RAZVITOK NA DANOCITE NA POTRO[UVA^KA

Teoretski pristapi

Sovremenata finansiska teorija im posvetuva naglaseno

vnimanie ne samo na tasno finansiskite tuku i na ekonomskite i

socijalnite efekti na javnite finansii i na funkciite na oddelnite fiskalni

instrumenti, pred se na danocite, pridonesite i drugite vidovi javni

prihodi, kako i nastavnikot astrukturata i namenata na javnite

rashodi, na buxetskata politika vo nejzinata konjukturna i strukturna

uloga vo stopanstvoto i vo socijalnata sfera.

Koncepcijata na fiskalnata politika vo sovremenata

makroekonomska teorija svoite koreni gi ima vo krupnite

kvantitativni i strukturni promeni na javniot sektor {to nastanaa so

porastot na dr`avniot a vo tie ramki i na fiskalniot intervencionizam

vo stopanstvoto i vo socijalnite odnosi, {to dovede do novi i obemni

javni rashodi, do zgolemuvawe na fiskalnata presija i do

pro{iruvawe na praktikata na deficitno finansirawe na dr`avata i

sozdavawe na hroni~ni buxetski deficiti. Do eskalacija na javniot

sektor dojde osobeno vo tekot na Golemata depresija vo triesetite

godini, vo tekot na Vtorata svetska vojna i vo periodot na relatovniot

prosperitet po vojnata, pridru`en od sfa}awa za dr`ava na

blagosostojba vo razvienite zemji no i vo vrska so sovladuvaweto na

tekovnite i na drugite ekonomski i politi~ki sprotivnosti vo

sovremenoto op{testvo.

Vo takvi uslovi fiskalnata teorija i makroekonomskata analiza

svojot interes go iska`uvaat vo prv red, za dano~nata struktura, za

karakterot i goleminata na oddelnite vidovi javni prihodi, za visinata

na vkupnoto fiakalno optovaruvawe na op{testvenoit proizvod i za

efektite {to gi predizvikuvaat danocite i drugite prihodi na dr`avata i

nejzinite institucii na {tedeweto (akumulacija) investiciite i

vrabotuvawe, na lokacijata na resursite i na redistribucijata na

dohodot {to nastanuva po dejstvo na fiskalniot mehanizam.

Vo ponovite programi na pogolem broj zemji te`i{teto se

pove}e se stava na implikaciite {to gi induciraat fiskalnite merki na

mikroekonomski plan, na efikasnosta i komponentnosta na

stopanskite subjekti, kako i na funkciite na fiskalniot sektor vo

procesite na strukturnoto prisposobuvawe i na me”unarodnata

kompetitivnost.

Glavni karakteristiki na dano~nite sistemi i na

danocite na potro{uva~ka

Evolucijata na dano~nite sistemi na razvienite zemji e

obele`ana so tendedncii kon relativno izedna~uvawe odnosno

pribli`uvawe na nivnata osnovna struktura i karakteristikite na

glavnite vidovi danoci koi ja so~inuvaat.

Kako generalen trend na promeni na fiskalnata teorija i

makroekonomskata analizaza se naglasija slednite pra{awa:

dano~nata struktura, visinata na oddelnividovi fiskalni prihodi i

raspredelbata na op{testveniot proizvod od aspekt na vkupnoto

fiskalno optovaruvawe.

Ponatamu vlijanieto na ekonomskite efekti od odano~uvaweto,

posebno vlijanijata vrz pravcite i strukturata na investiraweto,

vrabotenosta, dvojnoto odano~uvawe i sli~no.

Vo koncepcijata na modelot na moderniot dano~en sistem prva

glavna karakteristika vo site sovremeni dano~ni sistemi so pazarna

ekonomija e prisustvoto na ~etiri osnovni kategorii danoci:

- Danoci so koi se optovaruva dohodot na fizi~kite i pravnite

lica;

- Danoci so koi se optovaruva potro{uva~kata (prometot) na

proizvodi i uslugi;

- Danoci {to se naplatuvaat na imotot;

- Danoci {to se naplatuvaat vo vid na pridonesi za socijalno

osiguruvawe.

