Raboten materijal br.12 ANALIZA na energetskata potro{uva ...

Narodna banka na Republika Makedonija Direkcija za istra`uvawa

Raboten materijal br.12

ANALIZA na energetskata potro{uva~ka na Republika Makedonija

i nejzinoto zna~ewe za bilansot na pla}awa i inflacijata

Olivera Panovska Biljana Davidovska-Stojanova

m-r Aneta Krstevska

Avgust, 2006 godina

2

Sodr`ina Voved _______________________________________________________________________ 3 Osnovni karakteristiki na energetskiot sektor vo Republika Makedonija________ 4 Vlijanie na porastot na cenite na oddelni energenti vrz bilansot na pla}awa ____ 15 Vlijanie na porastot na cenite na energijata vrz inflacijata vo Republika Makedonija _____________________________________________________ 22 Zaklu~ok____________________________________________________________________ 27 Koristena literatura ________________________________________________________ 28

3

Voved

Energetskiot sektor ima zna~ajno mesto vo sekoja ekonomija, kako sektor koj se

zanimava so obezbeduvawe i distribucija na razli~ni vidovi na energija neophodni za odvivawe na celokupnata aktivnost vo zemjata. Vo Republika Makedonija intenziviranata ekonomska aktivnost determinira{e zgolemena potro{uva~ka na energija, koja vo golem stepen e uvozno zavisna, {to vo uslovi na zna~aen porast na cenite na surovata nafta i naftenite derivati na svetskite berzi ima{e negativni reperkusii vrz bilansot na pla}awa i inflacijata vo Republika Makedonija.

Celta na ovaa analiza e da se ispita efektot od porastot na cenite na oddelnite vidovi energenti vrz bilansot na pla}awa i inflacijata vo Republika Makedonija.

Koncepciski trudot se sostoi od tri dela. Vo prviot del se prezentirani osnovnite karakteristiki na energetskiot

sektor, so poseben osvrt na vkupnata potro{uva~ka na energija vo Republika Makedonija. Potoa se fokusirame na potro{uva~kata na energija od strana na industrijata kako eden od dominantnite energointenzivni sektori, kako i na visokiot stepen na uvozna zavisnost na vkupnata energija i po oddelni vidovi na energenti.

Vo vtoriot del e daden osvrt na efektot od porastot na cenite na naftata i naftenite derivati vrz bilansot na pla}awa, imaj}i ja vo predvid visokata uvozna zavisnost na energetskata potro{uva~ka. Poseben osvrt e daden na efektot vrz trgovskiot bilans preku izvedeni simulacii na stranata na uvozot i izvozot na stoki. Na kraj ukaùvame deka natamo{niot porast na cenite na naftata i naftenite derivati bi imal dramati~ni konsekvenci vrz bilansot na pla}awa.

Tretiot del poso~uva na efektite od porastot na cenite na naftata i naftenite derivati vrz inflacijata vo Republika Makedonija.

Na kraj se dadeni zaklu~ni sogleduvawa koi proizleguvaat od ovaa analiza. Pri izgotvuvawe na analizata koristeni se brojni materijali i publikacii, a od

osobena va`nost se podatocite za ostvarenite energetski bilansi od Dràvniot zavod za statistika, proektiranite energetski bilansi od Ministerstvoto za ekonomija, kako i podatocite od kompaniite od energetskiot sektor.

Materijalot e podgotven vo dekemvri 2005 godina, a vo avgust 2006 godina e izvr{eno posledno aùrirawe.

4

1. Osnovni karakteristiki na energetskiot sektor na Republika Makedonija a) Proizvodstvo na energija vo Republika Makedonija

Snabduvaweto so energija pretstavuva osnoven preduslov za nepre~eno odvivawe

na celokupnata aktivnost vo zemjata i sledstveno za ostvaruvawe na ekonomski razvoj i podobruvawe na `ivotniot standard na naselenieto. Energetskoto snabduvawe vo Republika Makedonija primarno bazira na doma{en jaglen (lignit), uvezeni te~ni goriva i priroden gas, hidropotencijal i drvo, koi potoa se upotrebuvaat za proizvodstvo na elektri~na energija, proizvodstvo na toplina i kako mehani~ka energija vo transportot.

Proizvodstvoto na elektri~na energija vo Republika Makedonija se realizira

preku termocentrali i hidrocentrali. Pritoa, pogolem del od vkupnoto proizvodstvo na elektri~na energija se obezbeduva od strana na termocentralite (u~estvo od 82%). Grafikon 1: U~estvo na termocentralite i hidrocentralite vo prose~noto godi{no proizvodstvo na elektri~na energija (vo%)

Vkupno HEC18%

Vkupno TEC82%

Izvor: AD ELEM - elektrani na Makedonija: Osnovni tehni~ki podatoci za AD ELEM - elektrani na Makedonija.

Najgolem proizvodstven kapacitet, a voedno i sto`er na celiot energetski

sistem vo Republika Makedonija e Rudarsko-energetskiot kombinat "Bitola" koj obezbeduva 73% od vkupnoto prose~no godi{no proizvodstvo na elektri~na energija. Proizvodstvoto na elektri~na energija vo trite termobloka na ovoj kapacitet bazira na jaglen (lignit) od rudnikot Suvodol - Bitola. So pomal kapacitet e Rudarsko-energetskiot kombinat "Oslomej" (9% od vkupnoto prose~no godi{no proizvodstvo na elektri~na energija), koj za proizvodstvo na elektri~na energija koristi jaglen (lignit) od rudnikot Oslomej - Ki~evo. Edinstvenata termoelektrana "Negotino" koja koristi mazut za proizvodstvo na elektri~na energija, ne e vo redovna eksploatacija zaradi visokata cena na proizvedenata elektri~na energija.

5

Tabela 1: Prose~no godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od termocentrali i hidrocentrali (vo%)

elektranaprose~no godi{no

proizvodstvo (GWh)struktura

(vo %)

struktura vo vkupno

proizvodstvo (vo %)

Bitola 1 1458 29,5 Bitola 2 1442 29,2 Bitola 3 1500 30,4 Oslomej 542 11,0Vkupno TEC 4942 100,0 82,0

Vrutok 311 28,7 Raven 36 3,3 Vrben 36 3,3 Tikve{ 261 24,1 Globo~ica 166 15,3 [pilje 123 11,4 Kozjak 150 13,9Vkupno HEC 1083 100,0 18,0VKUPNO 6025

Izvor: AD ELEM - elektrani na Makedonija: Osnovni tehni~ki podatoci za AD ELEM - elektrani na Makedonija.

Hidropotencijalot vo Republika Makedonija pretstavuva zna~aen izvor za proizvodstvo na elektri~na energija. Vo zavisnost od hidrolo{kite uslovi vo godinata, postojnite hidrocentrali obezdeduvaat 15 - 18% od godi{noto proizvodstvo na elektri~na energija. Pritoa, so pogolema elektroenergetska mo} se hidrocentralite "Vrutok"- Mavrovo i "Tikve{"- Kavadarci, koi obezbeduvaat 5,2% i 4,3%, soodvetno, od prose~noto godi{no proizvodstvo na elektri~na energija.

Proizvodstvoto na toplina vo Republika Makedonija glavno bazira na

upotreba na mazut (47% od primarnata energija za proizvodstvo na toplina), a potoa sleduvaat dizel-gorivo i masla za gorewe (19%), drvo (14%), priroden gas (7%), te~ni nafteni gasovi (6%), jaglen (4%) i geotermalna voda (2%). Spored toa, te~nite i cvrstite fosilni goriva obezbeduvaat 84% od primarnata energija za proizvodstvo na toplina, pri pomala zastapenost na drvoto i geotermalnata energija. Ogrevnoto drvo (biomasa) pretstavuva tradicionalno najstar izvor na energija {to prete`no se koristi za zatopluvawe od strana na doma}instvata vo ruralnite podra~ja. Na teritorijata na Republika Makedonija postojat nekolku reoni vo koi se eksploatira geotermalna energija, koja pred s¢ se koristi za zagrevawe na oran`erii. Upotrebata na ovoj vid na energija, kako i na ostanatite vidovi energija od obnovlivi resursi (kako na primer son~eva energija, energija na veter i dr.), vo Republika Makedonija e na mnogu nisko nivo vo sporedba so razvienite zemji.

Upotrebata na gorivata (naftenite derivati) kako mehani~ka energija za transport vo Republika Makedonija e prisutna kaj site vidovi transport paten, vozdu{en, `elezni~ki i voden. Pritoa, primatot vo potro{uva~kata na energija vo transportot mu pripa|a na patniot soobra}aj (u~estvo od 96,7% vo 2004 godina), koj vo celost bazira na upotreba na nafteni derivati.

6

b) Potro{uva~ka na energija vo Republika Makedonija

Potro{uva~kata na energija od strana na proizvodnite kapaciteti i doma}instvata e vo tesna vrska so ostvarenite ekonomski dvièwa. Vkupnata potro{uva~ka na energija, kako i potro{uva~kata na oddelni vidovi na energija po ìtel i kako procent od bruto doma{niot proizvod, pretstavuvaat va`ni indikatori za merewe na stepenot na ekonomskata razvienost na zemjata, nivoto na ìvotniot standard na naselenieto, stepenot na sivata ekonomija.

Komparativnata analiza na potro{uva~kata na energija vo odnos na BDP, t.n.

indikator za energetska intenzivnost, pokaùva deka Republika Makedonija spa|a vo grupata na zemji so relativno visoka potro{uva~ka na energija, poradi visokata energointenzivnost na kapacitetite nositeli na ekonomskiot rast. Potro{uva~kata na energija po edinica bruto doma{en proizvod beleì opa|a~ki trend vo svetski ramki {to se potvrduva i na primerot kaj site analizirani zemji (so isklu~ok na Srbija i Crna Gora) kako rezultat na zgolemenata efikasnost pri koristeweto na energijata, zgolemeniot stepen na supstitucija na skapite goriva i upotreba na poekonomi~ni obnovlivi izvori na energija. Kaj zemjite ~lenki na OECD ovoj indikator zabeleà pad od 0,31 toe per 000 US$ vo 1971 godina na 0,20 toe per 000 US$ vo 2004 godina1. Spored ovoj indikator Republika Makedonija vo 2003 godina beleì povisoka potro{uva~ka na energija vo sporedba so [vajcarija (0,12 toe per 000 US$), Avstrija (0,14 toe per 000 US$), Albanija (0,15 toe per 000 US$), Hrvatska (0,19 toe per 000 US$) i Slovenija (0,19 toe per 000 US$), a zna~itelno poniska sporedeno so Srbija i Crna Gora (0,80 toe per 000 US$) i Bugarija (0,34 toe per 000 US$) i iznesuva 0,20 toe per 000 US$. Ovoj indikator treba da se tolkuva so pretpazlivost, imaj}i predvid deka porastot na potro{uva~kata na energija glavno iniciran od intenziviranata ekonomska aktivnost vo zemjata kako trend zapo~na od vtorata polovina na 2004 godina2. Tabela 2: Potro{uva~ka na energija vo odnos na BDP (TPES/ per 000 US$ GDP PPP) 3 (vo ton ekvivalent na nafta (toe))4

1990 1995 2000 2001 2002 2003 2004 *Makedonija 0,24 0,20 0,21 0,20 0,20Albanija 0,26 0,12 0,15 0,14 0,15 0,15Bugarija 0,46 0,45 0,37 0,37 0,35 0,34Hrvatska 0,22 0,20 0,19 0,19 0,19Slovenija 0,22 0,20 0,20 0,20 0,19Srbija i Crna Gora 0,76 0,74 0,77 0,79 0,80ê{ka 0,34 0,27 0,27 0,28 0,27Slova~ka 0,40 0,31 0,30 0,28 0,26Polska 0,36 0,22 0,22 0,22 0,21Romanija 0,41 0,33 0,28 0,28 0,27 0,26Avstrija 0,14 0,13 0,13 0,14 0,14[vajcarija 0,13 0,12 0,12 0,12 0,12

* procena Izvor: International Energy Agency: Energy Statistics and Enegry Balances of OECD Countries 2003 - 2004 i Energy Statistics and Enegry Balances of non-OECD Countries 2002 - 2003.

1 Izvor: International Energy Agency: Energy Balances of OECD Countries 2003 - 2004, str. xvi. 2 Vo vtorata polovina na 2004 godina be{e restartiran eden pozna~aen energointenziven metalurgiski kapacet. 3 Total Primary Energy Supply (TPES) se odnesuva na vkupna potro{uva~ka na energija; GDP PPP e bruto doma{en proizvod na zemjata konvertiran vo internacionalni dolari so koristewe na paritet na kupovna sila-Purchasing Power Parity (PPP) rates. 4 Ton of oil equivalent (toe). ton ekvivalent na nafta=10 7 kcal (kilokalorii).

7

Indikatorot potro{uva~ka na vkupna energija i na elektri~na energija po ìtel (indikator za merewe na ìvotniot standard na naselenieto) za 2001 godina pokaùva deka Republika Makedonija zaostanuva zad razvienite zemji i ostanatite analizirani zemji vo tranzicija (so isklu~ok na Albanija). Spored preliminarnite podatoci na Dràvniot zavod za statistika potro{uva~kata na elektri~na energija po ìtel beleì porast i vo 2004 godina iznesuva 2.832 kWh (nasproti 2.713 kWh vo 1998 godina).

Analizirano pak od aspekt na zastapenosta na biomasite (glavno ogrevno drvo) vo vkupnata potro{uva~ka na doma}instvata vo 2001 godina Makedonija zaedno so Albanija, Srbija i Crna Gora imaat golema potro{uva~ka na ovoj energens (so u~estva od 58%, 76% i 70%, soodvetno), za razlika od Slovenija, [vajcarija, Avstrija i ê{ka kade zastapenosta na ovoj energens e pomala od 5%. Tabela 3: Potro{uva~ka na vkupna energija i na elektri~na energija po ìtel i u~estvo na potro{uva~kata na biomasa vo vkupnata potro{uva~ka na doma}instvata vo 2001 godina i BDP PPP/* po ìtel za 2004 godina

potro{uva~ka na energija

potro{uva~ka na elektri~na

energija

u~estvo na potro{uva~ka na

biomasa vo vk. potro{uva~ka na

doma}instvata BDP PPP/*

kg toe po ìtel kwh po ìtel vo% po ìtel Makedonija 1.282 2.799 58 6.610Albanija 549 1.123 76 4.978Bugarija 2.424 3.854 31 8.078Hrvatska 1.778 2.938 16 12.191Slovenija 3.440 6.007 <5 20.939Srbija i Crna Gora 1.523 2.869 70 - ê{ka 4.036 5.891 <5 19.408Slova~ka 3.470 5.005 24 14.623Polska 2.343 3.227 37 12.974Romanija 1.642 2.041 45 8.480Avstrija 3.790 7.419 <5 32.276[vajcarija 3.906 8.026 <5 33.040

Evropa, vkupno 3.621 5.598 16 -

*/ GDP PPP e bruto doma{en proizvod na zemjata konvertiran vo internacionalni dolari so koristewe na paritet na kupovna sila-Purchasing Power Parity (PPP) rates. Izvor: International Energy Agency; http://data.iea.org/, a za BDP PPP Svetska banka World development indicators.

Vo zavisnost od raspolo`livite resursi na energija, performansite na

ekonomiite i potrebite na naselenieto, oddelnite ekonomii gi zadovoluvaat potrebite za energija preku koristewe na razli~ni vidovi na energetski resursi. Vo svetski ramki zabeleìtelen e trend na namalena potro{uva~ka na energija od nafta i nafteni derivati, jaglen i hidroenergija, a zgolemena potro{uva~ka na priroden gas, nuklearna energija i na energija od obnovlivi izvori. Taka, kaj zemjite ~lenki na OECD potro{uva~kata na nafta se namali od 51% vo 1971 godina na 40,7% vo 2004 godina, kaj jaglenot od 24,1% vo 1971 godina na 20,5% vo 2004 godina i kaj hidroenergijata od 2,2% vo 1971 godina na 2% vo 2004 godina. Od druga strana, potro{uva~kata na nuklearna energija go zgolemi svoeto u~estvo vo 2004 godina na 11%, nasproti 0,8% vo 1971 godina, kako i obnovlivata energija (biomasi, geotermalna, son~eva, energija na veter i dr.) od 2,6% vo 1971 godina na 4,1% vo 2004 godina5. Naftata i derivatite najmnogu se zastapeni vo Albanija (u~estvo od 64,2% vo vkupnata potro{uva~ka), dodeka Romanija, 5 Izvor: International Energy Agency: Enegry Balances of OECD Countries 2003 - 2004, str. xvi.

8

Slova~ka i Hrvatska imaat zna~ajna zastapenost na prirodniot gas (u~estva od 35,8%, 32,9% i 29,3%, soodvetno vo vkupnata potro{uva~ka na oddelnite zemji), a pak kaj Bugarija, [vajcarija i Slova~ka vo golem stepen e zastapena potro{uva~kata na nuklearna energija (26,2%, 25% i 24,1%, soodvetno). Vo Republika Makedonija vo 2001 godina dominantni izvori na energija se jaglenot i naftata i naftenite derivati (so u~estva od 56,7% i 30,5%, soodvetno), dodeka od ostanatite vidovi na energija pogolema zastapenost ima ogrevnoto drvo (5,7%). Grafikon 2: Struktura na potro{uva~ka na energija po izvori na energija vo 2001 godina (vo%)

57

31

30

9

64

00

34

22

14

26

10

51

29

0

21

37

13

20

51

25

120

51

20

19

9

24

17

33

24

62

23

120

22

29

36

4

12

43

23

0

1

50

9

25

0%

10%20%

30%40%

50%

60%70%

80%

90%100%

Mak

edon

ija

Alb

anij

a

Bug

arij

a

Hrv

atsk

a

Slo

veni

ja

Srb

ija

i

Crn

a Go

ra

ê{

ka

Slo

va~k

a

Pol

ska

Rom

anij

a

Avs

trij

a

[va

jcar

ija

jaglen nafta priroden gas nuklearna energijahidroenergija biomasi biogasovi geotermalna energijason~eva energija energija od veter

Izvor: International Energy Agency; http://data.iea.org/.

Dominantni izvori na energija vo Republika Makedonija i vo 2004 godina se

jaglenot i naftata (so u~estva od 50,3% i 30,8%, soodvetno), a od ostanatite vidovi na energija ogrevnoto drvo (u~estvo od 6,2%)6.

Vo zavisnost od karakteristikite na ekonomiite i stepenot na efikasnost na

potro{uva~kata na energija, se sretnuva diverzificirana struktura na potro{uva~ka na energija po oddelni sektori. Vo 2001 godina vo Republika Makedonija golem del od vkupnata potro{uva~ka na energija otpa|a na industrijata (31,7%), potoa sledat doma}instvata i patniot soobra}aj (30,6% i 21,9%, soodvetno). Pogolem stepen na potro{uva~ka na energija za potrebite na industrijata realiziraat Bugarija i Romanija koi se visoko energointenzivni ekonomii, odnosno ekonomii so mala energetska efikasnost. Za razlika od niv, [vajcarija ima mala zastapenost na potro{uva~ka na energija vo industrijata, a zna~itelna zastapenost vo komercijalnite i javni uslugi i vo ostanatiot soobra}aj (pred s¢ èlezni~ki) od 15,9% i 8,5%, soodvetno, {to pretstavuva najvisoko nivo vo grupata na analizirani zemji.

6 Prethodni podatoci na Dràvniot zavod za statistika.

9

Grafikon 3: Struktura na potro{uva~ka na energija po dejnosti vo 2001 godina (vo%)

31,7

17,2

46

30,9 31,337,4 38,5 36,2 31,7

41,9

25,7 20,832,2

21,9

33,0

17,7

22,927,5 20,2 18,0

12,014,3

15,0

23,723,3

18,9

30,618,0 19,8

27,4 24,3

31,9

22,6 26,2 31,9 29,5 28,327,2 27,5

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Makedonija Albanija Bugarija Hrvatska Slovenija Srbija iCrna Gora

^e{ka Slova~ka Polska Romanija Avstrija [vajcarija Evropa,vkupno

industrija paten soobra}aj ostanat soobra}aj zemjodelstvo komercijalni i javni uslugi doma}instva ostanato

Izvor: International Energy Agency; http://data.iea.org/.

Potro{uva~kata na energija vo Republika Makedonija e tesno korelirana so

dinamikata na industriskoto proizvodstvo, {to se dol`i na visokoto u~estvo na industrijata vo vkupnata potro{uva~ka na energija. Taka, namalenata industriska aktivnost vo 2004 godina determinira{e pad na potro{uva~kata na energija, so {to se namali nejzinoto u~estvo vo vkupnata potro{uva~ka na energija (28,9%). Vo vtorata polovina na 2004 godina bea restartirani kapaciteti koi se golemi potro{uva~i na energija, {to dovede do intenzivirana ekonomska aktivnost vo zemjata i zgolemena potro{uva~ka na energija vo 2005 i 2006 godina (porast od 3,4% i 6,5%, soodvetno), {to upatuva na zgolemeno u~estvo na industrijata vo vkupnata potro{uva~ka na energija. Grafikon 4: Dinamika na bruto potro{uva~ka na energija i industrisko proizvodstvo7 (godi{ni stapki na promeni vo %) (koli~ina vo 103TJ - teraxul)

-3-2-1012345678

2003 2004 2005 2006

100

105

110

115

120

125

industrisko proizvodstvo (leva skala) bruto potro{uva~ka na energija (desna skala)

Napomena: Proekcija za 2006 godina. Izvor: Ministerstvo za ekonomija: Energetski bilansi na Republika Makedonija za 2004, 2005 i 2006 godina.

Zgolemenite potrebi za energija vo 2005 i 2006 godina, vo uslovi na nepromeneta

ponuda na energija od doma{ni izvori, determinira neohodnost za zadovoluvawe na potrebite za energija od uvoz. Pritoa, vo 2006 godina nastanaa promeni vo strukturata na bruto potro{uva~kata na energija vo nasoka na zgolemeno u~estvo na potro{enata energija od uvoz (za 4,7 procentni poeni vo odnos na prose~noto u~estvo vo periodot 2003-2005 godina), so {to toa dostigna 43,9%.

7 Proektiranite golemini treba da se zemat so odreden stepen na rezerva so ogled deka se mo`ni otstapuvawa (na pr. proektirana stapka na porast na bruto potro{uva~ka na energija za 2005 godina od 7,3%, a realizirana 3,4%).

10

Tabela 4: Bruto potro{uva~ka na energija (koli~ini vo 103TJ (teraxul)8)

2003 2004 2005 2006 2004/2003 2005/2004 2006/2005proekcija

BRUTO POTRO[UVA^KA 111,2 110,6 114,3 121,8 -0,5 3,4 6,5 sopstveno proizvodstvo 66,4 68,6 69,2 68,3 3,2 0,9 -1,3 uvoz 44,8 42,1 45,2 53,5 -6,1 7,4 18,5

struktura (vo %) 100,0 100,0 100,0 100,0 sopstveno proizvodstvo 59,7 62,0 60,5 56,1 2,3 -1,5 -4,4 uvoz 40,3 38,0 39,5 43,9 -2,3 1,5 4,4

koli~ini

ostvareno

razlika vo procentni poeni

stapki na promena na koli~ini (vo %)

Izvor: Ministerstvo za ekonomija: Energetski bilansi na Republika Makedonija za 2004, 2005 i 2006 godina; Ministerstvoto za ekonomija e nadle`na institucija za proekcijata na energetskite bilansi. Ostvaruvawata za 2003 godina se spored Energetskiot bilans za 2004 godina i sledstveno za 2005 godina spored Energetskiot bilans za 2006 godina; Presmetki se napraveni vo NBRM.

Sopstvenoto proizvodstvo na energija vo Republika Makedonija vo 2006 godina spored proekcijata, (koe vo koli~ini e pomalo za 1,3% vo sporedba so nivoto od 2005 godina) zadovoluva samo 56,1% od vkupnata potro{uva~ka na energija.

Analizata na bruto potro{uva~kata na energija po oddelni vidovi energenti od

aspekt na sopstveno proizvodstvo i uvozna zavisnost poka`uva deka potrebite od ogrevno drvo i geotermalna energija vo Republika Makedonija vo celost se zadovoluvaat od sopstveni izvori.

Kaj ostanatite energenti: naftenite derivati, elektri~nata energija i

jaglenot, sopstvenoto proizvodstvo ne e dovolno za da gi pokrie vkupnite potrebi na potro{uva~ite.

Kaj jaglenot, sopstvenoto proizvodstvo pokriva 98,4% od vkupnata

potro{uva~ka na jaglen vo periodot 2003-2006 godina. Jaglenot se smeta za glaven doma{en energetski resurs. Rezervite na jaglen glavno gi so~inuvaat mladi ligniti (meki kafeni jagleni) locirani vo pove}e jaglenosni baseni vo Republika Makedonija (Pelagoniski, Mariovski, Ki~evski, Prespanski, Katlanovski, Stru{ki, Tikve{ki, Del~evsko-peh~evsko-berovski, Skopski i Kumanovski). Vo eksploatacija se dva tipa rudnici za jaglen: prviot, vo sostav na rudarskoenergetskite kapaciteti vo Bitola i Oslomej, a vtoriot tip se rudnici za jaglen koi gi zadovoluvaat potrebite na industrijata i {irokata potro{uva~ka na jaglen kako gorivo. Jaglenot od rudnikot Suvodol (Pelagoniski reon) i od rudnikot Oslomej (Ki~evski reon) ima primarno zna~ewe vo doma{nite energetski resursi (pokriva 82% od vkupnoto prose~no proizvodstvo na elektri~na energija). Uvoznata komponenta na potro{uva~kata na jaglen koja glavo se odnesuva na oddelni vidovi pokalori~ni jagleni, vo periodot 2003-2006 godina vo prosek iznesuva samo 1,6%.

Od druga strana, uvoznata zavisnost na potro{uva~kata na naftenite derivati

i elektri~nata energija e povisoka i vo periodot 2003-2006 godina vo prosek iznesuva 21,1%, 21,3%, soodvetno. Republika Makedonija uvezuva surova nafta koja e osnovna surovina za proizvodstvo na nafteni derivati. Potoa, okolu 2/3 od proizvodstvoto na nafteni derivati se plasiraat na doma{niot pazar, a okolu 1/3 e nameneta za izvoz, vo celost vo sosedna Srbija i Crna Gora (od toa, 80% vo Kosovo i 20% vo Srbija). So toa,

8 Razli~nite vidovi energenti se izrazeni vo zaedni~ka edinica merka teraxul (TJ), kade (T) tera=10 12. 1 TJ = 4.1868 h 10-3 Gcal; 4.1868 h 10 4

Mtoe; 3.6 GWh , kade (G) giga = 109 ; (M) mega = 106; cal=kalorija; toe=ton ekvivalent na nafta i Wh e vat ~as. (Izvor: Dr`aven zavod za statistika: Energetski bilansi na Republika Makedonija 2001, str. 11).

11

dominanten energent koj Republika Makedonija go izvezuva se naftenite derivati (mazut, dizel gorivo i bezoloven benzin BMB-95).9 Isto taka, Republika Makedonija uvezuva i nafteni derivati koi ne se proizveduvaat vo zemjata, ili se nedovolni vo celost da gi zadovolat potrebite na potro{uva~ite.

Kaj elektri~nata energija, doma{noto proizvodstvo na elektri~na energija od

termo i hidro centralite obezbeduva 78,7% od prose~nata potro{uva~ka vo periodot 2003-2006 godina, a ostatokot se zadovoluva od uvoz. Va`no e da se napomene deka uvozot na elektri~na energija bele`i raste~ki trend i toa od 3,9 (103TJ) vo 2003 godina na 10,8 (103TJ) spored proekcijata za 2006 godina. Republika Makedonija uvezuva elektri~na energija od [vajcarija, Bugarija, Slovenija, Germanija i Srbija i Crna Gora (~ie u~estvo vo uvozot na elektri~na energija vo periodot januari-juni 2006 godina iznesuva 43,3%, 38,7%, 8,4%, 5,8% i 3,8%, soodvetno).

Potro{uva~kata na nafta, koks i priroden gas vo celost se obezbeduva od uvoz

so ogled deka ne postojat sopstveni izvori na ovie energenti vo Republika Makedonija. Od druga strana, so isklu~ok na naftata, potro{uva~kata na koks i priroden gas ima nezna~itelna zastapenost vo vkupnata potro{uva~ka na energija na Republika Makedonija.

9 Republika Makedonija izvezuva mali koli~ini na koks (od kamen jaglen), jaglen (treset) i nafteni gasovi.

12

Tabela 5: Sopstveno proizvodstvo, uvoz, izvoz i potro{uva~ka na oddelni vidovi na energija

2004/2003 2005/2004 2006/2005

1. Elektri~na energija a) proizvodstvo 22,6 22,4 23,3 21,4 -1,0 4,0 -8,1 - hidro 4,9 5,3 5,4 4,1 9,0 1,1 -24,5 - termo 17,7 17,1 17,9 17,4 -3,7 4,9 -3,1b) uvoz 3,9 4,4 6,0 10,8 13,8 35,1 80,0v) izvozg) potro{uva~ka (a+b-v) 26,5 23,8 26,8 24,3 29,3 25,6 32,2 26,4 1,2 9,2 10,0

2. Jaglen a) proizvodstvo 54,2 56,0 55,6 55,4 3,2 -0,6 -0,4b) uvoz 0,8 1,1 0,8 0,9 42,1 -27,8 11,5v) izvozg) potro{uva~ka (a+b-v) 55,0 57,0 56,4 56,3 3,8 -1,1 -0,2d) potro{uva~ka (a+b-v-termo)/* 37,2 33,5 40,0 36,1 38,5 33,7 38,9 32,0 7,4 -3,7 1,13. Koksa) proizvodstvob) uvoz 3,2 3,2 3,2 3,3 -0,9 -0,9 3,8v) izvozpotro{uva~ka (a+b-v) 3,2 2,9 3,2 2,9 3,2 2,8 3,3 2,7 -0,9 -0,9 3,8

4. Nafteni derivati/**a) proizvodstvo 34,5 33,8 40,2 42,7 -1,9 18,9 6,2b) uvoz 9,1 6,1 6,3 -32,7 3,6v) izvoz 9,4 8,9 13,1 -6,0 48,4

g) potro{uva~ka (a+b-v) 34,1 30,7 31,1 28,1 33,4 29,2 36,7 30,2 -9,0 7,5 10,0

5. Priroden gas a) proizvodstvob) uvoz 2,7 2,3 2,6 2,7 -16,8 14,1 3,5v) izvozg) potro{uva~ka 2,7 2,5 2,3 2,1 2,6 2,3 2,7 2,2 -16,8 14,1 3,5

6. Ogrevno drvo a) proizvodstvo 7,1 7,1 7,1 7,6 0,0 0,0 7,6b) uvozv) izvozg) potro{uva~ka (a+b-v) 7,1 6,4 7,1 6,4 7,1 6,2 7,6 6,3 0,0 0,0 7,6###### ###### ######7. Geotermalna energija 0,3 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3 -19,2 42,9 10,0BRUTO POTRO[UVA^KA 111,2 100,0 110,6 100,0 114,3 100,0 121,8 100,0 -0,5 3,4 6,5

2003 2004

ostvareni koli~ini vo 103 TJ

ostvareni koli~ini vo 103 TJ

struktura vo vkupna

potro{uva~ka (vo %)

struktura vo vkupna

potro{uva~ka (vo %)

stapki na promena na koli~ini (vo %)

2005 2006 proekcija

struktura vo vkupna

potro{uva~ka (vo %)

struktura vo vkupna

potro{uva~ka (vo %)

ostvareni koli~ini vo

103 TJ

proektirani koli~ini vo

103 TJ

*/ Presmetana e potro{uva~ka na jaglen bez delot koj se upotrebuva vo termocentralite za proizvodstvo na elektri~na energija. **/ Ne e oddelno prika`ana naftata koja se uvezuva za proizvodstvo na nafteni derivati. Izvor: Ministerstvo za ekonomija: Energetski bilansi na Republika Makedonija za 2004, 2005 i 2006 godina; kalkulacii napraveni vo NBRM.

Strukturnata analiza na bruto potro{uva~kata na energija po oddelni vidovi energenti poka`uva deka vo Republika Makedonija najzastapeni se: jaglenot, naftenite derivati i elektri~nata energija, ~ie prose~no u~estvo vo vkupnata potro{uva~ka vo periodot 2003-2006 godina iznesuva 88,4%. Od ostanatite vidovi energenti, ogrevnoto drvo ima pogolema zastapenost vo potro{uva~kata (u~estvo od 6,3%), dodeka u~estvoto na koksot, prirodniot gas i geotermalnata energija iznesuva 2,8%, 2,2% i 0,2%, soodvetno.

13

Grafikon 5: Struktura na prose~na potro{uva~ka na energija po vidovi energija vo periodot 2003-2006 godina (vo %)

elektri~na energija

25,0%

geotermalna

energija 0,2%

ogrevno drvo6,3%

priroden gas

2,2%

nafteni derivati

29,5%

koks 2,8%

jaglen33,8%

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija.

Analizata na potro{uva~kata na oddelni energenti po sektori poka`uva deka vo

potro{uva~kata na industrijata najmnogu se zastapeni elektri~nata energija i naftata i naftenite derivati, ~ie u~estvo vo 2004 godina iznesuva 33,8% i 28,8%, soodvetno. Analizirano od dinami~ki aspekt, potro{uva~kata na elektri~na energija go zgolemi strukturnoto u~estvo za 5,5 procentni poeni vo sporedba so 2001 godina.

Najzastapen energent vo potro{uva~kata na soobra}ajot se naftenite derivati,

so u~estvo od 99,5% (vo periodot 2001-2004 godina) vo vkupnata potro{uva~ka na energija na ovaa dejnost. Isto taka, najgolem del od potro{uva~kata na energija kaj ostanatite potro{uva~i (zemjodelstvoto i tercijarniot sektor) se odnesuva na naftenite derivati i elektri~nata energija (u~estvo od 50,9% i 29,7%, soodvetno vo 2004 godina). Analizirano od dinami~ki aspekt evidentna e reorientacija kon pogolema potro{uva~ka na nafteni derivati i jaglen, a pomala zastapenost na elektri~nata energija i biomasite.

Potro{uva~kata na energija na doma}instvata vo najgolem del bazira na

koristewe na elektri~na energija i ogrevno drvo (biomasi) ~ie u~estvo vo periodot 2001-2004 godina e stabilno i vo prosek iznesuva 50,8% i 31,6%, soodvetno. Za razlika od ostanatite ekonomski dejnosti, vo koi dominantno mesto vo potro{uva~kata imaat naftenite derivati, zastapenosta na ovoj energens vo potro{uva~kata na doma}instvata e mala i vo prosek iznesuva 7,9%.

14

Tabela 6: Struktura na potro{uva~ka na oddelni vidovi na energenti po sektori (vo%)

2001 2002 2003 2004

Potro{uva~ka vo industrijataVkupno 100,0 100,0 100,0 100,0

jaglen 20,1 14,4 18,3 17,1priroden gas 5,7 7,2 6,4 6,7nafta i nafteni produkti 28,2 33,8 28,5 28,8biomasi 0,3 0,2 0,2 0,4elektri~na energija 28,5 26,3 33,0 33,8toplinska energija 17,2 18,0 13,6 13,2

Potro{uva~ka vo soobra}ajotVkupno 100,0 100,0 100,0 100,0

nafteni produkti 99,5 99,5 99,5 99,5elektri~na energija 0,5 0,5 0,5 0,5

Ostanata potro{uva~kaVkupno 100,0 100,0 100,0 100,0

jaglen 0,8 1,0 2,2 5,4nafteni produkti 15,8 45,1 53,4 50,9biomasi 22,9 14,5 2,9 3,1geotermalna toplina 3,4 1,3 4,2 3,6elektri~na energija 48,4 32,1 30,1 29,7toplina 8,6 5,9 7,2 7,3

Potro{uva~ka od doma}instvaVkupno 100,0 100,0 100,0 100,0

jaglen 1,0 1,2 1,2 1,2nafteni produkti 7,8 8,0 7,6 8,1biomasi 32,0 31,0 31,6 31,7elektri~na energija 50,6 51,0 50,6 50,9toplina 8,7 8,8 9,0 8,1

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija: Energetski bilansi na Republika Makedonija za 2001, 2002, 2003 i 2004 godina; podatocite za 2003 i 2004 godina se preliminarni; Presmetki se napraveni vo NBRM; Dràvniot zavod za statistika e nadle`na institucija za izgotvuvawe na realiziranite energetski bilansi.

Vo natamo{niot del daden e pokompleksen osvrt na industrijata kako eden od dominantnite energointenzivni sektori koj beleì dinamika na zgolemena potro{uva~ka na energija.

Od aspekt na oddelnite industriski granki vo ramki na vkupnata potro{uva~ka

na energija od industrijata, najgolemi potro{uva~i na energija se industrijata za èlezo i ~elik i industrijata za grade`ni materijali, staklo i keramika. Ovie industriski granki beleàt zgolemeno u~estvo vo 2004 godina (54,2% i 22,6%, soodvetno, nasproti 44,8% i 13,1%, soodvetno, vo 1998 godina).

15

Tabela 7: Struktura na potro{uva~kata na energija na industriskite granki vo vkupnata potro{uva~ka na energija na industrijata (vo%)

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Vkupno industrija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Industrija za èlezo i ~elik 44,8 38,7 31,7 35,1 32,4 50,0 54,2Oboena metalurgija 11,9 16,1 16,5 15,0 14,4 3,9 0,2Hemiska industrija 1,9 3,8 1,5 2,4 2,7 2,4 2,3Industrija za grad. mat., staklo i keramika 13,1 15,6 20,7 25,2 27,5 23,2 22,6Industrija za eksploatacija na rudi 1,9 1,2 1,5 1,6 1,2 1,1 0,4Prehrambena industrija, pijalaci i tutun 8,5 9,4 15,1 9,3 10,1 9,6 9,0Tekstilna industrija i koàrstvo 6,7 6,8 5,4 5,0 4,7 4,1 3,9Industrija za hartija i pe~atewe 1,0 1,2 1,1 0,9 1,0 0,8 0,7Ostanata industrija 10,3 7,3 6,5 5,7 5,9 5,0 6,7

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija: Energetski bilansi na Republika Makedonija za 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 i 2004 godina; Presmetki se napraveni vo NBRM.

Najgolem potro{uva~ na elektri~na energija e industrijata za èlezo i ~elik (71,5% od vkupnata potro{uva~ka na energija na industrijata), a voedno e dominanten potro{uva~ na jaglen i priroden gas vo 2004 godina. Od druga strana, najgolem potro{uva~ na nafteni derivati e industrijata za grade`ni materijali, staklo i keramika (65,2%). Tabela 8: Struktura na potro{uva~kata na energija na industriskite granki vo vkupnata potro{uva~ka na energija na industrijata po vidovi na energija vo 2004 godina (vo%)

Jaglen, Lignit, Treset

Goriva od jaglen i lignit

Priro-den gas

Nafteni pro-

dukti

Drvo; Drveni

otpadoci

Elektri~na

energija

Toplinska

energija

Vkupno industrija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Industrija za èlezo i ~elik 100,0 89,6 94,1 18,7 2,8 71,5 9,6Oboena metalurgija 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,4 0,0Hemiska industrija 0,0 0,0 2,0 0,1 0,0 2,6 9,6Industrija za grad. mat., staklo i keramika 0,0 0,0 0,0 65,2 14,6 8,0 8,7Industrija za eksploatacija na rudi 0,0 0,0 0,0 0,7 1,8 0,5 0,0Prehrambena industrija, pijalaci i tutun 0,0 10,2 3,9 2,8 7,4 6,8 41,9Tekstilna industrija i koàrstvo 0,0 0,0 0,0 0,3 2,9 3,9 18,9Industrija za hartija i pe~atewe 0,0 0,0 0,0 0,0 1,3 0,6 3,7Ostanata industrija 0,0 0,3 0,0 12,1 69,2 5,7 7,6

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija: Energetski bilans na Republika Makedonija za 2004 godina; Presmetki se napraveni vo NBRM.

Pogolemiot del od industriskite granki svojata proizvodstvena aktivnost ja baziraat na potro{uva~ka na elektri~nata energija, so isklu~ok na industrijata za grade`ni materijali, staklo i keramika, koja glavno koristi nafta i nafteni derivati (u~estvo od 82,8% vo vkupnata potro{uva~ka na energija na ovaa granka).

16

Tabela 9: Struktura na potro{uva~kata na energija na oddelnite industriski granki po vidovi na energija vo 2004 godina (vo%)

Jaglen, Lignit, Treset

Goriva od jaglen i lignit

Priro-den gas

Nafteni pro-

dukti

Drvo; Drveni

otpadoci

Elektri~na

energija

Toplinska

energijavkupno

energija

Industrija za èlezo i ~elik 30,1 1,3 11,6 9,9 0,0 44,7 2,3 100,0Oboena metalurgija 0,0 0,0 0,0 30,3 0,0 68,8 1,0 100,0Hemiska industrija 0,0 0,0 5,8 1,3 0,0 38,3 54,5 100,0Industrija za grad. mat., staklo i keramika 0,0 0,0 0,0 82,8 0,3 11,9 5,0 100,0Industrija za eksploatacija na rudi 0,0 0,0 0,0 53,3 2,1 44,1 0,5 100,0Prehrambena industrija, pijalaci i tutun 0,0 0,9 2,9 8,9 0,3 25,5 61,4 100,0Tekstilna industrija i koàrstvo 0,0 0,0 0,0 2,0 0,3 33,7 64,0 100,0Industrija za hartija i pe~atewe 0,0 0,0 0,0 0,8 0,7 29,8 68,7 100,0Ostanata industrija 0,0 0,0 0,0 52,0 4,2 28,9 14,9 100,0

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija: Energetski bilans na Republika Makedonija za 2004 godina; Presmetki se napraveni vo NBRM.

Vo otsustvo na oficijalni podatoci za ostvarenata potro{uva~ka na energija vo

2005 godina od DZS, podatocite za dinamikata na industriskoto proizvodstvo (porast od 7% vo odnos na 2004 godina), a osobeno stapkite na porast na proizvodstvoto na osnovni metali i na proizvodstvoto na proizvodi od drugi nemetalni minerali (od 33,4% i 21,5%, soodvetno), koi se dve dominantni energointenzivni granki (u~estvo vo 2003 i 2004 godina od 73,2% i 76,8%, soodvetno, vo vkupnata potro{uva~ka na industrijata), upatuvaat na konstatacija deka vo 2005 godina e registriran natamo{en porast na potro{uva~kata na energija od strana na industrijata10. Dosega{nata realizacija na industriskoto proizvodstvo (vkupno i po oddelni granki) i na bruto doma{niot proizvod, kako i srednoro~nite proekcii na ovie varijabli upatuvaat na natamo{en porast na vkupnata potro{uva~ka na energija. 2. Vlijanie na porastot na cenite na oddelni energenti vrz bilansot na pla}awa

a) Ostvareni dvièwa Visokata uvozna zavisnost na doma{nata potro{uva~ka na energija pretstavuva

zna~aen eksteren faktor, koj ima soodvetni implikacii vrz bilansot na pla}awa. Visokata zastapenost na uvozni energenti vo potro{uva~kata na energija vo

Republika Makedonija determinira visoko u~estvo na uvozot na energija vo strukturata na vkupniot uvoz na stoki. Analizata od dinami~ki aspekt pokaùva deka vo 2003 i 2004 godina strukturnoto u~estvo na uvozot na energija11 vo vkupniot uvoz na stoki e stabilno i iznesuva 14,1% i 13,6%, soodvetno, dodeka vo 2005 godina i prvata polovina na 2006 godina e registrirano zgolemeno u~estvo koe dostigna 19,2% i 20%, soodvetno. Povisokiot uvoz na energija vo periodot januari-juni 2006 godina uslovi porast na uvozot na stoki (pridones od 43,6% od porastot na uvozot).

10 Spored podatoci na MEPSO vo periodot januari-maj 2006 godina, proizvodstvoto na elektri~na energija od termo i hidro centralite beleì porast od 26,8% i 26,4%, soodvetno vo sporedba so istiot period od prethodnata godina, a zgolemena potro{uva~ka e realizirana kaj site industriski kapaciteti od koi kaj dva od industrijata za èlezo i ~elik (prose~en porast od 26%) i eden od industrijata za grade`ni materijali, staklo i keramika (porast od 40%). 11 Se odnesuva na mineralni goriva, vkupno (tarifen broj 27).

17

Tabela 10: Uvoz na energija vo Republika Makedonija (vo milioni evra)

2003 2004 2005 I-VI.2005 I-VI.2006

vkupno vkupno vkupno

promena vo apsoluten iznos vo milioni evra

stapki na promena vo (%)

Uvoz na stoki na Republika Makedonija Vkupen uvoz na stoki 2.038,2 2.354,0 2.601,0 1.242,7 1.368,6 125,9 10,1 Uvoz na energija* 288,1 319,9 499,2 219,4 274,2 54,8 25,0 U~estvo na uvozot na energija vo vkupniot uvoz (vo %) 14,1 13,6 19,2 17,7 20,0 Pridones na uvozot na energija vo vkupniot porast na uvozot na stoki (vo %) 43,6

I-VI.2006/I-VI.2005

* Se odnesuva na mineralni goriva, vkupno (tarifen broj 27). Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija; Presmetki se napraveni vo Narodna banka na Republika Makedonija.

Konstatacijata za porastot na uvozot na energija bi bila parcijalna dokolku ne

se dade osvrt na stukturata na komponentite na energentite i dinamikata na cenite i na fizi~kiot obem.

Analizata od aspekt na komponentite na vkupniot uvoz na energija pokaùva deka naftata i naftenite derivati imaat dominantno u~estvo vo vkupniot uvoz na energija, koe vo periodot januari-juni 2006 godina iznesuva 73,8%. Od ostanatite energenti, zna~itelno e u~estvoto na elektri~nata energija, koe vo periodot januari-juni 2006 godina iznesuva 13,2%. Kaj ovaa kategorija e zabeleàno zgolemeno strukturno u~estvo vo 2005 godina i vo prvata polovina na 2006 godina determinirano od intenziviranata aktivnost na restartiranite energointenzivni kapaciteti (vo odnos na 2003 godina za 4,1 procenten poen i za 6,2 procentni poena, soodvetno). U~estvoto na naftenite gasovi i jaglenot vo periodot januari-juni 2006 godina iznesuva 6,0% i 4,9% soodvetno, na koksot 1,9%, a na ostanatite energenti 0,1%. Grafikon 6: Struktura na uvozot na energija vo periodot januari-juni 2006 godina (vo%)

koks1,9%

jaglen4,9%

nafteni gasovi6,0%

nafteni derivati

8,8%

elektri~na energija

13,2%

ostanato0,1%

surova nafta65,0%

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija; Presmetki se napraveni vo Narodna banka na Republika Makedonija.

So ogled na visokata zastapenost na naftata i naftenite derivati i na

elektri~nata energija vo strukturata na uvozot na energija i nivniot pridones za porastot na vkupniot uvoz na stoki, natamo{nata analiza od kvantitativen i vrednosen aspekt }e bide fokusirana samo na ovie energenti.

18

Realiziraniot uvoz na nafta, nafteni derivati i elektri~na energija vo periodot januari-juni 2006 godina vo iznos od 238,7 milioni evra (porast od 25,1% vo odnos na istiot period od prethodnata godina), ima{e soodvetno vlijanie vrz porastot na vkupniot uvoz na stoki na Republika Makedonija. Pritoa, 36,9% od porastot na vkupniot uvoz na stoki se dolì na zgolemeniot uvoz na nafta i nafteni derivati, a vo tie ramki zna~itelen e pridonesot na uvozot na surova nafta (41,8%). Imaj}i predvid deka uvezenite koli~ini na nafta vo odnos na periodot januari-juni 2005 godina ostanaa na istoto nivo, dodeka koli~inite na uvezeni nafteni derivati istovremeno ostvarija pad od 43,8%, proizleguva deka glavna determinanta za zgolemeniot uvoz e porastot na cenata na naftata i naftenite derivati na svetskite berzi, {to se reflektira vrz porast na fakti~kata uvozna cena na ovie energenti (cena po koja uvozot e realiziran) od 41,9% i 41,5%, soodvetno. Vo periodot januari-juni 2006 godina, realiziraniot uvoz na elektri~na enegrija vo iznos od 36,3 milioni evra, ostvari porast od 3,9% vo odnos na istiot period od prethodnata godina koj vo uslovi na pad na uvezenite koli~ini vo celost se dolì na porastot na cenata. Tabela 11: Pridones na uvozot na nafta, nafteni derivati i elektri~na energija vo porastot na vkupniot uvoz na stoki na Republika Makedonija

2003 2004 2005 I-VI.2005 I-VI.2006


promena vo apsoluten iznos vo milioni evra

stapki na promena vo

(%)

1.Uvoz na stoki na Republika Makedonija 2.038,2 2.354,0 2.601,0 1.242,7 1.368,6 125,9 10,1

2.Uvoz na energija 288,1 319,9 499,2 219,4 274,2 54,8 25,0

Nafta i nafteni derivati 221,3 240,8 384,1 155,9 202,4 46,5 29,8

surova nafta (vo mil. evra) 171,6 192,2 320,4 125,6 178,3 52,7 41,9

koli~ina vo toni 880.061,9 842.197,9 950.741,6 435.989,0 436.018,6 29,6 0,0

fakti~ka cena za 1 kg. 0,20 0,23 0,34 0,29 0,41 0,12 41,9

masla dobieni od nafta (vo mil. evra) 49,7 48,6 63,6 30,3 24,1 -6,2 -20,4

koli~ina vo toni 171.189,5 141.125,4 139.132,7 75.309,3 42.357,6 -32.951,7 -43,8fakti~ka cena za 1 kg. 0,29 0,34 0,46 0,40 0,57 0,17 41,5

Elektri~na energija (vo mil. evra) 20,2 31,7 55,7 34,9 36,3 1,4 3,9

koli~ina vo MWH * 841,3 984,9 31.755,7 1.053,1 955,3 -97,8 -9,3fakti~ka cena * 24,02 32,22 1,75 33,17 38,00 4,8 14,6

3. U~estvo vo vkupniot uvoz RM (vo%) 11,8 11,6 16,9 15,4 17,4

Nafta i nafteni derivati 10,9 10,2 14,8 12,5 14,8

surova nafta 8,4 8,2 12,3 10,1 13,0

masla dobieni od nafta 2,4 2,1 2,4 2,4 1,8 Elektri~na energija 1,0 1,3 2,1 2,8 2,7

4. Pridones vo porastot na uvozot na RM (vo%) 38,0

Nafta i nafteni derivati 36,9

surova nafta 41,8

masla dobieni od nafta -4,9 Elektri~na energija 1,1

I-VI.2006/I-VI.2005

*/ konstatirana e statisti~ka gre{ka vo 2005 godina. Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija, presmetki se napraveni vo Narodna banka na Republika Makedonija.

Od druga strana, treba da se ima predvid deka Republika Makedonija izvezuva

nafteni derivati ~ie u~estvo vo vkupniot izvoz vo 2003 i 2004 godina e relativno stabilno (5,4% i 4,2%, soodvetno), a vo 2005 godina i vo periodot januari-juni 2006 godina e ostvareno zgolemeno u~estvo (koe dostigna 7,7% i 7,9%, soodvetno, vo vkupniot izvoz na Republika Makedonija), {to vo celost se dolì na porastot na cenata na naftenite derivati. Pritoa, vo periodot januari-juni 2006 godina, izvozot na naftenite derivati be{e povisok za 37,7% vo odnos na istiot period od prethodnata godina, a negoviot pridones vo porastot na izvozot na stoki iznesuva{e 27,4%.

19

Tabela 12: Pridones na izvozot na nafteni derivati vo porastot na vkupniot izvoz na stoki na Republika Makedonija

2003 2004 2005 I-VI.2005 I-VI.2006


promena vo apsoluten iznos vo

milioni evrastapki na

promena vo (%)

1. Izvoz na stoki na Republika Makedonija 1.207,1 1.345,9 1.643,5 774,2 840,4 66,2 8,6 Izvoz na masla dobieni od nafta (vo mil.evra) 64,8 56,3 126,8 48,2 66,4 18,2 37,7 koli~ina vo toni 196.078,8 300.417,0 132.803,6 96.282,5 -36.521,1 -27,5 fakti~ka cena za 1 kg. 0,36 0,69 0,33 89,92. U~estvo na izvozot na masla dobieni od nafta vo vkupniot izvoz RM (vo%) 5,4 4,2 7,7 6,2 7,9

3. Pridones vo porastot na izvozot na RM (vo%) 27,4

I-VI.2006/I-VI.2005

Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija, presmetki se napraveni vo Narodna banka na Republika Makedonija.

Vo uslovi na zgolemeno u~estvo na uvozot na energija vo vkupniot uvoz na stoki, vo 2005 i vo periodot januari-juni 2006 godina ostvareno e vlo{uvawe na trgovskiot deficit vo razmenata na energija, pri {to negovoto u~estvo vo vkupniot trgovski deficit dostigna 38,3% i 38,8%, soodvetno (nasproti 26,9% i 25,5% vo 2003 i 2004 godina, soodvetno). Tabela 13: U~estvo na deficitot vo razmenata na energija, vo vkupniot trgovski deficit na Republika Makedonija

2003 2004 2005 I-VI.2005 I-VI.2006


promena vo apsoluten iznos vo

milioni evrastapki na

promena vo (%)

1. Izvoz na stoki na Republika Makedonija 1.207,1 1.345,9 1.643,5 774,2 840,4 66,2 8,6

Izvoz na energija 64,8 62,7 132,6 50,2 69,4 19,2 38,32. Uvoz na stoki na Republika Makedonija 2.038,2 2.354,0 2.601,0 1.242,7 1.368,6 125,9 10,1

Uvoz na energija 288,1 319,9 499,2 219,4 274,2 54,8 25,03. Trgovski deficit, vkupno -831,1 -1.008,0 -957,4 -468,5 -528,2 -59,6 12,7 Trgovski deficit, energija -223,3 -257,2 -366,6 -169,2 -204,8 -35,6 21,14. U~estvo na trgovskiot deficit na energija vo vkupniot trgovski deficit na RM (vo%) 26,9 25,5 38,3 36,1 38,8

I-VI.2006/I-VI.2005


b) Procenet efekt od porastot na cenata na naftata i naftenite derivati vrz trgovskiot deficit

So cel da se kvantificira efektot od porastot na cenata na naftata i naftenite derivati vrz trgovskiot deficit na Republika Makedonija vo periodot januari-juni 2006 godina, napraveni se 2 simulacii pod pretpostavka koga tekovnite koli~ini vo analiziraniot period bi se realizirale po prose~nite ceni od istiot period od 2004 i od 2005 godina. Pritoa, procenetiot efekt na stranata na uvozot na stoki, bi bil ponizok uvoz za 103,6 milioni evra (za 59,7 milioni evra spored vtorata simulacija), {to zna~i deka vo uslovi na nepromeneti ceni uvozot na nafta i nafteni derivati bi bil ponizok za 92,6 milioni evra i 11 milioni evra, soodvetno, (odnosno za 52,7 milioni evra i 7,1 milion evra, soodvetno spored vtorata simulacija).

20

Tabela 14: Procenet efekt od porastot na cenata na naftata i naftenite derivati vrz uvozot na stoki (vo milioni evra)

I-VI.2004 I-VI.2005 I-VI.2006 I-VI.2006 I-VI.2006 razlika razlika

vrednost na uvezena koli~ina vo I-VI.2006 po cena od I-VI.2004


so cena od I-VI.2004


surova nafta 81,4 125,6 178,3 85,7 125,6 -92,6 -52,7

koli~ina vo toni 414251,7 435989,0 436018,6

fakti~ka cena za 1 kg. 0,20 0,29 0,41 masla dobieni od nafta 22,2 30,3 24,1 13,1 17,0 -11,0 -7,1

koli~ina vo toni 72018,3 75309,3 42357,6 fakti~ka cena za 1 kg. 0,31 0,40 0,57

Vkupno 103,6 155,9 202,4 98,8 142,7 -103,6 -59,7 Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija, presmetki se napraveni vo Narodna banka na Republika Makedonija.

Dokolku se napravat istite simulacii na stranata na izvozot na stoki (izvezeni koli~ini na nafteni derivati vo periodot januari-juni 2006 godina vrednosno izrazeni po prose~ni ceni od istiot period od 2004 godina i od 2005 godina), vo toj slu~aj izvozot bi bil ponizok za 40,5 milioni evra (za 31,4 milioni evra spored vtorata varijanta). Tabela 15: Procenet efekt od porastot na cenata na naftenite derivati vrz izvozot na stoki (vo milioni evra)

I-VI.2004 I-VI.2005 I-VI.2006 razlika razlika





masla dobieni od nafta 17,5 48,2 66,4 26,0 35,0 -40,5 -31,4

koli~ina vo toni 64.942,7 132.803,6 96.282,5 fakti~ka cena za 1 kg 0,27 0,36 0,69


Imaj}i predvid deka porastot na cenata na naftata i na naftenite derivati na

svetskite berzi vlijae{e vo nasoka na porast na vrednosta na uvozot i izvozot na stoki, pri {to zgolemeniot izvoz na nafteni derivati delumno go kompenzira zgolemeniot uvoz na stoki, procenetiot neto efekt vrz saldoto na stokovnata razmena vo periodot januari-juni 2006 godina e prodlabo~en trgovski deficit za 63,1 milion evra (za 28,3 milioni evra spored vtorata varijanta). Vo vtorata polovina od godinata procenetiot efekt bi iznesuval okolu 75 milioni evra (po prvata varijanta).

21

Tabela 16: Procenet efekt od porastot na cenata na naftata i naftenite derivati vrz trgovskiot deficit na Republika Makedonija vo periodot januari-juni 2006 godina (vo milioni evra)

1. Uvoz na stoki na Republika Makedonija 1.368,6

a) Uvoz na nafta i nafteni dervati 202,4 b.1) Simuliran uvoz na nafta i nafteni derivati po ceni od I-VI-2004 98,8 b.2) Simuliran uvoz na nafta i nafteni derivati po ceni od I-VI-2005 142,7

v.1) procenet efekt (v.1=a-b.1) 103,6


2. Izvoz na stoki na Republika Makedonija 840,4

a) Izvoz na nafteni derivati 66,4 b.1) Simuliran izvoz na nafta i nafteni derivati po ceni od I-VI-2004 26,0 b.2) Simuliran izvoz na nafta i nafteni derivati po ceni od I-VI-2005 35,0



3. Trgovski deficit, vkupno -528,2

a) Trgovski deficit, nafta i nafteni derivati -136,0 b.1) Simuliran trgovski deficit na nafta i nafteni derivati po ceni od I-VI-2004 -72,8 b.2) Simuliran trgovski deficit na nafta i nafteni derivati po ceni od I-VI-2005 -107,7

v.1) procenet efekt (v.1=a-b.1) -63,1

v.2) procenet efekt (v.2=a-b.2) -28,34a). U~estvo na trgovskiot deficit na nafta i nafteni derivati vo vkupniot trgovski deficit (vo%) 25,7

4b.1) U~estvo na simuliran trgovski deficit na nafta i nafteni derivati po ceni od I-VI-2004 (vo%) 13,8

4b.2) U~estvo na simuliran trgovski deficit na nafta i nafteni derivati po ceni od I-VI-2005 (vo %) 20,4 v.1) procenet efekt (v.1=4a-4b.1) razlika vo procentni poeni -12,0 v.2) procenet efekt (v.2=4a-4b.2) razlika vo procentni poeni -5,4


v) Proektiran uvoz na energija za 2006 i 2007 godina Proekcijata na potrebnite devizni sredstva za pla}awe na uvozot na energija do

krajot na 2006 godina i za 2007 godina bazira na pretpostavkite za zgolemena potro{uva~ka na energija inicirana od intenziviranata proizvodstvena aktivnost vo zemjata, kako i povisokoto nivo na cenite na naftata i naftenite derivati na svetskite berzi.

Pri proekcijata na uvozot na energija koristeni se inputi od nekolku izvori: - anketa za planiran uvoz i izvoz na energija na najzna~ajni subjekti od

energetskiot sektor (realizirana od strana na NBRM za potrebite na proekcijata na bilansot na pla}awa);

- proekcii za dvi`ewata na cenite na naftata prezemeni od WEO ( World Economic

Outlook) i

22

- Energetski bilans na Republika Makedonija za 2006 godina12. So Anketata se opfateni tri subjekti nositeli na uvozot na energija vo

Republika Makedonija od koi dva subjekta se uvoznici na nafta i nafteni derivati i eden subjekt e uvoznik na elektri~na energija (okolu 90% poklopuvawe na odgovorite na ovie pretprijatija vo odnos na realiziraniot uvoz na energija13). So ogled na visokiot stepen na opfatenost, ovoj izvor na podatoci pretstavuva bazi~en input za izgotvuvawe na proekcijata za uvozot na energija.

Pri proekcijata na uvozot na energija za vtorata polovina na 2006 godina,

izgotveni se 4 scenarija: s 1. pri pretpostavka da se realizira proekcijata na Energetskiot bilans na

Republika Makedonija za 2006 godina14; s 2. pri pretpostavka da se realizira identi~en uvoz kako vo prvata polovina od

2006 godina; s 3. pri pretpostavka uvozot vo vtorata polovina da raste soglasno dinamikata na

porast realizirana vo 2005 godina (vtorata polovina vo odnos na prvata polovina od 2005 godina);

s 4. pri pretpostavka cenata na surovata nafta da dostigne 100$ za barel soglasno najavenite o~ekuvawa, a za ostanatite energenti predvideno e ostvaruvawe na koli~inite soglasno energetskiot bilans za 2006 godina vrednosno izrazeni po prose~nata cena od prvata polovina na 2006 godina, so isklu~ok na elektri~nata energija koja bazira na proekcijata soglasno Anketata.

Soglasno prvoto scenario, vo vtorata polovina treba da se realizira uvoz na

energija od 177 milioni evra, ({to e prose~en 2,5 mese~en uvoz realiziran vo prvata polovina na 2006 godina), so {to vkupniot uvoz na energija za 2006 godina bi iznesuval 452 miliona evra.

Spored vtoroto scenario vo vtorata polovina se o~ekuva da se realizira uvoz na

energija od 398 milioni evra i pritoa vkupniot uvoz na energija za 2006 godina bi dostignal 672 miliona evra (nadminuvawe na proekcijata od energetskiot bilans za 49%, {to glavno se dol`i na porastot na cenite15).

Dokolku se implementira dinamikata na porast na realiziraniot uvoz na

energija vo vtoroto polugodie vo sporedba so prvoto polugodie od prethodnata godina (kaj site vidovi energenti oddelno), toga{ vo vtorata polovina bi se realiziral uvoz od 364 milioni evra, a vkupniot uvoz na energija vo 2006 godina bi iznesuval 638 milioni evra (nadminuvawe na proekcijata od energetskiot bilans za 41%).

Spored ~etvrtoto scenario vkupniot uvoz vo vtorata polovina od 2005 godina bi

dostignal 411 milioni evra, so {to vkupniot uvoz vo 2006 godina bi iznesuval 685 milioni evra.

12 Energetskiot bilans na Republika Makedonija go izgotvuva Ministerstvoto za ekonomija vrz osnova na Anketa na proizvoditeli i potro{uva~i na energija. Se izgotvuva kon krajot na tekovnata godina, a se odnesuva za narednata godina. Dokumentot se dostavuva do Regulatornata komisija za energetika na Republika Makedonija za mislewe i po nego se vodi debata vo Stopanska komora na Makedonija. Go donesuva Vladata na Republika Makedonija i se objavuva vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija. 13 Ne sekoga{ postoi celosno poklopuvawe na podatocite za ostvaruvawata dobieni od anketiranite pretprijatija, so podatocite od oficijalnata statistika za nadvore{na trgovija. 14 Proekcijata na potrebni devizni sredstva za realizacija na uvozot na proektiranite koli~ini vo energetskiot bilans ne inkorporira promeni na ceni, odnosno bazira na tekovni ceni vo momentot na izgotvuvawe na energetskiot bilans. 15 Visokiot stepen na nadminuvawe na proekcijata na potrebni devizni sredstva za realizacija na energetskiot bilans se dol`i na faktot {to proektiranite vrednosti ne inkorporiraat promeni na ceni. Procentot na nadminuvawe na proekcijata za 2003, 2004 i 2005 godina iznesuva 16%, 33% i 55%, soodvetno.

23

Porastot na svetskite ceni na energijata e implementiran i vo oficijalnata proekcija usoglasena so Misijata na MMF spored koja uvozot na energija vo 2006 godina bi dostignal iznos od 674,9 milioni evra i na godi{na osnova bi bil povisok za 35,2%16. Tabela 17: Ostvaruvawe i proekcija na uvozot na energija

2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 I-VI. 2006ostvareno

c 1 c 2 c 3 c 4 c 1 c 2 c 3 c 4vo milioni

evra

Elektri~na energija 0,8 66,6 81,1 125,7 22,6 38,9 70,0 36,3 89 39 22 44 126 75 58 80Jaglen 14,3 21,1 17,1 16,6 18,2 19,0 25,6 13,4 3 19 13 13 17 32 27 27Koks 22,0 18,2 14,1 9,6 15,0 18,7 19,8 5,3 4 19 6 5 10 24 11 11Priroden gas 16,5 15,0 15,0 16,0 18,1 20,2 27,6 16,5 -1 20 20 17 16 37 36 33Nafta i naf. derivati 225,8 179,1 272,7 283,6 249,1 301,1 475,4 202,7 81 301 303 331 284 504 506 534Vkupno 279,4 300,1 399,9 451,5 323,1 397,9 618,4 274,2 177 398 364 411 452 672 638 685

vo milioni SAD dolari vo milioni SAD dolari vo milioni evra

VII-XII. 2006 vkupno 2006planirano soglasno Energetskite bilansi ostvareno proekcija proekcija

Izvor: Ministerstvo za ekonomija: Energetski bilansi za 2003, 2004, 2005 i 2006 godina; Dràven zavod za statistika i Narodna banka na Republika Makedonija.

Preliminarnata proekcija za uvozot na energija za 2007 godina izgotvena od

NBRM za celite na proekcijata na bilansot na pla}awa poso~uva deka vo uslovi na natamo{en porast na bruto doma{niot proizvod i na cenite na naftata i naftenite derivati 17uvozot na energija bi dostignal iznos od nad 800 milioni evra. Vakviot uvoz na energija zna~itelno bi go prodlabo~il trgovskiot deficit. Pokraj toa, negativni implikacii se o~ekuvaat vrz saldoto na uslugite (pred s¢ na transportnite uslugi) i vlo{uvawe na saldoto vo tekovnata smetka od bilansot na pla}awa. Finansiraweto na visokiot uvoz bi rezultiralo so porast na zadolènosta na privatniot sektor i zgolemena pobaruva~ka za devizi na devizniot pazar.

Sledstveno natamo{niot porast na svetskite ceni na naftata i naftenite

derivati vo uslovi na visoka uvozna energetska zavisnost, }e ima negativni implikacii vrz bilansot na pla}awa na Republika Makedonija. 3. Vlijanieto na cenite na energijata vrz inflacijata vo Republika Makedonija

Inflacijata vo Republika Makedonija ve}e edna decenija se odrùva na nisko i relativno stabilno nivo, pridonesuvaj}i za stabilen makroekonomski ambient i odr`liv ekonomski rast. Ostvaruvaweto na cenovnata stabilnost se sledi preku dvièweto na indeksot na tro{ocite na ìvotot, kako merka za stapkata na inflacija (po~nuvaj}i od 2000 godina, prethodno se slede{e preku indeksot na ceni na malo).

Od samata struktura na inflaciskiot indeks18, kako i vrz baza na presmetkata na pridonesot na pooddelnite kategorii pri {to doa|a do izraz i nivnata varijabilnost, se izdvojuvaat tri najzna~ajni kategorii koi vo najgolem del go determiniraat dvièweto na inflacijata, a toa se: ishranata, domuvaweto i soobra}ajnite sredstva i uslugi. Pritoa, moè da se konstatira deka vo najgolem broj slu~ai dvièweto na inflacijata e determinirano od promenite vo kategorijata ishrana, {to proizleguva od dominantnoto u~estvo na ovaa kategorija vo strukturata na inflaciskiot indeks (pove}e od edna tretina). Sledstveno, deflacijata vo 2004 godina (od 0,4%) i niskata stapka na inflacija vo 2005 godina (od 0,5%) registrirani vo uslovi na zna~itelen i kontinuiran porast na cenite na naftata i naftenite 16 Treba da se napomene deka proekcijata be{e izgotvena vo maj 2006 godina i bazirana na toga{nite proekcii za cenata na naftata i naftenite derivati. 17 Cena od 100$ za barel surova nafta. 18 Podatocite za strukturata na inflaciskiot indeks se dobieni od DZS.

24

derivati na svetskiot i doma{niot pazar, se dolàt na preovladuvaweto na efektot od poniskite ceni na proizvodite za ishrana (poto~no na zemjodelskite i prehranbenite proizvodi, poradi namaluvaweto na carinite na ovie proizvodi vo sklad so ~lenstvoto na Republika Makedonija vo STO). Od druga strana, vo prvata polovina na 2006 godina registrirana e prose~na stapka na inflacija od 3,1%, {to prvenstveno se dolì na povisokite tro{oci za cigari zaradi zgolemenata akciza i drugi dava~ki, povisokite ceni na ishranata, kako i povisokite ceni na naftenite derivati. Grafikon 7: Pridones na oddelnite komponenti na inflacijata vo vkupnata godi{na inflacija

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

98/1

98/3

99/1

99/3

00/1

00/3

01/1

01/3

02/1

02/3

03/1

03/3

04/1

04/3

05/1

05/3

06/1

Soobra}ajni sredstva i uslugi Ostanato

Ishrana Domuvawe

Vkupna inflacija

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija.

Efektite od promenite na cenite na razli~nite vidovi energija vo ramkite na inflaciskiot indeks delumno se odrazuvaat vo kategorijata domuvawe, a delumno vo kategorijata soobra}ajni sredstva i uslugi. Pritoa, zna~ajno e da se napomene deka vo samata struktura na inflaciskiot indeks energijata ima relativno malo u~estvo od 10,9%, od koi 8,3% se opfateni vo kategorijata domuvawe i se odnesuvaat na cvrstite goriva, naftata i gasot za doma}instva i elektri~nata energija za doma}instva, dodeka preostanatiot pomal del od 2,6% e opfaten vo kategorijata soobra}ajni sredstva i uslugi i se odnesuva na te~nite goriva (naftenite derivati). Od vkupnoto u~estvo na energentite vo inflaciskiot indeks (10,9%), najgolem del, ili 6,2% se odnesuvaat na u~estvoto na elektri~nata energija za doma}instvata.

Vo sklad so relativno niskoto u~estvo na cenite na energentite vo presmetkata na inflacijata vo Republika Makedonija (nasproti visokoto u~estvo na cenite na proizvodite za ishrana), ne moè da se o~ekuva nivno pozna~itelno vlijanie vrz dvièweto na inflacijata, posebno vo uslovi na zna~ajni promeni vo cenite na proizvodite za ishrana. Pritoa, treba da se ima predvid relativno stabilnoto nivo na cenite na elektri~nata energija za doma}instvata, kako dominanten energent, koi se administrativno regulirani i se nepromeneti od juli 2003 godina.

25

Grafikon 8: Ceni na elektri~nata energija za doma}instva vo Republika Makedonija* (denari za kilovat ~as potro{ena elektri~na energija)

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00??

?.95

???.

95

???.

96

???.

96

???.

97

???.

97

???.

98

???.

98

???.

99

???.

99

???.

00

???.

00

???.

01

???.

01

???.

02

???.

02

???.

03

???.

03

???.

04

???.

04

???.

05

???.

05

???.

06

Elektri~na energija dnevna Elektri~na energija no}na Elektri~na energija prose~na

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija. * Vo periodot do 2000 godina vaè{e praktikata na usoglasuvawe na cenite na elektri~nata energija vo sklad so sezonski razli~nata potro{uva~ka, odnosno poniska cena vo letniot period (od april do septemvri) i povisoka cena vo zimskiot period (od oktomvri do mart).

Limitiranoto vlijanie na cenite na energijata vrz inflacijata se potvrduva i preku analiza na dvièweto na cenite na naftenite derivati na doma{niot pazar i na cenite na surovata nafta na svetskiot pazar. Imeno, od po~etokot na 1999 godina cenite na proizvodstvoto i prometot so nafta i nafteni derivati na doma{niot pazar na sekoi dve nedeli se usoglasuvaat so dvièweto na svetskite ceni, a od po~etokot na 2004 godina ovaa aktivnost e prenesena vo nadle`nost na Regulatornata komisija za energetika na Republika Makedonija, koja donesuva Metodologija za formirawe na cenite na oddelni vidovi energija. Sledstveno, doma{nite ceni na ovoj energent vo golema merka gi sledat svetskite dvièwa, koi ostvarija zna~itelen porast vo 2004, 2005 i prvata polovina na 2006 godina, {to moè da se vidi i na sledniot grafikon. Grafikon 9: Dvièwe na doma{nite ceni na naftenite derivati (denari za litar) i svetskite ceni na naftata (SAD dolari za barel)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

???.

95??

?.95

???.

96??

?.96

???.

97??

?.97

???.

98??

?.98

???.

99??

?.99

???.

00??

?.00

???.

01??

?.01

???.

02??

?.02

???.

03??

?.03

???.

04??

?.04

???.

05??

?.05

???.

06

Svetski ceni na nafta (USD za barel)

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

70,00

80,00

???.

95??

?.95

???.

96??

?.96

???.

97??

?.97

???.

98??

?.98

???.

99??

?.99

???.

00??

?.00

???.

01??

?.01

???.

02??

?.02

???.

03??

?.03

???.

04??

?.04

???.

05??

?.05

???.

06

nafta za doma}instvo Motoren benzin ,86okMotoren benzin, 98 ok Bezoloven benzin ,BMB 95Plinsko maslo D-2 LPG plin za koli

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija i The Energy Information Administration (EIA) - Statistical Agency of the U.S. Department of Energy.

Povrzanosta na doma{nite ceni na naftenite derivati so svetskite ceni na naftata isto taka moè da se voo~i dokolku se analizira dvièweto na indeksot na cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi19. Toj go odrazuva dvièweto na 19 Ovoj indeks ne e pokazatel za inflacijata vo Republika Makedonija i ne pretstavuva vode~ki indikator za inflacijata, iako toa go sugerira ekonomskata teorija. Mo`no objasnuvawe za pri~inata zo{to porastot na

26

cenite na doma{nite proizvoditeli, vklu~itelno i na cenite na proizvoditelite na nafteni derivati (rafineriskite ceni na OKTA). Rafineriskite ceni na naftenite derivati, isto kako i maloproda`nite ceni na naftenite derivati, se predmet na dvonedelno usoglasuvawe so dvièweto na svetskite ceni, so taa razlika {to maloproda`nite ceni vleguvaat vo presmetkata na inflacijata, a rafineriskite ceni vo presmetkata na indeksot na proizvodstvenite ceni. Vo ramkite na ovoj indeks, cenite na proizvoditelite na energija se povisoki za 11,8% vo 2005 godina i za 17,9% vo prvata polovina na 2006 godina, pri {to rafineriskite ceni na naftenite derivati beleàt zna~itelen porast od 32,7%, odnosno 34,5%, soodvetno.

Grafikon 10: Dvièwe na proizvodstvenite ceni (indeksi, period/ist period od prethodna godina)

70

80

90

100

110

120

130

140

150

160

I.200

4 II III IV V VI

VII

VIII IX X XI

XII

I.200

5 II III IV V VI

VII

VIII IX X XI

XII

I.200

6 II III IV V VI

Ceni naproizvoditelina industriskiproizvodi,vkupno

Ceni naproizvoditelitena energija

Ceni naproizvoditelitena nafteniderivati

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija.

Analizite pokaùvaat deka porastot na svetskite ceni na naftata ima odraz vrz cenite na naftenite derivati vo Republika Makedonija, no poradi nivnoto relativno malo u~estvo vo presmetkata na inflaciskiot indeks (samo 2,9%), nivniot efekt vrz inflacijata se relativizira, odnosno vo celost (vo 2004 godina) ili delumno (vo 2005 godina) se neutralizira so efektot od padot na cenite na proizvodite za ishrana. Vo prvata polovina na 2006 godina, efektot od povisokite ceni na naftenite derivati vrz inflacijata e zabeleìtelen (pridones vo porastot na inflacijata od 19%) vo uslovi na intenziven porast na cenite na naftata na svetskite berzi, soodvetno prilagoduvawe na doma{nite ceni na naftenite derivati i otsustvo na dvièwa vo inflaciskiot indeks koi bi go neutralizirale ovoj efekt ({to be{e karakteristi~no za prethodnite dve godini). Dvièweto na inflacijata do krajot na 2006 godina vo golema merka }e bide determinirano od zgolemenite ceni na elektri~nata energija od 01.09.2006 godina, pri {to ostanuva neizvesnosta za efektot od dvièweto na cenite na naftata na svetskite berzi.

proizvodstvenite ceni ne se reflektira vo porast na inflacijata kaj nas bi bilo namaluvaweto na profitnata margina na trgovcite na malo, koi i pokraj zgolemenite nabavni ceni ne gi zgolemuvaat maloproda`nite ceni, kako i poradi efektot na supstitucija na poskapite doma{ni proizvodi so poevtini uvozni proizvodi od strana na potro{uva~ite.

27

Zaklu~ok

Energetskite resursi pretstavuvaat zna~aen faktor za razvojot na ekonomijata. Vo Republika Makedonija, doma{nite resursi na energija se ograni~eni i nedovolni za zadovoluvawe na raste~kite potrebi na proizvodstvoto i {irokata potro{uva~ka, pri {to postoi celosna zavisnost od uvoz na surova nafta, gas i koks, i delumna uvozna zavisnost od nafteni derivati, elektri~na energija i jaglen. Zgolemenite potrebi za energija inicirani od intenziviranata ekonomska aktivnost vo zemjata, vo uslovi na nepromeneta ponuda na doma{ni izvori na energija, neizbe`no se zadovoleni od uvoz.

Visokata uvozna zavisnost na doma{nata potro{uva~ka na energija vo uslovi na intenziven porast na cenite na naftata i naftenite derivati na svetskite berzi pretstavuva zna~aen eksteren faktor koj ima negativni implikacii vrz bilansot na pla}awa. Taka, efektot od povisokite ceni na naftata i naftenite derivati koj se po~uvstvuva vo vtorata polovina na 2004 godina, zna~itelno se intenzivira{e vo 2005 i 2006 godina. Pritoa, cenovniot efekt vo 2005 godina iznesuva{e 79 milioni evra, odnosno porastot na cenata na naftata i naftenite derivati go prodlabo~i za ovoj iznos trgovskiot deficit, {to dovede do zgolemuvawe na negovoto u~estvo vo BDP za 1,6 procentni poeni, koe dostigna 18,4%. So ogled na natamo{niot porast na cenite vo 2006 godina negativniot efekt bi bil poizrazen i bi dostignal okolu 140 milioni evra (63 milioni evra vo prvata polovina od godinata). Natamo{niot porast na cenite na energijata kako i srednoro~nite makroekonomski proekcii upatuvaat na natamo{en porast na uvozot i trgovskiot deficit.. Pokraj toa, negativni implikacii se o~ekuvaat vrz saldoto na uslugite (pred s¢ na transportnite uslugi) i vlo{uvawe na saldoto vo tekovnata smetka od bilansot na pla}awa. Finansiraweto na visokiot uvoz bi rezultiralo so porast na zadol`enosta na privatniot sektor i zgolemena pobaruva~ka za devizi na devizniot pazar.

Pokraj toa, porastot na cenite na energijata ima{e negativen efekt vrz

inflacijata vo prvata polovina od 2006 godina (pridones vo porastot na inflacijata od 19%) vo uslovi na otsustvo na obratni dvi`ewa kaj ostanatite komponenti na inflaciskiot indeks koi bi go neutralizirale ovoj efekt ({to be{e karakteristi~no za prethodnite dve godini). Imeno, vo 2004 i 2005 godina, zaradi relativno niskoto u~estvo na cenite na energentite vo presmetkata na inflacijata od samo 2,9%, (nasproti visokoto u~estvo na cenite na proizvodite za ishrana) i pokraj evidentniot odraz na porastot na svetskite ceni na naftata vrz doma{nite ceni na naftenite derivati, nivniot efekt vrz vrz inflacijata, vo celost (vo 2004 godina) ili delumno (vo 2005 godina) be{e neutraliziran so efektot od padot na cenite na proizvodite za ishrana.

Sledstveno, natamo{niot porast na svetskite ceni na energijata vo uslovi na

visok stepen na uvozna energetska zavisnost na makedonskata ekonomija, }e ima dramati~ni reperkusii vrz bilansot na pla}awa, inflacijata i vkupniot razvoj na zemjata.

28

Koristena literatura 1. Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija: "Energetski bilansi na Republika Makedonija, 1998 godina, Skopje, 2001 godina; "Energetski bilansi na Republika Makedonija, 1999 godina, Skopje, 2001 godina; "Energetski bilansi na Republika Makedonija, 2000, Skopje, 2002 godina; "Energetski bilansi na Republika Makedonija, 2001", Skopje, 2003 godina i "Energetski bilansi na Republika Makedonija, 2002"; Skopje, 2004 godina; 2. Ministerstvo za ekonomija: Energetski bilansi na Republika Makedonija za 2003, 2004, 2005 i 2006 godina; 3. MANU: "Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, razvoj i modernizacija", Skopje, 1997 godina; 4. MANU: "Strategija za razvoj na energetskiot sektor na Republika Makedonija", Skopje, 2000 godina; 5. Ministerstvo za `ivotna sredina: "Prv nacionalen izve{taj na Republika Makedonija kon Ramkovnata konvencija na Obedinetite Nacii", Skopje, 2003 godina; 6. "Osnovni tehni~ki podatoci za AD ELEM - Elektrani na Makedonija", 2005 godina; 7. Makedonska energetska asocijacija (MEA); MEA info, br.1/2006; 8. USAID:"Energy Efficiency Strategy of Macedonia", December, 2003; 9. International Enegry Agency:Energy Statistics and Energy Balances of Non-OECD countries 2002-2003; 10. International Enegry Agency:Energy Statistics and Energy Balances of OECD countries 2003-2004; 11. Drugi izve{tai i materijali.

Raboten materijal br.12 ANALIZA na energetskata potro{uva ...

Documents

Transcript of Raboten materijal br.12 ANALIZA na energetskata potro{uva ...