Regionalna revija | Modre novice...Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna...

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA junij 2020 – 246

Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

Foto

: Maš

a Ba

hove

c

• pod keramiko • pod laminati, parketi • uporaba inteligentnih termostatov

PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJAPoslovna cona Komenda

OGREVAM.SI45let ELEKTRIČNO TALNOOGREVANJE

tel.01 834 15 [email protected]

Kuhamo s ščepcem

MengešDomžaleKamnikTrzinČrnučeBežigradljubezni in domišljije.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

ai15790823807_Naslovnica.pdf 1 15/01/2020 10:59

izdelava po meriizdelava po meritapetništvotapetništvo

www.groselj.siwww.groselj.si

SALON Suhadole 57e, Komenda

10 let10 let

��

��

��

��

��

��

� ��

Modre novice2 OGLAS

Z lastno sončnoelektrarno proizvajate prihranke.

PAMETNA ENERGIJA

WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558

S čisto, zeleno energijo do 75 %nižjih računov za električno energijo.

NALOŽBA,KI SE IZPLAČA

€PROJEKTNA KLJUČ

BREZSKRBNOSTNA DOLGI ROK

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas_GEN-I Sonce_Modrenovice_186x261_7112018.pdf 1 7. 11. 2018 14:35:49

junij 2020 3UVODNIK · KAZALO

MATEJA ŠTRAJHAR, GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA

Kako zveni, ko začnejo padati maske? Oglušujoče, hrupno, dušeče ali tiho, olajše-valno, svobodno. Meni se zdi, da predvsem iskreno in preprosto.

Zadnja dva meseca smo bili soočeni z realnostjo, ki se je do tistega marčnega dne kazala zgolj kot utopija. Realnost, v kateri ni minil dan, da se ne bi govorilo o takšnih in drugačnih maskah, padanju le-teh in skriva-nju za njimi. Sama pa si nisem mogla poma-gati, da me ne bi vsake toliko – kot Prousto-va magdalenica – slike, ki smo jim bili priča, nehoteno popeljale v čas vojne za Slovenijo. Zaradi tega se je za trenutek v meni zbudil do takrat speči in nepoznani strah, vsakda-njik pa je postal čudno prepletena mešani-ca sedanjosti in preteklosti. Začelo se je, ko smo ob začetkih epidemije družinsko nekaj dni kot vkopani sedeli pred televizijskimi ekrani in spremljali novice v zvezi z novim viru-som. Ko se je vrnil še Jelko Kacin, je bila slika popolna. Spomin mi je priklical dogodke izpred slabih tridesetih let, ko smo tudi mi, takrat še otroci, znali z imeni in priimki našteti ključne akterje takratnega dogajanja in se prav pametno pomenkovali o njihovih dejanjih.

Nadaljevalo se je s prihodom v trgovino, kjer me je ob (delno) praznih policah zaščemelo v prsih, pred oči pa so mi prihajale po-dobe trinajstletnega dekletca, ki so jo nekoč davno odrasli v trgovini skoraj pomendrali v boju za štruco kruha.

V zadnjih dveh mesecih je moje misli pogosto zasedal tudi premi-slek o pomembnosti družine in občutek medgeneracijske složnosti. V naši družini smo si pomagali, se veliko pogovarjali, skoraj vsak dan po telefonu preverjali, če smo še vsi v redu in zdravi, ter od-hajali v naravo, kolikor so nam ukrepi dopuščali. Podoben občutek složnost mi je v spominu ostal, ko smo se leta 1991 po zvoku sirene v kleti našega bloka zbrali vsi sosedje. Vsak s svojimi skrbmi, tudi medsebojnimi zamerami, a v tistem trenutku skupaj in povezani.

Vsi v življenju nosimo masko. Šele, ko jo snamemo, se zavemo, da je veliko lažje dihati brez nje.

MATEJ PRIMOŽIČ, ZUNANJI SODELAVEC

Spiderman, Batman, Darth Vader, Jo-ker so aktualni primeri dobrih mask, ki bi še danes prišle zelo prav. Poleg tega, da gre za zelo prepoznavne like, imajo vsi na obra-zih maske, s katerimi skrivajo svojo pravo identiteto. Zanimivo je razmišljati o sicer negativnem liku Dartha Vaderja, ki ima že sam po sebi težave z dihanjem. Astmatično sopenje in karakterni basovski glas, ki mu ga je posodil enkraten igralec James Earl Jones, sta nepozabna. Ubogi Darth, če bi te srečal virus covid-19. Zdi se, da ne bi priso-pihal niti do vrat bolnišnice. Pri Batmanu je zadeva nekoliko lažja, saj ima zakrit le zgor-nji del, a mu pri virusu ravno zaradi odprte-ga dela ust in nosu maska ne bi koristila. Zdi se, da bi jo Spiderman pod tekstilno masko,

ki jo ima čez ves obraz, pri virusu kar dobro odnesel, vse dokler ne bi ves zadihan opravil nekaj skokov z ene stolpnice na drugo. Vsi kaskaderski vložki niso prav nič enostavni pod masko – kar vpra-šajte Spidermana, ko ga srečate. Joker bi s svojim kislim nasmehom v vsakem primeru nasrkal, saj ga ima le narisanega na obrazu. Po drugi strani bi bil pa edini zmožen virus ustvariti in ga razširiti med ljudmi. Kar tako, iz principa. Vsi omenjeni kostumi naših (anti)junakov so, ugotavljam, pripravljeni za idealne razmere, ne pa za izredne, ki smo jih vajeni. V minulem obdobju smo z zanimanjem opazovali medijsko izpostavljene osebe (beri: politike), pri katerih se je naš fokus osredotočal samo na zgornjo polovico obraza, točneje na oči. Prav zanimivo, kako so pri nekaterih oči izredno zgovor-ne, pri drugih pa se niti premaknile niso. Obrazna mimika pri teh maskah v večini primerov zataji. Razen v primerih, ko si je kreativ-nost dala duška in smo na maskah različnih oblik videli razno razne vzorce, barve, grbe ... A pri vsej gonji proti nedolžnim politikom, ki so nam pri nabavi opreme želeli zgolj in samo dobro, se nihče ni spomnil, da bi naredili modno revijo mask. Na ta način bi se izognili kakršnemukoli dvomu o njihovi (ne)primernosti. Moja malenkost s primernimi (beri: ogromnimi) dimenzijami glave bi bila namreč idealna za manekena. Velika štrleča ušesa, proporcionalno velika usta in nos – če to ni primerna analogija k obešalnikom sodobnih presušenih manekenk?!

Maska

AKTUALNO

JESENI ODPRTJE ŠPORTNE DVORANE V MENGŠU

V Mengšu so ob občinskem prazniku pripravili voden ogled po nastajajoči večna-menski športni dvorani. Dela potekajo po terminskem načr-tu, tako da bo športna dvorana končana jeseni.

Str. 4

USPEŠNE ZGODBE

ZA KMETA SE RODIŠ

Čeprav ni imel veliko zna-nja o kmetovanju, je leta 2015 takrat dvaindvajsetletni Do-men Virant prevzel kmetijo svoje babice. Po petih letih dela in izobraževanja danes vodi kmetijo Pri Ropet, poznano po prireji senenega kozjega mleka in pridelavi jagod.

Str. 8

INTERVJU

POLONA LOVŠIN

Od konca maja so v galeriji Pogled v Kamniku na ogled iz-virne ilustracije Polone Lovšin, z razstavo se ilustratorka pred-stavlja tudi v domačem Trzinu. Za sebe pravi, da je raziskoval-ka svetov, ki jih potem prelije tudi na papir.

Str. 16

ŠPORT

821 KILOMETROV ZA LEPŠI JUTRI

Že šesto leto zapored so Maistri tekli za lepši jutri. Na nekomercialnem virtualnem tekaško-pohodniškem dogod-ku se je zbralo 131 tekačev in pohodnikov, ki so skupaj nani-zali 821 kilometrov.

Str. 32

Modre novice4 AKTUALNO

Jeseni odprtje športne dvorane v MengšuRojstni dan pisatelja Janeza Trdina, 29. maj, je tudi praznik občine Mengeš. Ker ga letos zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja koronavirusne bolezni niso mogli obeležiti s slavnostno akademijo in podelitvijo nagrad, so pripravili voden ogled po na-stajajoči večnamenski športni dvorani. »Dela potekajo po terminskem načrtu, tako da bo športna dvorana končana jeseni,« je dejal Nejc Vozelj, vodja gradbišča pri podjetju SGP Graditelj iz Kamnika.

MATEJA ŠTRAJHARFoto: Mateja Štrajhar

Ko se sprehodimo po mengeškem parku pod Gobavico, je videz nove večnamenske dvorane, ki tako za učence tamkajšnje osnovne šole, kot za mengeške klube in društva ter rekreativne športnike po-meni veliko pridobitev, že dobro viden. Pred južno stranjo dvorane bo ploščad s košarkarskim in rokometnim igriščem ter tekaško ste-zo in površino za skok v daljino. Podlaga obeh igrišč bo asfaltna, kar naj bi omogočalo več načinov uporabe. V popoldanskem času bo igrišče namenjeno rekreaciji zunanjih uporabnikov. Kot je pojasnil mengeški župan Franc Jerič, že pripravljajo tudi ideje za ograditev celotnega zunanjega igrišča, in sicer predvsem zaradi varnosti in preprečevanja vandalizma. Vstop bo možen na dveh točkah, vendar bo preprečeval dostop s kolesi, motorji ipd.

Tudi notranjost športne dvorane je že v dobršni meri narejena. Vodja gradbišča Vozelj je pojasnil, da se bo poleti položil še parket, nato se bo montirala športna oprema ter uredile fiksne in izvlečne tribune, ki bodo omogočale do 800 sedežev, ter urejale ostale finese. Posebnost dvorane so leseni nosilci, osem jih je in eden je dolg 37,5 metra – po neuradnih informacijah gre za najdaljše lesene nosilce, pripeljane v enem kosu. Iz Avstrije so jih pripeljali s posebnim pre-vozom, za prehod skozi predor Karavanke so potrebovali tudi po-sebno dovoljenje. Druga posebnost so svetlobniki, ki v dvorano do-vajajo svetlobo, tako da je ta enakomerna oziroma optimalna, hkrati pa čez dan ni potrebe po električni osvetlitvi.

Ker bo po tleh dvorane položen parket, bodo tu lahko potekale tudi druge prireditve, ne le športne, čeprav dolgoročna občinska vi-zija ni naklonjena prekomerni komercialni uporabi. »Dvorana bo v prvi vrsti namenjena uporabi v športne in ne komercialne namene, saj se s tem izgublja njen prvotni namen, hkrati pa se lahko pojavijo tudi negativni učinki,« je jasen mengeški župan.

Nova dvorana bo v Mengeš prinesla nove vsebine

Prvi šolski dan novega šolskega leta nova športna dvorana še ne bo na voljo, zagotovo pa bo odprtje še to jesen. »Sledimo terminske-

mu planu, tako da bo odprtje konec septembra ali v začetku okto-bra,« je pojasnil župan ter dodal, da je s tako pomembnim objektom nesmiselno hiteti, »če smo zdaj toliko let čakali na ta objekt, ga je treba tudi dokončati kakovostno in ne z ihto.« Kot je poudaril vodja gradbišča Vozelj, lahko na pridobivanje uporabnega dovoljenja in s tem odprtje športne dvorane vpliva tudi gneča na upravnih enotah.

»Vesel sem, da bomo v Mengšu kljub nasprotovanjem dobili ta objekt, ki je nujno potreben, kajti s tem bomo v kraju pridobili tudi določene dodatne vsebine, ki jih do sedaj zaradi neustrezne infra-strukture nismo mogli imeti, od košarke, rokometa do atletike,« ve-selja ni skrival Jerič in ob tem dodal, da je interes za najem dvorane že sedaj velik.

Do dvorane brez kredita

Župan napoveduje, da bo nova športna dvorana zgrajena brez najema kredita. »Dobili smo sredstva Eko sklada (844.641,50 evra), Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (488.750,00 evra), nekaj bomo dobili tudi od Fundacije za šport (65.000,00 evra). O končnih številkah bom govoril na koncu, ko bo dvorana končana. Pri določenih zadevah cena variira nekaj odstotkov, vendar le mi-nimalno, tako da si upam trditi, da bo končen znesek tak, kot je bil predviden na začetku, torej čez palec pet milijonov evrov,« je zado-voljen Jerič, ki pa ob tem poudarja, da jih v Mengšu tudi v prihodnje čakajo obsežne investicije, za katere pa morebiti bo potreben kredit, »na prvem mestu je rekonstrukcija zdajšnje osnovnošolske telovad-nice, pa rekonstrukcija Slovenske ceste, ki jo bo v višini 600 tisoč evrov sofinancirala tudi država, potem je pa še gradnja nivojskega parkirišča. To so projekti, ki so za naš kraj vitalnega pomena, zato sem prepričan, da bodo tudi mengeški svetniki glasovali za njih.«

Nova večnamenska športna dvorana v Mengšu bo

velika pridobitev tako za učence mengeške osnovne šole,

kot za klube in društva ter rekreativne športnike, ki

delujejo v tem kraju.

junij 2020 5NA KRATKO

Dela v Mengšu

Mengeš – V občini Mengeš nadaljujejo z investicijskimi vzdrže-

valnimi deli na vodovodu in kanalizaciji.