Osven ovie glavni kategorii danoci, kako javni prihodi se

sre}avaat, vo site dano~ni sistemi, i razni drugi vidovi javni dava~ki

koi se naplatuvaat vo polza na dr`avata ili na lokalnata vlast. Takvi

vidovi javni prihodi se, na primer, razni komunalni danoci i

nadomestoci i sli~no.

Relativnoto zna~ewe na sekoja kategorija od spomenatite

danoci, mereno so u~estvoto na prihodite {to se ostvaruvaat od niv

vo vkupniot iznos na javnite prihodi, varira, pove}e ili pomalku, vo

oddelni zemji, zavisno od toa dali te`i{teto na fiskalnoto

optovaruvawe se stava pove}e vrz odano~uvaweto na dohodot ili

vrz odano~uvaweto na potro{uva~kata. Me”utoa, vo site sistemi od

danocite na dohodot, danocite na potro{uva~kata i od pridonesite

za socijalno osiguruvawe se formira, kako {to be{e re~eno,

najgolemiot del, ili okolu 90%, od vkupnite javni prihodi.

Prihodite od odano~uvaweto na imotot zazemaat, vo vkupniot

iznos na javnite prihodi {to gi naplatuva sovremenata dr`ava,

relativno skromno mesto (vo najgolem broj zemji- ne pove}e od

5%).

Vtora karakteristika na sovremenite dano~ni sistemi e

konstatiraniot stalen porast na u~estvoto na globalnoto fiskalno

optovaruvawe so odnosot pome”u vkupnite fiskalni prihodi i

op{testveniot proizvod.

Po~nuvaj}i od 1965 godina koga vo zemjite ~lenki na OECD

dano~noto optovaruvawe iznesuva{e 26,7%, vo 1988 godina toa

u~estvo iznesuva{e 38,4% i se do 1994 ostanuva 38,48% t.e. e

zabele`an porast od 12 procentni poeni vo interval od okolu dve

dececnii.

Vkupnite dano~ni prihodi vo procent od op{testveniot proizvod

(GDP)

1965 1975

1985 1988 1994

1. Zemji-~lenki na OECD 26,7 32,7 36,9

38,4 38,3

2. Zemji-~lenki na EU 27,2 33,4 39,4

40,8 42,5

Izvor: Revenue Statistics 1965-1989, OECD Paris,1990, str.71

Po oddelni zemji visinata na vkupnoto dano~no optovaruvawe

posebno varira: od okolu 30% vo SAD, vo Japonija i [vajcarija okolu

32% i vo [vedska i Danska okolu 50b%.

Tretata glavna karakteristika na sovremenite dano~ni sistemi

se sostoi vi pomestuvawe na dominantnoto u~estvo na

neposrednite danoci (personalniot danok na dohod, prihodite od

socijalnoto osiguruvawe, so relativno konstantno u~estvo na

danokot na profit na korporaciite) vo dano~nite strukturi kon

te`i{teto na posrednite danoci (danok na dodadena vrednost-VAT i

akcizi) {to se izrazuva niz pro{iruvawe na dano~nata osnova so

ednovremeno eliminirawe na izzemawata i osloboduvawata od

obvrskata za pla}awe danok na promet.

Vakviot trend na promeni vo sovremenite dano~ni sistemi

proizleguva od pogolema ekonomska neutralnost na danocite na

potro{uva~ka vo sporedba so danocite {to se naplatuvaat vrz

dohodot na korporaciite i fizi~kite lica koi imaat poizrazeno

destimulativno dejstvo vrz {tedeweto i formiraweto na kapitalot.

Vo sovremenite dano~ni sistemi, kako i vo fiskalnata teorija,

postojano se insistira na na~eloto na ednostavnosta na dano~niot

sistem od aspekt na: mo`nostiote za efikasna primena,

smaluvaweto na tro{ocite na dano~nata administracija i

podnoslivosta na dano~nite obvrznici. Toa {to eden dano~en

sistem go pravi kompliciran, skap i neefikasen se odnesuva na

brojot i karakterot na dano~nite osloboduvawa, olesnuvawa i

stimulacii vrzani za socijalni, ekonomski, li~ni i drugi uslovi pri

personalizacijata na dano~nata obvrska za sekoj konkreten

obvrznik. Sli~ni efekti ima primenata na ras~leneti i slo`eni skali na

dano~nata proigresija, a kaj posrednite danoci, koristaweto na

pogolem broj proporcionalni dano~ni stapki, diferencirani po vidovi

proizvodi. Zatoa, se pove}e se prifa}aat re{enija zaz

poednostavuvawe na dano~nata progresija, so namaluvawe na

brojot dano~nite ceduli (tran{i) i stapki so po{iroka upotreba na

proporcionalnoto odano~uvawe.

Se poizrazena karakteristika na sovremenite dano~ni sistemi e

potenciraweto na onie elementi vo fiskalnata struktura i politika koi

se vklopuvaat vo ekonomskata politika za stimulirawe na

{tedeweto, investiciite i vrabotuvaweto preku deluvaweto vrz

ponudata, namesto prenaglasenoto koncentirawe na merkite so koi

se dejstvuva na pobaruva~kata. Merkite na fiskalnata politika se

naso~eni kon otstranuvawe na elementite koi ja naru{uvaat

efikasnosta na pazarnite odnosi i go deestimuliraat zgolemuvaweto

na ponudata.

OBLICI NA DANOCI NA POTRO[UVA^KA

Za odano~uvawe na potro{uva~ka se zboruva toga{ koga se

pla}a danok na onoj del na dohod koj se tro{i zaa kupuvawe

(nabavka na proizvodi i uslugi).

Spored toa odano~uvawe so primena na tie danoci se izzema

onoj del na dohod koj e za{tedeen ili e investiran toa so drugi

zborovi e ka`ano deka tie danoci na promet na stoki i uslugi se

smetaat glavno:

- Danok na promet na proizviodi i uslugi

- Danok na dodadena vrednost

- Danok na specifi~ni stoki i uslugi ili akcizi

- Carini i drugi carinski dava~ki.

Vo ovaa grupa spa”aat i nekoi vidovi danoci na

potro{uva~kata koi se vo primena relativno retki kako {to se

prihodite od fiskalni monopololi, izvozni carini ili taksi, razni taksi na

me”unaroden promet i transakcii i drugo.

Danok na promet na proizvodi i uslugi

Od site danoci na potro{uva~ka vo dano~nata struktura na

pove}eto sovremeni dr`avi danokot na promet zazema vode~ko

mesto po finansiskoto zna~ewe i ekonomskata i socijalnata funkcija.

Postojat pove}e oblici na danok na promet na proizvodni

uslugi. Spored na~inot na naplata mo`e da se javi kako:

- Sefazen ili pove}e fazen danok na promet na proizvodi i

uslugi

- Ednofazen danok na promet na proizvodi i uslugi

Vo najgolem broj slu~ai danok na promet na proizvodi i uslugi

se karakterizira so slednite obele`ja:

- Danokot na promet na proizvodi i uslugi e monofazen danok

i skoro sosema se sobira vo maloproda`bata od finalnite

potro{uva~i, odnosno gra”anite

- Danokot se presmetuva i pla}a vo poslednata fazaa na

prometot

- Dano~en obvrznik vo najgolem slu~ai e trgovskoto

pretprijatie

- Danokot na promet go pla}a kupuva~ot na proizvodot-

krajniot potro{uva~

- Dano~na osnova na danokot na promet i uslugi e cenata na

proizvodot odnosno iznosot na izvr{enata usluga koja vo

sebe ne sodr`i danok na promet

- Stapkite na danok na promet se proporcionalni

- Deneska skoro vo site zemji danokot na promet na stoki i

uslugi e zamenet so danokot na dodadena vrednost.

Danok na dodadena vrednost

Danok na dodadena vrednost vo sovremenite dano~ni sistemi

na razvieni zemji i na zemjite vo razvoj dobiva prednost vo odnos na

drugite oblici na danok na promet.

Odano~uvaweto na prometot, odnosno na potro{uva~kata na

stoki i uslugi denes se vr{i vo najgolem broj dano~ni sistemi preku

danokot na dodadena vrednost.

Karakteristikite na danokot na dodadena vrednost vo glavno

se:

- Danokot na dodadedna vrednost se presmetuva i napla}a

sukcesivno, vo tekot na proizvodstvoto i razmenata,

odnosno vo sekoja prometna faza niz koja pominuva nekoj

proizvod i ja tovari samo dodadenata vrednost ostvarena vo

sekoja faza (neto-vrednosta). Spored danojkot na

dodadedna vrednost po pravilo se opfa}aat site transakcii

od proizvodstvoto do trgovijata i po princip site stoki i uslugi

- Danokot na dodadena vrednost pretstavuva sefazen danok

na promet, no bez komulirawe na dano~niot efekt od fazaa

vo faza zatoa {to se napla}a samo na novododadenata

vrednost na proizvodite i uslugite na soodvetnata faza,

poradi {to se narekuva u{te i sefazen neto-danok na promet

- Obvrznik na danokot na dodadena vrednost e sekoe fizi~ko i

pravno lice {to se zanimava so stopanska aktivnost za

proizvodstvo i promet na uslugi koi podle`at na

odano~uvawe

- Kako dano~na osnovica kaj danokot na dodadena vreddnost

se zema iznosot na dodadenata vrednost {to se formira vo

soodvetnata faza

- Dano~nite stapki se proporcionalni vo site zemji. Izvezenite

stoki i izvr{enite uslugi vo stranstvo ne podle`at na

odano~uvawe

- Uvoznite stoki podle`at na odano~uvawe so danokot na

dodadedna vrednost , po pravilo na granicata pri uvozot

- Kaj primenata kaj danokot na dodadena vrednost kako

sovremen oblik na odano~uvawe vo najgolem broj slu~ai se

predvideni dano~ni osloboduvawa.

Razliki vo odano~uvaweto na potro{uva~kata

so danokot na promet na proizvodi i uslugi i

danokot na dodadena vrednost

Vo prethodnite dve to~ki e naglasen na~inot na odano~uvawe

na potro{uva~kata so danok na promet na proizvodi i uslugi a vo

nekoi zemji potro{uva~kata se odano~uva so danok na dodadena

vrednost.

I pokraj toa {to so dvata oblika na odano~uvawe

napotro{uva~kata vsu{nost se odano~uva potro{uva~kata sepak

postojat bitni razliki kaj dvata oblika na potro{uva~kata.

Najvpe~atlivi razliki me|u danok na promet na proizvodi i

uslugi i danokot na dodadena vrednost se vo pogled na dano~nata

osnova, na~inot na presmetuvawe nadanokot, rokovite za naplata

kako i drugi specifi~nosti vo pogled na ostanatite elementi na

danokot na dodadena vrednost.

Vo pogled na predmetot na odano~uvawe dvata dano~ni

oblika za ovoj predmet na odano~uvawe ja imaat potro{uva~kata

t.e. prometot na dobra i uslugi.

Danokot na promet na proizvodi i uslugi vsu{nost e monofazen

danok i go pla}a krajniot potro{uva~.

DDV se presmetuva i pla}a vo sekoja prometna faza na

proizvodot, no ja tovari novododadenata vrednost. DDV pretstavuva

pove}e fazen danok no bez kumulirawe na dano~niot efekt poradi

{to se narekuva sefazen danok na promet.

I kaj dvata dano~ni oblika predmet na odano~uvawe se site

transakcii na dobra i uslugi osven kaj onie koi spored zakonot se

oslobodeni.

Kaj danokot na promet na uslugi se odano~uvaat uslugite koi

se so nadomest. A kaj DDV se odano~uvaat site uslugi bez razlika

dali se so nadomest ili se bez nadomest, osven ako ima

osloboduvawa soglasno zakonot za DDV.

Vo vrska so dano~nata osnova postojat bitni razliki.

Kaj danokot na promet dano~na osnova e dano~nata cena na

proizvodot, odnosno iznosot na nadomestot na izvr{enata usluga,

koj vo sebe ne sodr`i danok na promet na proizvodi.

Dano~nata osnova kaj DDV e vkupniot iznos na nadomestokot

{to e dobien ili }e se dobie za prometot koj ne e vklu~en DDV.

Razlikata e vo toa {to kaj DDV vo osnovata se vklu~uvaat i

akcizite, taksite i drugite dava~ki.

Vo odnos na uvozot i kaj dvata dava~ki oblika vo dano~nata

osnova se vklu~uva carinata.

Kaj dvata dano~ni oblika danokot se presmetuva i pla}a

periodi~no kako akontacija, vo tekot na godinata i kone~no na

krajot na godinata.

Rokovite za pla}awe na akontacijata se razli~ni.

Kaj danokot na promet akontacija se presmetuva i pla}a na

sekoi tri meseci spored fakti~ki ostvaren promet.

Kaj DDV postoi definiran edinstven presmetkoven period od

eden mesec za koj obvrskata treba da se podmiri.

Dano~nite stapki se razli~ni bidej}i postojat i razli~ni dano~ni

osnovi. Dano~nite osloboduvawa i olesnuvawa se isto taka razli~ni

bidej}i se raboti za su{tinski dva razli~ni oblika na odano~uvawe na

potro{uva~kata.

Razliki vo dano~nite stapki (dano~noto

optovaruvawe)

Razlikata vo visinata na dano~nite stapki vo navedenive dr`avi

se mnogu zna~ajni.

Razlikite vo dano~nite stapki na DDV mo`at da se vidat od

slednata tabela:

dr`ava op{ta stapka sni`ena stapka nulta

stapka

Belgija 21% 1%;6%;12% da

Danska 25% - da

SR Germanija 15% 7% -

Finska 22% 12%;6% da

Francija 20,6% 2,1%; 5,5% -

Grcija 18% 4%; 8% -

Irska 21% 3,3%; 12,5% da

Italija 19% 4%; 10%; 16% da

Luksemburg 15% 3%; 6%; 12% -

Holandija 17,5% 6% -

Avstrija 20% 10% -

Portugalija 17% 5%; 12% -

[vedska 25% 12%; 6% -

[panija 16% 4%; 7% -

Anglija 17,5% 8%; 2,5% da

Stapkite na DDV vo zemjite vo tranzicija se slednite:

dr`avi op{ta stapka namalena stapka nulta

stapka

Bugarija 18 - -

^e{ka 23 5 -

Ungarija 25 - -

Polska 22 7 -

Romanija 18 - -

Rusija 28 - -

Slova~ka 23 - -

Slovenija 19 8 -

Hrvatska 22 - -

Makedonija 18 5 -

Pokraj op{tata i namalena stapka vo nekoi zemji vo primena e i

nulta stapka.

So primena na nulta stapka zna~i deka proizvodot koj e

odano~en so nulta stapka vsu{nost e osloboden, a prethodno

plateniot DDV se refundira.

Nulta stapka naj~esto se primenuva pri uvoz na stoki koi se za

{iroka potro{uva~k ai toa vo poslednata faza na realizacija.

Vo na{ata zemja kaj DDV na e predviden anulta stapka.

Podatocite od dvete tabeli poka`uvaat deka se u{te postojat

sprotivni sistemi okolu primenata na DDV nasproti posakuvaniot

edinstven i unificiran sistem na DDV za koj {to se stremele ~lenkite

vo Zaednicata.

Za taa cel so osvojuvaweto na [estata DDV direktiva vo 1977

godina, a i podocna so osvojuvaweto na drugite DDV direktivi,

sovetot na ministrite na EEZ so cel da ne se naru{i procesot na

harmonizacijata na danocite i dano~nata politika gi predlo`i slednite

zada~i:

- Primena na ist oblik na DDV

- Da ima ist dano~en tretman na proizvodite i uslugite

- Da se ograni~i brojot na dano~nite stapki na: edna op{ta i

edna poniska dano~na stapka.

- Rasponot me|u visinata na op{tata dano~na stapka da se

dvi`i pome|u 14- 20 %.

- Rasponot pome|u poniskata dano~na stapka da se dvi`i

pome|u 4- 9%.

- Da se ukine nulta stapka.

- Op{tata dano~na stapka ne mo`er da bide pomala od 15%.

- Za da se postigne harmonizacija na danocite i dano~nata

politika vo EEZ dano~nite eksperti predlagaat da se ukinat i

slednite sostojbi:

- Da nema grani~na kontrola pome|u ~lenkite na EEZ

- Da nema pre~ki vo slobodno dvi`ewe na stokite, uslugite i

kapitalot.

- Proizvoditelite vo edna zemja da imaat ist dano~en tretman

i toa za doma{nite i proizvodite od uvoz.

Taa opredelba na zemjite ~lenki na EEZ e zapi{ana vo Belata

kniga od 1985 godina i Edinstveniot op{t akt od 1986 godina so

edinstvena poraka i `elba: Evropa bez me|usebni granici a ne

Evropa so poednostavena kontrola na granicite.

POTEKLO I VOVEDUVAWE NA DANOKOT NA

DODADENA VREDNOST

Za uspe{no funkcionirawe na dr`avata potrebni se sredstva so

koi taa }e se finansira, a koi }e obezbeduvaat soglasno ustavot,

zakonite i drugite prate~ki propisi.

Opravduvawe za pribirawe na danocite, niz razvitokot na

op{testvoto, mo`e da se baraat vo niza teorii: organskata,

apsolutisti~kata, teorijata na silata, dr`avnata teorija i dr.

Kako poseben vid na fiskalnata dava~ka, tie pretstavuvaat

most pome|u stopanstvoto i dr`avata, javnata potro{uva~ka i

naselenieto.

Danocite se prisutni vo sekoj segment na op{testveniot `ivot.

Bez razlika kolku gi razbira, opravduva ili po~ituva, danocite gi

~uvstvuva sekoe fizi~ko ili pravno lice- dano~en obvrznik.

Tie se navlezeni vo sekoja kletka od koja opstojuva dr`avata i

pretstavuvaat glavna preokupacija vo utbrduvaweto i vodeweto na

makroekonomskata a vo tie ramki i na fiskalnata politika.

Na nadvore{en plan, danocite imaat udel vo ureduvaweto na

odnosite so drugite zemji, a na vnatre{en plat so nivna pomo{ mo`e

da se vlijae na dobivaweto ili gubeweto poeni na politi~kite izbori.

Ednostavno, zna~eweto i ulogata na danocite e tolku golema,

{to ne postoi granica do koja istra`uvaweto vo ovaa oblast bi

zavr{ilo.

Poa|aj}i od nivnata brojnost, raznovidnost i funkcii, vo

sopvremenata fiskalna teorija postojat pove}e klasifikacii na

danocite, no kako najbitna se smeta:

Direktni (neposredni) danoci:

- Personalen danok na dohod

- Danok od dobivka

- Danoci od imot i drugi

Indirektni (posredni) danoci- danoci na potro{uva~ka:

- Danokot na dodadena vrednost

- DDV

- Akcizite

- Carinite.

Vo poslednite godini DDV se voveduva vo pove}e zemji i ima

centralna uloga vo dano~nite reformi.

Odano~uvaweto naprometot, odnosno na potro{uva~kata na

stoki i uslugi denes se vr{i vo najgolem broj dano~ni sistemi, preku

danokot na dodadena brednost- VAT.

I pokraj razlikite vo oddelni elementi na oddano~uvaweto

(grupiraweto na proizvodite spored primenata na eazli~nite stapki,

izzemaweto na oddelni proizvodi od oddano~uvawe, rasponot me|u

standardnata i pomiskite i povisokite stapki, rokovite na pla}awe i

sl.) sistemot na danokot na dodadena vrednost- VAT vo zemjite-

~lenki na EU e relativno homogen. Principite na opredelbite vo

primenata na danokot vo najgolem del se zasnovani vrz direktivite

{to se elaborirani na nivo na unijata.

Spored voobi~aenata praktika elementite na VAT vo najgolem

broj na zemji se regulirani glavno ednoobrazno.

Od gledna to~ka na fiskalniot efekt kako i drugite vidovi danoci

na potro{uva~ka, VAT i akcizite spa|aat vo najizda{nite izvori na

prihodi na dr`avnata kasa, poradi {to vo delot od literaturata se

narekuvaat “ma{ina za pravewe pari”.

Vo zemjite-~lenki na OECD, VAT i akcizite formiraat kako {to

be{e podvle~eno, vo prosek okolu 30% od vkupnite fiskalni prihodi

ili pribli`no kolku i personalniot danok na dohod.

Vo zemjite na EU prihodite od danokot na dodadena vrednost

dostignuvaat prose~no 7,3% od op{testveniot bruto proizvod (GDP).

Iako postojat diferencirani dano~ni sistemi, na~inot na

funkcionirawe nea DDV e univerzalen.

Vo vrska so potekloto na DDV vo teorijata postojat razli~ni

mislewa. Vo anglosaksonskata literatura, teoreti~arite tvrdat deka

DDV na po~etokot bil zamislen kako neposreden danok, na ~ii

tvrdewa se sprotistavuvaat kolegite od kontinentalnoto pravo koi

tvrdat deka DDV e vid na posreden danok.

Po zavr{uvaweto na I svetska vojna, brojni evropski dr`avi,

vklu~uvaj’i gi Francija i Germanija, vovele danok na promet so koj

se odano~uval prometot na proizvodite, ~ija stapka bila mnogu

niska.

Vo 1921 godina vo Velika Britanija bil predlo`en da se vovede

danok od dobivka na korporacii.

Vo istoriskiot razvoj na voveduvawe na DDV, posebno mesto

zazema zemjata pioner vo voveduvawe DDV- Francija, kade vo 1954

godina se voveduva TVA (danok na dodadena vrednost).

Vo 1957 godinase potpi{uva Dogovorot vo Rim koga e

osnovana Evropskata ekonomska zaednica EEZ.

Po potpi{uvaweto na ovoj dogovor i sozdavaweto na

zaednicata, zapo~nuva procesot na voveduvawe na DDV.

Taka do 1967 godina, Danska e prvata evropska zemja koja go

prifa}a francuskoto TVA.

Nabrzo ovoj primer go sledat i ostanatite dr`avi ~lenki na

zaednicata: Germanija, Holandija, Luksemburg, Belgija, Irska, Italija i

Velika Britanija. Za [to pogolemo i zabrzano prifa}awe na DDV vo

drugite dano~ni sistemi se doneseni DDV ( VAT ) direktivi vo

Evropskata zaednica vo periodot od 1967 do 1977 godina.

Najgolemo zna~ewe ima [estata DDV direktiva od 1977 ( VI VAT

direktiva 77/388 EES ).

Po sklu~uvaweto na dogovorot so koj Evropskata ekonomska

zaednica prerasnuva vo Evropska unija ( vo 1991 god. )

implementacijata na DDV stanuva neizbe`en uslov za ~lenstvoto vo

ovaa, denes najmo}na ekonomska unija.

Zatoa zemjite koi podocna se priklu~uvaat na unijata go

prifa}aat DDV: Grcija, Portugalija i [panija. Zemjite {to se u{te

rabotat na ispolnuvaweto na mnogubrojnite ekonomski i pravni

uslovi za priem, isto taka go voveduvaat DDV kako zamena za

prethodniot danok za promet; Ungarija, Bugarija, Romanija, Polska,

Turcija, Hrvatska, Estonija, ^e{ka, Slova~ka i Latvija.

Koreja i Japonija vovele poseben vid na DDV vo po~etokot na

1980 g.

Drugite zemji koi {to ne se ~lenki na EEZ sepak odlu~ile da go

vovedat DDV so svoite dano~ni sistemi i toa : Rusija, Kina, Nov

Zeland, Indonezija i Meksiko. Se o~ekuva DDV da go vovedat i

Avstralija i SAD.

Vo Republika Makedonija DDV e voveden od 01. 04. 2000god. i

zakonot e objaven vo slu`ben vesnik na R. M. br. 44/99.

OBLICI NA DANOK NA DODADENA VREDNOST

Oblicite na danokot na dodanena vrednost se razlikuvaat me|u

sebe vo zavisnost od tretmanot na danokot na dodanena vrednost

vo odnos odano~uvaweto na osnovnite sredstva i pritoa se javuvaat

tri oblika na danok na dodanena vrednost i toa :

1. Danok na bruto dodadena vrednost

- proizveden oblik

2. Dohodoven oblik na danok na dodadena vrednost

3. Potro{uva~ki oblik na danok na dodadena vrednost

Danok na bruto dodadena vrednost

- proizveden oblik

Pri primena na danok na bruto dodadena vrednost od

dano~nata osnovica ne se odbiva iznosot na potro{enite sredstva

za nabavka na osnovni sredstva kako ni amortizacija tuku samo

vrednosta na nabavenite surovini. So drugi zborovi vo dano~nata

osnovica pri primena na ovoj oblik na ovoj danok na dodadena

vrednost vleguvaat bruto investicii.

Od napred iznesenoto jasno e deka sopstvenicite na firmite ne

se zainteresirani za novi investirawa, i zatoa vo praksa ovoj oblik na

danok na dodadena vrednost ne se primenuva.

Analogno na toa e edka moderniot dano~en sistem mora da

bide orientiran na odano~uvawata na potro{uva~kata na gra|anite

so {to }e se obezbedat sredstva za finansirawe na javnite rashodi.

Dohodoven oblik na danok na dodadena

vrednost

Dohodovniot oblik na danok na dodadena vrednost ima nekoi

sli~nosti so danokot na bruto dodadena vrednost, me|utoa nekade i

se razlikuva.

Kaj ovoj oblika na danok na dodadena vrednost od dano~nata

osnovica ne mo`e da se odbie iznosot na nabavenite osnovni

sredstva, me|utoa dozvoleno e da se odbie iznosot na amortizacijata

za godinata za koja se presmetuva odano~uvaweto kako i

vrednosta na nabavenite surovini.

So primenata na ovoj oblik na dodadena vrednost se vlijae na

zgolemuvawe na cenite na odano~enite proizvodi, pri {to mo`e da

iam vlijanie na zainteresiranosta na licata za kapitalno vlo`uvawe.

Ovoj oblik na danok na dodadena vrednost ima{e ograni~ena

primena vo nekoi skandinavski zemji.

Potro{uva~ki oblik na danok na dodadena

vrednost

Za razlika od dohodovniot oblik na danok na dodadena

vrednost kaj koj od dodadenata vrednost se odbiva presmetanata

amortizacija i vrednosta na nabavenite surovini, kaj ovoj vid na

danok na dodadena vrednost od odano~uvawe se odzemaat bruto

investiciite pri {to se odbiva celokupniot iznoz za nabavka na

osnovni sredstva vo godinata vo koja e vr{eno investiraweto.

Potro{uva~kiot oblik na danokot na dodadena vrednost go

zgolemuva organskiot sostav na kapitalot, t.e. zatoa mo`e pozitivno

da se oceni od strana na stopanskite subjekti- dano~ni obvrznici.

Dano~nata osnovica pri primena na ovoj oblik na danok na

dodadena vrednost vo nekoi slu~ai mo`e da bide i negativno t.e.

obvrznicite koi imaat brz razvoj mo`at vo edna ili pove}e godini da

iska`at negativna dodadena vrednost.

Potro{uva~kiot oblik na danokot na dodadena vrednost prvo

po~na da se primenuva vo zemjite na Evropskata Unija, a podocna i

vo mnogu drugi zemji a kaj nas od 1. April 2000 godina.

Danokot na dodadena vrednost e eden od brojnite oblici na

op{tiot danok na promet.

Vo prodol`enie navedenite tri oblici na danok na dodadena

vrednost }e bidat prika`ani {ematski: