stvo organizatorjem pa je bilo tudi sproščeno vzdušje med obiskovalci tekom tedna ter opazovanje sklepanja novih, predvsem prijateljskih vezi. Največje potrdilo o uspehu je bilo vsakodnevno veliko število obiskovalcev, ki so nam neposredno ali malo »po ovinkih« predajali pohvale za izvedbo festivala ter nas že spraševali, kaj se našemu zaspanemu mestu obeta v prihodnje.

Tamara Meško, Fotografije Niko Keček in Luka Ploj

Več o Štunfu na www.stunf.org

FESTIVAL

ŠTUNF5.–13. avgust 2011

grajsko dvorišce, Ormoz

se še ne ve

31

fotogalerija

“

FESTIVAL

ŠTUNF

se še ne ve

32

Bogračfest ima plemenit namen: skuhati najboljši bograč. Na osmem Študentskem bogračfestu je bilo 14 različic »najboljšega recepta«. A resnična je bila ena.

ZA BOGRAČ POTREBUJEMO:

goveji bočnik ali pleča

divjačino (srna, jelen)

svinjsko pleče

čebulo in česen

olje ali drugo mast

mleto rdečo papriko

svežo papriko

krompir

suho belo ali rdeče vino

skrivno mešanico začimb

ZA FEŠTO POTREBUJEMO: 42 spretnih študentov za tekmovanje v hitro-stnem lupljenju krompirja

7 pogumnih študentov za tekmovanje v golta-nju pekočih feferonov

30 trpežnih študentov za sekljanje 42 kg čebule

28 študentov (po možnosti ne vegetarijancev) za rezanje mesa

14 klubov - vsak s svojim receptom, za kate-rega verjame, da je najboljši

3 lendavske domorodce, specialiste za bograč

33

PRIPRAVA BOGRAČA:

Pravi bograč kuhamo v posodi nad odpr-tim ognjem. Na maščobi prepražimo zelo

dobro sesekljano čebulo, dodamo česen in na večje koščke narezano govedino, še malo popražimo in malo podušimo. Ko sok izhlapi, potresemo mleto rdečo papriko, jo rahlo popražimo ter zalijemo z vodo. Dušimo, da se govedina do polovice zmehča. Nato dodamo prav tako na kocke narezano divjačino in čez čas še svinjsko pleče ter svežo papriko, narezano na manjše kocke ali trakce. Solimo, dodamo poper v zrnu in lovorjev list. Ko je meso že na tri četrt kuhano, pa naložimo na vrh mesa olupljen, na krhlje narezan krompir. Prilijemo toliko vode, da je krompir zalit. Po-časi kuhamo do mehkega in jedi ne mešamo pogosto, saj mora krompir ostati v kosih. Pred koncem bograč zalijemo z vinom, ki ga tudi pokuhamo, in na koncu začinimo še z začim-bami po lastni izbiri.

PRIPRAVA FEŠTE: Sestavine v smiselnem vrstnem redu na-nizamo preko celega dneva. Ob koncu dneva je fešta na vrhuncu. V jutranjih urah posodo odmaknemo in pustimo, da sestavine počivajo.

Saša Adorjan, Fotografije David Solarič

Kako ste vi preživeli Študentski bogračfest? So Korošci goljufali? Sporočite nam vaše vtise na skisopis@skis-zveza.si.

TRIKI:

Vata v nosnicah in voda v ustih poma-gata proti solzenju ob rezanju čebule.V letu 2011 se je najboljši recept za bograč skrival v neimenovanih koroških koncih.

34

35

Škisova tržnica ima nov vonj

Podrgni in povonjaj!

Za zeleni otok sredi mesta skrbijo:

36

�0

�5

�2�5

�7�5

�9�5

�1�0�0

BE-Q Okus ljubezni

Ko so pred leti sestavljali recept za novo energijsko pijačo, si niso mogli predstavljali, kako popular-ne bodo le-te postale. Danes jih je na tržišču kar nekaj in odločitev, kateri okus je boljši je praktično »mission imposible«… No, vsaj do sedaj je bilo tako! Pred kratkim se je na trgu pojavila nova ener-gijaska pijača Be-Q. Obljublja nov okus, okus ljubezni. Okus, ki vrne spomine na najlepše trenutke v življenju, na trenutke veselja, zabave in sreče. Številni mladi po Evropi so že spoznali ta okus in jo vzeli za svojo. Postala je nepogrešljiva spremljevalka številnih partyjev in norih zabav.

Poleg mladih žurerjev pa so jo vzeli za svojo tudi vozniki na cestah, saj vsebuje tudi taurin, ki doda-tno pomaga ohraniti potrebno koncentracijo in pozornost za volanom. Analogija s svetom avtomo-bilizma je v tem primeru več kot očitna. Obstajajo namreč veliko različnih modelov avtomobilov, le nekaj pa jih je res dobrih. Be-Q je res dober!

Več o pijači lahko najdete tudi na spletni strani: www.be-q.si, kjer boste poleg informacij o pijači, zabavah in dogodkih lahko zadeli tudi kakšno privlačno nagrado.