V prvih mesecih letošnjega leta so se zaključila dela na Zoranini ulici, kjer sta bila obnovljena kanalizacija in vodovod, prav tako vsi hišni priključki. V vseh treh odcepih Zoranine ulice se je asfaltiralo cestišče in uredilo meteorno kanalizacijo. Tudi na Glavarjevi ulici poteka sočasna obnova kanalizacije, vodovoda in hišnih priključk-ov. Dela se bodo v letošnjem in naslednjem letu nadaljevala tudi na Levčevi ulici.

Maja se bodo pričela tudi investicijsko-vzdrževalna dela v ulici Drnovo, ker bosta modernizirana dva odseka ceste ob stanovanjskih stavbah Drnovo 1, 2, 3, ki ob izgradnji obvoznice še nista bila asfal-tirana. Asfaltiranje cestišča bo predvidoma potekalo sočasno z ob-novo vodovoda, ki ni bil obnovljen med gradnjo obvoznice, obnovo vodovodnih priključkov in priključitvijo na javno kanalizacijo.

Kolesa sistema Kamkolo zopet na voljoKamnik – Po uspešnem delovanju sistema Kamkolo v lanskem

letu so kolesa od 20. maja zopet na voljo za izposojo. V načrtu sta

tudi dve novi postaji, zaradi vandalizma pa je do nadaljnjega za-

prta postaja na Duplici.

Uporabnikom je na voljo trideset električnih koles, ki si jih bodo lahko izposodili na že vsem dobro poznanim postajah v mestu. Prva postaja je pri nakupovalnem centru Qlandija, druga v neposredni bližini pošte na Duplici, ki je zaradi vandalizma sicer zaprta, tretja na železniški postaji Kamnik, četrta v bližini Glasbene šole Kamnik, peta na glavni avtobusni postaji v Kamniku in šesta pri Domu Kul-ture Kamnik. Vsaka postaja ima deset priklopov za kolesa in pet električnih koles. Občina Kamnik v letošnjem letu načrtuje tudi ši-ritev sistema z dvema novima postajama, in sicer pri Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik in v bližini Mercator centra Kamnik. Na vsaki od obeh postaj bo pet novih električnih koles, torej bo v sistemu Kamkolo skupno kar štirideset električnih koles.

Enako kot v lanskem letu bodo lahko sistem uporabljali vsi upo-rabniki s plačano letno članarino. Spremenjeni oziroma dopolnjeni so tudi Splošni pogoji dostopa in uporabe sistema za izposojo elek-tričnih koles v občini Kamnik. Občankam in občanom bo še vedno na voljo 14 ur brezplačne izposoje na teden, uporaba sistema pa je dovoljena starejšim od 14 let. Zaradi mnogih težav z vandalizmom so bili na Občini primorani v letošnji zaostriti pogoje in uvesti do-

datne sankcije za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema Kam-kolo. »Poleg plačila poškodb po veljavnem ceniku pooblaščenega serviserja bomo v letošnjem letu uporabnikom za poškodbe, ki bodo nastale zaradi nevestnega in malomarnega ravnanja, zaračunavali tudi pogodbene kazni,« sporočajo iz Občine Kamnik.

Uporabniki sistema Kamkolo z lanskoletno članarino lahko sis-tem uporabljajo še do konca izteka pogodbe. O poteku članarine, možnostih plačila, prijavi in podaljšanju pogodbe bodo dosedanji uporabniki pravočasno obveščeni. Vsi novi uporabniki pa bodo morali najprej podpisati pogodbo in strinjanje s splošnimi pogo-ji, kar lahko uredijo na Turistično-informacijski točki v Kamniku (Glavni trg 2).

Krvodajalska akcija v Kamniku

Kamnik – V kamniškem domu kulture bo v ponedeljek, 8., in

torek, 9. junija, med 7. in 13. uro potekala krvodajalska akcija.

Krvodajalci, ki bodo darovali kri, morajo obvezno predhodno pred krvodajalsko akcijo poklicati na 051 389 270 ali 030 716 796 ali 051 671 147, kjer jih Zavod za transfuzijsko medicino RS evidentira ter jim določil dan in uro odvzema krvi.

Investicije v Domžalah

Domžale – V Domžalah so aprila in maja zaključili kar nekaj in-

vesticij, določene pa še potekajo. Dela na cesti Rova–Dolenje so

zaključena, enako tudi projekt obnove kanalizacije, vodovoda in

ceste v Krtini. Začela se je rekonstrukcija dotrajanega vozišča in

gradnja pločnika skozi Škrjančevo, prav tako pločnik gradijo v

Dragomlju, tu se izvajajo tudi investicijsko vzdrževalna dela na

vodovodu. Na osnovni šoli Domžale se gradi prizidek za razširi-

tev jedilnice.

V novem prizidku osnovne šole Domžale, ki bo namenjen jedil-nici, bo prostora za približno 200 sedišč. Nova jedilnica za učence domžalske osnovne šole bo kot dozidava umeščena med severni in zahodni trakt šole in se bo raztezala proti obstoječi atletski stezi. Pri-zidek jedilnice bo narejen kot enovit prostor, delno vkopan, z ravno streho in nivojsko usklajen z ravnjo obstoječe kleti oziroma kuhinje.

Dela na šoli bodo potekala še vse poletje, načrtuje se, da bodo zaključena v drugi polovici oktobra. Ocenjena vrednost investicije je 1,3 milijona evrov.

Od trgovine Vodoterm do avtomobilskega salona Honda Am-brož se gradi nov pločnik ob desnem robu vozišča lokalne ceste v naseljih Škrjančevo in Radomlje, preplastitev vozišča ter ureditev prehodov za pešce v območju priključkov. Dela bodo potekala do konca junija.

Foto

: Obč

ina

Kam

nik

Foto: Jana Goropečnik

Modre novice6 NA KRATKO

Aljaž Sladič državni prvak

Kamnik, Trzin – Pred dvema tednoma so se na Kaninu zbrali

številni deskarji na snegu. Dva tisoč metrov nad morjem so si

po več kot dveh mesecih karantenskega premora znova pri-

peli deske, namestili čelade in zarezali v spomladanski sneg.

V soboto so tudi tekmovali, in sicer na državnem prvenstvu

v olimpijski disciplini skoki prostega sloga (Big Air). Bilo je

pestro. Najzahtevnejše trike na skakalnici so izvajali izkušeni

A reprezentanti in reprezentantke, zelo visok nivo deskanja

pa so prikazali tudi njihovi nasledniki, mladi upi slovenskega

snowboardinga. V konkurenci starejših dečkov (do 15 let) je

prestižni naslov državnega prvaka osvojil Aljaž Sladič iz Stranj

pri Kamniku, z lepimi uvrstitvami pa sta se izkazala tudi Jaka

Pančur iz Trzina (srebro v kategoriji mlajših dečkov) in Matija

Pestotnik iz Lok v Tuhinjski dolini (5. mesto v kategoriji sta-

rejših dečkov).

12-letni Aljaž Sladič je znova demonstriral nedvomni talent in osredotočenost, ko gre za tekmovanja. Na prvi pokarantenski snež-ni tekmi na svetu, ki sta jo organizirali ekipi SBC Bled in 1080 Free-skiClub (ob deskarjih prostega sloga so namreč nastopili tudi njihovi ''freestyle'' smučarski kolegi) je Sladič v konkurenci starejših dečkov (do 15 let) pokazal največ in zmagal. Na stopničkah (drugo mesto) je stal celo v mladinski konkurenci (do 18 let), zaostal je samo za ude-ležencem letošnjih Mladinskih olimpijskih iger, Ožbejem Kuharjem. Da mladi borderski up iz Stranj kotira zelo visoko, nam pove tudi pog-led na absolutno razvrstitev, kjer ga najdemo na četrtem mestu. Ab-solutna državna prvaka sta postala Ljubljančan Marko Grilc in Blejka Urška Pribošič, oba uveljavljena deskarja na mednarodnem nivoju.

»Vesel sem vrnitve na sneg in ponovnega srečanja z deskarskimi

kolegi. Ponosen sem na nov naslov, ki mi daje motivacijo za trening. Komaj čakam naslednjo zimo, poleti pa bom užival na gorskem ko-lesu, skejtu in surfu ter trampolinskih treningih na dupliškem Vir-tusu,« nam je povedal Aljaž, ki se kot pravi profesionalec ni pozabil zahvaliti sponzorjem, opremljevalcem, trenerjem, Smučarski zvezi Slovenije in družini, ki ga 100-odstotno podpira. Poleg Aljaža, ki je že četrtič postal državni prvak, sta se na Kaninu izkazala še dva mlada deskarja iz modronovične regije. Jaka Pančur iz Trzina je v kategoriji mlajših dečkov (do 12 let) osvojil srebrno kolajno (naslov je zgrešil za pičli 2 točki!), Matija Pestotnik iz Lok v Tuhinjski dolini pa je v kategoriji starejših dečkov osvojil peto mesto.

Foto

: Mat

ic K

lanš

ek in

Urb

an C

erja

k

KMETIJSKA ZADRUGA Z.O.O. DOMŽALE

Zg. Jarše, Industrijska c. 15, 1235 Radomlje

Trgovina Jarše 01/722 64 46Trgovina Ježica 01/561 48 00Trgovina Lukovica 01/723 66 50

Trgovina Dol 01/563 93 50Komerciala 01/722 64 48

PRAVA ZADRUGAZA KMETOVALCE,

VRTIČKARJE,GOSPODINJSTVA!

OBIŠČITE NAS V NAŠIH PRODAJALNAH !

SE SPLAČA !

Loren Line - pravi naslov za prave rešitve!

Razmišljate o nakupu nove ali zamenjavi stare, dotrajane peči? O tem, kako imeti najučinkovitejšo porabo? O obnovljivih virih energije? Velikih prihrankih?

NUDIMO TUDIKvalitetne servisne storitve, hitro odzivnost, doživljenjsko vzdrževanje za plinske peči in

Pustite našim strokovnjakom, da poskrbijo za vas v celoti: dobava, montaža, zagon in nastavitve novega kondenzaci-jskega plinskega grelnika. Storitev na ključ in doživljenjs-ko vzdrževanje vašega ogrevalnega sistema!

ZAKAJ MI?Ker si zaslužite le najboljšo kvaliteto storitev in opreme. Naše reference pa si lahko pogledate tudi na www.loren-line.si.

Loren Line d.o.o.Brezovce 7, IOC Trzin 1236T: 01 565 86 30E: [email protected]: www.loren-line.si

OGREVANJE NA PLIN

junij 2020 7NA KRATKO

Predstavitev telovadnice v naravi

Kamnik – Ker so bile telovadnice zaprte, so se na Osnovni šoli

Frana Albrehta z izzivi poučevanja na daljavo spopadli inova-

tivno in ustvarili telovadnico v naravi ter poučen film, ki mu

bo kmalu sledilo tudi nadaljevanje.

Pri projektu so sodelovali učenec 6. razreda Urban Pate, študentka 3. letnika Fakultete za šport v Ljubljani in nekdanja učenka OŠ Fra-na Albrehta Katarina Kumer, Tamara Bračič, profesorica športa na OŠ Frana Albrehta, in Jana Svetec, profesorica razrednega pouka na mekinjski podružnici OŠ Frana Albrehta. »Vrata telovadnic so se za-prla, ljudem željnim gibanja pa so se odprla vrata novih možnosti in razsežnosti, ki smo jih sicer poznali, a smo jih velikokrat v vsej naglici življenja le bežno zaznali. Odprta vrata v naravo nas vabijo. Narava nam ponuja lepše, bolj zdravo, nenavadno in kreativno gibanje. Mi smo ga začutili in želimo ga deliti tudi z vami,« so zapisali ustvarjalci filma, v katerem so prikazane fotografije različnih možnosti gibanja

v naravi, od skokov po štorčkih in hoje po deblu do metanja kamnov in preskokov čez jarek. Film si lahko ogledate na spletni povezavi: https://www.os-fa.si/predstavitev-telovadnice-v-naravi/.

K odhodu v gozd so nato spodbudili še ostale učence ter jih poz-vali, naj pošljejo fotografije ali posnetke idej za gibanje v naravi. »Se-daj zbiramo gradivo, na podlagi katerega bomo naredili še en film-ček z novimi idejami,« nam je zaupala Tamara Bračič.

Prvi portal za mlade v občini Domžale

Domžale – V Domžalah so pod okriljem Centra za mlade in Ob-

čine Domžale vzpostavili prvi portal za mlade. Najdete ga na

spletni povezavi domzalezamlade.si.

S strategijo za mlade, ki so jo oblikovali v preteklih letih, si Občina Domžale prizadeva vzpostaviti podporno okolje za razvoj lokalnega mladinskega področja in mladim pomagati ter jih spodbuditi k aktiv-nemu državljanstvu in osamosvajanju. Ugotovili so, da je za to nuj-na posodobitev komunikacijskih kanalov, preko katerih bodo mladi hitreje in bolje obveščeni o temah, ki so zanje relevantne, kot so iz-obraževanje, zaposlovanje, stanovanja, ukrepi občine, razpisi. Prav s tem namenom je bila ustvarjena osrednja informacijska spleta stran – domzalezamlade.si, ki mladim na enem mestu ponuja vse ključne in-formacije in jim daje prostor za objavo lastnih vsebin. Na portalu bodo na voljo aktualne objave, dodatno pa tudi povezave do drugih spletnih mest ter kontakti zdravstvenih organizacij in zaupnih telefonov.

Poleg boljše informiranosti in komunikacije z mladimi daje novi portal priložnost tudi drugim organizacijam, ki delujejo v Domža-lah, omogoča lažji način informiranja in stopanja v stik z mladimi, kar lahko ugodno vpliva tudi na bolj aktivno participacijo mladih v mladinskih in drugih organizacijah znotraj občine.

Obarvajte svoj slog.Audi Q5že od

42.840 €*

Podatki o porabi in emisijah za Audi Q5:Poraba goriva (l/100 km), kombiniran način vožnje: 7,2 – 5,5. Emisije CO2 (g/km), kombiniran način vožnje: 164 – 144. Emisijska stopnja: EU6. Emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0755 – 0,0216 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00062 – 0,00022 g/km. Število trdnih delcev: 1,70 x 1011 – 0,01 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Poraba goriva in emisije CO2 so navedene v razponu, ker so odvisne od izbranih pnevmatik/platišč. Slika je simbolna. Več na audi.si

* Ponudba velja samo za vozila iz zaloge. Več na porscheleasing.si Verovškova 78, 1000 Ljubljana,

tel.: 01 530 35 00, porscheinterauto.net

Porsche Verovškova

Modre novice8 USPEŠNE ZGODBE

Domen Virant: Za kmeta se rodišČeprav ni imel veliko znanja o kmetovanju, je leta 2015 takrat dvaindvajsetletni Domen Virant prevzel kmetijo svoje babice. Po petih letih vztrajnega dela in izobraževanja je danes prepričan, da je delo na kmetiji njegova prihodnost in, četudi ga tare pomanjkanje izkušenj, meni, da je s tem rojen. »Delo na kmetiji me je od nekdaj veselilo, čeprav se moja starša nista ukvarjala s kmetovanjem, pa tudi stara mama pred mojim prevzemom že dlje časa ne. Zdi se mi, da je to nekako zapisano v gene, s tem in za to je človek rojen. Ostali so v študentskih letih hodili na zabave, sam pa sem bil zaposlen s kmetijo. Pač druga vrsta zabave,« smeje pove Domen, danes gospodar kmetije Pri Ropet iz Volčjega Potoka.


Domen je po izobrazbi diplomirani geograf in zgodovinar, na tej smeri je vpisal tudi pedagoški magisterij, opravil vse izpite in tudi prakso, čakata ga še magistrska naloga in strokovni izpit za učitelja. Tudi to dvoje, pravi, bo v prihodnosti končal. Zdi se mu namreč pomembno, da ima zaključeno formalno izobrazbo, saj – kot meni – v življenju nikoli ne veš, kako se obrne in kam te ponese. Kljub drugačni izobrazbi pa Domen svojo prihodnost vidi na kmetiji. Želja je že med študijem postala tako močna, da se je med absolventskim stažem vpisal še v program upravljanja podeželja in krajine ter ta, sicer dveletni višješolski program na Biotehniškem centru Naklo zaključil v enem letu in tako pridobil naziv inženir kmetijstva in krajine. »Želel sem pridobiti kmetijsko izobrazbo, kajti moji starši se s kmetijstvom niso ukvarjali, tako da tovrstnih znanj in izkušenj od njih nisem mogel dobiti. V enem letu sem zaključil dva letnika; popoldan sem obiskoval predmete za prvi letnik z izrednimi študen-ti, dopoldan pa tiste za drugi letnik z rednimi študenti. Na ta način sem pridobil osnovna teoretska znanja, ki so nujna, a jih tudi veliko kmetov ne pozna, kot je npr. ekonomika ipd. Sicer ne vem, če bi se še enkrat odločil enako, zagotovo pa mi danes ni žal, kajti ta znanja so mi v veliko pomoč pri vodenju kmetije,« pove Domen.

Kmetija brez traktorja

Kljub znanju, ki ga je v višješolskem programu pridobil, se je Do-men zavedal, da kmetija ob njegovem prevzemu ni v dobrem stanju. »Nekaj zemlje smo oddajali, tako da so jo obdelovali drugi. Kmetijski objekt je bil postavljen, vendar nismo imeli nobenih strojev. Začel sem razmišljati, kje bi lahko pridobil sredstva, da postavim kmetijo na noge. Brez sredstev ne bi imelo smisla niti začeti s kmetovanjem, temveč bi bilo bolje zaključiti s temi sanjami za vse večne čase,« razlaga Domen. Preko razpisa za mlade prevzemnike je pridobil sredstva, s katerimi je kupil traktor in ostalo kmetijsko mehanizaci-jo. »Pogoj za pridobitev sredstev je bil, da sem na kmetiji zaposlen, zato sem to tudi storil in ostal zaposlen do danes.«

Na kmetiji danes ponujajo jajca proste reje, seneno kozje mleko, jagode, v ponudbi imajo tudi sezonsko zelenjavo, krompir, jabolčni kis, marmelade in sokove iz jagod. »Paleta izdelkov, ki jih ponujamo, je zelo široka, kar je fizično precej naporno, pa vendar se ob svojem

Domen je v okviru projekta Odprta vrata kmetij

razvil programe prenosa znanj in izkušenj za različne

ciljne skupine.

junij 2020 9USPEŠNE ZGODBE

začetku nisem upal specializirati zgolj za eno panogo, kajti nisem imel izkušenj niti s kmetovanjem niti s prodajo izdelkov. Lahko bi posadil en hektar jagod, ampak komu in kako naj jih potem pro-dam?« S tovrstnimi pomisleki se je ob začetku soočal Domen, ven-dar so se v petih letih delovanja kmetije izluščili trije glavni izdelki – domača jajca, seneno kozje mleko in jagode.

Na leto pridelajo med 600 in 1500 kilogramov jagod, odvisno od letine, vendar Domen pravi, da je v primerjavi z ostalimi slovenski-mi pridelovalci to še vedno malo. Letos so en del nasada jagod pok-rili, tako da ne bodo več popolnoma odvisni od vremenskih vplivov. Kmetija se ponaša tudi s certifikatom za prirejo senenega kozjega mleka. »Imamo petindvajset koz molznic, deset mladic, tri kozle in trideset kozličkov. Na dan namolzemo dobrih 40 litrov mleka. Za krmo ne uporabljamo silaže, naše koze jedo travo, seno in suha žita, ki so tudi vsa brez gensko spremenjenih organizmov, torej je tako tudi naše kozje mleko. Na ta način je količinsko mleka sicer manj, vendar ima to boljši okus, hkrati pa je tudi bolj zdravo,« razloži Domen. Velik poudarek namreč namenjajo zdravju in samooskrbi, Domen pravi: »Vse, kar na kmetiji pridelamo, jemo tudi sami doma, tako da so naši kupci lahko brez skrbi. Opažam, da so potrošniki zahtevni, včasih tudi nezaupljivi, saj je na trgu veliko prekupčeval-cev. Poglejte samo stojnice s sadjem, ki stojijo ob cestah! Nemogoče je zagotovo vedeti, ali je to sadje res slovensko ali ne, sledljivost ni mogoča. Zato sam še najraje vidim, da kupci pridejo k nam na kme-tijo in se na lastne oči prepričajo, kje, kaj in kako delamo. Tako se vzpostavi zaupanje.« Veliko kupcev se tako še vedno oglasi pri njih na kmetiji, poleg tega dostavljajo tudi po naročilu – dvakrat na teden izdelke vozijo v Ljubljano, enkrat na teden v Kamnik in okolico. Do-men razmišlja, da bi v prihodnosti začel tudi s prodajo na tržnici, ki se mu zdi dobra odskočna deska za večjo prepoznavnost.

Največja težava je pomanjkanje izkušenj

Med težavami, s katerimi se na kmetiji spopada od samega začet-ka, Domen izpostavi tri: prva je birokracija, saj – tako Domen – je za kmetovanje pristojnih veliko uradov, ki zahtevajo ogromno papiro-logije; druga so javni razpisi, na katerih Domen s svojo kmetijo ni upravičen do sredstev, zato apelira na pristojne, da bi morali v tem sektorju pomisliti tudi na srednje velike kmetije iz osrednjesloven-ske regije, ležeče na ravnini; kot tretjo pa izpostavlja svoje pomanj-kanje izkušenj, zaradi česar se Domnu zdi pomembno povezovanje in prenos znanj med kmeti in tudi laiki. Tako je v okviru projekta

Odprta vrata kmetij razvil programe prenosa znanj in izkušenj za različne ciljne skupine, pripravljena ima tudi mentorska programa. »Prvi je namenjen mladim kmetom in kmetom nasploh ali pa la-ikom, ki bi se želeli ukvarjati s pridelavo jagod ali prirejo senene-ga mleka. Preučil sem strokovno literaturo in jo združil z znanjem ostalih, ki so sodelovali pri tem projektu, ter dodal svoje izkušnje. Vse to imam v pisni obliki in je na voljo vsakomur, ki bi ga zadeva zanimala,« pojasni Domen.

Izobraževalni programi za otroke

Drugi izobraževalni program je namenjen vrtčevskim in osnov-nošolskim otrokom, ki se med obiskom kmetije seznanijo z jagodo, in sicer od sajenja do končnega pridelka, spoznajo žita in tudi živali na kmetiji, ki jih lahko nahranijo, koze pa tudi poskusijo molsti. »Le-tos nam je na tem področju načrte prekrižala epidemija s koronavi-rusom, vendar se mi zdi ta izobraževalna smer izredno zanimiva, zato bomo s tem nadaljevali. Na splošno je največ zanimanja med vrtčevskimi otroci, ki so ob obisku kmetije navdušeni, ugotovil pa sem, da so tudi, ko je treba obirati jagode, zelo marljivi,« razlaga Do-men in doda, da se v osnovnih šolah težje odločijo za obisk, saj imajo razdelane programe načrtovane vnaprej, »ker imam pedagoško iz-obrazbo, sem pomislil tudi na to in svoj program zasnoval tako, da sledi učnim ciljem učnega načrta.«

Živeti s kmetijo

Domnov dan se začne zgodaj zjutraj, poleti so delovni tudi konci tedna. A na kmetiji ni sam, pri delu mu pomaga dekle Laura, po svo-jih močeh pa tudi oče in mama ter babica. »Stara mama je stara 84 let, vsak dan kuha za nas, obrezuje jagode in nam pomaga, kolikor lahko. Tudi starša me podpirata, tako z delom kot finančno, in sta v veliko pomoč. Še posebej sedaj, ko sta bila doma zaradi ukrepov ob epidemiji s koronavirusom, smo v kratkem času naredili veliko stvari, ki so prej že nekaj let čakale na ureditev. Laura zaključuje s študijem zoologije, njeno področje so koze, izobražuje se tudi v sme-ri naravne kozmetike oziroma izdelovanja le-te iz kozjega mleka,« pove Domen.

Med načrti izpostavi predvsem željo po nadgradnji in dodelavi v panogah, kjer nastopajo sedaj. »Mogoče bomo dodali še jagodičevje, maline, robide; na področju storitev bova pripravila tematski park za različne ciljne skupine na temo lokalne samooskrbe; dolgoročno bi bila smiselna tudi usmeritev v gostinsko oziroma turistično pano-go, s čimer bi lepo zaokrožili našo punudbo, saj bi lahko ponudili še hrano ali pa prenočitev,« o prihodnosti razmišlja Domen. Vendar je zanj in Lauro ključen le en cilj: da bi kmetija družini omogočila preživetje in življenje, primerljivo s tistim, ki bi ga lahko imela, če bi hodila v službo.

Kmetija pri Ropet se ponaša s certifikatom za

prirejo senenega kozjega mleka.

DOSTAVA NA DOM 01 831 2449

Perovo 27, Kamnik na kamniški obvoznici, vsak dan od 9. ure

PRI NAS SI LAHKO PRIVOŠČITE PESTRO IZBIRO PIZZ, SOLAT, ZREZKOV IN JEDI Z ŽARA.PON-ČET: 9-21, PET: 9-22,SOB: 10-22, NED IN PRAZNIKE ZAPRTO

15 VRST MALIC V LOKALU PON-PET 9.00 – 14.00

Spet smo tu za vas!Ko te lakota matra in te žeja žge, zmigaj ritko in ponovno v Skoka spravi se! :)

Modre novice10 KOLUMNA

Kako opolnomočiti svoje otrokePred dobrim letom sem gostil srečanje s tremi strokovnjakinjami za obdobje zgodnjega otroštva – Ivano Gradišek, Tino Deu in Evo Strmljan Kreslin.* Čeprav njihovi nasveti za starše izhajajo z različnih vidikov, so se vse tri strinjale o pravilu petnajstih minut. Predlagajo, da starši vsak dan vsaj petnajst minut namenijo igranju s svojimi otroki, pri igri pa naj upoštevajo otrokove želje. Če se želijo igrati z lego kockami, krasno. Skrivalnice? Tudi sijajno. Branje knjige ali strmenje v oblake? Vse velja. Igro naj izberejo otroci, starši pa naj se ji posvetijo stoodstotno in brez motenj.

NOAH CHARNEY

Moje gostje so vztrajale, da mora ta čas, namenjen igranju, pote-kati brez didaktičnih elementov. Če se igrate s številčnimi kockami, potem se morate vzdržati in ne ves čas spraševati, katera številka je narisana na kocki, kajti zaradi tega otroci ta čas lahko dojamejo kot delo. Skupni čas, ki ga nemenite igri po otrokovi želji, je krasno darilo za otroke, ki si želijo le ljubezni, udobja in pozornosti svojih staršev.

V nadaljevanju našega srečanja pa sem malce podrezal. Ali ne bi bilo dobro biti vsaj malo poučen? Sem profesor, torej je to v moji naravi, hkrati pa vedno iščem načine učenja mojih dveh hčera, med-tem ko smo skupaj. Sogovornice so se strinjale, da je učenje skozi igro dober pristop, vendar ne sme posegati v čas, ki ga nemenimo prostemu igranju, po katerem majhni otroci najbolj hrepenijo. Zato sem predlagal, da si lahko vzamem petnajst minut dnevno za prosto igro in prav toliko za igranje z učenjem. Vsem trem se je to zdela dobra ideja, vendar sem zadevo želel še nadgraditi oziroma k uče-nju skozi igro pristopiti profesionalno, torej strukturirano in brez naključij. Tako sem razvil idejo, ki sem jo opisal v knjigi, ki bo v omejeni izdaji na voljo le tistim, ki me bodo podprli na Kickstarter-ju. Kampanja se začenja junija.**

To knjigo bi sicer moral napisati čez npr. deset let, ko bi bili hče-ri že najstnici in ne bi bili več osredotočeni na iskanje starševske pozornosti. Moj Supermočni načrt, kot sem ga poimenoval, ude-janjam že od obdobja, ko sta bili dekleti stari 3 in 5 let. Izvajanje načrta sem nameraval beležiti, dokler ne bosta stari približno 13 in 15. Kanil sem zapisovati, kaj sem ju naučil, od kod sem črpal lekci-je, kaj je dobro delovalo, in na ta način ustvariti priročnik, ki bi ga starši lahko uporabili kot predlogo za svojo različico Supermočnega načrta, prilagojenega njihovim zanimanjem in interesu njihovih ot-rok. To bi bila retrospektivna knjiga z lekcijami, ki bi se razvijale z odraščanjem deklet, kajti s tem se viša tudi stopnja njune pozornosti in razumevanja.

Najbrž bi knjigo še vedno lahko napisal čez deset let. Potem pa se je zgodilo nekaj, česar nihče od nas ni mogel predvideti. Prišel je covid-19 in nenadoma se je svet ustavil. Začel se je čas koronavirusa, obdobje v letošnji pomladi, ki bo nekoč zabeleženo v zgodovinskih knjigah. Prvič v svetovni zgodovini je namreč večino svetovnega prebivalstva v istem času ogrožala enaka pandemija in vlade po vsem svetu so uvajale prostovoljno samoosamitev ali pa jo vsaj spodbujale.

A v knjigi ne bo govora o tem dramatičnem in katastrofalnem dogodku. Rojstvo knjige bo prezgodnje, saj me je navdihnila soli-darnost, ki sem ji bil priča – še posebej na družbenih omrežjih, ki so jih pred tem mnogi obsojali, da ljudje preko njih komuniciramo, na-mesto da bi to počeli osebno, sedaj pa so postali edini način za varno druženje. Veliko simpatičnih ljudi je v tem času ponudilo vsebine za poučevanje in zabavo ali zgolj za pozitivno preživljanje časa. Svet je bil prisiljen ostati doma. Delo je bilo na čakanju. Šolanje je potekalo na daljavo. Če imate srečo in živite v hiši z vrtom, potem samoosa-mitev ne predstavlja večje težave, vendar ogromno ljudi živi v sta-novanjih z omejenim ali celo onemogočenim dostopom do narave. Medtem ko nastajajo te vrstice, sta minila dva meseca samoizolaci-

je in ganjen sem, ko vidim ljudi, ki delajo, kar znajo najbolje, zato da popolnim neznancem čas mineva pozitivno in koristno in tako nimajo občutka, da ga izgubljajo. Večina vsebin je sicer namenjena otrokom, a na ta način smo spremenili limono (ali, hm, limeto) tega časa v nekaj pozitivnega. Vse to me je navdihnilo, da knjigo napišem sedaj.

Čas samoosamitve ni spremenil mojega dela oz. načrtov z nap-redovanjem mojega Supermočnega načrta. Ideja ostaja preprosta: izberi učno uro, majhno, miniaturno, veliko, kompleksno, včasih tako, ki skoraj ni učna ura, in vsak dan o tem pouči svoje otroke. Učna ura je lahko včasih daljša, včasih pa veliko krajša od 15 minut. Pa vendar je teh 15 minut optimalnih oziroma zaradi več razlogov predstavljajo maksimum. Prvič, 15 minut na dan staršem ne delu-je zastrašujoče. Vsak starš si lahko vzame teh 15 minut in jih brez motenj preživi z otroki ne glede na to, kako zaposlen je. Drugič, ne deluje zastrašujoče niti za otroke. Če nekaj delajo 15 minut, četudi nad tem niso navdušeni, je to v redu. In tretjič, to je vse, kar potre-bujete – včasih celo več, kot potrebujete – da ste povezani s svojimi otroki in jih navdihujete ter imate občutek, da ste jim vsak dan dali odličen, neoprijemljiv dar ter z njimi delili poseben, dragocen čas in jim pomagate razvijati se na pozitiven način. Vse to so sanje staršev, vendar je popolnoma razumljivo, če se zdi, da jih je težko doseči. Zato bo nekaj vodenja zelo dobrodošlo. Sam ponujam takega, ki ni niti dogmatičen niti absolutističen. Ne obstaja en pravi način izvaja-nja ali ena prava tema učenja. V tej knjigi enostavno uporabim svoje izkušnje in staršem ponudim mehko predlogo, ki jo lahko uporabijo in prilagodijo, kot se jim zdi. Ključ je v zadovoljnih in izpopolnjenih otrocih in starših. Ko se boste ozrli na čas koronavirusa, boste videli, da je imel pozitivne in produktivne posledice.

Moj sistem bo deloval tudi kasneje, ne zgolj v času samoosamitve, kajti oblikovan je bil na podlagi izkušenj, saj ga uporabljam že leta v povsem običajnih časih. Ker je 15 minut tu in tam enostavno vklju-čiti tudi v delovni dan, ti koncepti delujejo tudi po vrnitvi v realno življenje. Obdobje koronavirusa me je pač prisililo, da sem knjigo napisal in bo tudi hitro na voljo. Zato bo izšla v samozaložbi, česar običajno ne počnem, kajti mojih 12 in več knjig je izšlo pri velikih založbah – vendar tradicionalni založniki izide načrtujejo leto ali več vnaprej, zaradi česar ideje o knjigi enostavno ne bi mogel uresničiti dovolj hitro, da bi izšla še v koronačasu, ko so bralci željni tovrstne-ga svetovanja.

V naslednji številki Modrih novic bomo nadaljevali s tem član-kom in si pogledali, kako opolnomočiti svoje otroke.

* Posnetek srečanja si lahko ogledate na spletni strani domzalec.si, kjer v iskalnik vpišete slovenologija.

** V mesecu juniju bo kampanja potekala na Kickstarterju(https://www.kickstarter.com/projects/noahcharney/1977177512?re-f=9yxuex&token=6ab424ec),YouTubu (https://youtu.be/YDMAq2YPxJo).

Noahu lahko sledite tudi na Facebooku in Instagramu.

junij 2020 11OGLAS

KNJIGA (OMEJENA IZDAJA) + APLIKACIJAJUNIJA ZAČETEK KAMPANJE NA KICKSTARTERJU

Opolnomočite svoje otroke: Profesorjev priročniko učenju otrok v samo 15 minutah dnevno

Avtor: dr. Noah Charney

O projektuOpolnomočite svoje otroke: Pro-fesorjev priročnik o učenju ot-rok v samo 15 minutah dnevno je nova, zabavna, inteligentna in angažirana knjiga (in tudi aplikacija), katere ustvarjalec je avtor knjižnih uspešnic Noah Charney. Namenjena je proak-tivnim staršem, ki jim je mar, in nudi odlično podporo pri procesu učenja. Knjiga je skoraj končana in bo izšla po zaključku kampanje.

Zbrana osnovna sredstva bodo zadostovala za pokritje osnov-nih produkcijskih stroškov, kar pomeni izdajo knjige. Če bodo s kampanjo zbrana dodatna sredstva, bo knjigo obogatila izvrstna aplikacija za spremlja-nje otrokovega napredka, ki bo brezplačna za vse podpornike.Naučite otroke vsak dan nekaj novega – vzelo vam največ 15 minut dnevno. Lekcije so obli-kovane kot mini učni načrti,

vsebujejo nekaj profesionalnih trikov, tako da so bolj zabavne in si jih otroci zapomnijo dlje časa. Sistem učenja in opol-nomočenja otrok temelji na preizkušenem sistematičnem pristop in vsebuje tehnike, ki jih uporabljajo Nobelovi nagra-jenci. Obsežno in zapleteno učno snov razdelite na majhne, kratke in obvladljive koščke, prilagojene sposobnostim vaše-ga otroka … in uživajte.

Za svoje otroke bi naredili vse, kajne? Kaj, če bi lahko za njih naredili prav vse in to v zgolj 15 minutah na dan?


Učenje mora potekati v naraviOb zaključevanju projekta lokalnih akcijskih skupin Odprta vrata kmetij, kjer sodeluje tudi LAS Srce Slovenije, smo se pogovarjali s predsednikom Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice Valentinom Zabavnikom, ki je z nami delil svoje dosedanje izkušnje s sode-lovanjem v tem projektu.

SAŠA CEGLAR VIDMAR

S čim se ukvarja Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice?

Smo edino društvo, ki se ukvarja izkjučno z ohranitvijo starih sort sadja. Društvo šteje šestdeset članov; vsi, razen enega, smo ljubitelji, ki smo v triindvajsetih letih, odkar društvo obstaja, pridobili veliko znanja, tako iz literature kot prakse in od ust do ust. V vzorčnem sadovnjaku imamo 159 različnih sort. To je pomembna stvar, ker je veliko starih sort, ki so kakovostne. Prav med epidemijo smo bili priča velikim spremembam. Zavedati se moramo, kako pomembna je samooskrba, ki je v Sloveniji mnogo premajhna. Pridelava hrane je strateška zadeva, v času obilja o tem ni nihče razmišljal, čeprav je to osnova. Po 2. svetovni vojni je bil ta učni proces prekinjen, danes v šoli tega predmeta ni več, ne poznajo ga niti učitelji. Skozi projekt Odprta vrata kmetij smo imeli veliko skupin vrtcev, šol, upokojen-cev. Videli smo, da otroci hitro dojemajo, kažejo veliko zanimanje, zanje je to igra, morajo se dotikati zemlje, sadik. To si zapomnijo za vse življenje; učenje mora potekati v naravi.

Kakšne programe ste razvili v okviru projekta Odprta

vrata kmetij?

Razvili smo programe za vrtce, osnovne šole, dijake, turiste, kmečke ženske in ljudi s posebnimi potrebami, mentorske pro-grame. Primerni so za vsakogar. Ob prikazu povemo vse, kako se vzgaja od pečke do sadike. Zraven imamo majhne parcele, uporab-ljamo samo peške iz lesnik (stara sorta jablane), naslednje leto sadike že lahko cepimo, še isto leto jeseni so že primerne za presaditev na stalno mesto. Koreninski sistem teh sadik je izjemno močan, gre za visokodebelna drevesa. Ti sadovnjaki v Sloveniji izginjajo, naše dru-štvo promovira vračanje teh sadovnjakov. Ta drevesa bodo dočakala prek 100 let, teh starih sort se praviloma ne škropi, sadje ima izje-mno aromo in okus. Danes žal kupujemo z očmi, v reklamah je vse popolno, nam v društvu pa je pomemben okus.

Kakšne so vaše izkušnje s programi, ki ste jih razvili?

Ugotovili smo, da bi skupine otrok morale biti manjše; npr. po 10 otrok, ker ti ves čas rabijo igro, vsi morajo nekaj izvajati, biti aktivno

vključeni. Na ta način imajo lahko ves dan igro oz. učenje v sadov-njaku. Vrtci in šole so bili iz Kamnika. Invalidi so specifična skupina, po petnajstih minutah rabijo spremembo. Lahko bi bilo več skupin tudi iz ostalih občin v LAS.

Kakšni so vaši načrti v zvezi z razvitimi programi v bodo-

če, po zaključku projekta? Kaj načrtujete sicer v prihodnje v

vašem društvu?

Veseli bomo vsake skupine, ki bo prišla na ogled od koderkoli. Za vsakogar si vzamemo čas, tudi za naključne pohodnike ali nena-povedane skupine. To mora biti stalna praksa, to je šola v naravi, posebej za mlade. Prikaz obrezovanja sadnega drevja v Mekinjah in Tunjicah je pokazal, da je med obiskovalci zelo velik interes, manj-ka nam splošno znanje o drevesih, naravi. Agronom Jan Bizjak z Bleda je povedal, da bodo namesto cipres sadili sadno drevje, tujci namreč še manj vedo kot mi, od kje pride sadje, zato se fotografirajo s sadnim drevesom, mi pa jim povemo celotno zgodbo. Povedal bi še zgodbo o župniku Jakobu Razboršku, ki je bil po duši sadjar. Če je bilo na vrsti npr. cepljenje, ni bilo verouka in maše. Naredil je pregled stanja po kmetijah in ukazal kmetom, naj posadijo sadike, ki jih je sam zagotovil, učil jih je vsega potrebnega o sadjarstvu. Leta 1932, ko je bilo mokro leto, žito ni obrodilo, slišal je zgodbo moža, ki je dejal, da če župnik takrat ne bi prisilil očeta v sadjarstvo, otroci ne bi preživeli, tako pa so imeli za preživetje suho sadje.

Kot narod moramo spremeniti dojemanje kmetovanja in odnosa do kmeta, do pomena samooskrbe. Pred štirimi leti smo bili na obi-sku pri ministru Židanu in mu povedali o primeru Švice, kjer je bila pred 500 leti huda lakota, takrat so v ustavo zapisali, da mora biti obdelan vsak kvadratni meter zemlje, danes so velik izvoznik vina in žita. Predlagali smo, da lahko kot prvi slovenski minister predlaga, da se to zapiše tudi v našo ustavo, lani smo ponovili isto, ko je bil tradicionalni slovenski zajtrk. Vedno to povemo.

V Sadjarsko-vrtnarskem društvu Tunjice so v okviru

projekta Odprta vrata kmetij razvili programe za vrtce,

osnovne šole, dijake, turiste, kmečke ženske in ljudi s

posebnimi potrebami.

junij 2020 13OGLASI

BOGATA IZBIRA PREVERJENIH RABLJENIH VOZIL

+ veliko drugih

BODITE DEL NAŠEGA TIMA!

Čufarjeva ulica 24, Vir, 1230 Domžalewww.veitteam.si, 031 395 395

OPEL ASTRA 1.6 CDTI INNOVATION START STOP• Letnik 1.registracije:2015• 69260 km• diesel motor, 1598 ccm, 100 kW / 136 KM• ročni menjalnik (6 pr.) 12.290,00 €

ČE SE ODLOČITE ZA NAKUP V TEM MESECU, DOBITE GRATIS CELOLETNO VINJETO + POLN TANK GORIVA!

IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST.

FORD S-MAX 2.0 TDCI BUSINESS• Letnik 1.registracije:2016• 111842 km• diesel motor, 1997 ccm,

110 kW / 150 KM• ročni menjalnik (6 pr.)15.990,00 €

MAZDA CX-3 G120 CHALLENGE• Letnik 1.registracije:2015• 96500 km• bencinski motor,

1998 ccm, 88 kW / 120 KM• ročni menjalnik (6 pr.)12.490,00 €

Vaterpolo najbolj varen šport

Člani kluba Calcit vaterpolo so začeli s treningi v do-

mačem bazenu Pod skalco. Pod dveh mesecih in pol so se

vse generacije vrnile v vodo in so zadovoljne s trenutni-

mi pogoji. Sedaj čakamo odločiteve Zveze vaterpolskih

društev o nadaljevanju tekmovanj. Vaterpolo sodi med

najbolj varne in zdrave športe – izkoristite priložnost in

se nam pridružite!

Konec junija bomo začeli s pla-valnimi tečaji, ki bodo pri-merni za otroke od treh let in pol dalje (ponedeljek, sreda in petek ob 18. uri). V Cirius se zopet vračamo oktobra.Rekreacija odraslih in mla-

dostnikov bo potekala ob torkih in četrtkih ob 20. uri in vsak dan od ponedeljka do petka dopoldan.Vaterpolo šola (od pet let in pol dalje): ponedeljek, sreda in petek v popoldanskem času, po 29. 6. 2020 pa tudi dopoldan. Od 29. 6. dalje vam bomo vsak ponedeljek dopoldan omogo-čili preizkus vaterpola (od 8 let dalje).Vsi programi bodo prilagojeni takratnim razmeram v

zvezi s covidom-19. Več informacij najdete na naši spletni strani www.vaterpolsko-drustvo-kamnik.si.

Modre novice14 STRIP

Avtorica stripov je Mateja Štrajhar. Stripi so nastali v okviru individualnih ur striparstva pod mentorstvom znanega kamniškega ilustratorja Ivana Mitrevskega.

junij 2020 15MODRA ŠOLA TEKA

Uspešen sestanek in prvi trening!

Začela se je že sedma Modra šola teka z Avtohišo Real. Čeprav je sedem pravljična številka, pa letošnje leto za take in drugačne športne prireditve ter organizacije ni prav nič pravljično. Pa vseeno – prve tekaške korake so naši Modri tekači in tekačice že nare-dili, še pred tem pa smo se dobili na uvodnem sestanku.

MATEJ PRIMOŽIČ

Pred tekači je pet tekaških mesecev. Glede na prejšnja leta smo letos začeli štirinajst dni kasneje, a nič manj zagnano. Prvi sestanek Modre šole teka z Avtohišo Real, ki smo ga imeli na prvi junijski dan, je uspel. Na sestanku smo se pogovorili o poteku treningov in pogojih, hkrati pa ves čas ugotavljali, kako smo vsi že komaj čaka-li, da začnemo. Pomerili smo tudi odlično opremo Craft, saj bomo tudi letos trenirali v enotnih majicah, tekaških hlačah in nogavicah. Torej, če srečate tekače v modro-črni kombinaciji, potem nam le pomahajte – to smo Modri tekači, sedma generacija!

Za nami je tudi že prvi trening, za katerega lahko trdimo, da je bil uspešen. Čeprav je vsak začetek težak, nas povezujeta skupinski duh in pozitivna naravnanost, tako da nam do živega ne pridejo niti strogi trenerji.

Naši trenerji bodo tudi letos Polona, Peter in Nejc, ki prihajajo iz ekipe našega osrednjega partnerja Bodifit. Poleg treningov dvakrat tedensko bodo imeli naši tekači na voljo tudi vodene in ostale vadbe v centrih Bodifit. Izgovorov torej ne bo več. Pred nami je tekaško

poletje in prav taka jesen, zato upamo, da nam bo vreme čim bolj naklonjeno in bomo v skupini tekačev začetnikov usvojili osnovno znanje, medtem ko je nadaljevalna tekaška skupina že vajena treni-rati tako v dobrih kot v slabih razmerah.

Vsi naši sponzorji so zlati!

Naj omenimo, da nas poleg že omenjene opreme Craft in stro-kovnega partnerja Bodifit že vsa leta podpirata tudi podjetje Sano-labor in trgovina Zlata ptička. Celoten projekt bi težko izvedli brez osrednjega sponzorja, letos je to Avtohiša Real. Upamo, da nas kdaj obiščejo s kakšnim od svojih Renaultovih lepotcev. Ne smemo pa pozabiti niti na podjetje Količevo Karton, ki letos obeležuje 100-le-tnico delovanja, in sponzorsko podpira vse dogodke, ki jih organizi-ra ekipa Modrih novic.

Hvala vsem za podporo! Tekači se bomo potrudili, da bomo na treningih marljivi. Želimo si še, da bi se nas poškodbe popolnoma izognile, za ostalo bomo poskrbeli sami.

Pa srečno in dober tek!

športna oprema pokrovitelj pokrovitelj strokovni partnerGlavni pokrovitelj dogodkov

Modrih novic 2020

100

Modre novice16 INTERVJU

Polona Lovšin: Deklica s čopičiNisva se pogovarjali v živo. Pa kljub temu je najina komunikacija po elektronskih medijih dala slutiti, da je slikarka in ilustratorka Polona Lovšin pristna in prijetna oseba, mogoče celo malenkost pravljična – prav taka, kot so njene ilustracije. »Poslovno in osebno sem oseba, ki znova in znova raziskuje svetove in se skozi njih razvija. To velja tako za delo, ko risbe prelijem na papir, kot osebno, ker sem mama dveh deklic,« sebe opiše 46-letna Trzinka, ki nas je v tokratnem pogovoru popeljala v svet, ki je – čeprav označen za otroškega – še kako tudi ogledalo odraslega. Svet ilustracij je Polonin svet.

MATEJA ŠTRAJHARFoto: osebni arhiv Polone Lovšin

Ste ilustratorka. Kako vas je pot pripeljala do tega poklica?

Pri šestnajstih letih mi ni uspelo opraviti sprejemnih izpitov za srednjo oblikovno šolo, danes je to Srednja šola za oblikovanje in fotografijo v ljubljanskih Križankah. Po nasvetu staršev sem se odločila za ekonomsko šolo v Kamniku, kjer je gimnazijsko smer obiskoval tudi moj starejši brat Peter. Po zaključku srednje šole sem obiskovala Pedagoško fakulteto, tu zaključila dva letnika, nato pa sem se po priporočilu profesorja Hermana Gvardjančiča preizkusi-la na sprejemnih na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. V četrtem letniku sem zanosila, diplomirala in ob opazovanju moje male hčerke postala ilustratorka.

Je ilustratorstvo po vašem poklic ali poslanstvo?

V mojem primeru poslanstvo, saj sem že kot majna deklica go-vorila, da bom slikarka. V moji rodbini ni bil nihče del umetnosti. Nisem odraščala v svetu galerij, imela sem zgolj slikanice, v katerih

sem opazovala ilustracije. Velik del otroštva sem preživela pri starih starših v Skaručni pri Vodicah. Danes še kako rada upodabljam te svetove iz otroštva ... Kmečko okolje, naravo in deklico, ki raziskuje skrivnosti tega sveta.

Na vas je vplival tudi Kamničan, igralec Uroš Potočnik?

Hodil je v isto srednjo šolo, le drugo smer. Nekega dne je vsto-pil v naš razred in prebral okrožnico. Bil je visok, oblečen v črno, s črno obrobljenimi očmi in daljšimi lasmi. Sama pri sebi sem si rekla: »Njega pa hočem spoznati.« Sedela sem v prvi vrsti in do njegove-ga prihoda komaj kdaj nosila črna oblačila, potem pa ... Ponovno sem ga srečala v lokalu Pod gradom, pristopil je k meni in rodilo se je prijateljstvo. Z njim sem spoznavala svet Škuca, K4 v Ljubljani, mlade nadebudne pesnike, se zaljubila v pevca Nicka Cava. In ne nazadnje – verjel je v moje sanje, da bom nekoč slikarka ... verjetno pri odraščanju potrebuješ nekoga, ki verjame v tvoje svetove.

Je bilo potem odločilno na vaši poti, da ste obiskovali srednjo

ekonomsko šolo v Kamniku? Mogoče bi se stvari obrnile druga-

če, če bi bili sprejeti na srednjo oblikovno šolo?

junij 2020 17INTERVJU

Verjetno je do tega, da sem postala ilustratorka, vodilo več poti. Ne morem reči, da je zgolj Kamnik vplival na moj notranji glas, da bom nekoč slikarka. V šoli pri razredničarki nisem imela podpore; pred ustnim spraševanjem me je vedno cinično nagovorila: »No, sli-karka, ali kaj znaš?« Imeli smo tudi predmet spoznavanje umetnosti, pa karkoli sem narisala, učiteljica ni verjela, da je to moje delo, tako da ... Ampak imeli smo tudi druge učiteljice, ki so me nagovorile, naj poslikam učilnico. Pa moji sošolci in njihovi prijatelji, ki sem jim risala na džins jakne.

Kakšne spomine imate na srednješolska leta v Kamniku?

Na srednješolsko družbo imam lepe spomine. Glede same šole in učne snovi pa sem se veliko spraševala, kaj delam tam. A sem prilagodljiva in sem se znašla v tem svetu številk in financ. Še vedno pa zagovarjam, da je v tej starosti še najbolj pomembna družba in ne toliko sama šola.

S Kamnikom ste povezani tudi drugače. Po končani akademiji

ste leto dni počevali na osnovni šoli v Kamniku. Zakaj ste prene-

hali s poučevanjem?

Pisalo se je leto 2000. Moja hčerka je takrat dopolnila eno leto, pa je bilo treba preživeti. Kot ilustratorka še nisem imela dovolj naročil, da bi lahko preživljala družinico. Oba s partnerjem sva se trudila, da bi si lahko čim prej ustvarila dom, gnezdece. A kot učiteljica nisem videla perspektive, saj so takrat vse delavce za določen čas med po-čitnicami odpuščali in potem bi morala septembra zopet zaprositi za delo. Sama pa sem izrazito previdna in potrebujem varnost, zato mi je bilo delo učiteljice nesmiselno, čeprav so bili učenci krasni. Po tej izkušnji sem začela zaupati vase in verjela, da se bom lahko preživljala kot ilustratorka.

Je bila v vašem življenju tudi ključna oseba, ki vas je spodbudila,

v vas vzbudila vero vase?

Neke ključne osebe ni bilo. Zdi se mi, da sem dovolj zaupala vase; je pa bilo fino imeti ob sebi še nekoga, ki je verjel v moje sanje. Bila sem zelo marljiva in veliko risala. To me je osrečevalo. Ni kar tako rek, da vaja dela mojstra, brez marljivosti ni nič. Talent in želja nista dovolj.

Rišete ilustracije za slikanice. Kako nastane ilustracija? Kako

izberete motiv, ki ga boste naslikali? Koliko besede ima pri tem

avtor besedila in koliko urednik, založba?

Ponavadi prejmem besedilo. Pri nekaterih založbah imam popol-no svobodo, brez kakršnihkoli sestankov. Drugje pa si izmenjamo želje. Vendar prej upoštevam likovnega urednika kot samega avtor-ja, vsaj tako je pri založbi Mladinska knjiga. Nekje naredim skice, drugje pa kar takoj brez skic začnem barvati oziroma snovati na papirju. Ponavadi je prvi priblisk, kako naj bi bila ilustracija videti, najboljša izbira. Je pa tako, da iz slikanice v slikanico rastem in razi-skujem. Rada imam popolno svobodo.

Priznam, da imam velik problem z roki, ker težko usklajujem svoje delo z družino. S partnerjem sva ločena, on živi v Amsterda-mu, tako da sem za vse sama. Nikoli ali pa zelo redko se je zgodilo, da sem iskala pomoč pri starših.

Ali je vaša ilustracija v slikanici slika besedila ali je slika tistega,

česar v besedilu ni?

Odvisno. V vsako delo poskušam vnesti nekaj svoje zgodbe in tako besedilo še nadgraditi.

Katere premisleke naredite pred začetkom slikanja? Želite v

ilustracijo ujeti čustva, pokrajino, dogajanje – kaj vam je najbolj

pomembno, čemu dajete poudarek?

Vsemu, kar ste našteli; vse je prepleteno. Tudi v slikanju zgolj narave so vidna čustva. Vsaka barva ti pove, analizira neko čustvo. Tu gre za harmonijo vsega.

Zanimivo je, da so vaše ilustracije v slikanicah tako žive, barvite,

polne, medtem ko na svojem facebook profilu zadnje čase upo-

dabljate svet v sivini s koščkom rdeče. Kako to?

Meni osebno so te ilustracije mnogo boljše kot marsikatera barv-na. Narejene so z ogljem in črno barvo ter rdečo barvico na akva-relnem papirju. Oglje vedno odraža, kako spreten si v risbi, ker tu pa resnično ne moreš ničesar prekriti. Lep je tudi odziv, kajti mnogi me nagovarjajo, naj te sličice izdam v knjižni obliki. Potrebujem le še založnika. V njih sem upodobila sebe in našega valižanskega ovčarja, corgija, ime mu je Gucci. Z risbicami na hudomušen način nagovar-jam gledalca. To je nekaj, kar občudujem, moja izpoved osebi, ki mi je blizu, ali ne nazadnje samemu gledalcu, pa tudi odziv na izolacijo, karanteno.

Se kdaj počutite ujete v svojem stilu?

Ne nikakor. Ves čas raziskujem in skozi čas se spreminjam ... lah-ko bi rekla iz slikanice v slikanico.

Kaj ustvarjate trenutno?

Trenutno delam ilustracije za založnico in pisateljico Heleno Kraljič, založba Morfemplus.

Ustvarjate v tišini ali ob glasbi?

Nikoli v tišini. Ponavadi ustvarjam ob glasbi, izbor zvrsti je od-visen od mojega počutja. Včasih si zavrtim film, tako da slišim zgolj glasove. Od letošnjega marca ustvarjam ob prisotnosti obeh hčera in njunega učenja, tako da je precej pestro.

Katera je vaša najljubša barva? Zakaj?

Moja najljubša barva je črna, ker se v njej najbolje počutim. Red-ko posežem po drugi barvi, morda rdeči. Modna oblikovalka Coco Chanel je dobro rekla – črna barva ti poudari oči.

Ponavadi ustvarjam ob glasbi, izbor zvrsti je odvisen

od mojega počutja.

Modre novice18 INTERVJU

Katera je vaša najljubša slikanica? Zakaj?

Najljubša je trenutno zadnja izdana, in sicer Drevo Tomaža Pen-gova, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Po izidu, ko jo obja-mem, pa slikanica Deklica z vžigalicami, ki jo bo izdala založba Sanje. Pravljico Hansa Christiana Andersena sem prenesla v današnji čas. Slikanica vsebuje precej moje osebne izpovedi, vendar ne toliko v sami zgodbi. Fino sem rešila tudi slikanico Samo še pet minut Patri-cije Peršolja (založba Malinc), ki mi je zaradi tematike (ločena druži-nica in čakanje dečka na svojega očka) zelo blizu.

Za katero zgodbo, pravljico pa si želite naslikati ilustracije?

Čisto iskreno nimam nekih želja. Razen morda za ljubezenske pesmi, pa naj bo to za odrasle ali otroke. Ne razmišljam toliko o tem, kajti imam veliko dela.

Ustvarjali ste tudi za tujino oziroma tuje založbe. Kakšna je razli-

ka med tujino in Slovenijo?

Pri nas si lahko svoboden. V tujini se moraš zelo prilagoditi na-ročniku, še posebej, če gre za neko organizacijo. Poleg tega imajo tudi nusmiljeno kratke roke. Drugače je z večjimi založniki. V av-torskih honorarjih so pecejšne razlike, a ni vse denar.

Kako poteka delo za tujino?

Podobno kot pri nas, le da tam res zahtevajo skice. Ostalo je isto.

Ali potem, ko je ilustrator uveljavljen, ko dobi priznanje ali je

predlagan zanj, in dela za naročnike iz tujine, lahko izbira, kaj bo

delal in česa ne, ali je Slovenija premajhna za kaj takega?

Pomembno je samo, kako dober si. Potrebuješ tudi kanček sreče. Naše nagrade nimajo nikakršne teže v tujini. Vsaj meni se tako zdi.

V svojem življenju ste se soočili tudi z boleznijo, ki ponavadi člo-

veku ponudi nov uvid v svoje delo, ustvarjanje, življenje nasploh.

Kako je bolezen vplivala na vas in vaše delo?

Pri meni je bolezen pustila manjši pečat kot ločitev oziroma raz-drta družinica, kajti slednja mi je predstavljala temelj in notranji mir. Brez črevesja lahko normalno delaš, ko pa ostaneš sam z dvema ot-rokoma, pa ni enostavno. Izgubiš oporo in objem ...

Na bolezen sem gledala zelo pozitivno, normalno delala in v meni osebno se ni nič spremenilo, ker je nisem jemala, kot da bo sedaj z menoj konec, čeprav sem si v nekem trenutku na intenzivni negi želela smrti in preprosto umreti. Me pa je presunil stavek gastroe-nteorologa dr. Ferkolja, ko me je pred drugo operacijo odstranitve črevesja vprašal, ali je partner sprejel mojo stomo, ker je zelo veliko moških ne sprejme in zapustijo partnerke. Takrat niti nisem slutila, da to čaka tudi mene.

Imate dve hčeri. Sta onidve vaši ''preizkuševalki''?

Ne, onidve sta moja inspiracija, sta moji učiteljici in ljubezen.

Bosta stopali po vaši poti?

Mislim, da ne.

Od konca maja so na ogled vaše izvirne ilustracije in knjižne iz-

daje slikanic v galeriji Pogled v Kamniku, do nedavnega so bile

na ogled tudi na spletu, z razstavo pa se predstavljate tudi v do-

mačem Trzinu. Ali se prvič predstavljate pred domačim občin-

stvom? Kakšni so občutki?

Trzin je tako majhen, da se vsi praktično poznamo in moje delo ni nekaj novega. Pa nekako sem že vajena razstavljati.

Kaj pa radi počnete, ko ne rišete?

Rada gledam filme.

Bila sem zelo marljiva in veliko risala. To me je

osrečevalo. Ni kar tako rek, da vaja dela mojstra, brez

marljivosti ni nič. Talent in želja nista dovolj.

junij 2020 19OGLASA

Ponovno vabljeni v Gostilno Repnik, ki bo z visoko kakovostjo in butično domačnostjo razvajala vaše burbončice. Tradicijo živimo in ustvarjamo, znanje prednikov pa smo nadgradili z modernimi tehnikami ter estetskimi dražljaji. Vse te sestavine skupaj ustvarijo jed, ki vam bo ostala v izvrstnem spominu.

Gostilna Repnik, Vrhpolje 186, Kamnik +386 (0)51 300 357 | +386 (0)40 695 137 (penzion)[email protected] | www.gostilna-repnik.si

Doživetje je blizu. Se vidimo.

Gostilna

Penzion Catering

Doživetja

Donja Bričina 53, Mali Lošinj

Rezervacije: gsm: +385 99 831 9067e-mail: [email protected]

www.vilamirakul.com

Vila MIRAKUL *** Mali Lošinj APARTMAJI (20. 06. – 10. 07.)APARTMAJI (20. 06. – 10. 07.)

CENE ZA APP 5 … že za 735,00 eur 663300,,0000 EEUURR | ZA APP 2 STUDIO … že za 525,00 eur 455,00 EUR455,00 EURTuristične takse in prijave za vse osebe ter čiščenje in razkuževanje apartmaja že vključeni v cenah.

Modre novice20

Sabotin (608 m) Hrib, prepleten s kavernami in vojaškimi jarki, na vrhu je muzejska zbirka prve svetovne vojne, po njegovih pobočjih je potekala soška fronta, razglašen za Park miru, ki se ponaša s prečudovitim razgledom od morja do Triglava? Uganili ste, to je Sabotin. Razgledni vrh nad Gorico, pogled seže na Sveto Goro, Škabrijel, Vipavsko dolino, Kras, furlansko nižino, Goriška brda in Julijske Alpe ter seveda na smaragdno reko Sočo. Končno so meje občin odprte! Po dveh mesecih, ko sem na Kamniškem odkrila še tista pobočja, ki jih do zdaj nisem poznala, je moj cilj Goriška.

NA IZLET

KADJAR: ko se odločimo, da osvojimo vse vrhove

Robusten mestni terenec z neustraš-nim videzom. Velik in udoben prostor za potnike vam omogoča, da se podate na dogodivščino s kančkom prefinjenosti. Za volanom se vsak dan prepustite navduše-nju nad avanturami. okusa.

Po Goriškem smo se potepali z Renault Kadjarom.

Izhodišče: Solkan (100 m) • Zahtevnost: lahka • Čas hoje: 3–4 ure • Najprimernejši čas: vse leto (zaradi vročine priporočam v pomladnih in jesenskih mesecih) • Časa vožnje: 90 minut v eno smer

BOGOMIRA SKVARČA JESENŠEKFoto: Bogomira Skvarča Jesenšek

Legenda o Soči pripoveduje, da so nekoč v dolini Trente živeli bogovi: Triglav, Jalovec in Mangrt. Pri ljudeh so bili priljubljeni, saj so radi priskočili na pomoč. A nekega dne je v Trento prišel velikan, ki so mu rekli Vodobruhec, saj je iz njegovih odprtih ust bruhala voda. Ker je bil velikan hudoben, je neprestano odpiral usta in veli-ko vasi je bilo poplavljenih. Ljudje so se pritožili nad njim pri bogu Jalovcu in ta se je odločil, da bo temu početju naredil konec. Toda komaj se je velikanu približal, že je ta odprl usta in curek vode je za-del boga Jalovca, tako da se mu ni mogel približati. Jalovec je poklical na pomoč še druga dva. Vsi trije skupaj so ukrotili Vodobruhca in ga zvezali. Toda niso se mogli dogovoriti, kam naj ga zaprejo. Pa se je bog Triglav, ki je bil najpametnejši, domislil in predlagal, da ga zap-rejo v votlino, ga položijo na tla in mu odprejo usta. Tako bo voda namakala dolino in velikan bo popravil škodo, ki jo je naredil. Le-genda pravi, da so tako tudi storili. In od takrat na tem mestu izvira

Soča. Bog Triglav je še rekel, da bodo velikana Vodobruhca izpustili in rešili, ko bo odslužil svojo kazen. Upajmo, da je do takrat še daleč, kajti takrat naj bi smaragdna reka za vedno presahnila.

(Vir: http://www.slapovislovenije.info/soca.htm)

Peljemo se po avtocesti in jo zapustimo pri Novi Gorici, usme-rimo se v smeri Solkana, kjer na parkirišču pred mostom parkira-mo. Pot nadaljujemo peš čez most, do ostrega desnega ovinka, kje se usmerimo v gozd na Sabotin po ''južni'' poti. Pot se na začetku strmo vzpne, nato prečka glavno cesto, se vzpne po stopnicah in se nada-ljuje po mulatjeri, nato pa spet v gozd po kamniti poti. Po kakšni uri pridemo do ruševin cerkve sv. Valentina, nato pa nas pot vodi po grebenu, vse do vrha z razgledom na reko Sočo, ki jo podaljšamo vse do okrepčevalnice. Južna pot je zelo razgledna in dobro označena. Na vrhu se okrepčamo, si vzamemo čas za ogled muzejske zbirke in se vrnemo po isti poti.

junij 2020 21

NOVO V KAMNIKU!

Keršmančev parkTOREK – PETEK: 10. – 20. ure

SOBOTA, NEDELJA: 12. – 20. urePONEDELJEK: ZAPRTO

KRIŽANKA

NAGRADNI RAZPIS SLIKOVNE KRIŽANKE1. bon v vrednosti 15 €2. bon v vrednosti 10 €3. bon v vrednosti 5 €

Nagrade podeljuje SHOW FOOD d.o.o. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 3. julija 2020.Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslo-vom pošljite do petka, 26. junija 2020, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Med-vedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

IZŽREBANI REŠEVALCI:

1. športni nahrbtnik Jack Wolfskin: Lenart Andrejc, 1230 Domžale2. športni nahrbtnik Jack Wolfskin: Sara Kolarič, 1241 Kamnik3. športni nahrbtnik Jack Wolfskin: Dragica Kosterov, 1236 Trzin

Nagrade podeljuje Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Ljubljana, Verovškova 60 b, Ljubljana.

Geslo nagradne križanke lahko oddate tudi na www.modre-novice.si!

Ime in priimek Naslov Podpis E-mail 1

3 6 10 7 4 2 11

9 3 12 3 4 5 6 7 8

1

2

345

6

7

8

9

10

11

Modre novice22 OGLAS

Od leta 1998 smo del Skupine Mayr-Melnhof in proizvaja-mo kartone iz recikliranega papirja in svežih vlaken ter bele premazane liner kartone na dveh kartonskih strojih. Raznovrsten portfelj in raz-lične proizvodne zmogljivosti nam omogočajo večjo proi-zvodnjo kartonov iz svežih vlaken, iz recikliranega pa-pirja ali linerja, odvisno od povpraševanja, in zagotavljajo hitro prilagajanje spreminja-jočim se zahtevam trga.

Po drugi svetovni vojni

Konec vojne je podjetje doča-kalo v vzpodbudnem stanju. Ni bilo porušeno ali poško-dovano. Proizvodnja je tekla. Primanjkovalo je surovin in rezervnih delov. Kljub izzivom tistega časa je podjetje novem-bra 1945 že polno obratovalo. Zaposleni so se začeli vračati. Tovarniški stroji PSI, PSII in KSI so bili v kar dobrem sta-nju, samo brez pogonskih jer-menov. Ključno pomanjkanje pa je bilo čutiti na področju kadrov. Vsi, ki so se vračali v podjetje, so bili sprejeti z od-prtimi rokami. Imeli pa smo tudi srečo. Eden izmed bivših delavcev je bil mobiliziran v cestno službo na Koroško, od koder se je vrnil na delo s 5-tonskim tovornjakom in se

pripeljal v službo v papirnico. Tako smo imeli na voljo vozi-lo za prenekatere izzive. Vozi-lo smo morali kot vojni plen oddati JLA. Kot nadomestilo smo prejeli vojaški UNRAA tovornjak. Prevažati smo za-čeli razni pomožni material in 11. novembra 1945 smo zopet polno obratovali. Leta 1946, natančneje 19. ju-lija, je papirnica formalno začela poslovati kot državno podjetje. 3. marca 1950 pa je z odredbo vlade FLRJ prešla v gospodarsko upravo LRS. Takrat smo tudi uradno prev-zeli naziv Papirnica Količevo.

Izgradnja KSII in rekon-

strukcije

Za izgradnjo Kartonske-ga stroja II so se intenzivne priprave začele že leta 1956. V tistem času je bilo potrebno vlogo za investicijo predložiti Investicijski banki Beograd v okviru panožnega natečaja.

Papirnica Količevo s svojim programom in svojo prvo vlo-go ni uspela, zato smo morali počakati še nadaljnji dve leti. S poskusno proizvodnjo na KSII smo pričeli 1. decembra 1960. Zaradi tehnološkega ra-zvoja tiskarske tehnike smo se kmalu odločili tudi za rekon-strukcijo KSII, ki smo jo izved-li v letih 1968 in 1969. Takrat smo vgradili prvo premazno napravo in izgradili pripra-vo premazne snovi. Druga rekonstrukcija KSII je sledila leta 1973, ko smo naredili so-dobnejše prostore in prenovili postopke v dodelavi kartona.

Priprave na izgradnjo KSIII

Takoj po izgradnji KSII so se pojavile ideje o postavitvi KSIII s kapaciteto 15.000 ton kartona na leto. Poleg kar-tonskega stroja smo načrtovali tudi parno turbino, parni stroj in lesobrusilnico. Prvi projekt za izgradnjo KSIII je bil izde-

lan julija 1964. Po terminskem planu naj bi izgradnja trajala 4 leta in bi bila končana ko-nec leta 1968. Ker je leta 1965 stekla gospodarska reforma in močno ohromila investicijsko dejavnost, smo projekt usta-vili. Po letu 1968 so se gospo-darske razmere malo umirile in ideja o novem kartonskem stroju je oživela. Avgusta 1971 so izdelali orientacijski pro-gram izgradnje KSIII s kapaci-teto 49.000 ton letno. Priprave so potekale leta 1974 in 1975.

Združitev slovenske papir-

ne industrije

Medtem ko smo na Količe-vem intenzivno pripravljali načrte za nov KSII, so bile v spomladanskih mesecih 1974 zaključene tudi priprave za združitev slovenske papirne industrije. Nastala je orga-nizacija združenega dela

Slovenija Papir. Glasova-nje za združitev je potekalo 16.5.1974 v vseh delovnih organizacijah. Delovna skup-nost Papirnice Količevo pa je glasovala tudi o svojem bo-dočem razvoju in realizaciji projekta KSIII. Glasovanje je potekalo pod geslom »Zdru-ženi močnejši, v razvoju

hitrejši«.

Nadaljevanje sledi ...

Lidija ZupančičKoličevo Karton – podjetje s tradicijo, 2. del

Podjetje je nastalo na pogorišču prve svetovne vojne. Od takrat ostajamo v ospredju. Sto let proizvajamo izdelke

iz papirja, začenši z lepenko in papirjem za knjige, vse do danes, ko proizvajamo premazne kartone za živilsko in

farmacevtsko industrijo. Naš cilj se ni spremenil: le najboljša kakovost za naše kupce. Trenutno proizvedemo skoraj

280.000 ton kartona letno. V preteklosti je bilo rekordno proizvesti 7000 ton letno. V letu 1925 smo proizvedli 600 ton

z 89 zaposlenimi, leta 1940 pa 7210 ton z 272 zaposlenimi.

100

Med prvimi se je vrnil ing. Jože Krisper:

»Vsi smo s težkim srcem čakali konec vojne in si želeli, da bi se vrnili v

svoja delovna okolja, ki smo jih zapustili že leta 1941 ali tekom vojne.

Sam sem si tudi želel, da bi se vrnil v tovarno. Po radiu smo slišali , da

naj se vsi, če je le mogoče, javijo na svojih prejšnjih delovnih mestih

oziroma v podjetjih. Nismo vedeli, ali bodo vsi ljudje pravočasno de-

mobilizirani. Osebno sem se takoj javil na ministrstvu industrije in

rudarstva Slovenije in zelo hitro dobil dekret, naj grem v Papirnico. Z

delom sem začel 9. maja 1945.«

junij 2020 23OGLASI

i: www.ir-image.sit: 01 839 64 00

Podjetja v času po koroni

Pacient številka ena. Socialna distanca. Samoizolacija. Vse to so besede, ki na začetku tega leta niti približno niso bile del našega

vsakdanjega besedišča. Neizpodbitno dejstvo je, da bo ta pandemija v prihodnjih letih, morda celo desetletjih, vplivala na živ-

ljenja nas vseh. Katere tri makrotrende pa prinaša čas po koroni?

1. Prihodnost je digitalna

Številni, ki ponujajo nenujne storitve – trgovine, frizerski saloni, pisarne – so zaprli vrata svojih fizičnih izpostav in ugo-tovili, da so brez kakršnih koli tehnoloških znanj in orodij za preživetje.V naši agenciji smo bili priča velikemu povečanju števila podjetij, ki bili sedaj pripravlje-ni na skok v digitalno tehnolo-gijo. Ključnega pomena je, da

podjetja lahko ne le preživijo, ampak uspešno poslujejo z iz-boljšanimi spletnimi mesti in prisotnostjo na družbenih ka-nalih. Povpraševanje po e-tr-govinah, po oglaševanju na družbenih omrežjih, chatbotih in mobilnih aplikacijih je večje kot kadarkoli prej, saj se tudi manjša podjetja pridružujejo tehnološki revoluciji v novem desetletju.

2. Kibernetska varnost

S porastom števila zaposlenih, ki so med izbruhom virusa delali na daljavo, se je pojavilo več kršitev varnosti podatkov in kibernetskih napadov. Več podjetij bo prisiljenih vlagati v tehnologijo za posodabljanje in varovanje spletnih strani in strežnikov, ki je varna, nad-gradljiva, dostopna na daljavo

in v skladu s predpisi o zaseb-nosti in varnosti podatkov.

3. Poslovanje “na daljavo”

Srečanja iz oči v oči in stiska roke video zagotovo ne more nadomestiti, lahko pa prihrani čas in stroške vseh vpletenih. Zato predvidevamo, da se bo naslednjih nekaj let trend virtu-alnih sestankov nadaljeval – ne le v poslovnem svetu, temveč tudi v našem vsakdanu. Prav tako se bo po tej zdravstveni krizi povečal odstotek zapo-slenih, ki bodo lahko delali od doma. Mnoga podjetja, ki so prej nasprotovala delu na da-ljavo, se namreč zdaj, ko so bila primorana zapreti svoje pisar-ne, zavedajo, da so zaposleni tudi pri delu od doma še vedno lahko učinkoviti. Ti trendi bodo relevantni

ne le v letu 2020, ampak verje-tno še dolgo po tem. Sprejema-nje pravih odločitev in uvajanje sprememb, ki bodo v skladu s temi trendi, bosta zagotovila, da bo vaše podjetje pripravljeno in v ospredju nove revolucije na področju digitalne tehnologije.

Hana Jaksetič

DIGITALNA ALEJA

Kombinirana poraba goriva: 8,0 – 4,7 l/100 km. Emisije CO2: 126 – 207 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NOX: 0,0181 - 0,0577g/km. Emisije trdnih delcev: 0,0002- 0,00092g/km. Št. delcev (x1011): 0,01– 1,67. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozila).

*Ponudba velja ob nakupu vozila v akciji Cash Plan preko Nissan Financiranja. Stranka je v okviru akcije Cash Plan upravičena do promocijskega popusta v višini do 6.640 € z vključenim DDV, ki velja za Nissan X-Trail 1.7 dCi XT 4WD Tekna s kovinsko barvo, možnosti odloga pričetka odplačevanja mesečnih obrokov do 120 dni in brezplačnega podaljšanega jamstva. Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 5.000 € in minimalnim trajanjem financiranja 24 mesecev. Odlog pričetka odplačevanja do 120 dni je omogočen v primeru minimalnega 20% pologa in v primeru ustrezne bonitete stranke. **7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Ponudba velja za omejeno število vozil na zalogi. Akcija velja do 30.6.2020. oz. do razprodaje zalog. Renault Nissan Slovenija, d.o.o. si pridržuje pravico, da akcijo predčasno zaključi ali jo podaljša. Pridržujemo si pravico do napak. Slike so simbolne. Več na www.nissan.si

KRULC d.o.o. Cesta heroja Vasje 8, 1251 MoravčeDelovni čas 08-18, sobota 08-12.Tel: 01 723 12 00 www.nissan-krulc.si

ČAS ZA DOBRE PONUDBE

VOZILA NISSAN IZ ZALOGE

DO 6.600 € PRIHRANKA*7 LET JAMSTVA**


Vrnitev v šolske klopiV tem tednu so se v šolske klopi vrnili vsi osnovnošolski otroci. Mi pa smo preverili, kako je pouk potekal v prvem tednu sproščanja ukrepov, ko so se v šole vrnili učenci prvega triletja.


Kot pravita Branka Kralj Čižmešija in Sara Rode, profesorici razrednega pouka iz Osnovne šole Trzin, je bilo prvi dan vrnitve v šolske klopi opaziti kar nekaj resnih, prestrašenih otroških obrazov pri jutranjem sprejemu. »A so se, ko so po dolgem času ugledali so-šolce in svoje učiteljice, dokaj hitro tudi na resnih obrazkih narisali nasmehi. Led je bil prebit takoj, ko smo se pozdravili in si začeli pri-povedovati dogodivščine, ki so se nam zgodile med karanteno,« sta povedali za Modre novice.

Najtežje je vzdrževati medsebojno razdaljo

Da je učencem najtežje ves čas upoštevati ukrep o minimalni medsebojni razdalji vsaj en meter in pol, še dodajata profesorici. »S stalnimi opozorili učiteljev je sicer nekoliko lažje, a še posebej naj-mlajšim učencem na šoli je težje dopovedati, da telesni stik v tem času ni priporočljiv, saj pri skrbno izbranih igrah še vseeno prihaja do dotikanja.«

Njunemu opažanju se pridružuje tudi Barbara Janežič Bizant, ravnateljica Osnovne šole Komenda Moste: »Učenci, sploh mlajši, se trudijo upoštevati pravila, a jim ne zmorejo popolnoma slediti. Starejši učenci pa se še težje družijo na varni razdalji. Zavedajo se, da preživljajo zadnje skupne dneve – skrivnosti so premočne, tam je potrebnega več opozarjanja.«

Na splošno vse tri sogovornice ugotavljajo, da so tako učenci kot učitelji sprejeli ukrepe in se jih trudijo tudi upoštevati, seveda pa so le-ti s seboj prinesli tudi nekaj težav. »Tako učenci kot učitelji so ukrepe sprejeli kot nujno zlo v boju proti širjenju okužb. Zavedajo

se, da nas napačni koraki hitro lahko pripeljejo na začetek zgodbe. Učitelji poučujejo z maskami. Pravijo, da so se kar navadili, a peti z njimi je težko. Težave so tudi pri poučevanju tujih jezikov in pri po-učevanju v nižjih razredih – učiteljev vzor pri izgovorjavi je ključen, izredno povedna je tudi mimika obraza, ki se je ne da razbrati, če se je ne vidi. S pokritim obrazom je bistveno težje vzpostavljati poziti-ven odnos z učenci, ta pa je pomemben motivator učenčevega dela in napredka,« pojasnjuje Barbara Janežič Bizant.

Starši so se v letošnjem šolskem letu izkazali

Osnovnošolsko izobraževanje temelji na trikotniku odnosov med učitelji, učenci in starši, zato je vloga slednjih ključna pri vzpo-stavitvi zdravih temeljev poučevanja. Sogovornice ugotavljajo, da so starši tako med samo epidemijo in izvajanjem pouka na daljavo, kot tudi sedaj ob vrnitvi otrok v šolske klopi, pripravljeni na sodelova-nje. »Starši so zelo kooperativni in razumevajoči. Razumljivo je, da jih tudi malce skrbi, kako bo. Kot vse nas,« povesta Branka Kralj Čižmešija in Sara Rode, tudi Barbara Janežič Bizant pravi, da so se starši v letošnjem šolskem letu zelo izkazali. »V zadnjih treh mesecih ni bilo nikomur lahko, ne učencem ne učiteljem, še posebej pa ne staršem. Ti so večinoma na svoje rame poleg fizične skrbi za otroke prevzeli še učiteljsko vlogo. Krmarili so med navodili in stranmi z gradivi, jih razlagali in spremljali delo svojih otrok, vse to pogosto še ob delu na daljavo. Kljub velikim obremenitvam pa jih je le malo tarnalo – nekateri so (upravičeno) prosili za počasnejši tempo, drugi za kakšno prilagoditev ali pojasnilo, le redki so dopustili, da njihovi otroci uberejo lažjo pot v iskanju načinov, kako se izogniti vsemu nenujnemu šolskemu delu.«

Socialna dimenzija življenja v šoli je močno okrnjena

Sicer pa ravnateljica komendske šole opaža, da z organizacijskega vidika pouk poteka dokaj gladko, saj je v pedagoški proces po vrnitvi v šole vpetih bistveno več ljudi, mnogo več je dežurstev zaposlenih, rokovanje s hrano je urejeno po natančnih protokolih, enako prevoz učencev in njihov odhod iz šole. »Tehnično smo sistem dobro izpi-lili. Šolsko osebje trenutno izjemno velik delež časa nameni vodenju

ODLIČNI OCVRTI PIŠČANCINAJBOLJŠE PICEVIKEND KOSILA

NA VELIKI TERASI !031-30-22-21

junij 2020 25AKTUALNO

majhnih skupin po stavbi, skrbi za dosledno umivanje rok, skuša za-gotavljati varnostno razdaljo in se držati zarisanih koridorjev premi-kanja, razkužuje mize pred malico in po njej ter do minute natančno pripelje učence v jedilnico na kosilo ter iz nje,« pojasni Barbara Janežič Bizant, vendar kritično dodaja, »če pa pogledamo socialno dimenzijo življenja v šoli, se težko pohvalimo. V jutranjem varstvu učenci sedijo na svojih mestih, med odmori ne zapuščajo razreda. Učitelji opozarjajo na varnostno razdaljo med otroki, učenci med seboj ne morejo niti šepetati, kje je šele skupna igra z igračami. To je nova resničnost, takšna iz temnih utopičnih napovedi prihodnosti.«

Razrede s petnajstimi učenci bi lahko obdržali

Vrnitev v šolo je prinesla tudi nove načine dela. Učenci so se nedvomno razveselili dejstva, da šolske torbe ostajajo v šoli, kajti to pomeni, da ni domače naloge. Ukrep pa ni razveselil učiteljev. »Po-sledično je treba več nalog predelati v šoli, čeprav ima posamezna učna ura še vedno le 45 minut,« pravita Branka Kralj Čižmešija in Sara Rode.

Glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje so šole ob vrnitvi učencev prvega triletja in devetega razreda oblikova-le razrede oziroma učne skupine, ki štejejo največ petnajst učencev. Profesorici Branka Kralj Čižmešija in Sara Rode omenjeni ukrep pozdravljata, po njunem mnenju, ki se mu pridružuje tudi veliko učencev in staršev, bi lahko tak normativ v šolah obdržali tudi po koncu ukrepov. »Tako učencem kot učiteljem je delo olajšano zaradi zmanjšanega števila učencev v posamezni skupini. Razredi so tako številčno manjši, zato je učno delo neprimerno lažje in metodično enostavnejše, učno šibkim učencem pa se učitelj dosti lažje posveti. Učiteljice ugotavljamo, da svoj poklic lahko opravljamo bolj kako-vostno, strokovno in v njem zelo uživamo. Ta normativ, petnajst učencev na razred, bi se moral kar obdržati, navdušeno ugotavljajo tako učenci, kot tudi učitelji, prav tako veliko število staršev in skrb-nikov,« poudarjata profesorici Osnovne šole Trzin.

Brez predanosti zaposlenih ne bi šlo

Barbara Janežič Bizant izpostavlja, da se obe spremembi, ki smo jima bili priča v zadnjih mesecih – tako vzpostavitev pouka na da-ljavo kot ponovna vrnitev v učilnice – ne bi bili mogoči, če ne bi v šolah zaposlovali predanih in srčnih delavcev: »Sama le kratek čas ravnateljujem – pred tem sem delovne dneve preživljala v učilnici, navdušena nad domislicami in miselnim potencialom svojih učen-cev. Trenutno sem odmaknjena od te silovite mladostne energije, ki polni učilnice, a kljub temu čutim veliko predanost posameznikov, ki pišejo zgodbe slovenskega šolstva. V letošnjem šolskem letu je šolska barka najmanj trikrat korenito zamenjala smer – procesi, ki so po svoji naravi dolgotrajni in počasni, so bili izvedeni v nekaj dneh. Da smo uspeli praktično v enem vikendu pouk iz učilnic prestaviti v spletno okolje, vzpostaviti individualne spletne strani učiteljev, se povezovati videokonferenčno in izvajati pouk v spletnih učilnicah, da smo na novo ustvarili urnike prevozov, razpolovili oddelke, pri-lagodili pouk spet popolnoma novemu konceptu (in kot kaže, ga bomo morali še enkrat) – tu igrajo ključno vlogo vsi tisti, ki so prev-zeli skrb za skupine, ki dopoldne izvajajo pouk v razredu, popoldne pa še na daljavo (naj bo za učence, ki se iz zdravstvenih razlogov niso mogli vrniti v šolo, ali pa gre za učitelje, ki so dopoldne v razre-du, ker imamo pač še enkrat več skupin, popoldne pa se ukvarjajo z delom v oddelkih, ki jih sicer poučujejo.) Pa ne gre le za srčnost učiteljev, predanost čutim tudi pri kuharskem osebju (marsikdo iz-med njih bi bil upravičen do nadomestila in bi lahko ostal pri svojih otrocih, a čuti dolžnost do naših učencev in hodi v službo), pri zapo-slitvah preko javnih del (brez oklevanja prevzamejo mnoge naloge,

ki niso bile v prvotnem obsegu del in nalog), pa tudi pri čistilkah in hišnikih, ki otrokom zagotavljajo čim varnejše okolje. S takšnimi zaposlenimi, ki jim je delo poslanstvo, se lahko piše velike zgodbe in danes

Regionalna revija | Modre novice...Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna...

Documents

Transcript of Regionalna revija | Modre novice...Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna...