^etirite Zoi

Vilijam Bljek^etirite Zoi

Naslov na originalot:The Four Zoas

The torments of Love & Jealousy in The Death and Judgement of Albion the Ancient Man

by William Blake 1797vo:

The Writings of William Blake, 3 tomaGeoffrey Keynes, urednikLondon, 1925

0

Vilijam Blejk

Vilijam Blejk

^ E T I R I T E Z O I

Son na devet no}i

prevod i predgovor

Ana Pej~inova

1

^etirite Zoi

Divi videnija

“Se# {to `ivee e sveto.”- Vilijam Blejk

Biografska bele{ka

Vilijam Blejk, sin na trgovec so tkaenini od Vestminster, se rodil na 28. noemvri 1757 g. Treto od pet deca, odel na u~ili{te samo tolku dolgo za da nau~i da ~ita i pi{uva, a se steknal so isklu~itelno znaewe kako samouk. Na vozrast od edinaeset godini Vilijam se zapi{al vo [kolata za crtawe na Par vo Strend. Tri godini podocna stanal ~irak kaj Xejms Bazir, graver na Kralskoto dru{tvo na antikvari. Stanal sloboden graver na vozrast od dvaeset i pet godini, koga i se o`enil so Ketrin Bu{er. Ja nau~il da ~ita i pi{uva i da mu pomaga vo rabotata. Nemale deca, a vo nivniot harmoni~en, iako neobi~en brak bile sosredoto~eni edinstveno eden na drug i na tvore{tvoto na Blejk. Zaedno rabotele da go sozdadat prvoto izdanieto na pesni i crte`i na ovoj poet, so naslov Pesni na nevinosta.

Vo 1784 godina Blejk otvoril pe~atnica zaedno so Xejms Parker, vo br. 27 na Broud Strit. Rabotata bila nesupe{na i do 1786 toj se vratil da raboti so Xozef Xonson. Vo toj period Blejk po~nal da eksperimentira so nova metoda na gravirawe. Prvoto od negovite ilmunirani dela, Prirodna religija, izleglo vo 1788 g.

2

Vilijam Blejk

Stihovite i ilustraciite bile iscrtani prevrateno, na „demonski na~in,” ko samiot {to go imenuval. Na bakarni plo~i crtal so te~nost otporna na kiselina; potem plo~ata ja prema~kuval so kiselina, koja razjaduvala s# {to ne bilo iscrtano vo te~nost. So bakarnite plo~i pe~atel otisoci koi potoa gi boel na raka. Blejk gi graviral i bukvite i crte`ite na bakarni plo~i. Ketrin gi pravela pe~atenite otisoci, na raka gi boela crte`ite i gi podvrzuvala knigite. Ovie bavno se prodavale, edna za nekolku {ilinga – avtorot nikoga{ vo `ivotot ne zarabotil mnogu, ili skoro ni{to, od svojot poetski trud. Slavata na Blejk kako umetnik i graver se temeli vo najgolema mera na edna zbirka od dvaeset i eden bakropisi so ilustracii na Knigata na Jov i Stariot zavet. Me|utoa, mnogu trud vlo`il vo dela so koi drugi umetnici i graveri se proslavile. Blejk isklu~itelno slabo se snao|al vo sklu~uvawe zdelki i porado rabotel na temi po sopstven izbor otkolku na nara~ki od izdava~i.

Prirodnata religija bila prosledena so Pesnite na nevinosta (1789), Ven~avkata na nebesata i pekolot (1790) i Pesnite na iskustvoto (1794). Vo svoite knigi Francuskata revolucija (1791), Amerika: predviduvawe (1793) i Videnija na }erkite na Albion (1793), Blejk go razvival svojot prepozantliv stav na buntovnik protiv avtoritetite, kombiniraj}i gi politi~kite ubeduvawa so vizionerska ekstaza.

Vo 1800 godina Blejk se preselil vo Felham vo Saseks, kade Vilijam Hejli go glavil da mu ja dekorira bibliotekata so gravuri na glavi na osumnaeset veliki poeti. Hejli isto go najmil Blejk da gi izraboti gravurite za negoviot @ivotot na Kauper. Tokmu vo ovoj 3

^etirite Zoi

period ^etirite Zoi se napi{ani. Za vreme na prestojot vo Felham, toj po~nal da raboti i na svoite golemi spevovi Milton i Erusalim.

Vo avgust 1803 g., eden incident go voznemiril tivkiot `ivot na Blejkovi. Vilijam na sila go otstranil pijaniot vojnik Xon Skofild od svojata gradina vo Felham. Skofild potoa tvrdel deka Blejk “go kolnel Kralot i deka rekol deka site vojnici se robovi.” Na osnova na svedo~eweto na Skofild, Blejk bil obvinet za najte`ok oblik na predavstvo i bil daden na sud vo ^i~ester. So golema poddr{ka na svoite sosedi soselani, Blejk bil osloboden od obvinenijata, no sepak, ogor~en, se vratil vo London.

Edinstvenata izlo`ba na delata na Blejk vo tekot na negoviot `ivot, ja organiziral samiot toj. Se odr`ala vo Kralskata akademija vo London, vo 1809 g., i bila potpolna propast. Taka Blejk potonal vo zaborav i `iveel povtorno, ko celiot svoj `ivot, mo{ne siroma{no. Prodol`il da pi{uva poezija, da slika i da pravi gravuri, no retko nao|al mu{terii za svojot trud. Umrel vo 1827-ta godina i bil pogreban vo neobele`an grob na Banhil Filds. Najgolem del od negovite dela se zagubeni ili uni{teni od nebre`nost.

Osameniot vizioner

Blejk, ~ie divo i naivno videnie predizvikalo raskol so negovoto doba, oddava vpe~atok na li~nost so~ineta od `ivi i sre}ni kontradiktornosti, ekcesivna vo sekoj pogled: vo svojot gnev i vo svojata prostodu{nost, vo jasnosta na poetskite sliki i

4

Vilijam Blejk

nejasnosta na li~niot simbolizam, vo surovata ironija i bezgrani~nata vera. Vo svojot `ivot i vo delata, toj otfrlal sekakov avtoritet osven sopstvenite vizii, pozajmuval od s# {to mu do{lo pod raka i so~inil svoj mitsko-simboli~ki sistem.

Alfred Kazin, vo svojot Voved vo Vilijam Blejk pi{uva: “Izolacijata na Blejk bila – ponekoga{ mislam deka seu{te e – apsolutna. Bila toa izloacija na eden um koj stremel da go najde najdobroto vo nebesnoto i vo zemnoto, no ne vo pretstavite nitu za ednoto nitu za drugoto. Bila toa izolacija na eden sosema razli~en vid na ~ove~ka vizija, na nepomirlivo ~ezneewe po potpolnata integracija na ~ovekot, vo seta negova priroda, so vselenata... zanaet~ija koj ne mo`el da zaraboti nitu za `ivot, izolacijata na Blejk mo`e da se sporedi so onaa na revolucionerot koj sedi vo svojata pra{liva soba i pi{uva manifesti protiv op{testvoto koe ne mu obrnuva vnimanie, so bele{ki kon tekstot protiv drugi revolucioneri koi smetaat deka ovoj e lud. Se raboti za izolacija na eden graver koj prestanal da dobiva nara~ki bidej}i sekoja nara~ka ja pretvoral vo sopstveno delo na nezavisno sozdanie. Blejk bil lirski poet so interes prete`no za idei i slikar koj ne veruval vo prirodata. Bil komercijalen umetnik koj bil genij vo poezija, slikarstvo i religija. Bukvalno bil opsednat do Boga, mistik koj gi prevratil misti~niot {ablon, bidej}i go baral ~oveka, a ne Boga, za cel na svojata potraga. Bil toa hristijanin koj mrazel crkvi, revolucioner komu mu se gadel materijalizmot na radikalite. Bil detalen rabotnik koj,

5

^etirite Zoi

ponekoga{ `iveej}i na dolar nedelno, sam sebesi se narekuval “umstven princ”, a toa i bil.” 1

Negovoto najgolemo poetsko dostignuvawe e vo negovata nedovr{ena i skoro nepoznata epika ^etirite Zoi, mo`ebi najvpe~atlivoto i najintenzivnoto “proma{uvawe” vo angliskata kni`evnost. Ignoriran i pogre{no tolkuvan, avtorot patel od svoite videnija isto kolku i {to dobival so niv. Blejk ostanuva eden fascinanten fenomen na kni`evnosta, bleskav, div i osamen, privlekuvaj}i gi entuzijastite na poezijata ma|epsani pred kompleksnosta na negoviot videtelen um.

^etirite Zoi

Mitolo{kata konstrukcija na Vilijam Blejk opfa}a prilagodeni referenci na postoe~ki mitologii, na Biblijata i na pove}e mistici. Epot nikoga{ ne bil zavr{en, ta ovaa kniga vklu~uva dve sosem razli~ni verzii na Sedmata no}, kako i obemni bele{ki kon postarite verzii na tekstot. Prevodot go sledi originalot vo site (a)gramati~ki specifi~nosti.

^etirite Zoi, glavnite likovi na ovoj ep, prestatvuvaat aspekti na svetata imaginativnost: Urtona e kreativnata plodnost; Tarmas e mo}ta da se otelotovori imaginacijata – prvata privilegija izgubena so Padot; Luva e ~ovekovata sposobnost za qubov i u`ivawe, a Urizen e mudrosta i osetot za oblik i srazmernost. Tokmu Urizen, koga „pa|a”, stanuva Sotonata, mrtvata materija

1 Alfred Kazin, Introduction to Blake, in The Online Multimedia Library

6

Vilijam Blejk

koja e srazmeren oblik na padnatata priroda na ~ovekot i svetot koj toj, taka padnat, go gleda so zatvorenite o~i.

Nortrop Fraj, vo svojata studija na Blejk „Stra{na simetrija,”2 ja dava slednata mapa na sistemot na korespondencii vo „Zoite,” od koja naveduvame del:

Ve~no ime Luva Urizen Tarmas UrtonaVremeno ime Ork Sotona Zakrilen angel LosEmanacija Vala Ahanija Enion EnitarmonKvalitet qubov mudrost mo} fantazijaPozicija centar zenit kru`nica dnoElement ogan vozduh voda zemjaSostojba SozdavaweEdem Bjula UlroPravec istok jug zapad severDoblest qubov vera nade` videnieGrev omraza somnevawe o~aj ramnodu{nost

2 Northrop Frye: The Fearful Symmetry; Princeton University Press (1969)

7

^etirite Zoi

Gospod, na Blejk, e eden radosen bog za kogo „premnogu e dovolno,” a „preobilnosta e ubavina.” ^etirite Zoi se ~etiri aspekti na ovoj `ivoten bog, svojstveni na Bo`estveniot ^ovek Albion. No koga svesta i percepcijata pa|aat, ovie aspekti po~nuvaat da se gledaat sebesi kako nezavisni, edine~ni bitija i se oddeluvaat vo svoeglava borba za prevlast nad ^ovekot; se borat sami protiv sebe, protiv svoite Emanacii i protiv ostanatite Zoi. Padnatite Zoi stanuvaat samoubedeni bo`estva na umno`enoto ~ove{tvo, tirani namesto slugi na Albion I na ~ove{tvoto, koe e teloto na Albion. Ovoj ep e vsu{nost istorija na nivniot pad i nivnoto dolgo vra}awe kon prvobitnata sostojba na edinstvo vo Albion i so boga.

Na kratko, sodr`inata na „Zoite” po~nuva so No}ta prva, so padot na Tarmas i krajot na Zlatnoto doba; No}ta vtora go opi{uva padot na Luva i krajot na Srebrenoto doba, a No}ta treta padot na Urizen i krajot na Bronzenoto doba. ^etvrtata no} e po~etokot na @eleznoto doba, ili ~ove{tvoto vo negoviot sega{en oblik, i vospostavuvaweto na ciklusot na padnation `ivot (Adam) i smrtta (Sotonata). Ra|aweto i okovuvaweto na Ork e opi{ano vo No}ta petta, a istra`uvawata na Urizen na svoite dlabo~ini vo No}ta {esta. Raspnuvaweto na Ork i triumfot na moralnata doblest se slu~uva vo Sedmata no}, koga imaginativnoto tvore{tvo stanuva mo`no so spojuvaweto na Los i Seni{teto na Urtona. Ovoj nastan e naporeden so ovozmo`uvaweto na „konsolidacija na Gre{kata,” simbolizirano so ra|aweto na Rahab od Seni{teto na Urtona i Senkata na Enitarmon. Vo No}ta osma, potencijalite od No}ite sedma i osma

8

Vilijam Blejk

se kristaliziraat vo Hristos i Antihrist. Devettata no} ja opi{uva Apokalipsata i obnovuvaweto na ve~nosta.

Ne e lesno da se izvle~e konzistentna filozofija od zapisite koi Blejk gi ostavil zad sebe. Samiot toj mrazel kakvi i da se voop{tuvawa i nepromenlivi mislewa. Vo razli~ni diskursi koristel istovetni termini vo sprotivno zna~ewe, ~ija smisla zavisi od kontekstot. ^esto ne e lesno da se razlikuva dali e naiven ili ironi~en vo stavot. Nastanite e obvieni vo simbolizam kade vidliviot, materijalen sloj na simbolot ~esto namerno upatuva na sprotivno od originalnoto, duhovno zna~ewe, poetska tehnika koja ja pretstavuva ograni~enosta na materijalniot vid vo sporedba vo imaginativnoto videnie, Ve~nosta na Blejk.3

Ovaa postojana neodredlivost i pove}ezna~nost na simboli i materijalni formi go pretstavuva presekot, vzaemnoto probivawe i prosjajuvawe na pekolot i nebesata, kade razlikata le`i edinstveno vo “okoto na nabquduva~ot”. Pra{aweto na nabquduva~ot, na nabquduvaniot objekt, nivniot soodnos i procesot na percepcija se od su{tinska va`nost za razbirawe na svetogledot na avtorot. Ova e vrzano so sfa}aweto na Blejk za bibliskiot Pad, {to toj go tolkuva kako pad vo sposobnosta da se percepira i deluva soodvetno: pad od videnieto, preku vidot, do samo-sozdadenite prizraci na zatovrenata voobrazba. Taka deloto na Blejk mo`e da se zeme i kako sogleduvawe na

3 Na primer, drvoto kako simbol mo`e da ozna~uva Drvo na @ivotot ili Drvo na Tajnata; grad mo`e da ozna~uva Bo`ji Grad i/ili grad na opa|aweto na eti~nosta; pekolot mo`e da pretstavuva pekol na zadovolstvo i bla`ina i/ili pekol na frustrirana `edba, itn.

9

^etirite Zoi

modifikaciite na ~ovekovata svest vo odnos na beskone~nosta, {to negovata mitizirana istorija vsu{nost i go opi{uva. Celokupnoto tvore{tvo na Blejk gravitira okolu temata na Padot, opi{ano vo edna originalna mitologija na avtorot koja mo`e da se gordee so konzistentnost {to retko se sre}ava kaj simboli~kite poeti.

Dobata vo koe `iveel Blejk, vtorata polovina na 18-tiot vek, ne znaelo za darvinoviot napredok, za frojdovskoto potsvesno i kompleksnite teorii na fizikata. Misticite, kako Paracelzius, Beme i Svedenborg, umeele da gi prifatat odedna{ i Biblijata i sovremeniot mehanicizam na Wuton. Toga{niot London bil svedok na Francuskata revolucija, amerkanskata vojna za nezavisnost i demokratija, kolonijalizmot, opsesijata so Drevnite, mesmerizmot, religiozni prevrati, siroma{tija, prostitucija i institucionalna estetika, porastot na srednata klasa i ~udnosta na individualcite. O~ite na Blejk go gledale set toj svet kako dvojstvo: fizi~kite slu~uvawa kako proyirni emanacii na ve~nite nastani. Toj gi odenuval svoite sogleduvawa vo mitski jazik na zanes. @iveel kako srdo i ~esto o~ajno bitie obzemeno so strast za kosmi~kite nastani i preobrazbi. Negovata potpolna verba vo sozdatelnoto videnie otvorila pat za cela kosmologija, vo koja se obidel da go preobrazi svetot vo strasno dvi`ewe vo ~oveki oblik. Da se ~ita Blejk e da se otvori raznobojno iskustvo na postojani probivi niz setilnite stvarnosti kon konzistentata imaginacija koja ja proni`uva materijalnata stvarnost.

10

Vilijam Blejk

^ E T I R I T E Z O I

Napi{ano i preraboteno 1795 - 1804Datirano 1797

Makite na qubovta i qubomoratana

smrtta i sudeweto

nadrevniot ~ovek Albion4

4 prva verzija: V A L A ili Smrtta i sudeweto // na (Ve~niot (izbr.) Drevniot ^ovek // SON na devette No}i // od Vilijam Blejk 1797.

11

^etirite Zoi

Odmor pred trud

Bidej}i ne se zadovoluvame nie so krvta i so plotta,tuku so vlasta, so avtoritetot, so slepiot svet-

vladeteli na ovoj `ivot, so duhot na zloto vo ne{tata nebesni* .Efes., Gl. 6, 12.

No} prva

5Pesnata na Ostarenata Majka so gnev gi potrese nebesata6Koi mar{ot go slu{aat na silnite juna~ki Stihovi dolgo {to

odeknuvaatPodredeni vo stroj za denot na Umstveniot Boj.

Nebesata7 se tresat, zemjata8 se strese, planinite,So site svoi {umi, potoci i dolini, ja~at vo ~emeren strav.

^etvorica Mo}nici se vo sekoj ^ovek; Sovr{eno EdinstvoNe mo`e da Postoi osven vo Sevkupnoto Bratstvo na Edem,

Vselenskiot ^ovek, komu Slava9 bi Zasekoga{. Amin.Kakvi se Prirodite na onie @ivi Su{testva Nebesniot Otec

edinstveno

* vo originalot na starogr~ki.5 Ova e pesnata na Eno . . . . Vala (izbr.)6 I taka zapo~nuva Knigata na Vala, koja dokolku nekoj ja pro~itaSo razum, / }e ja razbere stra{nata kazna (izbr.)7 }e (izbr.)8 }e (izbr.)9 del starogr~ki: I toj prestojuva{e me|u nas.

12

Vilijam Blejk

Znae. Nikoj Sam10 ne znae, nitu mo`e da znae vo seta Ve~nost.

Los be{e ~etvrtiot besmrtnik yvezden i vo ZemjataNa edna sjajna Vselena, Carstvoto go slu`e{e den i no},Denovi i no}i na menliva radost. Urtona mu be{e imeto

Vo Edem; vo U{nite Nervi na ^ove~kiot @ivot,[to e Zemjata na Edem, toj svoite Emanacii gi narodi,

11Samovilite na Albion, podocna Bo`estvata Paganski. ]erko na Bjula, Opej go

Negoviot pad vo Delba i negovoto Voskresenie vo Edinstvo:Negoviot pad vo Ra|awe na Raspad i Smrt, i negovata

Prerodba niz Voskresenie od mrtvite.

Zapo~ni so Tarmasa, Roditelskata sila {to temnee na Zapad.

"Zagubeni! Zagubeni! Zagubeni! se moite Emanacii! Enion! 12O Enion!

„@rtvi sme im stanale na @ivite. Se krieme vo Tajnost.„Ja sokriv 13Erusalim vo bezglasno Pokajanie, O So`ali Me.„]e ti izgradam Lavirint14 i na tebe: O so`ali me. O Enion,

„Zo{to mi ja odzede slatkata Erusalim od najdlabokata mi Du{a?„Neka Le`i tajno vo blag odpo~iv od temnina i {tama.

„Ne e toa Qubov {to & nosam na Enitarmon. So`alenie e toa.„Se be{e zasolnila vo moite gradi i ne mo`am da ja otfrlam,

„Lu|eto se zdobija so smrtni rani i nivnite Emanacii pobegnaa„Pri mene po zasolni{te i ne mo`am da gi odbijam od @al.”

Enion re~e: „Tvojot strav me potrese, tvoite u`asi me opkolija.„Seta Qubov e zagubena: U`asot nadvladuva i Omraza namesto

Qubov,„I strogi zapovedi na Pravo i Dol`nost namesto Sloboda.

„Edna{ ti be{e za Mene najubaviot sin na neboto - No sega

10 ^ovek (izbr.). Orig. Poedinec, Edinka; Blejk veruva deka edinstveno edinkata-vo-zaedni[tvo, mo`e da se steknuva so vi{i spoznanija. 11 Kako Sinovi i ]erki (izbr.)12 pojavi se, (izbr.)13 tebe, Enion, vo qubomoren o~aj (izbr.)14 kade }e mo`eme da ostaneme zasekoga{ sami (izbr.)

13

^etirite Zoi

„Zo{to si Grozomoren? a sepak te qubam vo tvojot u`as s# dodeka

„ Skoro ne se Uni{tam i nabrzo }e stanam Senka vo Zaboravot,„Osven nekoj na~in da se najde da mo`am da te gledam i da

`iveam.„Skrij nekakva sen~esta sli~nost, tajno {epotewe vo Uvovo,„Vo Tajna od Meki Krilja, vo spletovi od primamliva ubavina.

„Poglednav vo tajnata du{a na onega kogo go qubev,„I vo Temnite mesta najdov Grev i ne mo`am da se vratam.“

Rastreperen i bled sede{e Tarmas vo lipte` na oblacite.

„Zo{to da gi Prebira{ site vlaknenca na du{ava,„Prostiraj}i gi na Sonce ko steblenca len da se su{at?„Detskata Radost e prekrasna, no nejzinata anatomija

„U`asna, Gnasna i Smrtonosna; ni{to ne }e najde{ vo nea„Osven Smrt, O~aj i Beskone~na zamislena Hmurnost.

„]e sludi{ od groza ako taka mi go Ispituva{„Sekoj mig od tajnite ~asovi. Da, Jas znam

„Deka gre{ev i deka Emanaciite mi stanale bludnici.„Ve}e me voznemiruvaat nivnite dela i dokolku gledam po niv

„U{te, O~ajot }e & donese samoubistvo na du{ava.„O Enion, samata ti si koren koj raste vo pekolot,

„Iako taka nebesno ubava {to me naveduva{ na Uni{tuvawe,

„Ponekoga{ si mislam deka si cvet vo pupewe,„Ponekoga{ mislam deka si plod {to se otkinuva od gran~e

„Vo stravotna `alost i bolka; a Jas sum nalik ~esti~ka,„Edno Ni{to, napu{teno vo mrakot; sepak sum li~nost:

„Posakuvam i ~uvstvuvam i ja~am i olckam. O, u`as! u`as!“

Vo 15Edem @enite ja prespivaat zimata vo meki svileni veloviIstkaeni so sopstveni race, za da se skrijat vo temen grob;

No Ma`ite besmrtni `iveat obnoveni od `enskata smrt; vo blaga radost

Umiraat i o`ivuvaat na prolet so muzika i pesni.Enion re~e: „Zbogum, Jas umiram. Ti se skrivam od o~ite {to

me baraat.“

15 Bjula (izbr.)

14

Vilijam Blejk

Taka velej}i, Od gradite si tkae{e meki, od `ilavi vlaknaTabernakul 16za Erusalim, sedna me|u KarpitePeej}i ta`alenka. Tarmas zae~i na Oblacite

Vo lipte`i; 17potoa se nadvi od Oblacite, ja svedna18 nevinata glava

I podavaj}i ja svetata raka vo beskrajnata dlabo~ina vozvi{ena,Go zavrte Trkaloto na Sudbinata so solzi i gorki vozdi{ki

I re~e: „Vrati se, o Patni~ke, koga denot na Oblacite }e zavr{i.“

Taka velej}i potona toj vo moreto, bled i bel trup.19Vo maki potona i pote~e niz koprenestoto Tkaewe,

Duhot mu izvira od stopalata vo ogneni plamewa.Vo 20bolka {to ti{ti izvle~ena od qubenite prsti, sekoj nervGo prebroja taa, sekoja vena i mle~na `ila, gi vprede voSvoeto Stra{no Tkaewe. Prepla{ena i piej}i solzi od taga,

Vo trepeti taa prede{e devet dena i no}i, bessona; hrana & bea solzite.

Vo ~udo taa vide kako & o`ivuva tkaeninata, no neKo Ode`da istkaena, poslu{na pod racete, no so volja

Sopstvena, iskrivokol~ena i svoeglava. Enion qube{e i lipa{e.

Devet dena se trude{e vo rabota i devet mra~ni bessoni no}i;No so desettata 21trepetna mugra, Krugot na Sudbinata Zavr{en,

Se razbranuvaa naokolu moriwata Zatvoraj}i se vo vodena Topka samo-vramnote`ena.

Nabr~kan Kontinent se pojavi kade Enion vo Pustinata,Prepla{ena od sopstvenata Tvorba, gledaj}i ja istkaenata Senka,

Sede{e vo 22u`asna za{emetenost od 23Pokajanie i Pokora.24

16 od radost (izbr.)17 a (izbr.)18 svetata (izbr.)19 Taka velej}i (izbr.)20 ~emerna (izbr.)21 svetla (izbr.)22 slatka (izbr.)23 la`na istkena bla`est (izbr.) samo-istkena taga (izbr.)24 Toj ja zbodna Enion so stopaloto; se ispravi dale~en vo OblaciteBolskaj}i vo omamena radost na edna dale~na Poljana. (izbr.)

15

^etirite Zoi

Postoi od Velikata Ve~nost blag i prijaten otpo~ivNare~en Bjula, mek Mese~ev Svet, `enstven, krasen,^ist, blag i Ne`en, daden vo Milost na onie koi spijat,

Ve~no go sozdava Jagneto Bo`je, naokolu,Na site strani, Vo i von Vselenskiot ^ovek.

]erkite na Bjula gi sledat zaspanite vo site nivni Sni,Sozdavaat Prostori, za da ne padnat ovie vo Ve~na Smrt.

Koga zavr{i Krugot na Sudbinata, mu dadoa ProstorI go imenuvaa Prostorot Ulro i se vednea nad nego vo gri`a i

qubov.Rekoa tie: „Duhot vo sekoj ~ovek e poluden i sosem

„Iskrivokol~en. Niz trite nebesa se spu{ta vo bes i vo plamen,„Go presretnuvame so pesni i qubezni uveruvawa i mu davame

„Rastitelen oblik. No ovoj Duh na Tarmas„E Ve~na Smrt. [to da pravime? O Bo`e, 25so`ali se i pomogni

ni!“Taka govorea tie i ja zatvorija Portata na Jazikot vo rastreperen

strav.26 2728

Go izvle~e taa Seni{teto od Tarmasa vo 29bleskaviot razbojNa Rastitelnosta, toa lipa{e vo svoeglavo detstvo i zlovolna

mladost.Slu{ajki & ja ta`a~kata meka, naskoro negoviot jazik po~na

Da {u{ka zborovi brzo, rasnej}i vo ma`estvena sila, toj jaIspravi zlatnata stava i zastana vrz svetkavata karpa

25 pomogni (izbr.)26 „[to storiv,“ re~e Enion, „bednica kleta! Kakvo delo?„Delo na qubov li e ova? znam {to storiv. Znam„Predocna za da se pokajam. Qubovta se pretvori vo smrtonosna Omraza,„Eden `ivot e uni{ten, a jas sama ostanuvam, posednata od stravovi.„Ja gledam ?senkata na mrtvite vo ?du{ava kako lunya„Vo mrak i samotija, sozdavaj}i moriwa Somne` i Karpi kaewe.„Ve}e mi se O~ite odvrateni. S# {to gledam„Vo du{ava go izgubilo sjajot, a zagri`en Strav„Me zasenuva i me goni nadvor, vo svet eden od taga.“Taka ta`e{e taa, treperej}i pred sopstvenata Sozdadena Voobrazba (izbr.)27 No stoej}i na karpite, nejzinata istkaena senka bolska{e sjajno (izbr.)28 Koja o`ivuva{e od ~as na ~as so silata na nejzinata pesna...Se isprava{e...29 svileniot & (izbr.)

16

Vilijam Blejk

Prizra~en ~ove~ki oblik krilest, a vo negovite dlabiniZaslepuva~ki sjaj ko od besceneti kamewa svete{e jasen;

razoren30 vo besot,U`iva{e vo slavata na sopstvenite o~i, Voskrenat vo Gordost

stra{na,31

32Mu se sme{a 33bolskotot so nejzinoto ne`no telo, potem visoko se ustremi taa

30 radost (izbr.)31 sledniot del od peeweto e ispu{ten vo podocne`nata verzija:“Bara{e slava, posakuva{e Nebesata da imaat o~i da vidat,Ija odobrovoluva{e Zemjata da gi otvori O~ite i da se voodu{evuvaNa takva ~udesna ubavina, tmurno zamislen srede slavata svoja seta[to nikoj osven Enion nema za da vozvi{uva, obo`uva i qubi.

Tri dena vo samo-obo`uva~ki zanes vrz karpite plamte{e,I tri no}i temni se murte{e samotijata, no tretoto utroV~udoneviden ja najde Enion skriena vo edna temna Pe{tera.Re~e taa: „[to sum jas? Od kade polo`ena sred ovie karpi„Vo Oblacite da treperam na vetrot vo samotija?„Kade e glasot koj do skoro ja bude{e pustinata? Kade e Liceto„[to lipa{e vo oblacite i kade e glasot koj }e odgovori?„Ni{to `ivo nema ovde. Moreto, Zemjata, Neboto„I Enion, napu{tena; kade si, Tarmase? O vrati se.“

Tri dena ja~e{e taa i tri no}i temni, sede{e me|u karpite,Dodeka bleskaviot duh se sokri vo rasparanite oblaci.Potem son & padna vrz o~ite vo eden Usek vo Dolinata.[estnaesettoto utro Duhot & se objavi zastanat pred nea (izbr.)

Vaka Duhot progovori: “[to si ti, Male~kava lu{pa i {kolka„Otkr{ena od moite okovi? Si go kolnam zatvorov, go kolnam a sepak qubam.„Do{to si gre{ela i si izvalkana, znaj deka jas sum ~ist„I neizvalkan, i }e gi proveram so stroga, precizna smetka„Site tvoi dela minati; poslu{aj {to ti govoram! zabele`i dobro! zapameti!„Ovoj svet e Tvoj vo koj biduva{ ; Onoj vo vnatre{nosta na tvojata du{a,„Onoj temen i ~emeren beskraj kade Mislata se trkala gore-dolu,„E Moj, i tamu zaminuva{, koga so eden Ubod na mojot jazik„Zatruena vleguva{ vnatre kon mestoto od kade jas se pojaviv.“

Vo trepet taa odgovori: „Kade se rodiv, i {to sum jas?„Edna taga i eden strav, edna `iva maka i gola @rtva.

„Mislev za Tarmasa deka e gre{nik i gi pogubiv site negovi Emanacii,„Negovite tajni qubovi i Milosti. O bedna jas! [to li storiv?„Bidejki sega gledam deka site tie Emanacii bile ^eda na du{ava moja,

17

^etirite Zoi

34Nad okeanot; svetlo ~udo, 35Prirodata,36

Polovina @ena a Polovina Duh; site negovi li~ni menlivi boi se pretopuvaat

So nejzinata ubava kristalna jasnost; vo nejzinite usni i obrazi otrovite negovi se krenaa

Vo rumenilo ko od zora, a krlu{estiot oklop mu smekna,^udovi{te krasno, na nebata ili po zemjata lunya{e,

So seni{en glas neprestan ja~e{e, vo neprestana `ed,Ubost set, crvenee{e od `edba, potsmevaj}i & se na o~ajot {to

go se}ava{e.37

S# dodeka vo silni bolki ne ja iznedri taa na karpite svojata `alba i taga:

Pogledni, dve male~kavi Deca pla~ea na pusto{niot vetar.

Prvata doba so pla~ ja zapo~naa, bespomo{ni ko dalgaRazbivana vo tekot na svojot bezviden pat {to rasne ogromna vo

dvi`eweto doSvojata cel, s# dodeka silata na Enion, nalik najbogat leten sjaj,

„A gi ubiv so Surovost koja ne mo`e da se okae.„Onie {to preostanaa pobegnaa od mojata svirepost vo pustinite,„A ti, mamniot soblaznitel na ovie dela, sedi{ nasproti mene.„A Tarmas li si ti? seta tvoja blaga, mamna ubost ne mo`e„Da me soblazni da si ja pogubam du{ata i da gi izbri{am solzite i da se nasmevnam„Vo ovoj tvoj svet, ne moj: iako setam deka mojot svet vnatre se mra~i.“ ((izbr.), no zabele`eno: Ovoj stih da vleze)

Duhot re~e: „Ti gre{na @eno, be{e li toa tvoja `elba„Da te krijam so mo}ite moi i da te voshituvam so likata moja?„A sega temnee{ vo moe prisustvo; nikoga{ od mojot pogled„Nema da zamine{ da lipa{ tajno. Vo qubomornive krilja„Zasekoga{ od sega }e te pregrnuvam, koga vleguva{ ili izleguva{.„Go pomra~i set Moj Svet, O @eno, propast prekrasna.“32 Taka se nadvladuvaa cel den vo Pe{terite na Tarmasa,Viej}i se vo stra{ni oblici i e~at, e~at, prodorni krici,E~at, prodorni krici; splotuvaj}i se, telata im se slevaat vo rasplamtena maka (izbr.)33 grozomoren (izbr.)34 Vo krikovi (izbr.)35 Bjula (izbr.)36 se potresuva{e od (izbr.)37 Lunya{e neute{en, ~udo prezreno od Bogovite i od Lu|eto (izbr.)

18

Vilijam Blejk

Ne gi izdigna,38 silnoto mom~e i devoj~e so slavi od glavite {to im isjajuvaa,

Crpea so`aluvawe od nadnesenata majka, taga od nadnesenata majka.39

Se murtat na nejzinite gradi, kosata & stana ko planinski sneg:S# poslaba i poslaba, pla~e `alno, posnemo`ena i posnemo`ena,Izblede, a sjajnite O~i & propadnaa, se stopija od so`aluvawe i

qubov.A potoa tie odlunyaa daleku, gi bara{e taa vzaludno:

Vo slepilo i pla~ prepnuvaj}i se, gi slede{e preku karpi i gori,Ti{tewata na maj~inska qubov ja o~ove~uvaa pak po Seni{teto.Neblagodarni tie talkaa vo prezir, & go crpea40seni{niot @ivot,

Ja otturnuvaa so stravotna odbivna sila,Vo Nebiduvawe, reeja okolu nea vo mra~en o~aj

I go vovlekuvaa @ivotot vo gordost i nadmena radost.Taka Enion im go dade set svoj Prizra~en `ivot.41

Potem Eno, }erka na Bjula, zede eden Mig od VremetoI go razvle~e do 42sedum iljadi godini so mnogu gri`a i maka

I mnogu solzi, a vo 43sekoja godina 44napravi prozor kon Edem,38 sjajnoto (izbr.)39 sledniot del e ispu{ten vo podocne`nata verzija:No onie vo Velikata Ve~nost se Sretnaa vo Bo`jiot SovetKo Eden ^ovek, lebdeej}i nad Gileada i Hermon.Toj e Dobriot Ov~ar, Toj e Gospodarot i Bogot,Da go Sozdava ^oveka od Utro vo Utro, da daruva na Pladne.

Enion se vedne{e nad karpite; kr{evnite karpi vo stenkawa `iveat.Takva mo} & be{e dadena na nea, Samotnata patni~ka:Koraviot Dab, dolgorakata Buka, Kostenot, Borot,Kru{evoto drvo blago, namurteniot Orev, kiselata Petrovka, Jabolknicata slatka,Rapavata kora se otvora; crcorej}i izyirkuvaat klun~iwa i krilca,Slavejot, Kosot, Klukajdrvecot, ^u~uligata, Sojkata i Drozdot.Jarecot izripa od karpestiot greben, Ovcite se razbudija od po~vata,Nad zelenite steblenca se potkrena @itoto branuvaj}i se neizbrojno,Gi zasolnuva{e bleskavite Deca pred pusto{nite vetri40 `ivotot; neblagodarniot (izbr.)41 vo dlabok o~aj (izbr.)42 dvaeset leta (izbr.)43 dvaesettata (izbr.)44 dade vizii kon nebesata (izbr.)

19

^etirite Zoi

Isto zede po edna ~esti~ka prostor i & go otvori sredi{tetoKon Beskrajot i go ukrasi so ~udesna ume{nost.

V~udonevideni & sedea sestrite, od Bjula {to & gi gledaat ne`nite ~uvstva

Kon Enion i nejziniot porod, i premisluvaa za ovie raboti vo ~udo,I na Smena ~uvaa stra`a nad Mlade{kite U`asi.

Seu{te ne ja gledaa Rakata Bo`estvena {to u{te se ne be{e otkrila,

Tuku prodol`ija vo tivka Nade` i @enski odmor.

No Los i Enitarmon u`ivaa vo Mese~evite prostori na 45Eno,Devetpati `iveeja srede {umite, hranej}i se so slatki ovo{ki,

I devet svetli Prostora preodea, tkaej}i spletovi od zadovolstva,Gi lovat divite Kozi za mleko, go jadat mesoto na Jagniwata:

Ma` i `ena, goli i rumeni nalik gordosta na letoto.

Promenliva Qubov i Omraza negovite gradi: nejzinite Prekor i Qubomora

Vo za~etni strasti; ne se baknuvaa nitu pregrnuvaa od sram i strav.

Glavata mu zra~e{e svetlost, a sna`niot glas mu be{e proro{tvo.

Toj mo`e{e da gi upravuva dobata i vremiwata i denovite i godinite;

Taa mo`e{e da gi upravuva prostorite, sinorite, pustinata, poplavata i {umata,

No mo} nema{e da si istkae Vel pokriven za grevovite.Gi ottrgna taa site @eni od Losa,A Los gi ottrgna site Ma`i od nea.

Dolgo lunyaa, dodeka ne zasednaa kraj Krajnoto more,Razgovaraa so viziite na Bjula vo dremliva bla`est temna. 46

47Potem onie vo Velikata Ve~nost se sobraa vo Bo`jiot SovetKo eden ^ovek, bidej}i ako si gi Stesnat Vozvi{enite ^ula,

Gledaat Mno{tvo, ili ako gi ra{irat, go gledaat ko eden,Ko Eden ^ovek seto Vselensko semejstvo; a toj Eden ^ovek

45 Ona (izbr.)46 Devet leta tie gi nabquduvaa `ivite sferi, is~ituvajki gi Viziite na Bjula (izbr.)47 prv nacrt: Kraj na No}ta prva

20

Vilijam Blejk

Tie go Imenuvaat Isus Hristos, tie vo nego i toj vo niv -@iveat vo Sovr{en sklad, vo Edem, zemjata na `ivotot,

Sovetuvaj}i se ko Eden ^ovek nad 48 Sne`nata Gora Vozvi{ena.

Bidej}i glasnici od Bjula pristigaat vo solzi i mra~ni oblaciI velat, „[iloh e sru{en, bratot ni pobole: Albion, Onoj

„Kogo go qubi{, e bolen; zamina od domot svoj vo Ve~nosta.„]erkite na Bjula, prepla{eni, ja zatvorija Portata na Jazikot.

„Luva i Urizen se nadmetnuvaat vo vojna okolu svetiot {ator.“

Taka progovorija Pratenicite od Bjula i so seriozna `albaMu bea pretstaveni na bo`estvenoto prisustvo, i kleknaa na

kolenaVo 49Dolinata Konvej, preraska`uvaj}i gi vaka Vojnite na Smrtta

Ve~na:

„Ve~niot ^ovek lipa{e vo svetiot {ator: Brat na{ vo Ve~nosta,„Duri i Albion kogo go vozqubuva{, lipa{e vo bolka; plemeto mu

„Spie{e po ridi{tata i vo dolinite naokolu, vo sinorite na negovata qubov.

„No Urizen se razbudi i Luva se razbudi, i vaka se posovetuvaa:

„‘Ti Luva,’ re~e Princot na Svetlinata, ‘pogledni gi na{ive sinovi i }erki

„‘Legnati na posteli; ostavi gi neka spijat; ti samiot zamini„‘Vo Kralstvoto po koe `elnee{, kade vo Veli~estvenost i Mo}

„‘]e mo`eme da izdigneme prestol; dlaboko na Severot ja postavuvam mojata vlast,

„Ti na Jugot; slu{aj vnimatelno. Vo ti{inata na no}va„‘]e go obvijam Ve~niot {ator so neproyirni oblaci, dodeka ti

„‘Fati gi ko~iite na utroto, Odi, odezdi itaj}i„‘Daleku vo Zenitot visok, svij go zabrevtaniot pat

„‘Kon Jug, so polovina {atori na lu|eto obvieni vo oblacite„‘Na Tarmas i Urtona. Jas }e ostanam na tremovite na mozokot,

„‘]e go polo`am `ezloto na Erusalim, Emanacijata,„‘Na site nejni sinovi i na tvoite sinovi, O Luva, i na moite

48 Gorata Gileada (izbr.)49 Bet Peor (izbr.)

21

^etirite Zoi

„‘Dodeka zorata ne posaka da gi razbudi; toga{ trubata moja }e odekne glasno

„‘Zgrap~ena vo no}ta; mojata luta naredba }e ja poslu{aat,„‘Bidej}i gi postaviv moite stotini na mesta; sekoj desetti ~ovek„‘E kupen i prodaden, i vo maglivata no} slovoto moe }e im bide

zakon.’

„Luva odvrati: ‘Nareduvaj im na sebe Ramnite; ne li sum Jas„‘Princot na site ^ovekovi mno{tva, ne li ednakvo znaen na

Nebesata?„‘Ako se podignam vo Zenitot ostavaj}i te tebe da gi gleda{

„‘Emanacijata i sinovite nejzini, Sotonata i Anakot,„‘Sihon i Og, nema li, buntovnik protiv moite zakoni, da ostane{

„‘Vo mrak gradej}i go svojot prestol silen, i vo mojata drevna no},

„‘Predizvikuvaj}i mi ja vlasta, da gi naoru`a{ sinovite moi protiv mene vo 50Atlantikot,

„‘Mojata dlabo~ina, Mojata no}, koja ti, prezemaj}i ja, }e mi ja prezeme{ so Krunata?

„‘]e ostanam ko i ti, i ovde so krvavi race„’]e go kutnam temniov spija~ vo negoviot {ator, potem }e si gi

isprobam silite so tebe.’

“Dodeka vaka govore{e, ognite mu se zacrvenea 51nad svetiot {ator.

“Urizen frli dlabok mrak okolu sebe, tivka smrt {to demne,“Ve~na smrt za Luva; razgnevuvaj}i se, Luva gi isturi

„Kopjata na Urizena od ko~iite okolu svetiot {ator.„Nemir zapo~na, i povici i krici go stresoa {irokiot svod.

„Kraj svojata nakovalna stoe{e Urtona temen; `elezna masa„Sjae{e `arna na nakovalnata, podgotvena za lopati i rala. Site„Negovi sinovi pobegnaa od nego da mu se pridru`at na bojot;

bled go do~u„Ve~niot glas; zastana, potta mu se oladi na mo}noto telo.

„Go frli ~ekanot: oddeluvaj}i se od mo}nite gradi mu pobegna„Del od `ivotot; piskaj}i na vetrot taa pobegna,

50 dlabokiot (izbr.)51 okolu (izbr.)

22

Vilijam Blejk

„I Tarmas ja zede so`aluvaj}i se nad nea. Toga{ Enion vo qubomoren strav

„Ja pogubi i ja skri vo gradite, balsamiraj}i ja od strav„Deka edna{ vo `ivot }e se vrati. Balsamirana vo gradite na

Enion„Enitarmon ostanuva trup; takvo ne{to nikoga{ ne be{e bilo

znaeno„Vo Edem, nekoj da umre so smrt od koja nikoga{ da ne bide

o`ivean.„Urtona stoe{e upla{en, no ne za dolgo; duhot mu pobegna„Kon Enion, a teloto mu padna. Tarmas go vide negoviot pad„Kon krajot, razbesneta lamja {to se vie okolu svetiot {ator.

„Sinovite na vojnata, v~udonevideni od Svetkavoto ~udovi{te, go isteraa

„Daleku vo svetot na Tarmas, vo pe{terski kamen.

„No Urizen, so mrak prekrivaj}i gi site armii,„Gi prati svoite telali, tajno zapovedaj}i im da zaminat

„Na sever. Odedna{ so gromoven glas negovite mno{tva„Se povlekuvaat od lutiot sudir, site sinovi Urizenovi vedna{

„Se sobiraat vo gusti oblaci, ostavaj}i go besot na Luva„Da si ja istura srdta vrz sebe i vrz Ve~niot ^ovek.

„Naedna{ dolu padnaa site zaedno vo nepoznat Prostor,„Dlabok, u`asen, bez Kraj, oddelen od Bjula, daleku udolu.

„^ovekovite nadvore{ni delovi stanaa neograni~eni, otvoreni za bol

„Vo besna gladna praznina, i nikoj ne mo`e da gi poseti negovite sinori.

„Erusalim, negovata Emanacija, 52e razurnata,„Male~kite & 53gi kolat na sekoja ulica,

„A samata taa odvedena e robje i raseana po 54beskrajot.„Opa{aj go me~ot, O ti najmo}en vo slavata i veli~estvenosta!

„Uni{ti gi krvnicite na Erusalim i onie koi go ru{at [iloh.“

52 naskoro }e (izbr.)53 }e bidat (izbr.)54 site narodi (izbr.)

23

^etirite Zoi

Taka govorea glasnicite od Bjula. Tivko otstapuvaj}i,Semejstvoto Bo`estveno go povle~e Vselenskiot {atorNad 55Visokata Sne`nina i gi zatvori Glasnicite vo oblaci

Do vremeto na Krajot. Toga{ tie Izbraa Sedummina, gi imenuvaa Sedum

O~i Bo`ji i Sedum svetilki na Semo}niot.Sedumminata se edno eden vo drug; Sedmiot se imenuva Isus,Jagne Bo`je, blagosloven zasekoga{, i toj go slede{e ^ovekot

Koj talka{e po gorata Efraim baraj}i ja Grobnicata,Vnatre{nite o~i mu se odvrateni od Bo`estvenoto Videnie, a site

Negovi ~eda talkaat nadvor, od gradite mu se ottrgnuvaat.

Kraj na No}ta prva (vtor nacrt)

56]erkite na Bjula ja zdogledaa Emanacijata; se so`alija,Zaplakaa pred vnatre{nite porti na gradite na Enitarmon,I na nejniot ve{to sotvoren mozok, i na vnatre{nosta vo

slabinite.Tri porti navnatre, Veli~estveni i svetli, se otvoraat kon 57BjulaOd vnatre{nite delovi na Enitarmon; no svetliot `enski strav

Odbi da gi otvori bleskavite porti; gi zatvori taa i gi zabravi itroZa Los da ne bi vlegol vo Bjula niz nejzinite ubavi porti.

Emanacijata stoe{e pred Portite na EnitarmonVo pla~; ]erkite na Bjula tivki na Tremovite

Poslaa divan neznaen za Enitarmon; ovde po~iva{eErusalim vo dreme` mek i lulana vo otpo~iv tivok.

Stravotni besneeja Ve~nite trkala na umot, stravotni besneeja@ivite su{testva na trkalata, vo Vojnite na Ve~niot `ivot.

No obratno se trkalaa trkalata na Urizen i na Luva, nanazad se vra}aa

Udolu i nanadvor, 58gorej}i vo vojnite na Ve~nata Smrt.

55 Gorata Gileada (izbr.)56 Dodatni stihovi57 Ve~nosta (izbr.)58 vitkaj}i se (izbr.)

24

Vilijam Blejk

V A L A

No} vtora59

60A dvete Mladi ~uda lunyaa po svetot na Tarmas.„Imeto tvoe e Enitarmon,“ re~e 61lutoto jasnovidno mom~e.

59 Prva (izbr.)60 obele`ano: „No} Vtora“; sledniot del vo dol`ina od nekolku stranici do prvata oznaka ‘Kraj na No}ta prva“, vo nekoi verzii na ^etirite Zoi e dodaden kon Vtorata no}, izbor {to avtorot go ostavil nere{en.61 bleskavoto (izbr.)

25

^etirite Zoi

„Dodeka blagiot glas ti gi polni sive pe{teri so slatki sozvu~ja,„O kako 62na{ite Roditeli sedat i 63ta`at vo tivkite senici tajni!“

No Enitarmon odgovori so proroneta solza i murtewe,Temna ko rosnoto utro {tom rumenoto svetlo se javuva,„Da n# usre}at 64ostavi gi, da si gi crpat besmrtnite sili

„Dodeka vovlekuvame slatka radost od niv, dodeka im vra}ame so prekor

„Po prekor da si go nahranime nezadovolstvoto; bidej}i ako se poka`eme blagodarni,

„]e ja vozdr`at milnata qubov, ~ija hrana se trwa i korewa gorki.„Gi slu{ame trubite bojni, gi nabquduvame sferite vo vrte`,

„Sepak Ti vo nebre`nost po~iva{ dr`ej}i me vo okovi.„Poslu{aj! ]e ja zapeam Pesnata na Smrtta! Pesnata e toa na

Vala!„Padnatiot ^ovek po~iva, Urizen spie na tremot,

„Luva i Vala se budat i 65poletuvaat od ^ovekovoto Srce„Vo Mozokot od tamu; na pernicata Vala dreme{e,

„A Luva gi fati Atovite od Svetlost i se izdigna so Ko~ijata na Denot.

„Sladok smev me zafati vo sonot moj; tivka i tajno se smeev,„Bidej}i vo viziite na Vala ~ekorev so mo}niot Padnat,

„Glasot mu go slu{av vo grankite i me|u cvetovite slatki:„‘Zo{to e svetloto na Enitarmon potemneto vo 66rosnoto utro?

„‘Zo{to e ti{inata na Enitarmon 67u`as, a nejziniot nasmev vior,„‘I go izgovara ovoj mrak vo moite odai, vo stolbovite na moite

Sveti?„‘Zo{to lipa{ ti ko Vala i si go vla`i{ velot so rosni solzi,„‘Vo dreme`ite na mo}niot moj po~iv vleva{ la`no utro,

„Gonej}i gi @enskite Emanacii site od Los?„‘Odbiv da go gledam Vselenskoto Videnie.

„‘I }e go pogubi{ li so smrt onoj koj ti se posvetuva na tebe,

62 tvoite (izbr.)63 pla~at (izbr.)64 kolku tie (izbr.)65 poletaa (izbr.)66 nejzinoto (izbr.)67 oblak (izbr.)

26

Vilijam Blejk

68„‘Edna{ rodena za zabava i razonoda na ^oveka, sega rodena da mu gi ispie{ site Mo}i?’

„Go do~uv zvu~noto More, go do~uv glasot s# poslab i poslab,„Glasot dojde i zamina ko son: se razbudiv vo milna bla`est.“

Toga{ Los ja kutna na Zemja; dolgo potraja dodeka ne o`ivea.69Toj odgovori, u{te pove}e temneej}i, so 70navredenost skriena

vo nasmevki:„Ne umiram, Enitarmon, iako ja pee{ pesnata na Smrtta,

„Nitu }e me izma~uva{; Bidej}i go gledam Padnatiot ^ovek„Kako se obiduva da ja ute{i Vala; ne }e se ute{i taa.

„Se kreva taa od negoviot prestol i gi bara senkite na svojata gradina,

„Pla~e po Luva, zaguben vo krvavite zraci na la`noto utro tvoe;„Snemo`uvaj}i le`i Padnatiot ^ovek, glavata mu bolna, srceto

slabo:„Golem doseg na tvojata mo}! ^uvaj se od kazna!71„Gledam, nevidliv se spu{ta vo Gradinite na Vala„Luva, ezdej}i na vetri! Go gledam no`ot nevidliv,

„Gledam poroj krv, gi gledam me~ovite i kopjata na idninata.„Iako vo Mozokot ^ovekov `iveeme i vo kru`nite Nervi,

„Iako ovoj bleskav svet na seta na{a radost e vo ^ovekoviot Mozok

„Kade Urizen i site negovi Mno{tva gi besat besmrtnite svetilki,„Ti nikoga{ ne }e go napu{ti{ ova studeno prostranstvo kade

vodniot Tarmas ta`i.“68 „‘Ako gi izgoni{ site Ma`i izbr @eni od Los izbr Luva, jas }e gi izgonam site„‘Ma`i od tebe. izbr69 Los (izbr.)70 gnasna (izbr.)71 „Odbivaj}i da go gleda Bo`estveniot kogo site go gledaat„I spored nego `iveat, toj potona vo smrtonosen son.„No nie, besmrtni vo sopstvenata sila, pre`ivuvame vo rasprava stroga„Dodeka ne go odvedeme Jagneto Bo`je vo smrten lik.„A deka mora da se rodi sigurno e, bidej}i Eden mora Site da bide„I da gi razbere vo sebe site ne{ta em drebni em veliki,„Ottamu, nie, poradi koi site ne{ta te`neat da bidat i da `iveat,„]e go primime taka Bo`estveniot Obraz, za pome|u Rasipanite„Da mo`e toj da bide posveten na uni{tuvawe od maj~ina utroba.

27

^etirite Zoi

Taka govore{e Los. Prezir i Navreda se krenaa vo Enitarmon.

Toga{ Enitarmon, crveneej}i gnevna, gi podade besmrtnite race:„Spu{ti se, O Urizene, spu{ti se so atot i ko~iite!

„Ne zakanuvaj mi se, O Jasnovidecu; tvoja e kaznata.„^ove~kata Priroda ja nema ve}e, nitu ^ove~kite dela

„]e gi oblikuvaat 72buntovnite Duhovi Nebesni, tuku Vojna i Kralstvo, i Pobeda i Krv.“

No}ta potemne ko {to govore{e; potres se ra{iri od Istok do Zapad;

Vozdiv se ~u vo visinite. Bojnite trubi is~eznaa, DuhoviteNa Luva i Vala se stresoa vo nivnata Topka, topka od krv.

Ve~nosta zaja~i i se voznemiri od Slikata na Ve~nata Smrt.Bludniot ^ovek ja svedna bledata glava i Urizen se spu{ti -

A edniot }e mora{e da go pogubi ^ovekot, toj da ne se spu{te{e -

Navreden, mrmorej}i niski gromovi, Urizen se spu{ti,Mra~no zagrmi: „Sega sum jas Bog od Ve~nost do Ve~nost.“

Zlovolen sede{e Los kovaj}i Odmazda. Tivok, toj 73go merka{e Princot

Na Svetlinata. Tivok, Princot na Svetlinata go merka{e Losa; na kraj, zagri`ena

Nasmevka mu se otkina na Urizen, bidej}i Enitarmon sjae{e s# pove}e.

Mra~en & se murte{e na Enitarmon, no mu se nasmevnuva{e na Los

Velej}i: „Ti si Gospodarot na Luva; vo tvoi race go predavam„Princot na Qubovta, ubiecot; du{ata negova e vo tvoi race.„Ne ja `ali Vala, bidej}i taa ne se so`ali nad Ve~niot ^ovek,

„Nitu kricite na Luva ne gi `ali. Eve, ovie yvezdeni jata,„Tvoi se Slugi ako mu se pot~ini{ na stra{niot Zakon moj.“

Taka progovori Princot na Svetlosta i sedna kraj prestolot na Los.

72 slobodnite (izbr.)73 Urizen (izbr.)

28

Vilijam Blejk

Vrz peso~niot breg mu stoe{e ognenata ko~ija.

Los rasrden odvrati: „Dali si ti eden od onie koi koga se najsamouvereni

„Mislat na nevolja najmnogu! Ako si takov, Gledaj! Jas isto takov sum.

„Eden mora da e gospodar. Isprobaj si gi Umeewata. Jas isto moite }e gi isprobam,

„Bidej}i, zabele`uvam, ima{ Bogatstvo za koe tvrdam deka e moe.“

Urizen iznenaden se ispravi, no ne Dolgo; Naskoro vikna:

„Pot~ini mu se na glasot moj, mlad Demonu; jas sum Bog od Ve~nost do Ve~nost.”

Taka Urizen progovori, sobran vo sebe vo gordost stra{na:„Dali si ti videlec na Isusa, milnata zabluda na Ve~nosta?

„Gledaj, jas sum Bogot, uni{tuva~ot stra{en, a ne Spasitelot.„Zo{to Ve~noto Videnie da gi prinuduva sinovite na Edem„Sekoj da si go prezre zadovolstvoto svoe, da vojuva protiv

svojot duh?„Seni{teto e ^ovekot. Ostanatoto e samo prelaga i voobrazba.“

Deset iljadi iljadnici mu broeja mno{tvata duhovi na vetrot,Deset iljadi iljadnici bleskavi Ko~ii sjaea na neboto.

Se izlevaat na zlatniot breg kraj okeanot tivokSlavej}i Pobeda, i nebesata se preplavija so krv.

Zemjata ja posla {irokata trpeza; No}ta, srebren peharNapolnet so vinoto na makite, ~eka{e na zlatnata gozba.

No seu{te go nema{e bleskavoto Sonce; toa, ispolnuvaj}i go set prostor,

Spie{e ko ptica vo {kolka modra {to naskoro }e se raspoi.

Los ja vide ranata od svojot udar; vide, se so`ali, zaplaka.Los sega za`ali {to ja be{e udril Enitarmon; seti qubov

Kako mu se kreva vo site Veni; & gi obvi racete okolu slabiniteZa da ja zale~i ranata od udarot.

Jadea tie od plotniot leb, pieja od vinoto na nervite;29

^etirite Zoi

Gi slu{aa Harfite na Stihiite i Pesnite na Sferite:Gi gledaa ^asovite vo tanc brz kako se nadmetnuvaat na

neboto,So krilesta zra~nost rasfrlaa radosti niz svetiloto vo postojana

mena.No Luva i Vala stoeja na krvavoto nebo

Vo visinite, ostaveni sami, zaboraveni, vo luta qubomora.Stoeja nad nebesata, zaboraveni, napu{teni, prikovani vo krv.

Da se simnat ne mo`ea, nitu Eden od drug o~ite da gi odvratat.Ve~nosta se pojavi nad niv ko Eden ^ovek zavien

Vo ode`data na Luva od krv i nosej}i gi site negovi maki;Ko sonce {to sjae vrz magliva zemja, takvo be{e Videnieto.

No purpurna no} i rumena zora i zlaten den se spu{tijaNiz jasniot treperliv vozduh, poka`aa zeleni poljani pome|u

Raznolikite oblaci, ko rajovi poslani vo prostorot,So gradovi i sela i hramovi, {atori, trla za ovci i pasi{taKade prestojuvaat decata na svetovite na elementite vo

harmonija.Ne `iveeja tie dolgo vo sloga, `ivotot im se ispi

I zimski nesre}i prosledija, edno po edno odvle~kani vo Prazninata

Kade Enion ~eznee{e, edno po edno vovle~eni vo zlatnata gozba.

A Los i Enitarmon sedea vo nezadovolstvo i prezir.Svadbena Pesna se krena od site iljada iljadnici dusi

Preku radosnata Zemja i Moreto i se spu{ti na Nebesata;Bidej}i Bogovite na Elementite na gromovni Orguli zasvirea i

podgotvijaVkusni Jadewa. Demoni od Branovite Odecite svoite vodni gi

razbudija.Bleskavite Du{i na rastitelniot `ivot vo pupewe i rascvetuvaweGi podadoa besmrtnite race da udrat po zlatnite i srebreni @ici,I so besmrten Glas mek crcorej}i, ja ispolnija seta Zemja i Nebo.

So dvojni glasovi i glasni Trubi izvieni okolu, so odeci,Pe{terskite `iteli ja ispolnija ogromnata Veselba Odglasuvaj}i se,

A Duhovite na Rasplamteniot ogan vo vis ja vodea mo}nata Pesna.

30

Vilijam Blejk

A Ova pee{e Pesnata na Gozbata na Los i Enitarmon:

„74Efraim povika 75kon Siona: ‘Razbudi se, O Planino Sestro!„‘Da gi odbieme Plugot i Lopatata, te{kiot Valec i zap~estata

„‘Brana*; zapali gi site @itni poliwa, otfrli gi site ogradi!„‘Zgoen da se bide od ^ove~ka krv i opien od `ivotno vino e

daleku podobro

„‘Od set ovoj trud na `etva i grozdober. Pogledni ja rekata,„‘Crvena od ^ove~ka krv, mi se branuva `edbena okolu

karpestite kolena;„‘Oblacite moi ne se oblaci na zeleni polja i ovo{ni padini,

„‘Tuku Oblaci na ^ove~ki Du{i; nozdrvite mi pijat ^ove~ki @ivoti.’

„Selata Ta`at: bledeat poslani vo ramninata.„Ta`a~ka te~e po Dolinite od Vodenicata i od Ambarot.

„No najmnogu maznite Dvorci, mra~ni, tihi, se vedneat pod u`asot

„Skrivaj}i gi knigite i slikite pod duvlata na Zemjata.

„Gradovite pra}aat poraki eden do drug velej}i: ‘Sinovite moi se Zbesnati

„‘Od vinoto na svireposta. Neka zaigra kam{ikot, O Gradu Brate.’

„Decata gi gojat za Kole`; edna{ go doeja Deteto„So Mleko, no od kade sega Decata se pojat so krv?

„Kowot vredi pove}e od ^ovekot. Lutiot Tigar„Mu se smee na ^ove~kiot lik; Lavot se potsmeva i `ednee za

krv.„Vikaat tie:, ‘O Pajaku, ra{iri si ja mre`ata! Neka ti narasnat

koskite i poln„”Sr`, `ili i plot, Vozdigni se sebesi, zdobij se so glas.

74 Planinata (izbr.)75 kon Planinata (izbr.)* Del od opremata za tkaewe so koja se vle~e volnata.

31

^etirite Zoi

„”Povikaj gi oru`anite mno{tva mra~ni; bidej}i site sinovi ^ove~ki se zbiraat zaedno

„”Da gi opusto{at gradovite svoi! ]e is~ezne ^ovekot!’ ‘Razbudete se, O Mno{tva!’

„Vlaknoto na lakot zapea nad ridi{tata, ‘Luva i Vala ezdat„Pobedni~ki na krvavoto nebo, a ^ove~kiot oblik go nema

ve}e.'

„Zaslu{ani Yvezdite do~uja i prviot zrak na utroto nazad se vrati:„Mu svika na Tatka si ‘zamini! zamini!’ no odnenade` be{e Faten

„I oklopen vo ~elik, a Atot gordo mu zacvili; ja namirisa toj bitkata

„Oddaleku. Brzaj}i nazad, crven od gnev, Mo}niot Tatko

„Go grabna svetliot Ov~arski stap okovan so skapoceni kamewa i zlato; go Zavrte okolu

„Glavata, so ostro {i{tewe na Neboto; nadolu se vturna Sonceto so zvuk

„Boen; Planinite pobegnaa; pobaraa mesto dolu.„Vala ostana vo pustinite od mra~na samotija, Nitu Sonce nitu

Mese~ina

„Dewe nitu no}e da ja uspokojat; se izma~uva{e taa vo gust dim.

„Tarmas ne izdr`a; pobegna vo krici; potem, gola pusto{, potona udolu

„Zbivtaj}i vo mra~niot nered. Vo me|uvreme Los se rodi„I ti, O Enitarmon! Po~uj, gi slu{am ~ekanite na Los.

„Gi pretopuvaat tie koskite na Vala! koskite na Luva vo klinovi;„Nebroenite sinovi i }erki na Luva, zatvoreni vo pe~kite,

„Se topat vo brazdi; Zimata duva vo mevovite; Mraz i Sneg„Gi opslu`uvaat stra{nite nakovalni: Planinite olckaat, a Rekite

opa|aat i propa|aat.

„Nema Grad, nitu @itno Pole, nitu Ovo{tarnik; s# e Karpa i Pesok.

„Nema Sonce, nitu Mese~ina, nitu Yvezda, ni iscepani zimni karpi

„Se sudaraat vo prazninata, prikovani od vnatre{ni ogni.32

Vilijam Blejk

„Netrpelivosta sega ve}e ne mo`e da izdr`i. Razdraznet, Luva,

„Izbiva{ od slabinite na Enitarmon, Ti besen Stravu,„Odi da piska{ zaludno! Udrete, udrete po negovite prangi!

Udrete, O zimni ~ekani!„Udri, Duhu na Urtona! ismej go du{manot koj udolu n# povle~e

„Od nebesata na radosta vo ovaa dlabina. Sega besnej, no naprazno besnej!“

Taka peeja demonite na dlabo~inata; bojnite Trubi silno se glasea.

Gozbata odeknuva i Krunisani so rozi i podavano vinoVelikata Nevesta i Mlado`enecot sedea; kraj niv Urizen,

So izbleden sjaj vozdivnuva{e, zaboravaj}i na vinoto {to se lee{e

I na Ahanija, ^istata mu Nevesta; no taa be{e tolku daleku.

Tuku Los i Enitarmon sedea vo nezadovolstvo i prezir,@edneeja za pove}e {to pove}e u`ivaa, izvlekuvaa slatka

bla`estOd zavrtenite trkala na nebesata i ko~iite na Pogubenite.

Vo dale~ina, Daleku vo No}ta, prezrena, vo u`asna glad kopneej}i,

Dodeka Leta i Zimi se menuvaa vo stra{nata dlabo~ina,Enion, slepa i zgrbavena od starost, pla~e{e na pustiot vetar:

„Zo{to Garvanot graka glasno i niedni oko ne go so`aluva?„Zo{to se strupoluvaat Lastovicata i Klukajdrvecot vo bezhranata

zima?„Iznemo{teni, rastrepereni, stojat na bezlisna grmu{ka ili

zamrznat kamen,

„Snemo`eni od barawe hrana po sne`nata pusto{, malite im„Srca ladni, a jazi~iwata sobrani, {to edna{ vo bezgri`na radost

im„Darea blagodarnici-pesni na branlivite poliwa `ito okolu

gnezdata.

„Zo{to zavivaat Lavot i Volkot? zo{to talkaat nadaleku?33

^etirite Zoi

„Zala`ani od letnata `ega, se razonoduvaat vo ogromna qubov,„A gi otfrlaat svoite mladi vo gladnite divini i peso~nite pustini.

„Zo{to Ovcata mu se predava na no`ot? Jagneto si igra na Sonce:

„Zatreperuva! gi slu{a stapkite na ^ovekot! veli: Zemi mi go runoto,

„No po{tedi mi go `ivotot: no ne znae deka zimata76 brzo doa|a.

„Pajakot sedi sred istkaena Paja`ina i `elno ja demne Mu{i~kata.„Vo ist mig doa|a pregladneta Ptica i go odnesuva Pajakot.

„Paja`inata ostanuva napu{tena, {to nemirnoto drobno srce„Tolku vnimatelno ja istkalo i pru`ilo so vozdi{ki i umor.“

Ova be{e ta`a~kata na Enion okolu zlatnata Gozba.Ve~nosta ja~e{e i se voznemiri od slikata na Ve~nata Smrt

Bez ^ove~ko telo, Izla~uvawe od negovoto oboleno telo.

Sega ^ovekot be{e dojden do Palmata i do Dabot na Pla~otKoi stojat na Rabot na Bjula, i toj potona

Od racete na potkrepa na Ve~niot Spasitel koj go izlo`iBledoto telo na negovoto Ve~no Sopstvo77

Vrz Karpata na Dobata, ^uvaj}i go so Qubov i Gri`a.

Se potkrena Albion na Divanot na smrtta, gi zdogleda Sinovite svoi.

Gi zavrte O~ite nanadvor kon Sepstvoto, go zagubi Bo`estvenoto Videnie,

78Albion go povika Urizena i mu re~e: „Pogledni gi zabolenive Sferi,

„Od kade glasov na Enion mi odeknuva vo 79Tremovite?„Prezemi ja vlasta! zemi go ova @ezlo! istapi napred vo moja

mo},„Bidej}i jas sum snemo`en i moram da spijam so mra~niot son

na Smrtta.

76 -ta (izbr.)77 Individuality78 ^ovekot (izbr.)79 u{ite (izbr.)

34

Vilijam Blejk

„Brat ti Luva me kutna, no ti so`ali ja negovata mladost,„Iako samiot ti ne mi ja so`ali Starosta, O Urizene, Princu na

Svetlinata.“

Urizen se podigna od bleskavata Gozba nalik yvezda na ve~erno nebo,

Likuvaj}i od glasot {to go izvika od Gozbata na zavista.Prvo go zdogleda teloto ^ovekovo, bledo, studeno; u`asite na

smrttaOd pod noze mu izbija niz nego kako {to zastana vo ^ove~kiot

Mozok,I site zlatni tremovi izbledea pod negovata razbolena svetlost,

Ne pove}e Likuva{e, bidej}i ja vide Ve~nata Smrt dolu.Bled, ja zdogleda idninata: bled, ja zdogleda Provalijata

Kade Enion, slepa i zgrbavena od starost, pla~e{e vo u`asna glad ~ezneej}i,

S# pregladneta ko gladniot crv i ko tivkiot grob.Mo}en be{e provevot od Praznotijata {to go vovlekuva{e

Postoeweto vo sebe.

Mo}niot Urizen ~ekore{e gore vo strav i bleda zbrkanost.Go vide neograni~eniot prostor dolu i du{ata mu se sobra vo

strav,Stopalata na rabot na Nepostoeweto; glasot mu pote~e:

Luva i Vala, treperej}i i namaluvaj}i se, go zdogledaa velikiot majstor na Rabotata

I go do~uja negovoto Slovo: „Oddelete se, vie mno{tva, mo} po mo}.

„Da izgradime @iveali{te za qubenata na Nebesata vo u`asnata dlabina:

„Da ja izgradime Zemnata [kolka okolu Karpata na Albion.“

Tolpite na Nebesata poletaa niz vozduhot so peewe i povici kon Urizen.

Nekoi gi popravija nakovalnite, nekoi razbojot go krenaa, nekoi plugot

I branata gi oblikuvaa i so~inija oprema od srebro i slonova koska,

Zlatnite merila, kvadrantot i ramniloto i merata.35

^etirite Zoi

Podignaa pe~ki, napravija nakovalni od zlato skovani vo vodeniciKade {to zimata bie neprestano, gi zacvrstija sigurno na le`i{ta.Mevovite po~naa da duvaat, a Lavovite Urizenovi stoeja okolu

nakovalnataI Leopardi pokrieni so ko`i `ivotinski gi opslu`uvaa razbukanite

ogni,Vozvi{eni, vpe~atlivi bo`estvenite im likovi na ~ove~ka

ubavina.Lutite Tigri gi izvikaa Obu~enite Atovi od nivnite jasli,

Gi odvrzaa i im stavija amovi od zlato i srebro i slonova koska,Vo ~ove~ki oblici jasni zastanaa okolu Urizen, princot na

Svetlinata,Ja skamenija seta ^ove~ka Voobrazba vo karpa i pesok.Ja~ewa potekoa po potokot Tiburn i po rekata Oksford

Me|u Druidskite Hramovi. Albion ja~e{e kraj potokot Tiburn:Albion ispu{ti smrten krik glasen. Atlantskite Planini se tresea.Daleku, Mese~inata pobegna vo pla~: Sonceto vo potoci krv.Od Slabinite na Albion se oddelija site Narodi i Nacii na ovaa

Zemja,Pobegnaa so zvuk na Kole` i nebesnite yvezdi pobegnaa.

Erusalim padna vo urnatina u`asna po seta Zemja,Studena padna od Dolovite na Lambet vo olckawa i rosna smrt -Rosata na razmirenite dusi, smrtnata pot na onie na umirawe -Vo sekoja sala so stolbovi i lakovi vo potkrovjeto na nebata na

Albion.Brat so brat se kapat vo krv na Severn,

Devicata kade pla~e. Tatkoto i majkata soTatkoto na Devicata i majka & lipaat gubej}i svest nad teloto,

A Mladi~ot, Ubiecot, bega preku planinite.

Ruva spie{e na Penmienmar, a Levi spie{e na Sne`nata gora.Nivnite o~i, u{i, nozdrvi i jazici se valaa nanadvor, go vidoa

Ona {to e vnatre sega vidlivo nadvor; izlo`eni mu se na gladniot vetar.

Stanuvaat Narodi dale~ni, vo mala i mra~na Zemja.]erkite na Albion gi opa{aa ode`dite Vezeni,

Svlekuvaj}i gi zavesite na Erusalim od blagite demoni na ridi{tata;

Preku Evropa i Azija do Kina i Japonija ko molwiItaat i mu se vra}aat na Albion vrz divanot kamen:

36

Vilijam Blejk

Gvendolen, Ragan, Sabrina, Gonorela, Mehetabel, Kordela,Budicija, Konvina, Estrilda, Gvinefred, Ignoge, Kambel,

Gi okovuvaat ^edata na Erusalim vo zandanite na Vavilon;Igraat pred Vojskite, pred pcite love~ki na Nimrod,

Dodeka Princot na Svetlinata na ramninata Salsberi e srede Druidskite Kamewa...

So yvekot adamantskite prangi i kuki ja krevaat rudataVo masi sipana vo topilnicite, i gi zatvorija i zape~atijaTopilnicite edna{ i mnogupati; seto vreme Severot gi

naduvuva{eObla~nite mevovi, i Jugot i Istokot i ~emerniot Zapad,A seto vreme plugot `elezen zasekuva u`asni brazdi

Vo Ulro, pod Bjula, kade mrtvite e~at No} i Den.

Luva go frlija vo Pe~kite na `alosta i go zape~atija,A Vala vo svirepa radost go potka{e ognot pod pe~kite.

Strog, Urizen nabquduva{e, gonet od nu`nosta da go odlo`iZliot den daleku, nekako so `eleznata mo}

Da mo`e toj da go odvrati sopstveniot o~aj; vo `alost i strav toj ja vide

Vala kako kru`i okolu pe~kite kade Luva be{e zatvoren.Vo radost taa gi slu{a{e negovite krici i zaboravi deka toj be{e

bil nejziniot Luva,So kogo vrve{e vo bla`est vo dobata na nevinost i mladost.

Po~uj go glasot na Luva od pe~kite na Urizen:

„Ako sum navistina Kralot na Vala, a vie, O sinovi ^ove~ki,„Tvorba na racete na Luva vo dobata na Zasekoga{nosta,„Koga go izvikav Zemniot crv od studeniot i temen mrak,

„Ja krepev jas nea, ja hranev so do`dovite moi i so rosite; izrasna taa

„Krlu{esta Lamja, sepak ja hranev iako me mraze{e;„Den po den se hrane{e taa vo planinite pred o~ite na Luva,

„Ja prenesov niz Divinata, suva i `edna zemja,„I narediv proleti da se krenat za nea vo crnata pustina,

„Dodeka ne stana Zmev, krilat, bleskav i otroven.„Gi otvoriv site nebesni poplavni brani da ja & zadovolam `edta,

„I & narediv na Velikata dlabo~ina da ja skrie vo dlanka,37

^etirite Zoi

„Dodeka ne stana taa pla~livo dete edna stapka dolgo.„Ja nosev na gradi ko ~ovek jagne {to nosi,„Ja qubev, & ja dadov seta du{a i radost,

„Ja skriv vo milnite gradini i pod tajnite senici na letoto,„Tkaej}i lavirinti radost pod son~eviot raj,

„Bezizlezni lavirinti. Mi dade taa sinovi i }erki,„A tie mi ja odzedoa i mi ja skrija od o~ite.

„Me opkolja so yidovi od `elezo i bronza. O Jagne„Bo`je oble~eno vo ode`data na Luva! malku ti znae{

„Za smrtta Ve~na, deka site nie zaminuvame vo Ve~na Smrt,„Vo na{eto Prvotno Bezredie vo slu~ajno natrupuvawe na

nesoglasni„Razrodeni odredbi na Qubov i Omraza. Trpam maki

„Bidej}i qubam, bidej}i Jas 80bev qubov, no omraza se budi vo mene,

„A Urizen, koj be{e Vera i sigurnost, se promeni vo Somne`;„Rakata na Urizena e vrz mene, bidej}i ja zbri{av

„Taa ^ove~ka 81prelaga za da gi oslobodam sinovite Bo`ji„Od okovite na ^ove~kiot oblik. O prvoroden Sinu na Svetlinata,„O Urizene, du{manu moj, pla~am poradi tvoeto strogo re{enie,

„No pla~am popusto. O koga }e se vrati{, Vala Skitni~ke?“

Ova be{e govorot na Luva, trpeliv vo nesre}ata,Koj duma{e od slabinite sred nestvarnite oblici na no}ta na Ulro.

A koga Luva, po mnogu doba, sosem se rastopi od `alost,Ognite na Vala se sti{aa ko senka studena i bleda,Kratkove~na senka; na kraj padna taa, kup Pepel

Pod pe~kite, `alosno kup~e vo `iva smrt.

Toga{ gi otpe~atija pe~kite so kopa~i i tesli,Grmej}i iste~e te~nosta; rastopeniot metal pote~e niz kanaliteVse~eni od raloto na dobata, silnata desnica na Urizen go upravi

Po mnogu dolovi, bidej}i Bikovite na Luva go vle~ea Plugot.

Vo rastreperen u`as, bledi, zgrozeni, ^edata ^ovekovi

80 sum (izbr.)81 strava (izbr.)

38

Vilijam Blejk

Zastanaa nad beskrajnata Zemja i gi gledaa videnijata vo vozduhot,

Vo vodite i na zemjata ozdolu; povikaa edni kon drugi,„[to! U`asi li sme si eden na drug? Dojdete, O bra}a, od kade

„[irokava Zemja e poslana vo {ir? ne za divi yverki da talkaat po nea.“

No mnogumina stoeja tivki i zafateni so svoite semejstva.A mnogumina rekoa, „Ne gledame videnija vo temniov vozduh.

„Premeri go patot na onaa sulfurna topka {to go osvetluva 82mra~niot den;

„Postojki podigni na gojnava Zemja i ostavi n# da kupuvame i da prodavame.“

Drugi se krenaa i podignaa {koli, so~inija OrudijaZa merewe na patot na nebesata. Strogiot Urizen gi vide

Vo `alost bra}ata svoi i sinovite, vo stemneta `alost ta`e{eNad vetri{tata, vo oblaci zavitkan, glasot mu Govore{e niz

gromoviUpravuvaj}i ja seta rabota so gri`a i mo} i to~nost.

Toga{ se zafatija Lavovite Urizenovi so rabota i v`e`eni vo kova~nicata

Grmat bleskavite masi; gromoglasno udaraat ~ekanite, mnogubrojni 83Piramidi

Oblikuvaa i frlija so grmotevici vo dlabinite na Nepostoeweto.Usviteni do crvena `ar, tie so {i{tewe si go prodiraat patot

mnogu milji udolu,Dodeka, zapiraj}i se, sekoja svojot (centar izbr. temel izbr.) ne

go najde; zacvrsteni stojat tamuI frlaat iskri stra{ni daleku vo ~emernata dlabo~ina.

Bidej}i, izmereni vo podredeni prostori, Sinovite na UrizenSo merila ja delat dlabo~inata; tie silnite terezii gi podigaat

[to Luva gi ottrgna od slaboto Srce na Padnatiot ^ovek,I gi merat masivnite 84Kocki, pa gi zacvrsnuvaat na postojkite.

A seto vreme, vo Pe{teri zatvoren, zlatniot Razboj krenat

82 ~emerniot (izbr.)83 Topki (izbr.)84 Topki (izbr.)

39

^etirite Zoi

Prvo gi isprede, potem gi istkaja Atmosferite; tamu Pajakot i Crvot

Go gonat krilestoto brdilo, ostar svire` niz site zaslu{ani nitki;Pod Spilite se trkalaat tegovi od olovo i ~ekrci od `elezo,

Ogromnata osnova i tkaeweto besneat grozno vo prepla{enata dlabo~ina.

Dodeka daleku vo bezmernoto nepoznato krilesti Orli sna`ni go svivaat

Smeliot let vo ^ove~ki oblici jasni; niz temninata dlabokaNosat istkaeni draperii; na zlatni kuki gi obesuvaat

Vselenskite zastori i gi prostiraat od Sonce do SonceNapravite od svetlost; gi oddeluvaat besnite ~esti~ki

Vo blagi tokovi ko vodata {to se me{a so vinoto.

Dodeka taka Duhovite so najsna`no krilo ja osvetluvaat mra~nata dlabo~ina,

Nitkite se ispreduvaat, a `icite se svivaat i izvlekuvaat; potem slabite

Ja zapo~nuvaat svojata rabota i mnogu mre`i pletat, mnogu mre`i

Ra{iruvaat i mnogu Duhovi ulovuvaat; bezbrojni mre`ite,Bezbrojni zamkite i klopkite, a mnogu ute{ni kavali

Napraveni i mnogu `i~eni liri se prefrlaat preku neizmernosta.Vo svirepa radost gi lovat slu{atelite i vo svirepa radostGi vrzuvaat, zgusnuvaj}i gi silnite energii vo opseg mal.

Nekoi stanaa seme na sekoe rastenie {to }e bide nasadeno; nekoi

Top~esti korewa, nafrlani na kup vo ambari i `itnici.

Potem se krenaa Neimarite. Prvo Neimarot bo`estven svojot planGo otkriva. ^udesni skeliwa se krevaat nasekade okolu

beskone~nosta,^etvorostrana gradba se izdigna, nebesata podredeni vo oblik

na ~etvoroagolnik pod linija,Piramidi i kocki gi oddeluvaat elementite vo grani~ni ramki.

Mno`estva bez broj rabotat neprestano: delkan kamenSe postavuva vo le`i{tata od malter sme{an so pepelta na Vala.

Rabotata te{ka; robinkite malterot go gazat prinudeni.

40

Vilijam Blejk

Dvanaeset sali spored imiwata na dvanaesette sina opfa}a{e85^udesnata gradba, a trite Sredi{ni Kupoli spored Imiwata

Na trite }erki bea opkru`eni so dvanaesette sjajni sali.Sekoja sala opkru`ena so bleskavi Rajovi na Radost

Kade le`ea sela i Gradovi, Narodi, Moriwa, Planini i Reki.Sekoja Kupola se otvora{e kon ~etiri sali, a trite Kupoli ja

opkru`uvaaZlatnata Sala na Urizen, ~ija zapadna strana svetlo sjae{e

So postojani rasplamteni ogni koi mu izbuknuvaa od stra{noto telo.

Negovata Seni{na @enska Podoba na Bel Divan otpo~iva{e ovde,

Ili mu se vedne{e nad yvezdenata glava; i koga toj }e se usmevne{e, se ozaruva{e i taa

Ko sjaen Oblak pri `etva; no koga Urizen }e se smurte{e, lipa{e taa

Vo izmaglici nad rezbaniot prestol; a koga toj grbot }e & go zavrte{e

Na Zlatnata Sala i }e gi pobara{e Lavirintskite hodniciNa {irokoto nebo, Treperej}i, ladna, vo bledi stravovi taa

sede{e,Senka na O~ajanie; zatoa na Zapad Urizen sozdade

Ni{a vo yidot za ognite da se zarat vrz bledoto@ensko telo vo negovo otsustvo, a nejzinite ]erki ~esto vrzZlatniot Oltar palea mirisi; so Nebesna Ume{nost oblikuvaa

^etvoroagolnik, so skulpturi i ubavo Izrezbaren, za da ja zadovolat seni{nata majka.

Iska~uvaj}i se vo nejzinite 86maglivi odori, modriot dim se vala{e da & go o`ivee

Studenoto telo pri otsustvoto na Gospodarot. I nejzinite sinovi,So `ivoti na @rtvi prineseni na oltarot bronzen

Na Isto~niot kraj, & ja o`ivuvaa du{ata so `ivoti na yverki i pticiZaklani na Oltarot, {to & se ka~uvaa gore vo obla~nite gradi.

Stravotna ume{nost Oltarot, trud na deset iljadi Robovi,Iljada Ma`i so ~udesna mo} go frlija `ivotot gradej}i go.Stoe{e toj na dvanaeset skalila imenuvani po imiwata na

dvanaesette sina

85 Zlatnata (izbr.)86 obla~ni (izbr.)

41

^etirite Zoi

I be{e Podignat na glavniot vlez na Urizenovata sala.

Koga Urizen se 87vra}a{e od bezmernite napori i pate{estvija,Se spu{ta{e taa da otpo~iva kraj nego i go obviva{eSo svetloto zdolni{te. V~udoneviden i Zbunet go vide

Toj nejziniot seni{en oblik sega oddelen; se strese i be{e tivok,S# dodeka nejzinite miluvki i solzi ne go vratija vo `ivot i radost.

Dve volji tie imaa, dva uma, a ne ko vo starite vremiwa.Ova Urizen go uvide i tivok se zamisli vo stemnetite Oblaci.

Za nego negoviot Trud ne be{e ni{to osven @alost, a negovoto Kralstvo Pokajanie.

Gi izgoni toj site Ma{ki Dusi od Ahanija,A taa gi izgoni site @eni od nego.

Los u`iva{e, a Enitarmon se nasmea velej}i, „Da pojdeme dolu„I da ja pogledneme ovoj rabota i nesre}a.“ Pojdoa tie udolu da

gi vidat makiteNa Vala i makite na Luva, da se razveselat, da se nau`ivaat.

A Vala ko prizrak ~esto mu se javuva{e na Urizena.Kralot na Svetlosta ja vide kako ta`i pome|u Ciglenite pe~ki,

prisilenaDa raboti den i no} srede plamewata; `alobniot glas &

Se slu{a koga tivkata no} se vra}a, a rabotnicite otpo~ivaat.

„O Gospodaru, ne }e gi sogleda{ li na{ite nesre}i bolni„Sred plamewava bez prestan {to rabotime? bezdu{ni gospodari

ni se smeat„Na seta na{a nesre}a. Morame da go vrtime kolceto za voda,

„Da nosime te`ok ko{ na izgorenite ramewa, da seeme„Pesok i pepel i da ja me{ame glinata so solzi i kaewe.

„Dobata se svrtea protiv nas; se bevme predale„Na prezir, a sega n# preziraat robovite na du{manite na{i.

„Ubosta ni e prekriena so glina i pepel, grbovite„Ni se izbrazdeni od kam{ici, a plotta ni e izgrebana od te{kite

ko{nici.„Prosti ni, O ti so`aliv kogo go navredivme! prosti &

87 spu{ta{e (izbr.)

42

Vilijam Blejk

„Na slabata preostanata senka na Vala koja ti se vra}a vo nesre}a na tebe.88

Taka taa ta`e{e den i no}, prisilena da raboti i ta`i.Luva zaludno gi slu{a{e nejzinite ta`alenki: naprazno negovata

qubov &Go donese vo razli~ni oblici pred nea, taa sepak ne go pozna,

Seu{te go prezira{e, povikuvaj}i go po ime a neznaej}i go,Seu{te mraze{e, seu{te govore{e za qubov, seu{te rabote{e vo

dimot.

A Los i Enitarmon u`ivaa; ispija desetkratna radostOd seta `alost na Luva i od trudot na Urizen.89

A Enitarmon u`iva{e, Skri{no mislej}i da go raskine tajniot oblak,

Da posadi delbi vo du{ite na Urizen i Ahanija.90No beskrajno ubava ~udesnata gradba se krena

Vo maka i gri`a, Zlaten Svet so tremovi okolu nebesataI Sali i Prostorii so stolbovi gi primija ve~nite patni~ki yvezdi.^udesna zlatnata Gradba. Mno{tvo Prozori, mno{tvo vrati.

I mno{tvo delbi pu{teni vnatre i nadvor vo beskrajnoto nepoznato.

(Kru`ea) vo (beskrajna topka) nepodvi`na, vo ~ii 91yidovi i potkrovja

Nebesata bea zatvoreni, 92i tamu dusi go `alea svoeto zatvoreni{tvo no} i den,

A Bo`estvenoto Videnie se pojavi vo ode`data na Luva od krv.

Taka be{e Zemnata {kolka sotvorena so silnata Mo} na Urizen.

88 „Ne go gledam Luva ko vo starite vremiwa, gi gledam edinstveno negovite stopala„Ko stolbovi ogan {to patuvaat niz mrakot i nepostoeweto.“89 ovoj stih e prvo izbri{an, a potoa e zabele`ano: “Da vleze”90 Bidej}i (izbr.)91 svodovi site (izbr.)92 a (izbr.)

43

^etirite Zoi

93Vo `alost pojdoa Sea~ite da seat, @etvarite 94da `neat;Iskopaa kanali za rekite i gi izleaa

Moriwata i ezerata; gi podignaa gorite i karpite i ridoviteNa {iroki paviljoni, na pokrivi zastolbeni i tremovi i visoki kuli,

Vo prekrasna niza; otade se krenaa meki oblaci i izdi{ki[to istekoa duri do son~evite Sali od svetlost i `e{tina,

Bidej}i mnogu od niv, ukraseni so slatki ukrasi,Gledaa na Svetot na Tarmas, kade vo neprestani naleti

Dalgite negovi se valaa, kade ~udovi{ta lunyaa po penestite pateki.

Na oblaci, Sinovite na Urizen gi zdogledaa Nebesata opkru`eni so yidovi;

Tie s# merea i nareduvaa, a Urizen zadovolen go vide^udesnoto delo kako istekuva ko vidlivoto od nevidlivoto;Oti Bo`jeto Jagne, Ediniot Isus koj e Bo`estvenoto Videnie,Dozvoli s#, samo ^ovekot da ne padne vo Ve~na Smrt;

Oti koga Luva potona, samiot toj se odena vo ode`da od krvZa da ne is~ezne sostojbata nare~ena Luva; i Ve~noto Videnie

^ekore{e vo ode`data od krv s# dodeka zaspaniot ne se razbudi.

Taka bea yvezdite nebesni sotvoreni ko zlaten lanecDa go vrzat Teloto ^ove~je za nebesata, za da ne padne vo

Provalijata.Sekoja si ja zazede polo`bata i svojot pat go zapo~na vo `alost i

gri`a.

Vo sedmici i desetki i pedesetki, stotici, iljadi, izbroeni siteVo sklad so svoite razli~ni mo}i, pot~ineti na Urizen

I na negovite sinovi vo nivnite meri i na negovite ubavici }erki,Koi patuvaa vo bes{umna veli~estvenost po podredeni pati{taPo pravilno iscrtani pateki, premereni soglasno po 95broj, te`ina

I merka, matemati~ko dvi`ewe ~udesno kraj dlabo~inata,Vo ognena Piramida, ili Kocka, ili neukrasen stolb prav

93 Toga{ (izbr.)94 pojdoa (izbr.)95 te`ina, merka (izbr.)

44

Vilijam Blejk

Od ogan, daleku svetlat, patuvaat postojano duri do sudeniot si kraj;

Potoa pa|aat niz stra{en prostor, povra}aj}i si ja vo luta zimaPotro{enata sila, nazad se vra}aat po dolniot pat,

Koga zapaleni so plamenost sve`a nasobrana vo skromnata svoja 96doba,

Se izdignuvaat vo visinite celo leto, dodeka snemo`eniot patNe premine vo esen. Takov e ciklusot na mnogu svetovi.Drugi, triagolni, 97pravoagolen pat odr`uvaat. Nekoi tapi,Ostri98, Raznostrani, po prosti pateki; no nekoi se dvi`at

Po zamrseni pati{ta, dvokvadratni, Trapezi, Rombovi, Romboidi,Paralelogrami trojni i ~etvorni, pove}eagolni,

Po svoite za~udni99, te{ko sovladlivi pateki niz neizmernata dlabo~ina.

A `elba gi privle~e dolu Losa i Enitarmon,Meko se spu{tija vrz vetri{tata srede blagite harfi i glasovi

Da zasadat delbi vo Du{ite na Urizen i Ahanija,Da go prenesat Glasot na Enion do polno}nata pernica na

Ahanija.

Urizen vide i pozavide, i voobrazbata mu se napolni.Te{ko toj se zaduma nad minatoto vo svojata bleskava sfera,

Prepla{en vo srceto i duhot pred videnijata na idninataKoi pustata voobrazba gi prika`uva{e pred nego vo

neoblikuvanata praznina.100Bidej}i Los i Enitarmon vrvea po rosnata ZemjaStesnuvaj}i si gi ili {irej}i si gi prilagodlivite setila

Po volja da mrmorat vo cve}ata drebni ko p~elin med,Po volja da se podavaat preku nebesata i da ~ekorat od yvezda

do yvezda,Ili da stojat prostum vrz Zemjata, ili na burnite dalgi

Gi teraat luwite pred sebe, ili u`ivaat vo son~evite zraci,

96 prolet (izbr.)97 nivniot (izbr.)98 i Izdol`eni (izbr.)99 oplodni (izbr.)100 Sega (izbr.)

45

^etirite Zoi

Dodeka okolu nivnite glavi Bogovite na Stihiite harmonijata ja ~uvaat.

A Los re~e: „Pogledni, Krinot bled i rozata {to se rumeni silno„Te prekoruvaat i zra~nite gradini se razboluvaat pred tvojata

ubavina;„Zaludno ti posegam po odorata so sna`na raka, ko vodnite

izvori„Vo bleskavite peso~i{ta na Los {to ja izbegnuvaat mojata

pregratka. Pogledni, tie vikaat,„Kutriot napu{ten Los, mu se potsmevaat crvot, pol`avot vo

{kolka,„Mravkata i bubalkata, ~uj! tie mu se smeat, mu se potsmevaat

na Losa.“

Enitarmon odgovori: „Vozdr`i gi sega udarite na svojata Mo}, demone na gnevot,

„Ako Bogot me grabna vo sebe „I vo oblaci od slatka temnost mi go rastvori ubaviot lik,

„Zavivaj ti nad teloto na smrtta; tvoe e. No ako me|u devicite„Na letoto te vidov kako spie{ i go vrti{ obrazot voodu{even

„Kon rozata ili krinot bled, ili na bregot kade spijat„Zra~nite }erki na svetlosta, voznemireni se krevaat, ti begaat„Od al~nata qubov, oti iako sum rastvorena vo bleskaviot Bog,„Duhot moj seu{te ti ja progonuva la`nata qubov preku karpi i

dolini.“

Los odgovori: „Zatoa is~eznuvam jas, taka rastopen vo razgoren zanes.

„Ti mo`e{ da otpo~iva{ vrz oblaci od tajna, dodeka preku moeto telo

„Sve`a rosa i bela slana polzat, iako le`am na bregovite na letoto„Me|u ubavicite na Svetot. Studen i smurten Los

„Seu{te umira po Enitarmon, nitu duh da mi izvira od mrtviot trup;

„Toga{ jas sum mrtov, dodeka ti ne me o`ivee{ so slatka pesna.„De prezemaj}i go likot na Ahanija, de likot na Enion,

„Ne te znam ko edna{ {to te znaev vo onie bla`eni polja„Kaj spomenot `elnee da otpo~ine kraj stadata na Tarmas.“

Enitarmon odgovori, „Zo{to gi obvi racete okolu46

Vilijam Blejk

„Slikata na Ahanija? Te izmamiv i pak }e te mamam.„Urizen go vide tvojot grev i gi skri zracite vo oblaci temni.„Jas seu{te bdeam, iako treperam i veneam na nebesata

„Vo sna`ni gr~evi na luta qubomora; bidej}i ti si moj,„Sotvoren za moja volja, moj rob, iako silen, iako sum slaba.

„Zbogum, Bogot me povikuva. Zaminuvam vo bla`esta slatka.“

Pobegna taa, is~ezna na vetrot i ostavi mrtov studen trup„Vo racete na Los; lelek se krena nad teloto na smrtta.

Los progovori, „Bogot tvoj popusto te vika, ako so mojata sna`na mo}

„Mo`am da vleam draga osveta vo bleskavive gradi.„Toga{ qubomora }e gi zaseni site negovi planini i Ahanija

„]e te prokolne, ti ~umo na `alobniot Los, i }e bara odmazda vrz tebe.“

Taka velej}i, so dlaboki olckawa toj vene{e s# dodeka i samiot mrtov ne padna.

No}ta mina i Enitarmon, sekoga{ zora, se vrati vo bla`est.Zapea Nad Losa vra}aj}i go vo @ivot; ja~ewata mu bea stra{ni;

No vaka taa pee{e: „Ja zemam harfata na sferite. Udaram po `icite.

„Na prviot Zvuk Zlatnoto sonce izronuva od dlabo~inata„I si ja protresuva stra{nata kosa,

„Odekot ja budi Mese~inata da & gi rasplete pletenkite srebreni,„Zlatno sonce mi ja ponesuva pesnata

„I devet bleskavi sferi na harmonija se iskrevaat okolu ogneniot kral.

„Radosta na `enata e smrtta na nejziniot najsilno quben„Koj umira od qubov po nea

„Vo maki na luta qubomora i bode`en voshit.„No}ta na Qubovnicite mi ja ponesuva pesnata

„I devette sferi se raduvaat pod mo}nata mi vlast.

„Peeja tie neprestano po notite na besmrtnata mi raka.„Sve~enata Mese~ina tivka

„Mi odyvonuva so `ivo sozvu~je preku teloto,„Pticite i yverkite se veselat i igraat

47

^etirite Zoi

„I sekoj si bara dru{ka za sebe za da ja iska`e svojata najdlaboka radost.

„Besni i stra{ni tie se nadmetnuvaat i gi kinat dolnite propasti;„Provalijata ja podignuva kr{evitata glava

„I izgubena vo beskrajno raspavtani krilja, is~eznuva so vik.„Glasot koj izbleduva postojano umira,

„@iviot glas postojano `ivee vo svojata najdlaboka radost.

„Razbudete se, vie bleskavi krilca male~kavi, i pejte detska radost!

„Razbudete se i ispijte si ja bla`inata!„Bidej}i s# {to `ivee e sveto; bidej}i izvorot na `ivotot

„Se simnuva vo rasplakanoto bebe;„Bidej}i Zemniot crv ja obnovuva vlagata na peso~nata poljana.

„Sega levava raka ja podavam kon dolnata zemja,„I udaram po stra{nata `ica.

„Budam slatki radosti vo skrivali{tata na `alobata i zasaduvam nasmev

„Vo koriite na nesre}ata„I gi budam penlivite izvori na `ivotot vo sinorite na mra~nata

smrt.

„O, iznemo{tena sum! polo`i ja rakata vrz mene ili }e ja zagubam svesta,

“]e snemo`am pod ovie zraci tvoi,„Bidej}i ti mi gi dopra pette setila i tie ti odgovorija.

„Sega jas sum ni{to i tonam,„I na postela od {tama spijam s# dodeka ne me razbudi{.“

Taka pee{e Ubavicata vo Voodu{even primamliv zanes.Los ~u, o`ivuvaj}i ja pregrna so racete; la`ni nade`i

Raspiraj}i, go odvede taa vo senkite i ottamu pobegna podadenaPreku {irot nalik bleskavo vino`ito, lipa{e i se nasmevnuva{e i

is~eznuva{e.

Taka `ivee{e Los, gonej}i ja Enion daleku vo beskrajot poln smrt,Za da mo`e isto da ja goni i Ahanija vo nejziniot Vir.

O, sre}na slepost! Enion ne gi gleda u`asite na nesigurnosta,

48

Vilijam Blejk

I 101taka ta`i od mra~nata dlabo~ina; zlatnite nebesa treperat:

„Moram da seam trwe namesto `ito, kopriva za zakrepa slatka.„Posadiv la`na zakletva vo zemjata; iznikna od nea otrovno drvo.

„Ja odbrav lamjata za sovetnik, i pesot„Za u~itel na moite deca.

„Im go zamra~iv svetiloto i `ivotot na lastovicata i na slavejot,„I storiv zemniot crv da pita od vrata na vrata.

„Go podu~iv kradecot na tajniot vlez vo ku}ata na pravednikot.„Go podu~iv na bedna itro{tina da gi pru`i mre`ite preku utroto.

„Nebesata moi se bakar, zemjata `elezo, mese~inata grutka glina,

„Sonceto moe ~uma {to gori napladne i isparuvawa na smrtta no}e.

„Kolku ~ini Iskustvoto? Dal’ lu|eto go kupuvaat za pesna?„Ili mudrost kupuvaat za uli~en tanc? Ne, toa se kupuva po cena

„Na s# {to ~ovek ima, ku}ata svoja, `enata, ~eladta svoi.„Mudrosta se prodava na pust pazar kade nikoj ne doa|a da kupi

„I na isu{eno pole kade zemjodelecot zaludno ora za leb.

„Lesno e da se slavi pod letnoto sonce„I pri grozdober i da se pee na kola tovarena so `ito.

„Lesno e da mu se govori za trpelivost na unesre}eniot,„Da mu se ka`uvaat zakonite na [tedlivosta na bezdomniot

skitnik,„Da se slu{a gladniot garvanov krik vo zimno doba,

„Koga rumenata krv e polna vino i jagne{ka sr`.

„Lesno e da im se smee na besnite buri,„Da se slu{a pesot kako vie na zimska vrata, volot vo klanica

kako muka;„Da se gleda bo`estvo vo sekoj vetar i blagoslov vo sekoj udar;

„Da se ~ujat zvuci na qubov vo razgrmenata bura {to gi uni{tuva domovite na du{manite na{i;

„Da & se raduva na naezdata {to mu gi prekriva nivite i na bolesta {to mu gi kosi decata,

101 ~esto (izbr.)

49

^etirite Zoi

„Dodeka na{ata maslina i loza peat i se smeat nad vratata, a decata na{i nosat ovo{ki i cve}e.

„Toga{ vozdi{kite i `alosta sosem se zaboravaat, i robot koj mele vo vodenica

„I zarobenikot vo okovi i siromaviot vo zandana i vojnikot na poleto,

„Kogo zdrobena koska go legnala vo stenkawa kraj posre}nite mrtovci.

„Lesno e da se veseli pod {atorite na izobilieto:„Taka mo`ev da peam i taka da se veselam: no ne e taka so

mene.“

Ahanija ja do~u `alopojkata i itar Trepet& mina niz Zlatnata Stava. Se krena taa, postojana zora na

denot,Koga Urizen be{e zaspan na divanot: minuva niz beskrajniot

prostor,Do ivicata na Ni{taviloto bleskavata @ena dojde.

Tamu go zdogleda 102Seni{niot oblik na Enion vo PrazninataI ottoga{ pove}e ne mo`e{e da otpo~iva na pernica.

Kraj na Vtorata no}

V A L A

No} treta

Eve, sedna Kralot na Svetlinata vo visot na yvezdeniot tron,A Ahanija sjajna mu se pokloni pred ubavite stopala.

102 u`asniot (izbr.)

50

Vilijam Blejk

„O Urizene, pogledni 103Me; nalik `aloben potok„Ti gi pregrnuvam kolenata & 104si ja vla`am 105bleskavata kosa

so solzi.„Zo{to vozdivnuva Gospodarot moj? neli ti se utrinskite yvezdi

pokorni sinovi?„Neli gi vedneat sjajnite glavi pod tvojot glas? na tvoja naredba

„Ne letaat li na svoite mesta i neli ti go vra}aat svetloto na tebe?„Besmrtnite Atmosferi se tvoi; tamu si viden vo slava„Opkru`en so postojano menlivite ]erki na Svetlinata.

106„Zo{to pogledot kon idninata da ti ja mra~i sega{nata radost?“

Prestana taa; Princot svetlosta si ja zatemni i rasko{ot na krunata

Go svi vo gusti oblaci od kade mo}niot glas mu izbuvna:

„O bleskava Ahanijo, 107edno Dete se rodi od temniot Okean„Kogo Urizen go slu`i, so Svetlost polnej}i mu ja temninata.

„Postaven sum tuka za Kral na nevoljite, zapovedano mi e da slu`am

„I da si ja vr{am slu`bata za onie koi mi se go{tevaat na golemata trpeza.

„Sevo ova e moe, sepak moram da slu`am, a toa Proro~ko dete„Mora da izrasne da mu gospodari na svojot Princ; 108no po~uj

me vo cvrsto re{enie:„109Vala }e stane Crv vo Matkata na Enitarmon,

„]e go polo`i semeto vrz nitkite, naskoro da iznikne,„A Luva vo slabinite na Los mra~na i srda smrt.

„O beden jas! {to }e stane so mene vo toa stra{no doba?“

Ahanija ja svedna glavata i lipa{e sedum dni pred Kralot;A na osmiot den, koga oblakot se odvi od negoviot prestol,

103 ja svojata sopruga {to (izbr.)104 nejzinite (izbr.)105 vla`i (izbr.)106 „Ti sedi{ vo harmonija, bidej}i Bog te postavi nad site. (izbr.)107 senko (izbr.),108 seta moja Kralska mo} (izbr.)109 No (izbr.)

51

^etirite Zoi

Ja podigna sjajnata mirizliva glava i vaka so nebesen glas:

„O Princu, Ve~niot te postavi za voda~ na svoite mno{tva,110„Prepu{ti mu ja seta idnina. Prezemi si gi odnovo poljata na

Svetlinata.„Zo{to go poslu{a glasot na Luva ona stra{no utro

„Da mu gi predade{ besmrtnite atovi na svetlosta vo izmamni~kite race?

„Ne pove}e pokorni na tvojata volja, prisilen si„Da kova{ uzdi od `elezo i bronza, da gradi{ `elezni jasli,

„Da gi hrani{ so otrovi od vinskite presi na Luva,„Dodeka Bo`estvenoto Videnie i Sotvorenie sosem ne se

zaboravat.„Tie gi povikuvaat lavovite tvoi na poliwa od krv; ti gi draznat

tigrite„Od odaite na pravdata, s# dodeka ovie prostorii tvojata

mudrost ne gi ome|i„Zlatni i prekrasni, no Oh, kolku nenalik na onie slatki poljani na

bla`est„Kade slobodata be{e pravda, a ve~nata uka milost.

„Toga{, O drag gospodaru moj, po~uj ja Ahanija, po~uj go videnieto,

„ Videnieto na Ahanija pri dreme`ot na Urizen,„Koga Urizen spie{e na tremot, a Drevniot ^ovek be{e kutnat.

„Smra~en, ^ovekot ~ekore{e po ognenite skalila pred svoite dvorovi

„I Vala vrve{e so nego vo sni na milna, mamna dremka.„Pogledna toj ugore i te vide tebe, Princot na Svetlinata, 111tvojot

sjaj izbleden,112„Potem ^ovekot se ka~i `alej}i po rasko{ot na svojot dvorec,

„Nad nego se iskrena Senka od umorniot mu um„Od `ivo zlato, ~isto, sovr{eno, sveto; vo bela lenena ruba ~ista

taa ree{e,

110 „Podigni gi toga{ zra~nite o~i kon nego, podigni gi pokornite race,„I uteha }e se spu{ti od nebesata vrz tvoite stemneti oblaci. (izbr.)111 so (izbr.)112 „No ne gi vide Los i Enitarmon, bidej}i Luva gi skri vo senki„Od (izbr.) Vo mek oblak gore poslan, a Luva prestojuva{e vo oblacite. (izbr.)

52

Vilijam Blejk

„Milna opojna sebeizmama, vodnoto prividenie na ^ovekot„Slatko {to likuva vo postoewe, siot ^ovek go obzede.

„^ovekot ni~kum padna na lice pred vodnata senka,„Velej}i ‘O Gospodaru, od kade ovaa promena? ti znae{ deka

sum ni{to.’„A Vala trepere{e i si go pokri liceto, a pletenkite & se rasprsnaa

vrz plo~nikot.„113Nie slu{navme za{emeteni od Videnieto i 114srcata ni

zatreperija.„115Go slu{navme glasot na Zadremaniot ^ovek i vaka toj

progovori,„Poklonikot na sopstvenata Senka, zborovi od Ve~nosta izgovori:

„‘O jas sum ni{to koga se sporeduvam so tebe.„‘Ako go zadr`i{ zdivot, jas umiram i is~eznuvam vo Adot;„‘Ako ja polo`i{ rakata vrz mene, pogledni, zanemuvam;

„‘Ako ja povle~e{ rakata, is~eznuvam ko padnat list.„‘O jas sum ni{to i vo ni{to moram odnovo da se vratam.

„‘Ako go zadr`i{ zdivot, pogledni, jas sum zaborav.’

“Is~ezna: prizra~niot glas be{e tivok, no oblakot im ree{e nad glavite,

„Vo zlatni venci, `alosta ^ovekova, a balsamni kapki padnaa,„No pogledni, toj Sin ^ovekov, toj seni{en Duh na Padnatiot116

„Luva, se spu{ti od oblakot. Vo u`as 117Albion se krena:„Navreden se krena Stra{niot ^ovek i & go zavrte grbot na

Vala.

„118Go slu{navme glasot na Albion koga se prepna od son:„‘Zo{to se trkalaat oblacite tvoi vo bole`livi magli? Ne mo`am

pove}e da go krijam„‘^emernoto videnie na o~ive. O qubov i `ivot i svetlost!

„‘Proro~ki u`asi me gonat da govoram: idninata e pred mene

113 Jas (izbr.)114 moeto (izbr.)115 Jas (izbr.)116 alt. Albion117 ^ovekot (izbr.)118 Jas (izbr.)

53

^etirite Zoi

„‘Ko temno svetilo. Ve~na smrt gi progonuva site moi predviduvawa.

„‘Ottrgnati od Ve~noto Bratstvo umirame i n# nema ve}e.

„‘Od kade ovoj glas pla~e, Enion! {to mi e~i vo u{ite?„‘O svirepo so`aluvawe! O crna izmamo! mo`e li Qubovta da

saka vlast?’

„A Luva se trude{e da stekne vlast nad Drevniot ^ovek119.„Se ma~ea zaedno nad Teloto kade Vala be{e zatvorena

„I temnoto Telo na 120Albion ostaveno ni~kum vrz kristalniot plo~nik,

„Prekrieno so ~irovi od glava do peti, u`asnite udari na Luva.

„Toga{ se namurti Padnatiot ^ovek 121i go otfrli Luva od svoeto prisustvo

122„Velej}i, ‘Odi i umri so ^ove~ka Smrt za Vala, milnata skitni~ka.

„‘]e ti go svrtam sluhot na U{ite nanadvor i }e ti gi svijam Nozdrvite

„‘Nadolu i tvoite te~ni O~i okrugli }e se vrtat naokolu vo strav;„‘S# dodeka vo tesni oblici ne se vovle~e{. Pojdete po ogneniot

pat„‘I nau~ete {to e da se prima ^ovekot, vie Duhovi na So`alenie i

Qubov.’„O Urizene, zo{to prebleduva{ pred videnijata na Ahanija?„Poslu{aj ja onaa koja te qubi, za i nas da ne n# progonat.

„Go slu{naa tie Glasot i pobegnaa, brzi ko zimsko sonce na zalez.

„I sega ^ovekovata krv sna`no se zapeni. Vidov kako Luva i Vala„Zaminaa udolu po ^ovekovoto Srce, kade Rajot i negovite

radosti obiluvaa„Vo qubomorni stravovi, vo bes i srd i plamewa im se valaa okolu

`arnite stopala,

119 alt. mo}niot Albion120 ^ovekot (izbr.)121 alt. Albion122 „Go slu{nav: ne murti se, Urizene, tuku po~uj go mojata videnie

54

Vilijam Blejk

„A ogromnoto sozdanie na Prirodata ko Lamja tancuva{e pred niv;

„I ko {to odea, vo izvieni plamewa i rovji na dlabo~inata, „Vala se smali ko {to temnoto more go napu{ta zapenetiot breg,„I od gradite nejzini Luva padna kolku {to e istokot od zapadot

daleku,„A ogromnoto sozdanie na Prirodata, nalik Lamja, se sklop~i

pome|u niv.„Dali e ova Erusalim ili Vavilon, ne znaeme.

„S# e Nered. S# e mete` i samo nie pobegnavme.

Prekina taa, bidej}i gnevniot prestol izbuvna vo crna luwa gradonosna.123

„Ne sum li jas Bog?“ re~e Urizen, „Koj mi e Ramen?„Neli gi postilam nebata ili gi svivam ko ode`da?“

Progovori toj i si gi pribra te{kite oblaci okolu sebe, crni, neproyirni.

Potem gromovi stre{tea i molwi udrija na site strani;Liceto mu se smra~i i sna`nata desnica ja podade

Da ja frli Ahanija na Zemjata: ja zgrap~i toj za kositeI ja frli po skalite od mraz {to se stvrdnaa okolu negoviot prestol,

Velej}i, „I ti li stana ko Vala? zatoa te otfrlam!„@enskata li nebre`na bla`est, pokornoto sopstvo na slabost,„Nedejstvitelniot naprazen son, ogromnata no} i mrakot na

Smrtta„Zar da se krenat da & zadadat svoi zakoni na dejstvitelnata

ma{ka doblest?„Ti male~kavo del~e {to se smeli{ da bide{ sodru{ka,

„Tvoeto nedejstvie, tvoite zakoni na pokornost i nevistinoqubivost

„Mi se gnasni. Od kade si go steknala toj mil lik?„Od kade ti e dadena ovaa mo}? Edna{ be{e ti vo moive gradi

„Bavno struewe na matni vodi na ~ii zeleni bregovi„Spila naredena so u`asni senki, temni, ladni i smrtonosni, kade„Ja polo`uvav glavata vo `e{koto pladne otkako razbienite grutki

123 Albion ja zatvori Zapadnata porta i ja oddeli Amerika so Atlantikot, poradi kletva edna i skrien strav i oltar eden na `rtvite na Grevot i Pokajanieto.

55

^etirite Zoi

„]e me umorea; tamu go polo`uvav plugot i tamu kowite gi pasev:

„A ti se krena so vla`ni pramewa vo vodna slika„Odrazuvaj}i ja seta moja mrzelivost, mojata slabost i mojata

smrt,„Da me ste`i{ udolu pod grobot do ne-Postoeweto

„Kade Luva se ma~i, prezren od Vala, doba po doba talka,„Se povlekuva s# pove}e od svojot Gospodar i go narekuva

Isku{itel.„I ti li si stanala ista ko Vala? zatoa te izgonuvam!“

Taka glasno vo oblacite progovori Kralot zavien vo crn o~ajI ja otfrli Ahanija od gradite skoraveni. Padna taa ko rovja.Toga{ pobegnaa sinovite Urizenovi od kameniot prestol

gromovit;Pobegnaa tie na Istok i na Zapad i gi napu{tija Severot i Jugot na

Nebesata.Pukot se slu{na niz beskrajot. Me|ite na Sudbata se zdrobija.Me|ite na Sudbata u`asno se raspuknaa i nadojdeno moretoIzbi od svoite okovi vo besni virovi, zatatni so ^ove~ki glas

Pobedonosno go oslavi duri do yvezdite sjajniot pad na Ahanija.

Dole od ~emerniot Sever Princot vo gromovi i gusti oblaci -Kako koga molwata na zemjata pa|a na odredenoto mesto -Padna dolu, udolu brzaj}i, ru{ej}i, vo grmotevici, (izbr. zbor)

potresi,Vo Pe{terite na Grobot i mestata na ^ovekovoto SemeKade `igovite na O~aj i Nade` se vkoreneti zasekoga{:Svet na Temnina. Ahanija padna daleku vo Ni{taviloto.

Prodol`i da pa|a. Gromoglasno Tresokot prodol`i, glasen i Zaripnat.

Od Tresokot rikna plamen od sin sulfuren ogan, od plamot@alosen vozdiv onemen go zafati set mete`,

Go progolta stra{niot tatne` vo rasne~ka agonija.Niz Mete`ot, nalik puknatina popreku, od neizmernost do

neizmernost,Glasen, silen, seop{t vozdiv na smrt, poglasen

Od site razurnuva~ki stihii, zaglu{en i u{te vlo{en

56

Vilijam Blejk

Od Urizena i od site negovi mno{tva vo klet o~aj udolu brzo {to pa|aa.

No od @alosniot Vozdiv ne{to nalik prizrak od dim se pojaviI ~ove~ki koski yve~kaa zaedno vo dimot i go gazea

Dolniot Ambis, i ~krta{e so zabi vo lut o~aj, zabrevtan od lipawe,

Gusto, kratko, neprestano, izbuvnuva{e, olcka{e, dlaboko o~ajuva{e, gaze{e, se bore{e,

Se bore{e da propelte~i so ~ove~ki glas, se bore{e da oblikuva ~ove~ki crti, se bore{e

Da zede oblik na ^ovek, na kraj se pojavi od dimotNa Urizen razbien na par~iwa od vrtoglaviot pad,

Tarmas gi krena racete i zastana nad prepla{eniot Okean:Mrtviot go krena Glasot i zastana vrz {irot vo odeci,

Povika: „Bes vo moeto telo! razdor vo koskite i sr`ta!„^erepot rascepen do `ili~ki, o~ite do morski meduzi„[to lebdat na plimata, se metkaat vo meuri i meuri,„Gi peat moite ta`a~ki i za~nuvaat mali ~udovi{ta

„Koi sedat potsmevaj}i se vrz drebnite kam~iwa na plimata„Vo site moi reki i na isu{eniote {kolki {to ribite

„Sosem gi zaboravile. O ludost! da si ja zagubam milnata bla`est.

„Kade si, Enion? ah, preblisku do itrost, predaleku,„A sepak preblisku. Smetnata te pra}am vo dale~na temnina„Daleku kolku {to mo`e mo}ta moja da te otfrli: talkaj ti i smej

se i igraj„Pome|u zamrznatite streli; }e ti ja raskinat ne`nata plot.

„Padni daleku od Tarmasa, ne mu se pribli`uvaj premnogu na mojov silen bes.

„Vikaj i otpadni i smej mu se na Tarmasa, milna letna ubavino,„S# dodeka zimata ne te raskine vo Trepeti ko {to ti mene me

raskina.“

Taka Tarmas rika{e nad okeanot, grme{e, lipa{e, blika{e.Me|ite na Sudbata bea skr{eni i omraza sega zapo~na

Namesto qubov kon Enion. Enion, slepa i zgrbavena od starost,Vroni vo studenite branovi, za`ivea `ivot sred vodite;

Vo u`asi taa svena do Entuton Beniton,Eden svet na dlabok mrak, kade site ne{ta vo grozi se korenat.

57

^etirite Zoi

Ova se zborovite na Enion {to se slu{aat od studenite branovi na o~ajot:

„O Tarmase, jas te zagubiv i koga se ponadevav deka sum te na{la,

„O Tarmase, ne uni{tuvaj me sosem, no dozvoli„Edna mala senka, ne pove}e od siten do`doven lik na Enion„Da bide blisku do tebe, quben U`asu; dozvoli mi sepak da

ostanam, a potem izvr{i ja„Svojata pravedna kletva vrz mene; samo dozvoli mi da ti go

slu{am glasot.„Goneta od tvojot bes, talkam ko oblak vo dlabo~inata

„Kade nikoga{ Postoeweto ne do{lo; tamu, gubej}i go set `ivot,„Nazad se vra}am s# poslaba i poslaba; ne me otfrlaj

„Vo velikiot gnev; iako gre{ev, iako se pobuniv,„Ne pravi me ko ne{tata zaboraveni, bidej}i tie ne se.

„Ne pravi od ona {to te qubi izbri{ana solza.“

Tarmas odgovori javaj}i na buri, glasot mu od 124Rovja stre{ti:„Sliko na `alewe, crtite tvoi {to bledat ~inat o~nite kapaci da mi

padnat.„[to storiv? i besot i milosta mi se isti;

„Gledaj}i te tebe, Sliko na bledi vodi, se ottrgnuvam„Od rasrdeniot bes vo tvojata pojava. Enion, vrati se.„Zo{to so`allivoto lice ti se gubi nalik do`doven oblak

„Topej}i se, plisok na solzi {to se ronat, ni{to osven solzi! Enion,„Bezsr`na, bezglasna, vo lipte`i, is~eznata, ni{to osven solzi!

Enion,„Zasekoga{ li se izgubi od vodnite o~i na Tarmasa?

„Bes, bes nikoga{ pove}e od gradive moi: vetri{ta i vodi na `alost

„]e progoltaat s#, do kraj }e progoltaat. Qubovta i 125Nade`ta zavr{ija.“

Bidej}i sega ni{to pove}e ne ostana od Enion vo ~emerniot vozduh,

Edinstveno glas ve~en {to ja~e{e na Stihiite.

124 Tarmas (izbr.)125 Radosta (izbr.)

58

Vilijam Blejk

Kade {to Enion, slepa i poviena od starost, talka{e, Ahanija talka sega:

Talka taa vo Ve~en strav od pad vo bekrajot,Oti sjajnite o~i & ja zdogledaa Provalijata. Ponekoga{ malku son& ste`nuva vrz trepkite; toga{ taa pa|a; potem, prepnuvaj}i se,

se budi vo stravBessona da talka, progoneta na ivicite na Nepostoeweto.

Kraj na Tretata no}

V A L A

No} ^etvrta

No Tarmas ezde{e niz mra~nata Provalija; glasot na Tarmasa blika{e

Nad potopot vo vitli; gi vide toj Los i Enitarmon kako se Pojavuvaat

Vo sila i sjaj od Provalijata; utrobata mu `ednee{e po niv.Se iskrenaa tie silni nad vitelniot potop vo mo}en prezir,

Crveni ko Sonce vo `e{koto utro na krvaviot den,Tarmas gi vide; utrobata mu `ednee{e po niv.

I re~e toj: „Od kade ~uvstvuvam takva qubov i so`alenie?„Ah, Enion! Ah, Enion! Ah, slatka, slatka Enion!

„[to e ova? Seta nade` izgubena!126 zasekoga{ zamina!„Ko izgladnet orel, bez O~i, koj besnee vo ogromna {ir,

„Neprestani solzi sega mi se hrana, neprestan gnev i solzi.„Besmrten zasekoga{ sega talkam baraj}i zaborav

„Vo poroi o~aj: naprazno; bidej}i ako zaronam dolu,

126 Enion (izbr.)

59

^etirite Zoi

„Zadu{uvaj}i se `iveam: ako se razbijam na par~iwa od karpest vis,

„Zaceluvam vo beskrajni maki; nikoga{ da ne se krenev„Od studeniot son na smrtta 127pod dnoto na besniot Okean.„I nikoga{ li ne mo`at onie koi edna{ qubele da ja zaboravat

svojata Qubov?„Qubovta i gnevot ista li se strast? vo mene se isti.

„Dali se onie koi qubele ko onie koi umrele, voskresnati pak,„Besmrtni vo besmrtna maka, nikoga{ da ne se izbavat?

„Ne e li mo`no voskresnatiot„Da umre? Koga mra~en o~aj me preplavuva, ne mo`am li

„Da iste~am dolu vo moreto i vo dremkata na zaboravot? Ah Enion,

„Izobli~eni gi gledam ovie oblici na nezadovolena `edba.„Semo}nata kletva na ~esniot ~ovek neka padne vrz Urizen i

Luva.„No ti, Sine Moj, Bleskav vo sjajot, uteho na Tarmas,

„Odi, Izgradi ja odnovo Vselenata pod mojata gorka vlast,„Vselena na Smrt i na Raspad. Neka gi racete na Enitarmon

„Da gi tkaat milnite la`livi oblici na ^ovekot nad mojot voden svet;

„Obnovi gi uni{tenive du{i na Lu|eto po Zemjata, Moreto, Vozduhot i Ognot,

„Da se tro{at vo beskrajno rasipuvawe, ti obnovuvaj, jas }e uni{tuvam.

„Mo`ebi Enion malku }e si ja obnovi pojavata„Da gi ubla`i bolkive na srcevo i da mu go vrati mirot na

Tarmas.“

Los odgovori vo rasrdena gordost, iskri mu izbivaat od kosata:„Do ovde ti }e odi{, ponatamu ne; ovde gordite dalgi ti

zavr{uvaat.„Go ispivme Ve~niot ^ovek so neograni~enata ni sila,

„Vnimavaj i tebe da ne te ispieme, Demonu grub na vodite.„Na{iot Bog e Urizen Kralot, Kral na Nebesnite mno{tva;„Drug Bog nemame osven nego, ti tatko na crvi i glina,„A toj padna vo Dlabo~inata, Demonu grub na vodite,

„I Los ostana Bog nad site, ti slabikav tatko na crvi i glina.

127 na (izbr.)

60

Vilijam Blejk

„Znam deka bev Urtona, ~uvarot na portite nebesni,„No sega sum semo}niot Los, a Urtona ne e ni{to osven moja

senka.“

Kolebaj}i se, stoe{e Tarmas vo sve~eniot mrak; matnite O~iMu plavea vo crveni solzi; gi krena branovite nad glavata na Los

Vo gnev, no so`aluvaj}i se, pak nazad gi povle~e so vozdi{ki mnogu.

Tuku }e se re{e{e da go uni{ti Losa, tuku solzi rone{e.

Vo prezir stoe{e Los, crveni iskri ~umavi od lutata glava muBliknaa nad branovite na Tarmas; so`aluvaj}i se, Tarmas si gi

smiri Branovite,Bidej}i Enitarmon silno pisna zaplakuvaj}i: „O svetu moj sladok,

„Izgraden od Neimarot bo`estven, ~ija qubov kon Los i Enitarmon,

„Ti brzoplet odvraten Demonu, vo bes ja otfrli!“„Kakov Vladatel Neimar,“ re~e Tarmas, „se smeli da mi ja

upravuva voljata?„Bidej}i po moja volja gi pottiknuvam ovie vodi. Po moja volja tie

spijat„Mirno pod stra{niot moj murte`; mojata volja }e bide moj

Zakon.“

Velej}i taka, ja otturna bleskavata Enitarmon dalekuOd Losa, no ja pokri so najblaga vnimatelna gri`a

Na prostran bran na topliot zapad, celej}i & go krvareweto.

O kako Los krikna od otkinuvaweto! Site `ili iskinatiKade Enitarmon mu be{e bila pripoena do levata strana, vo

bolka {to tatni.Toj, pa|aj}i na karpite, rika{e od nesre}a s# dodeka krvta

Ne mu se zasiri: potem so dolgi leleci ja~e{e od maka na vetrot.

A Tarmas go povika Temnoto Seni{te koe nad morskata {irSo izmesteni koski be{e padnalo. Seni{teto se krena so bolki,

Senka modra, nejasna i ~emerna; nalik oloven kipSvitkan od pad od visoka kula, nesre}nata senka se krena.

„Odi,“ re~e Tarmas, „delata na radosta se tvoi; pot~ini se i `ivej,61

^etirite Zoi

“Taka sun|erestata sr` {to iskoknuva od skr{enite koski„]e okosti, a ti }e otpo~ine{ otkako rabotata }e ja zavr{i{.

„Odi, odnesi mu ja Enitarmon nazad na Ve~niot Prorok,„Izgradi & `iveali{te srede penlivite dalgi moi;

„Napravi prvo po~ivali{te za Los i Enitarmon, potem„]e se odmori{. Ako odbie{, frleno preku

„Branovi, teloto }e ti se rastvori vo smrad i skapuvawe, a ti„]e stane{ plen na site moi demoni na o~aj i nade`.“

Senkata na Urtona se previva{e 128gledaj}i ja Enitarmon,Obla~en oblik, vo qubomoren strav, i bolska{e so rovji zasipnatiI frla{e naokolu gusti mraci; vaka gi izgovori plamenite udari na

srceto:

„Tarmase, te poznavam: kako sme se izmenile, na{ata ubavina opadnala!

„No sepak te poznavam, iako vo ovaa gnasna ru{evina zasipan.„Ti, edna{ najblagiot sin na nebesata, sega si stanat Gnev,

„U`as na site `ivi bitija; ne misli deka ne znam„Deka voskresna od mrtvite, ili deka zaboravaj}i si ja mo}ta

„Dremam ovde vo iznemo{tena otpo~ivka. Jas dobro go pametam Denot,

„Denot na u`as i gnasa129,„Koga bega{e od bitkata, ti, begaj}i ko garvan

„Na zorata, posla prostor kade nikoga{ prostor nemalo„I taka gi vovle~e site sinovi na Bjula vo svojot 130stravoten

vrtlog, sledej}i ti Go„Vrte`liviot duh udolu po ridi{tata na Bjula. Site sinovi moi

„Stoeja okolu mene kraj nakovalnata, kade {to skoro v`e{ten klinot

„@elezen sjae{e lut, podgotven za lopati i motiki.„[tom gi do~uja skladnite zvuci na vojnata glasno kako

odeknuvaat, Site moi sinovi„Pobegnaa od pri mene; toga{ bolki me pogodija nepoznati

dotoga{. Vidov kako

128 odgovora (izbr.)129 ve~na (izbr.)130 golem (izbr.)

62

Vilijam Blejk

„Moite slabini zapo~naa da se raspojuvaat vo `ilesti veni i da se vitkaat

„Pred mene na vetrot vo topka treperej}i so silni potresi,„Krvavata masa zapo~na da se dvi`i. Jas, navednat nad nea,

„Ronev gorki solzi neprestano. I ponatamu gledav kako `alniot oblik

„Se deli i oddeluva od moite slabini, slab i `alosen„Mek oblak sneg, `ena bleda i slaba, blago ja pregrnav

„Mojata sodru{ka i ja narekov Qubov. Ja imenuvav Enitarmon,„No se najdov sebesi i nea kako istekuvame po plimata

„Vo koja na{ite reki se bea pretvorile, rovej}i niz spili ogromni„Od rumena krv, borej}i se da se oslobodi od na{ite lanci.

„Se bore{e naprazno; ne se bore{e taka Urtona, bidej}i izbi ko„Edna senka sina, nejasna i ~emerna, od di{nite Nozdrvi„Na Enion, jas izlegov na vozduh, oddelen od Enitarmon.

„Zae~iv od maka. Te zdogledav tebe kako skapuva{ na Karpite.„So`aluvaj}i se, reev nad tebe; ti go ~uvav stra{niot pat

„Od Mr{ojadcite na dlabo~inata; toga{ zo{to ti bi se gnevel„Na mene koj te ~uva{e od povredi vo no}ta na smrtta?“

Tarmas odgovori: „Ti li si Urtona, Mojot prijatel, mojot sopatnik star

„So kogo {to `iveev vo sre}a pred onaa smrtonosna no}„Koga Urizen gi predade kowite na Svetlosta vo racete na Luva?

„Ti ne go znae{ ona {to Tarmas go znae. O bi mo`el da ti raska`uvam prikazni

„[to bi te razgnevile ko {to me razgnevija mene, duri i„Od smrt vo bes i srd. No sega dojdi, odnesi ja nazad

„Qubenata ti Enitarmon. Bidej}i taa e tuka, pred tvoi o~i;“No mojata slatka Enion is~ezna i nikoga{ pove}e

„Ne }e ja vidam, osven ako ti, O Senko, ne go za{tituva{ ovoj Sin

„Na Enion i ne mu pomogne{ da go okove padnatiot Kral,„Za da ne voskresne od mrtvite pak vo seta negova 131u`asna

mo},„Okovaj go; zemi ja Enitarmon za svoja mila nagrada, dodeka

mene„Naprazno me goni la`na nade`, nade`ta - sestrata na o~ajot.“

131 mra~na (izbr.)

63

^etirite Zoi

Stenkaj}i, stra{iloto se krena i gi potera cvrstite karpi pred sebeVrz plimata, s# dodeka pod stopalata na Los eden Svet

Mra~en i grozomoren ne se otvori, a Enitarmon le`e{e kraj nozete na Los.

Nesre}nata senka se zaraduva; slaba nade` mu se pojavi okolu glavata.

Tarmas stoe{e pred Los i vaka zagrmi Glasot na Tarmasa:„Sega s# doa|a pod vlasta na Tarmas. Urizen e padnat,

„A Luva skrien vo Osnovnite oblici na @ivot i Smrt.„Urtona e Moj Sin. O Los, ti si Urtona, a Tarmas

„E Bog. Ve~niot ^ovek e zape~aten i nikoga{ ne }e se oslobodi.„Krevam plimi preku negovoto telo, moite branovi i dalgi minat

preku nego,„Moreto go opkru`uva i ~udovi{ta od dlabinite mu se pridu`nici.

„Sonuva~u na besni okeani, studen spija~u vrz algi i {kolki,„Ve~niot lik nikoga{ ne }e ti se obnovi, mojata dvojba

nadvladuva.„No sepak, iako besneam, Bog nad s#, Del od mojot @ivot,

„[to na Ve~nite polja na utehata vrve{e so moite stada„Na pladne i si ja polo`uva{e umornata glava na moite gradi

no}e,„Taa e oddelena. Taa is~ezna, duri kako Luva i Vala.

„O zo{to te ponese zla vlastoqubivost, Urizene, Princu na Svetlinata?

„I tebe, Luva, Princu na Qubovta, s# dodeka Tarmas ne se raspoi?

„A jas, {to mo`am sega da gledam osven Ve~na Smrt„Pred O~i i Ve~na iznemo{tuva~ka rabota, da se boram

„Protiv ~udovi{nite oblici {to mi se mno`at vo tivkite dalgi?„Dali e ova zna~i da se bide Bog? daleku porado bi bil ^ovek,„Da poznavam slatka Uka i da se zanimavam so ednostavni

prijateli,„Da sedime pod {atori i da gi nabquduvame trlata i mekite

pasi{ta.„Zemi go ~ekanot na Urtona; odnovo izgradi gi pe~kive.

„Odbiva{ li? me gri`at li iskrite {to ti izleguvaat od kosata?„]e te prinudam da gradi{ so lutive branovi.

„Smrt izberi ili `ivot; ti se bori{ vo moite vodi; sega izberi `ivot64

Vilijam Blejk

„I site Stihii }e te slu`at so svoite mirni kavali;„Milnite im vdahnoveni liri }e ti go vodat trudot,

„A toj tebe; samo ne popu{taj, ne slabej sega, sine moj.„Sega znae{ {to zna~i da se vojuva protiv Bogot na vodite.“

Taka velej}i, Tarmas na besnite ko~ii na Dlabo~inataZamina daleku vo Neznajnoto i ostavi ~udesna praznina

Okolu Losa; nadaleku negovite vodi nosea, naokolu, na site strani, so zvuk

Na trkala i kowski kopita, i Trubi, Rogovi i Fanfari.

Prepla{en, Los gi zdogleda urnatinite na Urizen dole,U`asno Bezredie za o~ite, bezobli~na neizmerna Smrt[to frla{e zdrobeni karpi visoko vo ~emerniot vozduhI branuva{e s# dolu vo Vrtlozi od rastopena te~nost.

Toga{ Los so stra{nite race gi grabna Urnatite TopilniciNa Urizen; Beskrajna rabotata, odnovo gi izgradi,

Trud od mnogu doba vo Mrakot i vojnite na Tarmas;I Los so~ini Nakovalni od `elezo stvrdnato, oti udarite

Mu skamenuvaat so neprestano kovawe brojni karpi, brojni planeti.

No Urizen spie{e vo skameneta za{emetenost vo dolniot Ambis,Sonovna, u`asna sostojba, se prevrtuva{e vrz mraznata postela,

Zamrznuva{e s# pod sebe; siviot zaboraven likIspru`en preku neizmernosta se nadiga vo silni potresi, tivok mu

e glasot.Vo zadumana misla se prostira od Sever do JugVo silna mo}, Okolu nego Los gi vala{e besen

Gromovnite trkala od topilnica do topilnica, gri`ej}i se vrednoOkolu zadumaniot u`as prepla{en vo prezirnata sfera,Prepla{en so studeno zarazno ludilo; vo negovata raka

gromovniot^ekan na Urtona gi oblikuva pod te{kata desnica ~asovite,

Denovite i godinite, vo lanci od `elezo okolu kracite na Urizena,Gi vrza ~as za ~as i den za no} i no} za den i godina za godina,

Vo periodi na zazbivtan bes; oblikuva i napravi vodeniciSo mnogu trkala nepobedivi, vo mo}ta na mra~niot Urizen.

65

^etirite Zoi

No Enitarmon, zaviena vo oblaci, ja~e{e glasno, bidej}i ko {to Los gi kova{e

Vrz nakovalnite na Urtona, alka po alka, okovite na nesre}ata,Vitkaj}i se na vetri{tata vo vitli vo mra~nata dlabo~ina,Tie go kam{ikuvaa teloto na Enitarmon i sulfurnite ogni

Izblueni od topilnicite se obvivaa okolu nea, zakovana vo neprestan ogan.

Prekrasnata `ena leleka{e, a Urizen dolu dlaboko stenka{eSmrtno pome|u udarite na ~ekanot, blagodaren na U{ite

Na Los sobrani vo grozomorna osveta; gi pie{e so radost kriciteNa Enitarmon i stenkawata na Urizen, gorivo za negoviot gnev

I za negovoto so`alenie, tajno hranej}i se od svirepi misli.

Seni{teto lipa{e nad svoeto u`asno delo, dodeka od 132Crpalki ogromni

Go lie{e stopenoto `elezo okolu teloto na Enitarmon.No koga }e go lie{e okolu koskite na Urizen, se smee{e

[uplivo na {upliviot vetar, prizra~niot oblik mu se pokoruva{eNa glasot na Los; prinuden toj rabote{e okolu topilnicite.

I taka zapo~na okovuvaweto na Urizen; den i no} vo stravKru`e{e okolu mra~niot Demon, so leleci, mete` i ostri bolki,Prorokot na Ve~nosta gi kova{e svoite `elezni alki i alki od

bronzaI ko {to kova{e okolu Demonot koj {i{te{e, zgrozen od Oblicite

[to porobenoto ~ove{tvo gi be{e zelo, toj stana ona {to go be{e gledal.

Se gneve{e na Tarmasa, svojot Bog, i mrmore{eNejasni zborovi, ereti~ki, polni zavist, cvrsto re{en

Na omraza Ve~na, vo beskraen prezir toj rabote{e, kovaj}i giAlkite na sudbinata, alka po alka, beskraen lanec na nesre}i.

Ve~niot Um, okovan, zapo~na da frla vrtlozi gnev neprestanOkolu naokolu, a sulfurnata pena navre gusta,

Se natalo`i, Ezero svetlo i sjae{e jasno, Belo ko sneg.

Zaboravnost, tapost, nu`da, vo okovite na umot zaklu~en,

132 zbor (izbr.)

66

Vilijam Blejk

Vo prangi od mraz sobiraj}i se, bez zakon, otkinat od Ve~nosta,Los gi kova{e prangite i gi 133v`e{tuva{e topilnici,

I lee{e `elezna zgura i zgura od bronza.

Neumoren besmrtnikot okovan brevta{e nesre}no,Ma~notija nesnosliva, s# dodeka pokriv, kostre{no div, ne go

zatvoriVo topka izvorot na negovata misla.

Vo grozomoren sonoven dreme`, ko skovaniot lanec,Ogromen ‘rbet se izvi vo maki na vetri{tata,Isfrli bolni rebra nalik nadsvodena pe{tera

I koski cvrsti mu zamrznaa preku site nervi radosni.Prvoto doba mina i sostojba na ~emerna `alost.

Od Pe{terite na zglobeniot ‘rbet, udolu potona vo stravCrvena okrugla Topka, `e{ka gore{e, dlaboko, dlaboko dolu vo

Provalijata,Brevta{e, pulsira{e, trepere{e, razgranuvaj}i deset iljadi granki

Okolu cvrstite koski, i vtoroto doba minaI sostojba na ~emerna `alost.

Vo razoren strav valaj}i se, nervniot negov um pu{ti granki134Vo visinite vo dve drobni topki sklop~eni vo dve mali pe{teri,

Se krijat vnimatelno od vetrot; o~ite mu ja zdogledaa dlabo~inata.

I tretoto doba mina i sostojba na ~emerna `alost.

Bijot na nade`ta zapo~na; te{kata bolka, so napor, so borba,Dve U{i vo tesni krugovi od pod topkite na vidot

Izbija ostri i se skamenija ko {to izrasnaa. I ^etvrtotoDoba mina i sostojba na ~emerna `alost.

Vo u`asno ma~ewe bolno, visej}i na vetrot,Dve nozdri se svednaa kon dlabo~inata.

I pettoto doba mina i sostojba na ~emerna `alost.

133 lee{e (izbr.)134 Okolu grankite na negovoto srce (izbr.)

67

^etirite Zoi

Vo u`asno ma~ewe bolno, pome|u rebrata nate~eni,Edna `elna gladna pe{tera. Ottamu se izdigna

Grloto ko kanal; potem ko crven plamen, jazikot na gladotI `edta se pojavi i {estoto doba mina na ~emerna `alost.

Razgneven i zadu{en od maki, ja frli toj desnata raka kon sever,Levata raka kon jug, izbivaj}i vo ma~nina dlaboka,

I stopalata mu ja zagazija Provalijata pod noze vo potresi i leleci i mete`,

I sedmoto doba mina i sostojba na ~emerna `alost.

Bo`jiot Sovet vo visovite, gri`ej}i se za Teloto^ovekovo vo krvavata ode`da na Luva, vide i zaplaka.

Spu{taj}i se nad predelite na Bjula pod mese~evata svetlina,]erkite na Bjula go vidoa Bo`estvenoto Videnie; se ute{ija

I ko dvoen `enski oblik, milost i sovr{ena ubavina,Se poklonija i obo`uvaa i so blagi glasovi gi izrekoa zborovive:

„Bo`e Spasitelu, ti da be{e ovde, na{iot brat ne }e umre{e,„A sega znaeme deka {to i da zamoli{ od Boga

„Toj }e ti dade; oti slabi sme `eni i ne se smelime da gi kreneme„O~ite kon Bo`estvenite dvorovi; zatoa vo milost ti

„Se javuva{ vo ode`data na Luva za da mo`eme da te gledame„I da `iveeme. Pogledni, Ve~nata Smrt e vo Bjula. Pogledni,

„Nie is~eznuvame i ne }e n# najdat osven ako ne ni dozvoli{„Mesto na koe bi mo`ele da se skrieme pod senkata na kriljata.

„Bidej}i dokolku nie, koi sme samo smrtni i preminuvame vo zima,

„Gi vidime ovie ~uda na Ve~nosta, nie }e izgorime.“

Takvi bea zborovite na Bjula, `enskata Emanacija.Carstvoto vozdivnuva{e {irum. Set Edem se smra~i.

Trupot na 135Albion le`i na Karpata; moreto na Vremeto i Prostorot

Se branuva okolu Karpata vo mo}ni dalgi i ko Polip[to `ivee pod Moreto, kracite ^ovekovi `iveeja

Vo ~udovi{nite oblici na Smrtta, ^ove~ki polip na Smrtta.

135 ^ovekot (izbr.)

68

Vilijam Blejk

Spasitelot blag i milozliv se navedna nad trupot na SmrttaVelej}i, „Ako Veruva{, brat ti odnovo }e se krene.“

I prvo ja postavi Me|ata na neproyirnosta i ja nare~e Sotona,Vo gradite na Albion, bidej}i vo sekoe ~ove~ko bitie ovie me|i

stojat.A potem ja postavi Me|ata na Sobiraweto i ja imenuva Adam,

Dodeka seu{te ovie bitija ne bea rodeni i nitu znaeja za dobro ili Zlo.

Potem ~udesno 136Yvezdenite Trkala ja setija bo`estvenata raka. Granica &

Be{e postavena na Ve~nata Smrt. Los ja seti Me|ata i vo strav go vide

Prstot Bo`ji kako ja dopira sedmata topilnica.I Los ja zdogleda rakata Bo`ja nad svoite topilnici

Pod Dlabo~inite, vo ~emerniot Mrak pod neizmernosta.

Vo strav Los otstapi od svojata cel; te{kiot ~ekanMu padna od raka, ognite gi skrija silnite tela vo dim;Bidej}i 137so buka ru{evna, yvekot i sudiri i stenkawa,Besmrtnikot izdr`a, iako okovan vo smrtonosen son.

Bled u`as mu gi zgrabi O~ite na Los dodeka kova{e okoluRas{i{teniot demon ; zgrozen od oblicite

Porobenoto ~ove{tvo {to gi zede, toj stana ona {to go gleda{e;Toj stana ona {to go ~ine{e; samiot toj se izmeni.138

Gr~evi mu gi fatija muskulnite vlakna vo previvawa: smrtno-bledite usni

Nevolno mu se pridvi`ija ko {to Urizen leleka{e; teloto mu se branuva{e nalik more

So kricite na Enitarmon: kolenata mu se udrija edno od drugo i toga{ toj pogledna

So kameni O~i vo Urizena, a potem brz go svi vratotNevolno kon Divanot kade Enitarmon le`e{e.

136 Dlabo~inata dolu (izbr.)137 vo (izbr.)138 na ova mesto e vmetnata zabele{ka koja se odnesuva na prethodno napi{anata Kniga na Urizen: Vnesi ja ovde Kuglata od Krv kako {to e vo ‘K. (Knigata) na Urizen’

69

^etirite Zoi

Koskite na Urizen {trakaat na vetrot; koskite na LosZaboluvaat, a `eleznite `ili mu se svivaat ko olovo i se vitkaat

Vo ~udni oblici, tancuvaat i piskaat, ja gazat Provalijata.

Kraj na ^etvrtata no}V A L A

No} petta

Razbolen, Lud, toj tancuva{e na svoite gori, visoki i crni ko nebesata,

Sega postaveni vo edna cvrsta gramada, crtite mu se skamenuvaat,

Od ustata kletvi, a od o~ite iskri ~umavi,Kraj studenata nakovalna tancuva{e so ~ekanot na Urtona,Stravotno bled. Enitarmon, poslana vrz 139`alobnata zemja,

Seti kako teloto & mrzne, se zdrvuva, bledo, kruto,Stopalata veneej}i mu se povlekoa od dlabo~inata, se vovlekoa i

ovenaa,A Enitarmon se sobra, site `ili im svenaa udolu,

Ko {to bilkite veneat vo zima, liv~iwa i steblenca i korewa vo raspad

Is~eznuvaat vo ~ad, dodeka semkite, goneti od besen vetar,Otpo~ivaat na vrvot na dale~nata Gora. Taka Los i Enitarmon,Sobrani vo postojaniot prostor, stoeja treperej}i na Karpestata

klisura,Sepak mo}en oblik i veli~estvenost i ubavina ostana, no

nepro{irliva.Daleku do najvisokiot Zenit od najniskoto Dno, tolku daleku se

smaliLos od topilnicite, neizmeren prostor, i go ostavi studeniotPrinc na Svetlinata vrzan vo umstveni okovi kraj pe~kite;No site topilnici bea zgasnati i mevovite ne duvaa ve}e.

Toj stoe{e rastreperen, a Enitarmon mu se dr`e{e za kolena,

139 nesre}nata (izbr.)

70

Vilijam Blejk

Setilata nepro{irlivi vo edna cvrsta masa stojat.Vo no}ta studeno vee{e, a Enitarmon piska{e na `alobniot vetar.

Bledite race & se dr`at za soprugot, a nad slabata glavaSenki na Ve~na Smrt visat vo olovniot vozduh.

Tuku blagata gajda, flejtata, violata, organata, harfata i cimbalot,I slatkiot zvuk na srebrenite glasovi go smiruvaat iznemo{teniot

divanNa Enitarmon; tuku nejziniot lelek gi zadu{uva besmrtnite harfi.

Glasno i poglasno `ivata muzika se lelee vo vozduhot,Bledo i pobledo dnevnoto svetlo is~eznuva; trkalata na

menlivata temninaPojdoa vo vozvi{eni vrte`i. Zemjata, zgr~ena pod prodorni

ti{tewa,Se klate{e navamu-natamu i piska{e bolno pri stenkawata na

Enitarmon.Seu{te slabite harfi i srebrenite glasovi go smiruvaat iscrpeniot

divan,No od spilite na najdlabokata no}, iska~uvaj}i se vo oblaci od

maglina,Zimata gi ra{iri {irokite krila crni popreku od pol do pol:Hmurna slana dolu i stra{en sneg vrzani vo bra~en okovZapo~naa stra{en tanc. Vetrite naokolu na {ilestite karpi

Se spu{tija nalik liljaci bezbroj, podgotveni daleku da poletaat.Pisokot na Enitarmon gi potresuva nebata, trudnata Zemja,S# dodeka od srceto, probivaj}i si go patot, stra{no dete ne

izlezeVo gromovi, ~ad i plamewa mra~ni, i leleci i bes i krv.

[tom razgorenite o~i mu se otvorija kon Propasta,Stra{nite trubi na dlabo~inata zarikaa so gorki {ikoti,

Ogromniot Demon se razbudi i vie{e okolu 140novorodeniot KralVikaj}i, „Luva, Kralu na Qubovta, ti si Kralot na besot i smrtta.“Urizen frli dlaboka temnina okolu nego; rasrden Luva gi isturi

Kopjata Urizenovi od Ko~iite okolu Ve~niot {ator.Razdor zapo~na, 141potoa krikovi i leleci go potresoa {irokiot

svod:

140 mladiot (izbr.)141 i (izbr.)

71

^etirite Zoi

„Kade e slatkata Vala, crn proroku? kade e prekrasniot lik„[to go odvle~ka teloto ^ovekovo od nebesata vo mra~niov

Ponor?„Blagi solzi i vozdi{ki, kade ste? istapi! vikni na krvavite polja.„Poka`i ja du{ata, Vala! poka`i si go lakot i trepetot od tajnite

ogni.

„Izvle~i go lakot, Vala! od dlabinite na pekolot svojot crn lak izvle~i go,

„I zabrm~i so vlaknoto na na{ite povici: pu{ti gi crnite streli„Da zapeat na Neboto ko edna{ {to peeja nad ridovite na

Svetlosta,„Koga mra~niot Urtona lipa{e vo maki od tajna bolka:

„Toj lipa{e i se raspoi i ja polo`i temnata glava„Vrz Karpata na Ve~nosta na mrakot na dlabo~inata,

„Raskinat od crni buri i od nezapirlivi strui i uni{tuva~ki plamewa.

„Vo gradite negovite plameni sinovi okovani i polni kletvi.

„I vdi{i u`asna krv i odmazda, ~kripi so zabite od bolka,„Oslobodi go Ogromniot Duh vo mrakot na dlabo~inata

„I negovata temna `ena, taa, edna{ prekrasen kristalen lik bo`estveno jasen,

„Vo negovite rebra {to sozdava{e lamji ~ii du{i se jazici ogneni.

„No sega dobata se menuva za tebe. Matkata na Enitarmon„Sega te dr`i, naskoro }e izbie. Oglasete se, trubi bojni!

„Povikajte ja Vala od zatvorenoto zasolni{te pri seta nejzina crna izmama,

„Toga{ bes po bes sna`no }e odeknat od kristalniot nejzin trepet.

Taka peeja Demonite okolu crveniot Ork i okolu bledata Enitarmon.

Pot i krv se ronea po ko`ata na Los vo kapki; plamenite O~ni kapaci mu

Pobledea; se krena toj, go zede ~udoto vo race i pojdeVo trepeti i pla~ niz Temninata udolu vo dlabinite.

72

Vilijam Blejk

Enitarmon go doe{e ognenoto dete vo crnite dlabiniSednata vo mrakot; nad nea Los `ale{e vo ma~nina silna

Svien od bolka; ogneniot sin rasne{e potkrepuvan od mlekotoNa Enitarmon. Los okolu nea krena stolbovi od `elezo

I bronza i srebro i zlato ~etiritkratni, vo mra~en proro~ki strav,Bidej}i sega se pla{e{e od Ve~nata Smrt i od potpolno

Is~eznuvawe:Ja izgradi toj Golgonuza na Ezeroto Udan Adan.

Na Me|ata na Proyirnosta potoa go izgradi Luban.Tarmas gi polo`i Temelite, a Los go zavr{i so ma~ni vozdi{ki.

No koga ~etirinaeset leta i zimi se smenija nadNivnoto vozvi{eno `iveali{te, Los go vide rudoto mom~e

Kako si ja pregrnuva svetlata majka i vide zlonamerni ogniVo mladite o~i, prepoznavaj}i napravo deka mom~eto misli da

go ubie.@alost mu se krena vo rumeniot lik; tesen pojas mu izrasna

Okolu gradite ko krvava `ica; vo tajni lipawaToj go raskina, no slednoto utro drug pojas sledi

Okolu gradite. Sekoj den go nabquduva{e ognenoto mom~eVo tivok strav, a besmrtnite obrazi mrtove~ki mu bledea,

Dodeka mnogu utra i mnogu no}i ne minaa vo te{ka `alost,Sozdavaj}i pojas dewe, raspuknuvaj}i go no}e.

Pojasot se prave{e dewe, no}e se rasprsnuva{e na dve,Pa|a{e na karpata, `elezen lanec, alka po alka zaklu~en.

Enitarmon go vide krvaviot lanec na no}i i denovi[to vise{e od gradite na Los i kako so 142bolka {to go tol~e{e

Toj sekoe utro ode{e po svojata rabota so duh mra~en,Go nare~e lanec na Qubomorata. Sega Los zapo~na na glas

Da & gi ka`uva svoite maki naEnitarmon, bidej}i ne mo`e{e da ja skrie

Surovata ~uma. Go zgrabi mom~eto vo besmrtnite race,Dodeka Enitarmon go prate{e i lipa{e vo o~ajna `alost

Gore do vrvot na `eleznata gora i tamu qubomorniot lanecOd gradite mu padna vrz gorata. Seni{teto mra~no

142 grozna (izbr.)

73

^etirite Zoi

Go dr`e{e ognenoto mom~e. Los go prikova, vrzuvaj}i go okolu negovoto telo

143Kletiot lanec. O kako sjajnata Enitarmon leleka{e i pla~e{eNad sina si! Uporen Los ja prikova nejzinata qubena Radost.

^ekanot na Urtona gi prekova vo u`as klinovite od bronza Desetpati; besot na Demonot plamte{e desetpati, prodira{e,

Tatne{e, odeknuva{e, Glasno, Glasno, Poglasno i Poglasno, i ja zapali

Temninata, vojuvaj}i so branovite na Tarmas i so Snegovite na Urizen.

So pukot plamewata izbija besno od besmrtniot demon.Opkru`en so plamewa Demonot rasne{e glasno vikaj}i vo svoite

ogni;Los ja obvi Enitarmon vo studen bel oblak strav,

Potem ja odvede vo dlabo~inite i vo svojot lavirint,Davaj}i mu na Seni{teto najstroga odgovornost nad raspiskaniot

du{man,Sosredoto~en vo Roditelskata Qubov, Nezasitna Glad,

@edneewe.

Teloto prikovano im se potsmeva na lancite, bidej}i nad niv plamen

Od kru`en ogan neprestan igra; da go nahranat so `ivot i da mu gi predadat

Doblestite na Ve~nite svetovi, deset iljadi iljadnici dusiNa `ivotot 144ta`at okolu Demonot, odat i se vra}aat.

Na negoviot sna`en povik begaat na nebata na nebesataI nazad se vra}aat so vino i hrana, ili se nurnuvaat vo

dlabo~initeDa mu prinesat opivni radosti na setilata, da mu go pridu{at

neprestaniot bes.Negovite o~i, svetilata na golemata du{a, se sobiraat ili inaku se

{irat:Sobrani tie gi gledaat tajnite na beskrajnite planini,Venite od zlato i srebro i skri{nite ne{ta na Vala,

[to i da rasne od ~ista pupka ili di{e mirisna du{a:

143 Stra{niot (izbr.)144 zbor izbr.

74

Vilijam Blejk

Ra{ireni tie gi gledaat stravotiite na Sonceto i na Lunata,Elementarnite Planeti i topkite od kru`en ogan.

Nozdrvite di{at 145razgoren plamen, kosite mu se ko {umiNa divi yverki; tamu lavot bleska, tigarot i volkot vijat tamu,

A Orlicata gi krie mladite vo klisuri i provalii.Gradite mu se ko yvezdenoto nebo poslano; site yvezdi

Naokolu peat; tamu `etvata se poveva i grozdoberot se slavi; proletta te~e

Po Rekite na zadovolstvoto; tamu slobodnite cve}aPijat, se smeat i peat, skakulecot, Mravkata i Mu{i~kata;

Zlatnata Peperuga tamu gradi dom i si ja sviva svilenata postela.Slabinite spleteni so svileni ogni se nalik topilnici `e{ki:Ko silniot Bik na letoto, koga p~elite peat okolu vresotKade stada mukaat pod senkata i kraj vodniot izvor,Brojnite stada ja pokrivaat gorata i sjaat po dolinata.Kolenata mu se karpi od adamant i rubini i smaragdi:

Duhovi na silata 146vo zlatna spremaNaoru`ani so kopja i {titovi pijat i slavat nad pogubenite.

Takov e Demonot, takov u`asot negov vo dolnata dlabo~ina.

No vrateni vo Golgonuza, Los i EnitarmonJa setija tagata {to site Roditeli ja se}avaat, zaplakaa eden pred

drugI Los se pokaja {to go be{e okoval Ork na planinata.

I solzite na Enitarmon prete`naa; roditelskata qubov se vrati,Iako ogromen mu be{e stravot od toj pekolen lanec. Pojdoa

Na polno} brzaj}i kon silno qubenata gri`a.Devet dni patuvaa niz Pustelijata na Entuton Beniton.

Los, pozemaj}i ja Enitarmon za raka, ja povede poStu{tenite dolini, gore do vrvot na `eleznata gora kade Ork

Ja~e{e na besnite vetri; misle{e da & go dade na EnitarmonSina & vo desetkratna radost i da & nadomesti za solzite,

Duri i sopstvenata smrt da ja predizvika, tolku so`alenieto go bole{e.

Tuku koga dojdoa do mra~nata karpa i do seni{nata spila,Glej, mladoto telo pu{tilo koren vo kamenot i silni

145 so (izbr.)146 slavat (izbr.)

75

^etirite Zoi

@ili od Lanecot na Qubomorata se spleleVo brzo zelenilo okolu karpata i okolu Spilata

I preku besmrtnoto telo na stra{noto plameno mom~e.Naprazno se obiduvaa sega da go oslobodat, Naprazno vo gorki

solziDa go rastopat Lanecot na Qubomorata; nitu smrtta na

Enitarmon,Nitu Uni{tuvaweto na Los nikoga{ ne }e mo`ea da gi rastopat

okovite,Nitu da gi otkorenat pekolnite `ili od kamenata postela,

Nitu seta sila na Urtona, nitu seta mo} na Bikovite na Luva,Iako sekoe utro go izvlekuvaa nevolnoto Sonce od dlabo~inata,

Ne mo`ea da go otkornat pekolniot lanec, bidej}i be{e pu{til korewa

Vo `eleznata karpa i be{e izrasnal lanec niz ZemjataDuri do Sredi{teto, obvitkuvaj}i se okolu Sredi{teto; a teloto

Na Ork vleguvaj}i so `ilite se soedini so nego, `iv LanecSe odr`uva na `ivotot na Demonot. O~aj i U`as i Maka i Bes

Gi opfatija Roditelite vo studenite oblaci ko {to se navednaa vo leleci nad

Stra{noto mom~e, s# dodeka gubej}i svest kraj nego, Roditelite ne padnaa.

Ne le`ea dolgo; Seni{teto na Urtona najde bilki vo dupkata.Triej}i im gi slepoo~nicite gi o`ivea; ne gi zapi{uvam ovde

Site nivni ta`a~ki, no nivniot `ivot potem be{e ta`a~ka.

Koga presiti od `alba se vratija vo Golgonuza,Enitarmon na patot Dranton ja seti krajnata porta

Na sjajnoto srce kako naglo & se otvora, a potem pak se zatvora vo smrtna bolka.

Vo nejzinoto srce Vala po~na da se vra}a vo `ivot niz silni lipawa;

A koga Portata se otvori, ja vide taa u`asnata dlabo~inaKade Ahanija pla~e{e. Gi vide i pekolnite korewa

Na lanecot na Qubomorata i go seti razdorot od silnite leleci na Orka,

Koi prodiraa vo Pe{terite ko mo}en vior zaklu~en pod Zemja.Iako oddale~en kolku najdale~niot sever {to e od najdale~niot

jug,76

Vilijam Blejk

Urizen kade {to le`e{e zatreperi od raspiskaniot u`as.Karpite se stresoa, Ve~nite re{etki vle~eni navamu-natamu se

raskinaa.Legnat na kamewata od mraz, urnatinite od negoviot prestol,

Urizen nae`en do~u, trepetite na teloto gi potresoa silnite spili.

Makite na Urizen zatvoren vo dlabokite `iveali{ta na Urtona:

„Ah! kako Urizen Kralot }e im se pokori na ovie mra~ni zasolni{ta?

„Ah! kako ova? Edna{ vo visinite go krevav mojot prestol visok;„Gorite na Urizen, nekoga{ od srebro, kade sinovite na mudrosta

`iveeja„I na ~ii vrvovi Devici peeja, se pusti karpi.

„Vodoskocite, edna{ pribe`i{ta na lebedi, sega rasnat korupkavi `elki,

„Ku}ite na harfistite stanale zasolni{ta na vrani,„Gradinite na mudrosta stanale poljani na stra{ni grobovi

„I vrz koskite ronam solzi i naprazno gi navodenuvam.

„Edna{, koga {etav od mojata palata kon gradinite na zadovolstvoto,

„Sinovite na mudrosta stoeja naokolu, harfistite pridru`uvaa na harfi,

„Devet devici oble~eni vo svetlost sostavuvaa pesni so besmrtni glasovi

„I na gozbite na novoto vino glavata mi ja krunisuvaa so radost.

„Toga{ vo paviljonite od slonova koska }e zadremev 147napladne„I ~ekorev vo tivkata no} me|u cve}iwata blago {to mirisaa,„S# dodeka na srebrenata postela ne }e zaspiev, a slatki sni

okolu mene kru`ea,„No sega zemjata mi e pomra~ena i mudrecite zaminati.

„Pesnite mi se storeni krici na @alba„[to se slu{a po Gorite i dlaboki vozdi{ki pod svodovite na mojot

dvorec,

147 so (izbr.)

77

^etirite Zoi

„Bidej}i @drebcite na Urizen, edna{ pobrzi od svetlost,„Ne gi so~uvav za mojot Gospodar i za ko~iite negovi milosni.

„O na srebrenite pasi{ta li gi ~uvav kowite na denot!„O mu gi odbiv na gospodarot na denot kowite na negoviot

princ!„O gi zatvoriv li moite blaga pod pokrivi od cvrst kamen„I si gi zacrniv li yidovite na Dvorecot so zavist i omraza!

„O Budala! da pomislam deka mo`am da mu gi skrijam od sevidnite o~i

„Zlatoto i srebroto i bescenetite kamewa, negovoto sveto umeewe!

„O Budala! mo`ev li da zaboravam deka svetiloto {to mi gi polne{e sjajnite sferi

„Be{e odsjaj od negovoto lice koe me povika od dlabo~inite!

„Dobro pametam, bidje}i go ~uv blagiot svet glas„Kako veli, ‘O svetlosti, izroni i svetli,’ i jas izroniv od

dlabo~inata.„Mi dade toj srebreno `ezlo i me krunisa so zlatna kruna,„148I re~e, ‘Odi i vardi mi go Sinot koj talka po okeanot.’

„Jas ne pojdov: se skriv vo crnite oblaci na svojot bes;„Gi povikav yvezdite okolu stopalata vo no}ta na mra~ni soveti;

„Yvezdite gi frlija svoite kopja i goli pobegnaa.„Padnavme. Te fativ tebe, mra~en Urtona. Vo levata raka, pa|

aj}i

„Te fativ, ubav Luva; izbleden si ko cvet„I ko liljan e `ena ti Vala isu{ena od vetrite.

„Koga go dr`e{e zlatniot pehar na besmrtnite trpezi,„Tvoite ~eda udaraa so ogneni krila krunisani so nebesno zlato.

„^istite stopala ti ~ekorea po skalilata bo`ji, presveti za drugi stopala,

„A ubavite kosi ti gi zasenuvaa o~ite pred bo`estveniot sjaj.„Toga{ ti gi varde{e so Urtona `ivite porti na nebesata,

148 Velej}i (izbr.)

78

Vilijam Blejk

„No sega si okovan so nego duri za portite na pekolot.

„Bidej}i ti mu go dade na Urizen vinoto na Semo}niot„Za @drebcite na Svetlinata, za da mo`at da letaat vo zlatnite

tvoi ko~ii na gordosta,„Ti gi dadov @drebcite, naleav od ukradenoto vino

„I pijan od besmrtnata goltka padnav od vozvi{eniot prestol.

„]e se krenam, }e gi istra`am duvlata i }e go najdam toj dlabok potres

„[to mi gi trese spilite so silni udari; mo`ebi ova e no}ta„Na Proro{tvoto i Luva si go probil patot niz Enitarmon.

„Ako Mislata e zatvorena vo Spila, qubovta }e se vkoreni vo najdlabokiot Pekol.“

Kraj na Pettata 149no}

149 Kniga (izbr.)

79

^etirite Zoi

V A L A

No} {esta

Taka Urizen stana i potpiraj}i se na kopjeto, pojde da gi istra`uva svoite duvla.

Letna niz mra~niot vozduh do edno mesto kade {to reka te~e{eI otpetluvaj}i go srebreniot {lem, go napolni i se napi;

No koga, nezasitena `edta, se obide da go napolni povtorno,Glej, tri stra{ni `eni na rabot na bolskotna poplava

Ne mu dozvolija priod, tuku go isteraa so luwi.

Urizen ne gi pozna i zatoa im se obrati na duhovite na mrakot:

„Koja si ti, Najstara @eno, {to si sedi{ vo oblacite?„[to ime ti e napi{ano na ~elo? {to si ti?

„I od kade ja izleva{ ovaa voda so vozdi{ki i gri`a?“

Ne odgovori taa, no si ja napolni urnata i ja izli.

„Ne odgovora{?“ re~e Urizen. „Toga{ ti mo`ebi }e mi odgovori{,„Ti stra{na `eno oble~ena vo modro, ~ija silna privle~na mo}

„Vovlekuva s# vo vodoskok kraj karpata na tvojata privle~nost;„So namurten lik ti sedi{, gospodarke na mo}nive vodi.“

Ne odgovori taa, tuku gi ra{iri racete i nozete.

„Ili ti }e mi odgovori{, najmlada `eno, oble~ena vo bleskavo zeleno?

„So trud i gri`a go deli{ 150tokot na ~etiri.„Kralice na stra{nive reki, govori, dozvoli mi da ti go ~ujam

glasot.“151Ispravija tie yid od karpi, 152a Urizen go krena kopjeto,.Vrisnaa, go poznaa tatka si: Urizen si gi pozna }erkite.

150 rekata (izbr.)151 Toga{ (izbr.)152 no (izbr.)

80

Vilijam Blejk

Se vovlekoa vo kanalite, suv kameniot breg pod negovite stopala,

Se skrija vo kameni oblici pred O~ite na Urizen.

Toga{ Urizen zaplaka i vaka `alobata mu pote~e:

„O u`asna, O grozomorna sostojba! onie koi najmnogu gi qubev,“Na koi gi sipav ubavinite na mojata svetlost, gi krasev„So dragoceni kamewa i skapoceni ukrasi izraboteni so

bo`estvena ume{nost,„Obleki od zra~nite boi na nebesata i kruni od zlaten ogan.

„Im dadov slatki liljani za na gradi i rozi za vo kosa,„Gi nau~iv pesni na milno zadovolstvo, im gi dadov ne`nite

glasovi„Vo modrata {ir i izmisliv so vredno majstorstvo

„Milozvu~ni instrumenti; vo gordost opkru`uvaj}i mi gi kolenata„Ja leeja svojata zra~nost nad site; }erkite na Luva im zaviduvaa

„Na nivnata neobi~na bleskavost, a sinovite na ve~nosta im pra}aa darovi.

„Sega }e go sipam svojot gnev na niv i }e go obratam„Skapoceniot blagoslov; za boite na ubavina

„]e im dadam crnilo, za dragoceni kamewa, bela slana; za ukras, izobli~enost;

„Za kruni zmii da im se obvitkaat; za slatki mirisi, smrdliva rasipanost;

„Za glasovi na radost, zaripnato gra~ewe bezobli~no pod slanata;

„Za napornata tatkovska gri`a i blagata uka, }e im podaram„Okovi od mra~no neznaewe i `ici od iskrivokol~ena

voobrazenost„I kam{ici od strogo pokajanie i hrana od tvrdoglav inaet,

„Za da mo`at da go kolnat Tarmas, nivniot Bog, i Los, usvoeniot mu sin;

„Za da mo`at da go kolnat i obo`uvaat skrieniot demon na uni{tuvaweto;

„Za da mo`at da obo`uvaat u`asi i da im se pokoruvaat na nasilnite.

„Odete, sinovi na mojata kletva, Odete, }erki na moeto gadewe.“

Tarmas go do~u smrtniot krik preku vodniot svet svoj81

^etirite Zoi

I silniot glas na Urizen kako `alobi na vetrotI dojde javaj}i vo gnev; zamrznati cvrsto mu bea dalgite,

Tivki vo grebeni gi vide kako stojat okolu Urizen,U`asna pusto{ od zamrznati vodi; bidej}i Kralot na SvetlinataPotemne vo liceto pod studeniot {lem, a pusto{noto kopje mu

Potemne pred nego. Tivok po vrvovite na branovite tojPojde pusto{en; pred nego Tarmas pobegna i vo let se bore{e

Vikaj}i: „[to si i koj si ti, Studen Demonu? dali si Urizen?„I ti li, ko mene, voskresna od mrtvite? ili si bez smrt?

„Ako si toj, o~ajnata namera po~uj mi ja i zadaj mi smrt,„Bidej}i smrtta mi e daleku podobra od `ivotot, smrtta, mojata

`edba„[to naprazno na razni na~ini ja barav, no seu{te `iveam.„Teloto ^ovekovo mi e predadeno na mene. Naprazno se

ma~am da go uni{tam,„Bidej}i seu{te plavi vo ribi i vo ~udovi{ta od dlabo~inite„I vo ovie ~udovi{ni oblici jas @iveam vo Ve~na maka,

„A ti, Urizene, si padnat i nikoga{ ne }e se spasi{.„Povle~i si go zasekoga{ svetiloto od mene, a jas }e ja

povle~am„Od tebe hranata tvoja; taka }e prestaneme da biduvame i site

na{e maki„]e 153Zavr{at, a Ve~niot ^ovek nema pove}e da se obnovuva

pod na{ata mo}.„Ako odbie{, vo ve~en beg tvoite zraci popusto

„]e go gonat Tarmas i naprazno }e ~ezneat po hrana. ]e go„Naso~am begot niz mra~nata neizmernost Ve~na vo pad.„Ti }e me goni{, no naprazno, s# dodeka, pregladnet vrz

prazninata„Ne svisi{, isu{ena ko`a sobrana, slabo {to ja~i na vetrot.“

Taka Tarmas govore{e, no Urizen ne odgovori. Po patToj zede, visoko skokaj}i preku ridovi i pustini, poplavi i stra{ni

provalii.Beskraen naporot, beskrajno patuvaweto; se naprega{eZaludno, bidej}i odvratni ~udovi{ta od dlabo~inite go

popre~uvaa bolno,

153 prestanat (izbr.)

82

Vilijam Blejk

Krlu{esti i so perki od `elezo i bronza, ja raskinuvaa patekata pred nego.

Ne prestanuvaa sudirite. I ponatamu toj izmorenite stopala gi kreva{e

Probivaj}i se kon mra~niot svet na Urtona; se iska~iSo bolka na opustenite gori i so bolka se simna

I gi vide nivnite u`asni stravovi i mu se sma~i na o~i od gletkata:

Zavivawa, ~krtawa, stenkawa, vriskawa, potresi, lipawa, {ikoti,Se me{aat zaedno da go sotvorat svetot na Los. Vo svirepa

radostLos kru`e{e vo temninata, nitu go vide Urizena so Kuglata od

ogan[to mu go osvetluva{e ~emerniot pat niz neproodniot svet na

smrtta,Kako gi zapi{uva vo gorki solzi i stenkawa vo knigi od `elezo i

bronzaNeobi~nite ~uda na Provaliite, edna{ negovata najsvetla radost.

Bidej}i Urizen gi gleda{e u`asite na Provalijata kako lunyaat pome|u

Padnatite duhovi, nekoga{ negovi deca i deca na Luva.Ispla{eni od zvukot na sopstvenite vozdi{ki {to ko da ja

potresuvaa bezmernosta,Tie talkaat bri{ej}i si gi solzite, vo srcata sonce, snu`dena luna,

Vselena od ogneni soyvezdija vo nivnite mozoci,Zemja od zimska taga pod stopalata, a okolu slabiniteVodi ili viori ili oblaci ili kru`ni molwi i zarazni ~umi.

Von granicite na nivnoto sepstvo setilata ne mo`at da im prodrat:

Ko drvoto {to ne znae {to e nadvor od svoite sopstveni lisja i korata,

A sepak ja pie letnata radost i se pla{i od zimskata nesre}a,Taka, vo predelite na grobot, nikoj ne si go znae crniot sodru`nik,

Iako u~estvuva vo negovite u`asni maki i vzaemno si gi vozvra}aat udarite,

Biloto, `alosta, gr~ot, vo maki odbivni na du{ata.

83

^etirite Zoi

154Stra{ni oblici i gletki na maka vo zapalenite zandani i voPrangi od v`e{teno `elezo; nekoi so kruni od zmii, a nekoiSo ~udovi{ta opa{ani preku gradite; nekoi le`at na posteli

sulfurniVrz zap~anici i trkala; vide toj `eni kako ~ekorat preku plameni

prostranstvaOd Pesok, vo grupi od stotini i od pedesetini i od iljadi, pogodeni

odRovji koi tre{tat po niv, vrz ramewata vo ~ekor

Vo posledovatelni bolskoti so glasni gromovi; brz leta{e Kralot na Svetlinata

Nad plamenite pustini; Potoa pustinite zavr{ija, zavitkani vo oblaci

Prav so mirijadi pla~ni vo zadu{livite isparuvawa, BrzLeta{e Kralot, iako opadnat vo mo}ite, napregnat, s# dodeka

nad karpiI Gori, bled, iscrpen, ne zatalka, kade mno{tvata bea zatvoreni

Vo cvrsti planini i vo karpi koi se nadigaa od nivnite izma~uvawa.

Potoa dojde me|u ogneni gradovi i zamoci izgradeni od plamen ~elik.

Toga{ gi vide likovite na tigrite i na Lavovite, od~ove~eni lu|e.Mnogumina vo lamji i crvi, si ja spru`aa neobi~nata dol`ina

Preku mra~nata po~va i ligavite pateki, mu go popre~uvaat patot

Povle~en od dlabina do dlabina, prepleten so rebrastiI krlu{esti ~udovi{ta ili oklopeni vo `elezni {kolki ili {kolki od

bronzaIli zlato; svetkavo izma~uvawe koe sjae{e i {i{te{e vo ve~na

bolka;Nekoi, stolbovi od ogan ili voda, ponekoga{ ispru`eni vo 155vis,Ponekoga{ v 156dol`, ponekoga{ sklop~eni, talkaa popusto vo

potraga po olesnuvawe.

154 Ne se zatvori taka Princot na Svetlinata, sega potemnet, talkaj}i me|uPadnatite Duhovi, edna{ Deca negovi i Deca na Luva:Bidej}i Urizen gi vide u`asite na Ambisot, kako lunyaat (izbr.) 155 dol`ina (izbr.)156 {irina (izbr.)

84

Vilijam Blejk

Negoviot glas za niv be{e samo nerazbirliv grom, bidej}i U{ite im

Bea te{ki i tapi, a o~ite i nozdrite zatvoreni.^esto stoe{e kraj pla~nata `rtva Raspra{uvaj}i ja so zbor

Ute{en ili Gneven; nikoj ne odgovora{e; sekoj zavienVo sopstvenite nesre}i leleka{e bez ogled na negovite zborovi,

nitu glasNa milen odgovor mo`e{e da dobie, iako ~esto obiden so solzi.Toj znae{e deka toa se negovi Deca padnati vo negoviot padnat

svet.

^esto }e zastane{e da go raspra{a lutiot skorpion zlatno {to sjae{e;

Popusto; u`asot ne slu{a{e. Potem lav }e zgrap~e{eZa sna`nata griva, zapiraj}i go na patot poln vijovi; popusto

glasotNa Urizen, popusto slatkore~iviot jazik. Karpa, Oblak, Gora,

Ne bea sega Govorlivi ko vo Podnebjata na sre}nata Ve~nostKade jagneto mu odgovara na detskiot glas, a lavot na ~ovekot

vo godiniMu dava slatka pouka; kade Oblakot, Rekata i Poleto

Razgovaraat so doma}inot i so ov~arot. No ovie bolno go napa|aa,

Go grap~ea za stopalata i mu gi raskinuvaa `ilite, taka {to vo Spila

Se skri da si ja zaceli opadnatatasila vo odpo~iv i zaborav.

Ovde ima{e vreme da se pokae za brzopletata zakana so kletva.Gi vide poprokolnati od negovata Kletva: du{ata mu se stopi od

strav.Ne mo`e{e da im gi zede prangite, bidej}i im rasnea od du{ata,

Nitu mo`e{e da gi izgasne ognite, bidej}i im gorea od srceto,Nitu mo`e{e da gi sti{a Stihiite, bidej}i samiot im be{e pot~inet;

Taka {to go prekina letot vo u`as i bol i vo pokajni~ki solzi.

Koga gi odmina ovie ju`ni u`asi, nabli`i na Istok,Prazen, bespaten, pod udar na `elezna sosne`ica i ve~en grad i

157do`d.

157 sneg (izbr.)

85

^etirite Zoi

Nema{e oblik tamu, nema{e `iv stvor, a sepak patot mu vode{e niz

Ovoj ~emeren svet; postoja malku i pogledna nazad kon izminatoto

Pate{estvie stra{no, Ridovi i Dolini na maka i o~aj!Vozdivna i istri sve`a solza, potem se zavrte, pa se frliVo mra~nata praznina da padne; toj pa|a{e i pa|a{e,

Trkalaj}i se vo nesovladlivi premeti udolu i udoluVo u`asnata prazna bezdna, pa|a{e, pa|a{e, pa|a{e,

Vo Isto~nata praznina, vo prazniot svet na Luva.

Ve~no-so`alliviot koj gleda s#, go vide negoviot padI vo temnata praznina sozdade nedra od 158glina;

Koga iscrpen, mrtov toj padna, teloto mu otpo~ina vo nedrata od kal;

Ko {to semeto pa|a od rakata na sea~ot, taka Urizen padna i smrt

Mu gi zape~ati mo}ite vo zaborav; potoa ko {to semeto nikneVo bol i vo maka, taka kalnata postela teloto mu go obnovi.

Otprvo detska slabost; doba minaa; sobra sili,No seu{te vo samotija sede{e; potem krevaj}i se, poleta

Ponatamu, iako pa|a{e niz pusto{ot na no}ta i zavr{uva{e vo smrt

I vo naredno voskresnuvawe vo maka i umoren pat.No seu{te knigite gi nose{e vo sna`nite race i `eleznoto pero,

Bidej}i koga umre, tie le`ea kraj grobot, a koga se krenaGi fati so 159hmuren usmev; bidej}i zavitkani vo pokojni~ka

odoraGi skri toj koga spie{e vo smrtta, koga o`ivea, odorata

Be{e skapala od vetrite; knigite bea ostanale neraspadnati,U{te da gi pi{uva i da gi vrze so bronza i `elezo i zlato,

Doba po doba, na takvo pate{estvie ni{to drugo osven `elezno pero

Ne mo`e da pi{uva, A adamantski listovi da primat, nitu ~ovekot koj tvrdoglavo

Go odi patot ne mo`e da odbie da pi{uva doba po doba.

158 kal (izbr.)159 mra~en (izbr.)

86

Vilijam Blejk

Beskrajno }e mu be{e patuvaweto, no Bo`estvenata raka go vode{e.

Bidej}i beskrajna dale~inata i zamaglena od Sogoruvawa grozni,Od karpesti masi koi se murtea vo provaliite i se trkalaa

nepresmetlivoOkolu Ezera ogneni vo mra~nata dlabo~ina, urnatinite na svetot

na Urizen.

^esto }e sedne vo temen rascep i }e gi preprava knigite,Ili }e spie so son na dusite ve~ni, iscrpen vo mra~nata

Pla~na i nesre}na sostojba; potem se kreva, nabquduva i go prou~uva

^emerniot pat, merkaj}i ja slednata sfera dale~na;Potem se frla vo Bezdnoto na no}ta smelo

Niz molwi, gromovi, zemjotresi i potresi, ogni i poplaviKoi go popre~uvaat vo padot, naporno raboti protiv idninata,Sozdava brojni Vrtlozi, postavuva mnogu Nauki vo dlabinata

I ottamu go frla smeloto telo vo beskrajnoto nepoznato,Brz, brz od Bezredie vo bezredie, od praznina vo praznina, pat

neizmeren.Bidej}i koga }e dojde{e do Vrtlog koj be{e prestanal da se dvi`i,Nitu dole nitu gore ostanat, potem ako se zavrte{e da pogledne

nanazadOd kade {to do{ol, be{e seto toa nagore; a ako se zavrte{e da

go vidiNeizminatoto prazno, nagore pak mu be{e silnoto talkawe,Sredi{teto pome|u, Ramnote`a siva od vozduh prozra~en

Kade bi mo`el da `ivee vo mir i kade `ivotot bi mo`el da sretne odmor.

No Urizen re~e: „Ne mo`am li da go napu{tam ovoj svet od Obemni kola te{ki,

„Krug vrz krug, nitu vo vis da dosegnam praznina„Kade bez potpir sam bi stoel i takov da gi nabquduvam site

ne{ta pod stopalata?„Ili potonuvaj}i niz ovie Stihijni ~uda, brz vo padot,

„Mislev deka mo`ebi Kraj }e najdam, svet pod prazninata,„Od kade bi mo`el da patuvam okolu nadvore{nosta na ovaa

mra~na me{anica.„Koga se vednam udolu, vednej}i ja glavata udolu vo dlabinata,

87

^etirite Zoi

„Ugore e s#, koja i da e nasoka, otkako patot go zapo~nav;„No koga Vrtlog, voobli~en vo visinite so trud i maka i gri`a„I umor, mi zapo~nuva vrz teloto, toga{ spiewe go o`ivuva

„Umorniot moj duh; budej}i se, udolu se site pati{ta„Kon koi duhot go vrtam, ne nao|am kraj na nitu eden.

„O {to svet e ova ovde, nesli~en na onie bla`eni podnebja„Kade {to pesnite moi mi se zbiraa okolu kolenata! O, ti kutar

sru{en svetu!„Ti stra{na urnatino! Edna{ ko mene be{e set bleskav,

„A sega ko mene ja deli{ sru{en sudbata na svojot gospodar.„Dali si, O urnatino, edna{ bleskavoto nebo? Dali bea ona

karpive tvoi„Kade radosta pee{e vo kro{nite i zadovolstva si igraa kraj rekite

„I smev sede{e pod Dabovite i nevinost si igra{e„Na zelenite poljani i blago prijatelstvo se sre}ava{e vo palatite

„I knigi i instrumenti za pesni i sliki na sre}a?„Kade se tie, zatrupani pod urnatinive vo stra{no 160uni{tuvawe?

„I dokolku, Ve~no vo pad, se polo`am vrz temnite gradi„Na vetrite i vodite, ili ottamu padnam vo Prazninata kade

vozduh„Nema, udolu da pa|am niz neizmernosta zasekoga{,

“Dokolku gi zagubam site mo}i, oslaben so sekoj premet, dodeka smrtta

„Ne gi zape~ati site moi sili; toga{ seme sum vo prostranata matka na temninata

„Vo maten zaborav; nadnesuvaj}i se nad mene, Ogromnite svetovi

„Me preureduvaat, izniknuvaj}i vo koski i plot i krv,„Se obnovuvam da padnam ili da se izdignam po svoja volja, ili

da ostanam„Trudbenik so dobi, vo stra{en nespokoj, `iva `alost

„Naprazno {to talka. Ovde }e si gi postavam stopalata i ovde odnovo }e gradam.

„Ovde Planinite od bronza vetuvaat obilni blaga vo stra{nite utrobi.“

160 mete` (izbr.)

88

Vilijam Blejk

Taka 161toj po~na da oblikuva zlato, srebro i 162`elezoI bronza, ogromni orudija, za da ja izmeri bezmernosta i da

postaviS# vo eden drug svet poprikladen da mu se pokoruva

Na voljata, kade nikoj ne }e se osmeli da Mu se sprotivstavi na voljata, samiot toj da bide Kral

Nad site, a seta idnina da bide okovana vo ogromnite negovi lanci.

I Naukite se postavija i Vrtlozite po~naa da rabotatNa site ~ove~ki du{i, a sekoja ~ove~ka du{a, prepla{ena

Od zavrtenite kola nebesni, se sobra navnatre veneej}i.Toj se zdobi so Nova vlast nad site svoi Sinovi i ]erki i nad site

Sinovi i ]erki na Luva vo stra{nata Provalija.Bidej}i Urizen ta`e{e nad niv sebi~na ta`a~ka,

S# dodeka bela tkaenina ne mu go pokri studenoto telo od glava do peti,

Kosa bela ko sneg go pokri vo snegulesti kitki stra{niPrekrivaj}i mu go teloto; gord toj ode{e lipaj}i,

Oble~en vo stara dostoinstvenost, tvrdoglavo re{itelenPatuva{e niz mrakot; a kade i da patuva{e, u`asna Mre`a

Slede{e po nego, ko Mre`a Pajakova, polumra~na i studena,Trepere{e raspnata od Vrtlog do Vrtlog, izvle~ena od negovata

nametka od godini:@iva nametka pridodadena na negoviot `ivot koja mu raste{e od

du{ata.I Mre`at na Urizena se posla stra{na treperej}i vo oblacite,

A ispu{ta{e takvi maki, takvi 163Vikovi, takvi grmewa;O~ite mo`at da se otvorat ko utro, a U{ite

Ko zlatna ugornina koja se vitka vo krug od nebo do nebo,Vnatre mra~nite u`asi na Provaliite, lav ili tigar, ili skorpion.

Bidej}i sekoj se otvora{e odvnatre kon Ve~nosta po volja,No tie odbivaa, bidej}i nadvore{nite oblici im bea vo Provalijata;A krilestiot {ator na Vselenata, prekrasen, koj opkru`uva{e s#,

Ili navle~en ili otvoren spored voljata na besmrtniot ~ovek,Trepere{e vo takva ma~notija {to o~ite se potresoa,

161 velej}i (izbr.)162 bronza (izbr.)163 izbuvnuvawa (izbr.)

89

^etirite Zoi

Slabi i Poslabi otvorenite topki po~naa da se sobiraat;Ti{tewa udrija niz mozokot i vselenski krik

Pote~e niz Provaliite raskinuvaj}i ja mre`ata, maka vrz maka.

Taka Urizen vo `alost talka{e po mnogu pati{ta mra~ni,Biej}i s# so ~udovi{ta od dlabo~inite pri negoviot najgaden

axilak,S# dodeka, bleskavata kosa poprskana so sneg, ko`ata

skoravena od br~ki,^etiri Spili ne frlija korewa-temeli udolu, proturaj}i gi nizMetal, karpa i kamen, vo porodilni maki, sekoga{ bolni.

Spilata na Ork stoe{e na Jug, pe~ka so stra{ni plamewa,Nezasitna, neprestana. Na zapad Spilata na Urizen;

Bidej}i Urizen padna, ko {to Pladnevnoto Sonce pa|a, na Zapad.Severno stoe{e cvrstiot prestol na Urtona, eden Svet od tvrda

temninaZatvoren vo zadu{na zape~atenost, vkorenet vo nem o~aj.Istokot be{e Praznotija. No Tarmas gi vala{e svoite dalgi vo

neprestani virovi,Prazni, bespatni, udaraat so Snegovi ve~ni i `elezen grad i do`d

Niz spilite na ognot i vozduhot i Zemjata, Baraj}i goTeloto na Enion, ni{to ne nao|aj}i osven crni algi i gnasna kal:

Leta{e {to podaleku od Urizena da ne go hrani,Nad, pod, na site strani i naokolu vo beskrajnata dlabo~ina na

bezmernoto,Za da gi izgladni sinovite i }erkite na Urizen na vetrite,

Sozdava{e stravotni rascepi pome|u, vo beskrajot nepoznat.Sive ovie okolu svetot na Los si go {irat ~udovi{niot porod.

No vo Ve~nite doba Sedi{teto na Urizen e na Jug,Urtona e na Sever, Luva na Istok, Tarmas na Zapad.

A sega toj dojde vo Odbivniot svet na Mra~niot Urtona,Od Promislata Nebesna voden, ne prinuden protiv sopstvenata

voljaZa Smrtta Ve~na da ne bide u~inok, bidej}i Voljata ne mo`e da

se prinudi:Vo hmurnite dolovi kade niedno drvo ne rasne nitu reka te~e,Nitu ~ovek ni yver ni polza~, nitu sonce ni oblak ni yvezda;

Sepak toj, so ognenata topka vo smelata desnica,Opstojuva{e vo Prepla{enite dolini, se iska~uva{e i se spu{ta{e,

90

Vilijam Blejk

Premoren ili vo krut let se smele{e preku mra~nite rascepi,Ili udolu niz mra~nite provalii, ili se iska~uva{e so bolka i trud

golem,Dodeka ne go zdogleda svetot na Los od [ilestata karpa na

UrtonaI ne go slu{na s# pojasen i pojasen vijot na rudiot Ork.

Udvojuvaj}i gi besmrtnite napori, niz tesnite doloviSo te{kotii udolu se spu{ta{e, voden od Sluhot

I 164od ognenata topka, se simna toj vo Dolinata na UrtonaSrede ogromnite `elezni yidovi podignati od Seni{teto mra~no.

Potemne topkata zcrvena vo magli i polna na patekata,^ekorej}i preku tesnata dolina, Senkata na Urtona,

Seni{te Ogromno, se pojavi, so stopala i noze so `elezni lu{pi prekrieni,

Gaze{e po tvrdite karpi o~ekuvaj}i go neznajniot patnikKogo go be{e videl kako go odi dolniot negov svet u{te oddaleku

I go nabquduva{e brzoto napreduvawe; mirno, mra~no, Seni{teto stoe{e.

Kraj nego Tarmas go zapra letot i zastana vo strog otporDa progovori so Seni{teto koe se vesele{e vo dolinata.

Okolu bedrata pojas mu se `are{e od plamewa vo mnogu boi,Vo rakata ~vorest Stap so ~vorovi ko planini zbr~kani,Pustina me|u yvezdite koi gi su{e{e so obrabot studen.

Crni lu{pi `elezni go oru`aat stra{noto lice; `elezni {ilci namestoKosa izbivaat od trkalezniot ~erep; sjajnite o~i mu

Gorat ko dve ogni{ta; povika so Glas na Grom.^etiri krilesti glasnici javnuvaat na besnite {ikoti i duvaat vo

trubite;Zlato, Srebro, Bronza i `elezo yve~at, bu~ava probiva preku

165vodnata {ir.Ko beli oblaci {to se iska~uvaat od Dolinite, negovite pedeset i

dve armiiOd ~etirite Grebeni na Urtona se krevaat sjaej}i okolu Seni{teto.

^etirite sina Urizenovi ^etite na Urtona gi vodea, pod oru`jaOd zlato i srebro, bronza i `elezo: si gi pozna toj sinovite mo}ni.

164 so (izbr.)165 dlabo~inite (izbr.)

91

^etirite Zoi

Toga{ Urizen se krena na vetrot, nanazad mnogu miljiSe Povle~e vo u`asnata Mre`a, rasfrlaj}i runesti snegovi:

Ko {to se iska~uva{e so leleci glasni, Mre`ata silna trepere{eOd nebo do nebo, od topka do topka. Po dolgi pateki {to se {irea

Prinudeni se trkalaa Kometite na stravotnata zapoved, pa|aaPo stra{niot pat vo brzi kru`ewa udolu vrz dolinite na Urtona

I okolu crveniot Ork; nazad mu se vra}aa na Urizen zaleani vo krv.

Bavno se trkalaa obemnite Kugli na negova zapoved i bavno kru`ea nad

^emernite ^eti na Urtona, tkaej}i ja u`asnata Mre`aPri napreduvaweto i podgotvuvaj}i mu pat na Urizen pred nego.

Kraj na [estata no}

V A L A

No} sedma*

Toga{ Urizen se krena. Seni{teto pobegna i Tarmas pobegna;Potemne Seni{teto na Urtona i se skri pod edna karpa.Tarmas po~na da bega niz dlabo~inite na neizmernoto

* Blejk napi{al dve verzii na Sedmata no}, no na kraj ne otfrlil situ edna. Onaa koja e verojatno napi{ana podocna ovde e ozna~ena kako No} sedma b (bel. prev.).

92

Vilijam Blejk

Kru`ej}i vo vrtlozi besni, s# okolu pe{terskite Svetovi.

No Urizen tivok se simna dolu do Spilite na Ork i videEdna Pe{terska Vselena od rasplamten ogan; atovite UrizenoviOvde se vrzani vo ogneni jasli, besno klocaat so zlatnite kopita,Frlaat `arni iskri so bronzenite sinxiri; rasrdeni negovite lavovi

Rikaat vo zapalenite duvla; tigrite mu vrvat vo poroi dimNiz {umite na nesre}ata; adamantskata vaga na pravdataGi rasto~uva silnite svetilki na milosta, se leat ovie vo reki.Svetoto maslo besnee po pe{terskite karpi; luti plamewa

Tancuvaat po rekite i karpite; vika opien od besPlugot na dobata i zlatnoto ralo preo|a preku poljata

Od plisnata krv; besmrtnoto seme se hrani so kole`ot.Bikovite na Luva, izdi{uvaj}i ogan, mukaat na zapalenite pasi{taOkolu Ork; ovoj e~i, a stra{noto telo mu blue crven dim i ogan,

Oti Urizen ne mu se pribli`i tuku sedna na edna karpaI si gi rasporedi knigite okolu sebe, nadnesuvaj}i se Zavidliv nad

Ork.

Vo leleci i cepaj}i gi mra~nite spili stra{niot Demon le`e{e:Sekoj udar na biloto, udara{e po okovite svoi, sekoj udar na

biloto, duhot muSe frla{e s# povisoko kon grobnicata na Enitarmon;

Ko gromot {to se sviva vo najgustite oblaci,Vodnite narodi se sklop~uvaat i krijat vo najgolemite dlabo~ini,

Potem mu izbivaat od izma~enata glava, so u`asni likovi i rasplamtena kosa,

Negovite brzokrilni }erki bri{at preku {irokiot crn okean.

Los seti Zavist vo teloto ko razboleno drvo,Bidej}i Urizen, cvrst vo zavista, sede{e zaduman, pokrien so

sneg;Knigata od `elezo na kolena, bele`e{e toj stra{ni bukviDodeka snegovi pa|aa i buri gi gasea plamewata na Ork

Doba po doba, s# dodeka pod negovata peta smrtonosen korenNe se probi niz karpata, korenot na Tajnata kleta rasnej}i

Granki na neboto na Los: tie, nalik na cevki, vitkaj}i se udoluOdnovo se vkorenuvaat kade {to }e doprat, odnovo se

razgranuvaatVo zamrsen lavirint, {irej}i se preku mnogu stravotni dlabo~ini.

93

^etirite Zoi

V~udoneviden se prepna Urizen koga se najde opkolenI pod visok pokriv od drvja; se digna, no mladicite

Rasnea tolku gusto, {to so te{kotii i golema bolka gi iznese tojKnigite od ~emernata senka, site osven knigata od `elezo.

Odnovo sedna i gi posla 166Knigite okolu sebeNa edna karpa od `elezo koja se murte{e nad penlivite ogni na

Ork.A Urizen sa nadvi nad Ork i mu go vide stra{niot gnev;

Sede{e na 167eden `elezen greben, na kraj zborovite mu probija:

„Sliko na u`as, od kade si ti? Od kade ova naj`alno mesto?„Od kade ovie luti ogni, osven od tebe sam? Niedno drugo `ivo

su{testvo„Vo seta ovaa Provalija jas ne gledam. Niedno drugo `ivo

su{testvo„Ne se osmeluva da go trpi tvojot najstra{en gnev. Vrzan tuka

da go tro{i{ vo bolka„@ivotniot sok vo ovie ogni koi setne izbuvnuvaat

„Okolu tebe, de nalik poplava, de nalik karpa„Od `ivi bode`i, stra{nata postela se `ari od neprestani ogni

„Pod tebe i naokolu. Nad tebe ognen do`d sega bie,„Vo oblik na kugli i {ilesti klinovi koi ti go raskinuvaat krvavoto

telo.„A sega vitelen stolb od plameni pesoci }e te preplavi,

„Topej}i ti gi ranite so pekolni soli i gorka maka.„A sega karpa se dvi`i po povr{inata na ova plameno ezero

„Da te ponese dolu pod branovite vo zadu{en o~aj.“So`alenieto kon tebe me navede da go prekinam temniot i dolg

odmor„I da ti se otkrijam vo oblik na mudrost.

„Sepak ti vo sebe se smee{ na sive izma~uvawa i na ova grozomorno mesto:

„Sepak teloto ti gi otfrla ognive daleku, samo za da se vratat vrz tebe

„Dodeka po~iva{, frlaj}i bes na bes, hranej}i se

166 eden zbor (izbr.)167 svojot (izbr.)

94

Vilijam Blejk

„So videnija na milna bla`est tolku poinakva od ova plameno podnebje.

„Sigurno te kapele vo reki od radost, na zeleni poljani„Si odel vesel, vo bleskavi [irovi si spiel na sjajni oblaci

„So videnija na radost tolku ubavi {to ti go pottiknuvaat gnevot„Desetkraten so `arna `edba da gi raskine{ okovite i da vika{ vo

bes„I maten zaborav na seta nesre}a i o~aen pokoj.

„Ili tvojata radost e vtemelena vo makite {to drugi gi trpat za tebe?“

Ork odgovori: „Proklet da ti e likot od slana! [to pravi{ ti vo ovie dlabini?

„So`alenieto tvoe jas go preziram. Frlaj si gi snegovite drugade.„Besneam vo dlabinata oti, vidi, stopalata i dlankite mi se

prikovani za plamena karpa,„Sepak moite spoulaveni ogni se podobri od tvoite snegovi.

Tresej}i se sedi{.„Ne si okovan. Zo{to sedi{, ti studen, podlizurkav demonu na

nesre}ata,„Vo maki na u`asen stud? Sega Ezero od vodi dlaboki

„Minuva preku tebe zamrznuvaj}i se ko kamen; sepak ti sedi{ zatvoren

„Vo taa proyirna karpa ko vo radost od svojot bleskav zatvor,„S# dodeka, pretovarena so sopstvenata te`ina izvle~ena od

neizmernosta,„So tresok kr{ej}i se, u`asnata masa ne se spu{ti

„So grme`i, a grad i zamrznato `elezo navrnato od Stihijata„Ne ti ja rascepi belata kosa; sepak ti, tvrdoglavo zastanat vo

duma, sedi{„Pi{uvaj}i si gi knigite. Naskoro oblak, prepoln sneg,

„]e te pokrie, seu{te tvrdoglav, seu{te re{en i pi{uva{ seu{te;„Iako karpi se valaat preku tebe, iako poplavi leat, iako vetri crni

ko more„Te se~at vo dlaboki brazdi, iako krv ti se lee okolu stopalata,„Zamrznuvaj}i ti gi nozete za tvrdata karpa, sepak tvoeto pero

tvrdoglavo„Gi sledi ~udata na Idnosta vo u`asen strav od idninata.

„Jas besneam gneven vo dlabinata, bidej}i vidi, stopalata i dlankite mi se prikovani

95

^etirite Zoi

„Za tvrdata karpa, inaku ti bi gi setil moeto neprijatelstvo i omraza

„Vo site ~ovekovi bolesti kako ti pa|a na sivite kleti gradi.“

Urizen odvrati: „Pro~itaj gi moite knigi, istra`i gi moite Soyvezdijata,

„Ispra{aj gi moite Sinovite i tie }e te nau~at kako da Vojuva{.„Ispra{aj mi gi ]erkite, koi prokolnati vo mra~nata dlabo~ina,

„Mesat leb na Nesre}a pod moja stroga zapoved; bidej}i jas sum Bogot

„Na seva ovaa stra{na urnatina. Krenete se, O }erki, na strogata zapoved!“

Rascepuvaj}i gi Karpite, Elet i Uvet se krenaa i Ona se krena,Stra{ni vo svoite `elezni la|i, gi povedoa niz

Matniot vozduh; ja zedoa knigata od `elezo i ja postavija nadOblacite na smrtta i gi zapejaa svoite pesni, mesej}i leb za Ork.Ork ja slu{a{e pesnata, prisilen, gladuva{e na studeniot vetar[to se vitka{e te`ok nad kletoto testo; mrazno iwe se rone{eNiz sitoto na Ona; poroen do`d se lee{e od `eleznoto vedro

Na Elet, a zimskite dlanki na Uvet go mesea lebot.Nebesata se vednat vo u`as pod nivnite `elezni race,

Peeja pri stra{nata rabota zborovi od `eleznata kniga na UrizenaDodeka ogromni pergamenti se odvitkuvaa u`asni gore na

neboto;A sepak tovarot na nivnite pesni vo solzi be{e izlean:

„Lebot e zamesen, dozvoli ni da otpo~ineme, O svirep tatko na ~edata!“

No Urizen od karpata ne im popu{ti pri nivnite maki.

I Urizen ~ita{e od svojata kniga od Bronza vo zvu~ni tonovi:„Po~ujte go, O ]erki, mojot glas. Po~ujte gi Zborovite na

mudrost,„Taka }e vladeete 168nad site; neka Moralnata Dol`nost vi go

nagodi glasot.„No srcata neka vi bidat potvrdi od vodeni~en kamen.

168 vie (izbr.)

96

Vilijam Blejk

„Da ja doneseme Senkata na Enitarmon pod na{eto ~udesno drvo

„ Za Los da Ispari ko dim i da go nema ve}e,„Privle~ete ja Enitarmon kon Seni{teto na Urtona

„I dajte mu prevlast nad Los, stra{niot prizrak.„Prinudete go siromaviot da `ivee na Ronka leb, so mila i blaga

ve{tina.„Nasmevnete se koga se murti, namurtete se koga se smee; a

koga ~ovek izgleda bled„Od trud i od otka`uvawa, re~ete deka izgleda zdrav i sre}en;„A koga ~eladta }e mu oboli, ostavete gi da umrat; mnogu se

„Rodeni, duri i premnogu, i Zemjava na{a }e ja pregazat„Bez ovie umeewa. Dokolku storite siromaviot da `ivee vo

umerenost,„So tor`estvenost davajte go sekoe kor~e leb {to go daruvate;

so milostiva itrost„Zgolemuvajte gi malite podaroci; navedete go ~oveka da

posakuva dar, a toga{ davajte tor`estveno.„Velete deka se nasmevnuva ako go ~uete deka vozdivnuva.

Ako e bled, re~ete rumen e.„Propovedajte vozdr`anost: re~ete mu deka e sit i deka si go

potopuva umot „Vo silen pijalok, iako znaete deka leb i voda e s#

„[to mo`e da si dozvoli. Laskajte & na `ena mu, so`aluvajte mu gi decata, s# dodeka

„Ne podredime s# pod na{a volja, ko {to pcite se u~at so ume{nost.

„Vidi! Kako srceto i mozokot se oblikuvaat vo rasplodnata matka„Na Enitarmon: kako pupi so `ivot i gi oblikuva koskite,

„Maloto srce, crniot drob i crvenata krv vo svoite lavirinti;„So zadovolena `elba, so silna nenasitna glad, go polni taa

„Los so slavoqubiv bes {to negovata rasa seta }e ja raskine.“

Toga{ Ork 169krikna: „Kleta da ti e Studenata dvoli~nost! Ve}e okolu tvoeto Drvo

„So vaga {to sjae vo zlato i rubini, po~nuva{ da go slabee{„Podeleniot mi Duh. Ko lamja se krevam vo mir, sloboden

„Od bes. Sega koga se gnevam, okovite pocvrsto me vrzuvaat.

169 odgovori (izbr.)

97

^etirite Zoi

„O ma~ewe! O ma~ewe! Lamja prisilena! Dali sum lamja?„Dali vo mo}na prelaga ~ovek se ra|a? Vo mo}na prelaga

„Ti mi go zauzduva{ besot taka {to lamjata se obvitkuva okolu drvoto.

„Otstapi, Studen dvoli~niku! Jas sum okovan, inaku ti ne bi mo`el da me upotrebi{ vakov.

„^ovekot }e besnee, vrzan so ovoj lanec, lamjata vo ti{ina polzi.„Ti ne }e & go izbegne{ besot. Siv demonu, sti{aj si gi site buri,

„Daj mi primer na tvojata blagost. Kralu na besni gradonosni buri,

„Ti li si studenata privle~na mo} {to me dr`i vo ovie okovi?„Dobro pametam kako ti go ukradov svetloto i toa stana ogan„[to golta. Me Poznava{ sega, O Urizene, Princu na Svetlinata,„I jas te poznavam tebe; ova li e pobedata, ova li Bo`estvenata

Sostojba„[to le`i zad granicite na Naukata vo Sivata maglina?“

Upla{en Urizen go ~u Orka, sega siguren deka ovoj e Luva.170A Ork zapo~na da oblikuva telo na Lamja,

Go prezre svetloto na Urizen i pretvoraj}i go vo plamen ogan,Go prima{e ko {to otrovniot pehar go prima nebesnoto vino,I pretvoraj}i ja 171ne`nosta vo bes, a mislata vo apstrakcija,Mra~en golta~ koj sam sebe se golta, se krena vo nebata.

Urizen lebdeej}i zavidlivo sedna i go vide tajniot u`asKako plamti visoko vo gordost i se smee vo prezir kon izvorot na

negovata izmama,Nitu znae{e za svoj sopstven izvor, no misle{e deka e samiot

edinstveniot tvorecNa site svoi raseani Obidi vo u`asnata Provalija.

Znae{e deka slabosta se prostira vo {irina i dol`ina, znae{eDeka mudrosta dostiga visina i dlabina; i zatoa stori Ork,

Soteran vo lamjin oblik, da ispolzi po tajnoto drvo.Go prisili da se iska~i za da mo`e da gi vovle~e site ~ove~ki

obliciVo pokornost pod svoja volja, nitu znae{e za u`asniot u~inok.

170 Taka velej}i (izbr.)171 mudrosta (izbr.)

98

Vilijam Blejk

Los sede{e vo plisokot na Urizen i ja 172gleda{e studenata Enitarmon.

Negovite jata se stremat kon stopalata, sozdavaat Jajca koi pri izleguvawe

Prskaat na vetrite nad drvoto na Tajnata.Enitarmon mu le`e{e vrz kolena. Urizen gi bele`e{e svoite

Stihovi.Vo mra~nata dlabo~ina temnoto drvo rasne{e; nejzinata senka

be{e povle~ena dolu,Udolu kon korewata; lipa{e nad Ork senkata na Enitarmon.

Los ja vide poslana, slika na smrtta, vrz isu{enite dolini;Senkata & ode{e i doa|a{e. Sega be{e bleda ko sneg

Koga gorite i ridjata se pokrieni i ^ovekovite pateki zatvoreni,No koga duhot }e & se vrate{e, be{e rumena ko zora koga

Zreliot plod se zacrvuva od radost vo ve~nite odai na nebesata.173Bolka go probode od stopalata, go probode do glavata

Ko {to mrazna no} gi gricka korewata i gi stresuva lisjata.Tivok toj zastana nad Enitarmon nabquduvaj}i & go bledoto lice.

Ne progovori, be{e tivok s# dodeka ne seti studena bolest.Toga{ Los zaplaka qubomorna ta`a~ka na ~emerniot vetar:

„Zo{to ne mo`am da u`ivam vo tvojata ubavina, Ubava Enitarmon?

„Koga se vra}am od oblacite na @alosta kon Stihiite {to bludat,„Kade ti vo vozbudena radost, vo bleskava letna ubavina,

„Privle~na otpo~iva{, rumena vo moeto otsustvo, plamtej}i so ubost,

„Studeno bleda od `alost koga prio|am, treperi{ pred stra{noto moe

„^elo i o~i, usnite ti se raspa|aat ko rozi na 174prolet.„Kako si zgr~ena! Plodovite {to pukaa vo letniot beskraen

Pretek,„Zatvoreni vo drobna purpurna pokrivka, odvaj pupat i umiraat.

„Maslinovite drvja {to leeja maslo nad iljada ridovi

172 studen (izbr.)173 Taa tajno u`iva{e da vidi; se hrane{e od negoviot O~aj.Re~e taa, „Odmazdena sum za site moi stari maki.“ (izbr.)174 rana (izbr.)

99

^etirite Zoi

„Razboleno se pru`aat i odvaj gi podavaat grankite kon poleto.„Rozite {to & se {irea vo lice na bleskavata zora,

„Skrieni pod mal svilen vel odvaj di{at i bolnikavo sjaat.„Liljanite {to svetlost `area, doba na koe utroto se raduva{e,„Skrieni vo Dolinite slabo ta`at i nikoj glasot ne im go slu{a.

„Site osven nesre}niot Los u`ivaat vo sladostite na ubavinata!„Edna{ kako peev i gi privikuvav yverkite i pticite kon nivnata

slast,„Nitu znaev deka jas, edinstven isklu~en od radostite na

qubovta,„Moram da bojuvam so tajni ~udovi{ta na `ivotnite svetovi.

„O da ne videv den! Toga{ ]e bev vo mir,„Nitu }e setev bode`i na `edba, nitu kopne` po `ivot,

„Oti `ivotot mu e sladok na kutriot Los; na negovite krilesti nesre}i

„Daden im e `elben vik, za da mo`at da sedat no}e na goli karpi„I da si gi ostrat klunovite i da go mirisaat vozduhot i da gi

gledaat mugrite kako se zorat„I da vreskaat, dodeka od mirisot na krvta ne gi ra{irat

kov~estite krila„I ne gi rase~at vetrite ko streli isfrleni od ordite na Sudbinata.“

Taka Los ta`e{e no}e, ne~uen od Enitarmon.Bidej}i Senkata na Enitarmon se spu{ti po drvoto na Tajnata.Seni{teto ja zdogleda Senkata kako treperi na pustite karpi

Pod drvoto na Tajnata, koe vo mra~nata ProvalijaZapo~na da cuti vo silni bolki, isfrlaj}i pupki koi se gr~eaVo porodilni maki; a sega, {tom cutot padna, bleskav plod

Se pojavi vo mnogu boi i so razni otrovni svojstvaNa ^umi skrieni vo bleskavi topki koi rasnea na `ivoto drvo.

Seni{teto na Urtona ja zdogleda Senkata na EnitarmonPod Drvoto na Tajnata pome|u lisjeto i plodovite.

Crveneej}i, demonot sna`en podgotvi otrov na slatka Qubov.Se vrte{e de vamu de tamu vo solzi; lipa{e i ja pregrna

Beglivata slika i vo blagi {epoti & se dodvoruva{e na bledata senka:

„Najslatka slast na Lu|eto! Enitarmon, ko senka {to se krie{

100

Vilijam Blejk

„Po tajni mesta kade niedno oko ne mo`e da ti go prosledi vodeniot pat,

„Dali te najdov? Dali te najdov? treperi{ li vo strav„Poradi Orka? Bidej}i toj ti se otkina vo kr{kav pat

„Od slatkite bedra na bla`ina, crvena ti te~e{e krvta.„Ti preblede likot, 175molwi igraa okolu tebe, gromovi kru`ea

„Nad tebe, a u`asniot Ork se otkina na svojot kr{kav pat;„No slednata radost tvoja }e bide vo slatka prelaga,

„A nejzinoto ra|awe vo nesvesta i sonot i slatkite prelagi na Vala.“

Senkata na Enitarmon odgovori: „Dali si ti, u`asna Senko,„Postaven nad ova slatko mom~e moe da go ~uva{ za da ne ja

raskine„Majka si na vetri{tata nebesni? Opiena od

„Plodot na ova izvonredno drvo, ne mo`am da pobegnam„Od tvojata pregratka, inaku sigurno volku u`asen oblik

„Nikoga{ ne bi mi le`el vo race; sega slu{aj, }e Ti ka`am„Tajni na Ve~nosta koi nikoga{ do sega ne mi gi otklu~ile

„Zlatnive usni nitu go trgnale rezeto od gradite na Enitarmon.„Srede cve}ata na Bjula {eta{e Ve~niot ^ovek i ja zdogleda

„Vala, pustinskiot liljan, kako se topi na pladne;„Na nejzinite gradi vo slatka bla`est toj padna. ^udewe go opfati

„Seto nebo; vidoa kako potemne; izgradija zlaten yid„Okolu Bjula. Tamu toj se goste{e vo slast pome|u Cve}iwata.„Vala be{e bremena i go rodi Urizena, Princot na Svetlinata,„Prvorodeniot od Sozdavaweto. Potem vidi ~udo za o~ite na sega padnatiot “^ovek; vo dvoen oblik Vala se pojavi, Ma{ko

„I `ensko; zatreperi bled Padnatiot ^ovek i otstapi„Od neprirodnosta i gi nare~e Luva i Vala, prevrnuvaj}i

„Dolini za da si go najde patot nazad kon Nebesata, no ne najde ni{to,

„Bidej}i slabite o~i mu bea izbledeni, a u{ite te{ki i tapi.„Urizen izrasna na poliwata na Bjula. Mnogu sinovi

„I mnogu }erki cvetaa okolu svetiot [ator na ^ovekot„S# dodeka toj ne ja zaboravi Ve~nosta, opien od milna radost

„Vo svojata familija, svoite jata i stada i {atori i pasi{ta.„No Luva skri{no se posovetuva so Urizen vo edna mra~na no}

175 zbor (izbr.)

101

^etirite Zoi

„Da go vrzat tatka si i da gi porobat bra}ata. Ni{to toj ne znae{e„Za milnata Ve~nost; krv se lee{e okolu svetiot {ator i otkinata

„Od svoite zglobovi, ispu{taj}i go poslednoto stenkawe, seta Bjula padna

„Vo mra~en mete`; vo me|uvreme, Los se rodi i Enitarmon,„No kako, jas ne znam; toga{ zaborav sosem me obvi

„Na nekoe vreme, nitu pametam pove}e, s# dodeka ne zastanav

„Do Los vo Spilata mra~na, zarobeni vo `ivi oblici„Spored Voljata na Luva, koj go prezema Mestoto

„Na Ve~niot ^ovek i go porazi. No ti, Seni{te mra~no,„Mo`e{ da najde{ na~in kako da ja kazni{ Vala vo svojot ognen

jug,„Da mu ja iznese{ pot~ineta na gnevot na lutovo moe mom~e.“

Seni{teto re~e: „Ti ubava Sliko, ova izvonredno Drvo„Ni e dadeno za Otpo~iv od burite na Praznoto i Cvrstoto,

„Dodeka edna{ odnovo zorata na dobata ne se obnovi nad nas,„Da n# obedini odnovo na onie blagi polja na sre}nata Ve~nost

„Kade {to ti i jas vo neoddelena Su{nost {etavme„Vtelotvoreni, ti moja gradina na slasti, a jas duhot na gradinata;

„Zaedno tamu biduvavme vo obostrana radost, se menuvaa„Denovite na Ve~nosta, so Tarmas blag i Luva milozvu~en

„Nad na{ite vodi. Ova ti dobro go pameti{; slu{ni, }e ti ka`am„[to zaborava{. Tie vo nas i nie vo niv naizmeni~no @iveevme,„Piej}i ja radosta na vselenskoto ^ove{tvo. Edno u`asno utro -

“Po~uj, O sliko na Slast! Edno u`asno utro na bliknata krv„^ove{tvoto se podeli; bidej}i ne`nite strasti, probivaj}i se

„Niz beskone~niot lavirint na srceto i niz nozdrite izbija„Vo mirisna omamenost, zastana pred O~ite na ^ovekot

„@ena bleskava. Jas zastanav kraj mojata nakovalna temna, masa

„@elezo se `are{e sjajna, podgotvena za lopati i rala; odedna{ udolu

„Potonav so krikovi od krv izbivaj}i udolu po venite„[to sega moi reki bea stanale, a se trkalaa niz oblici nalik cevki

„Zatvoreni vo sebe, spu{taj}i se udolu. Jas potonav zaedno„So krvavata plima duri do mestoto na semeto i tamu

raspojuvaj}i se„Se podeliv vo mrak i vo zaborav; ti, detska `alost

102

Vilijam Blejk

„I detski strav vo matkata na Enion.„Mojot ma{ki duh, preziraj}i go tro{noto telo izbi

„Od mozokot na Enion Vo ovoj iskrivokol~en oblik, ostavaj}i te tamu

„Dodeka vremiwa ne minaa preku tebe; no sepak mojot duh se vrati i kru`e{e

„I oblikuva Ma{ko, da ti bide sodru`nik na tebe, O Qubov„Potemneta i Zagubena! Po odredeno vreme izleguvaj}i od

matkata na Enion„Ti i toj demon Los se rodivte. Ah, qubomora i maka!„Ah, kutriot razdelen Urtona! Sega Seni{te {to talka

„Po dlabo~inite na Los, rob na ona Sozdanie {to jas go sotvoriv.„Rabotam dewe i no}e za Losa; no slu{ni go moeto videnie.

„Jas gledam idnina vo tebe. ]e ja donesam blagata Vala„Vo pregratkite na ovoj u`as i }e go uni{tam

„Ona telo {to go sozdadov; toga{ odnovo }e se soedinime vo bla`est;

„Bidej}i s# dodeka ovie u`asi nasadeni okolu Portite na Ve~niot `ivot

„Ne se isteraat i uni{tat, nikako ne }e mo`eme odnovo da gi mineme Portite.

„Ti znae{ deka Seni{teto vo Sekoj ^ovek e spoulaveno, ogrubeno,

„Iskrivokol~eno, deka jas sum grabe`liva nenasitna strast postojano {to

„@elnee i raskinuva; no O~ive mi se postojano na tebe, O ubava„Prelago, i ne mo`am da `edneam po ni{to drugo osven po tebe;

176ne e taka„So Seni{tata na Mrtvite, bidej}i jas sum ko Seni{te na @ivite.“

V~udonevidena, polna solzi, duhot na Enitarmon go zdogledaI ~u Seni{teto; gorko zaplaka, Pregrnuvaj}i go so `ar

Svojot edna{ quben Gospodar, sega samo Senka, samata isto senka,

Se Spojuvaa postojano me|u grankite na toa Drvo.Taka tie se spojuvaa srede otrovnite isparuvawa na Tajnata

176 : i s# dodeka„Ne te imam vo race i ne se soedinam odnovo so Los„Vo edno telo i Eden duh so nego (izbr.)

103

^etirite Zoi

Dodeka senkata na Enitarmon, bremena vo dolnite dlabo~ini,Ne porodi stra{no ~udo. Kako {to Enitarmon piska{e

I se trese{e, niz Svetovite nad nea Los lipa{e, sna`nata du{a mu se zgrozi

Od piskotot na Enitarmon, od nejzinite prepelkawa, nitu o~ite mo`ea da ja vidat

Pri~inata na nejzinata u`asna maka, bidej}i taa polo`i slika na smrt,

Ja frlaa silni potresi s# dodeka nejzinata senka ne se rodi, potoa taa potr~a

Spoulavena po gornite Stihii vo lud bes.

Gi rasprsna Portite na srceto na Enitarmon so u`asen Prasok,Nitu mo`ea nekoga{ ve}e da bidat zatvoreni pak; zlatnite {arki

se skr{ija,A portite se razdrobija i nivnite ukrasi se iskrivija

Pod drvoto na Tajnata, bidej}i besmrtnata senka, tresej}i se,Go rodi ova grozno ~udo: Oblak; rasne{e i rasne{e

S# dodeka mnogu Mrtvi ne gi probija dnata na svoite groboviVo oblici ma{ki bez `enski sodru{ki, ili Emanacii,

Svirepi i zbesneti od Neprijatelstvo i Omraza i Vojna,Vo sni{tata na Ulro, 177mra~en i mamen, privle~eni od ubavata

senka.

Seni{teto178 prepla{eno & dade vlast nad Ork koj leleka{e.Potem pu{ti drvoto na Tajnata koren vo Svetot na Los,

Najvisokite 179gran~iwa podadoa 180`ili pod divanot na Enitarmon,Dvokoreniot Lavirint naskoro im se zani{a okolu glavite.

No toga{ Seni{teto navleze vo gradite na Losa. Sekoja vozdi{ka i stenkawe

Na Enitarmon go nosea seni{teto na Urtona na svoite krila.Tvrdoglaviot Los po~uvstvuva So`alenie. Enitarmon mu ja

raska`a prikaznataZa Urtona. Los go pregrna Seni{teto, prvo ko brat,

177 sladok (izbr.)178 zbor (izbr.)179 granki (izbr.)180 mladici (izbr.)

104

Vilijam Blejk

Potem ko drugo Sebe, v~udoneviden, o~ove~en i vo solzi,Vo Samopokora se Otka`a od svojata `elba za Prevlast.

„Nikoga{ ne }e mo`e{ da ja pregrne{ milata Enitarmon, u`asen Demonu, dodeka

„Ne se soedini{ so svoeto Seni{te, dodekavo bolki i trudovi ne zavr{i{ so

„181Toa smrtno telo i so Sebeuni{tuvawe nazad ako ne se vrati{„Vo `ivotot Ve~en; bidi siguren deka jas sum tvoeto vistinsko

jas,„Iako vaka oddelen od tebe i rob na Sekoja strast

„Na tvojata luta du{a. Trgni go rezeto od Portite na Spomenot: pogledni me

„Ne ko drug, tuku ko svoeto vistinsko Jas. Jas sum tvojata Senka,„Ti me be{e pokoril vo starite vremiwa so Besmrtna Sila

„Koga besneev gladuvaj}i i `elneej}i po svirepa slast i ubistvo.„Iako sum ti stra{en i grozomoren na O~i. Iako zakopan pod

„Urnatinite na Vselenata, po~uj {to vdahnoven ti velam i mol~i.„Ako 182se obedinime vo edno, drug eden podobar svet }e se

„Otvori vo tvoeto srce i bedra i ~udesniot mozok,„Trikraten, ko {to be{e vo Ve~nosta, a ovaa, ~etvrtata Vselena,

„]e se obnovi od trite i Umnite Ogni }e ja progoltaat;„No ako odbie{, Drugo telo }e se podgotvi

„Za mene, a ti, }e bide{ uni{ten, }e ispari{ i }e te nema ve}e.„Bidej}i ti si samo organ i oblik na `ivot, a sam po sebe

„Ne si ni{to, biduvaj}i Presozdavan Postojano od Milosta i Qubovta bo`ja.“

Lutiot Los odgovori: „Seni{te stra{no, tvoite zborovi mi go za~uduvaat Uvoto

„So bespogovorna uverlivost. ^uvstvuvam deka ne sum eden od onie

„Koi, uvereni, mo`at seu{te da se protivat: iako besen, povladiv„Sum pod mo}ta na Razumot. Duri i sam ve}e ~uvstvuvam Svet

vo mene„Kako gi otvora portite, a vo nego site vistinski materii

„Na koi ovie vo nadvore{niot Svet im se samo senki {to minat.

181 Tvoeto (izbr.)182 edna{ (izbr.)

105

^etirite Zoi

„Vlezi mi vo Gradive i vo seni{nite race donesi mi ja so sebe„Mojata ubava Enitarmon. ]e si go prigu{am gnevot i }e ja u~am

na„Mir du{ava od mra~na osveta, a Svireposta na pokajanie.“

Taka govore{e Los i gi Pregrna Enitarmon i Seni{teto;Oblaci }e se obvitkaa okolu niv vo Zanes i Qubov soedinuvaj}i

gi,Tuku Enitarmon treperej}i pobegna i se skri zad drvoto na

Urizen.No Seni{teto na Urtona, sme{uvaj}i se so svoeto Seni{te,

Vo ~udo go zdogleda Sredi{teto otvoreno; vdahnoven so Bo`ja Milost -

Toj od svoja strana Mu Dade Zada~a na Los da go uni{tiTeloto koe go be{e sotvoril; no vzaludno, bidej}i Los be{e sozdal

^uda od rabota -Tie ja izgradija Golgonuza, Los trudoqubivo podigna stolbovi

visokiI Kupoli strojni vo dolnite neba, bidej}i dole

Se bea otvorile novi neba i nova Zemja pod niv i vo niv,Trikratna, vo mozokot, vo srceto, vo bedrata:

Trikratna Atmosfera Vozvi{ena, {to go prodol`uva{e svetot na Urtona,

No sepak sodr`e{e Me|a Dvojna, imenuvana Sotona i Adam.

A Los stoe{e na Me|ata na Providot vo lipawa i trepeti,So somne`i poln, vo sebeobvinuvawe, go zdogleda plodotNa Urizenovoto drvo na Tajnata. Bidej}i Enitarmon vaka

progovori:„Koga Vo Dlabo~inite dole go nabrav ovoj rumen plod,

„So toa znaev deka sum Zgre{ila i toga{ znaev„Deka bez otkupnina ne bi mo`ela da se spasam od Ve~na smrt:

„Deka @ivotot `ivee od smrtta i deka so nenasitna glad„Site ne{ta se odr`uvaat me|u sebe; odtoga{ vo o~aj

„Go minam sjajnoto vreme; no ti si silen i mo}en„Da go podnese{ ova Samouveruvawe; zemi toga{, Jadi i ti isto

od„Plodot i daj mi dokaz za `ivotot Ve~en, inaku }e umram.“

Toga{ Los go skina plodot i Jade{e i sedna vo O~aj,106

Vilijam Blejk

I }e mora{e da & se predade na smrtta Ve~na, NoSeni{teto na Urtona delumno sme{ano so nego go ute{i,

Biduvaj}i most pome|u nego i Enitarmon. No Ova EdinstvoNe mo`e{e da se Ostvari bez Gri`i i @alosti i Maki

Od {est iljadi Godini na samootka`uvawe i 183na gorko Okajuvawe.

Seni{teto na Urtona prepla{eno gi zdogleda Seni{tata na mrtvite:

Sekoe ma{ko oblikuvano bez sodru{ka, bez sosreden pogled.Seni{teto na Urtona lipa{e pred Los velej}i, „Jas sum pri~inata„[to ovaa u`asna sostojba po~nuva. Jas ja zapo~nav stra{nata

sostojba„Na Podelba i na mojata crna glava prokletstvoto i kaznata„Moraat da padnat, osven na~in ako se najde na Otkup i

Iskupenie.„No te imam tebe moj (Sodru`nik izbr.) 184~udesen,

„Ovie seni{ta nemaat (Sodru`nici izbr.), zatoa besneat„Bez `ivotna hrana. Ajde da im sotvorime So(dru`nici; izbr.)

„Bidej}i bez Sozdadeno telo Seni{teto e Ve~na Smrt.“Los vo trepet odgovori: „Sega ja ~uvstvuvam te`inata na

strogoto pokajanie.„Ne treperi tolku, moja Enitarmon, od stra{nite porti

„Na kutroto skr{eno Srce. Te gledam ko senka kako venee{„Ko nadvor od Postoeweto; no pogledni! vidi! ute{i se!„Zavrti gi O~ite navnatre i tamu vidi go Jagneto Bo`je

„Oble~eno vo Luvina ode`da od krv kako se spu{ta da iskupi.„O Seni{te na Urtona, ute{i se! O Enitarmon!„Da ne bi is~eznala od u`as i trepet i strav.

„Koga }e se pojavam pred tebe vo oprost na 185drevnite povredi,„Zo{to da treperi{ i da bide{ upla{ena? Sigurno sum umrel vo

bolka„Dovolno ~esto za da ja razuveram tvojata qubomora i strav i

u`as.„Dojdi vamu; bidi trpeliva; da bideme zaedno, bidej}i

„Jas isto treperam od sebe i od mojot prethoden `ivot.“

183 mnogu Solzi (izbr.)184 Vegetativen (izbr.)185 prethodnite... (izbr.)

107

^etirite Zoi

Enitarmon odvrati: „Go gledam Jagneto Bo`je kako se spu{ta„Da gi Presretne Seni{tata na Mrtvite. I taka jas se pla{am deka

toj„]e n# predade na Ve~nata Smrt, prikladna kazna za vakvi„Gnasni prestapnici: Krajno istrebuvawe vo ve~na bolka:

„@ivot zasekoga{ vo umirawe, zadu{en i zape~aten; isklu~eni„Od postoeweto za da bideme znak i u`as na site {to gledaat,

„Za nikoj da ne se osmeli vo idnina da stori ko nie {to storivme na neboto.

„Takva ni e sostojbata; nitu Sinot Bo`ji }e n# iskupi, tuku }e n# uni{ti.“

Taka Enitarmon govore{e treperej}i vo porojni solzi.

Los sedna vo Golgonuza, pri Portite na Luban kadeBe{e izdignal mnogu hodnici 186kade {to se razgranuva{e drvoto

na Tajnata,Kade Seni{nite mrtvi lelekaa; i vozdivnuvaj}i, vaka toj &

progovori na Enitarmon:

„Ubava slast na Lu|eto, Enitarmon, seni{no 187zasolni{te od besnata vojna,

„Tvoite gradi proyirni se mek odmor za pla~nite du{i„Na onie `alni `rtvi na borbite; ene gi kade spijat vo temna

magla;„Se hranat na na{ite `ivot; nie sme im `rtvi. Ostra `elba

„^uvstvuvam da izrabotam vtelotvoreni priliki vo koi mrtvite„]e mo`at da `iveat pred nas vo na{ite dvorci i vo na{ite gradini

na 188trud,„[to sega, otvoreni vo Sredi{teto, gi gledame kako se {irat

„ Da obrazuvaat svet na 189`rtva na bra}ata i sinovite i }erkite,„Za da go sti{aat Orka vo negovite u`asni maki; pogledni, ognite

mi zasjajuvaat osve`eni„Pred lice iska~uvaj}i se vo radost, ko vo starite vremiwa!“

186 koi (izbr.)187 slatko (izbr.)188 zadovolstva (izbr.)189 `ivot i qubov (izbr.)

108

Vilijam Blejk

Enitarmon gi posla bleskavite pletenki na vetrot i re~e,„O 190Ubav stra{en Los, ~udo na Ve~nosta, O Los, moja odbrano

i vodi~u,„Tvoite dela se seta moja radost i vo tvoite ogni du{ava mi

u`iva;„Ako blagi gorat vo prikladna mera i vo tajna no}

„I ti{ina si go gradat denot vo senka na meki oblaci i rosi,„Toga{ mo`am da izdi{am na vetrovite na Golgonuza `alobni

oblici„[to odnovo mi is~eznuvaat vo gradite; no ako ti, moj Los,„Vo blaga. umerena usvitenost so~ini{ 191oblici vozvi{eni,

„Takvi vo koi `alobnite seni{ta }e mo`at da se soberat,„]e bidat tie otkupnina za na{ite Du{i za da smeeme da

`iveeme.“

Taka Enitarmon govore{e, a Los, racete bo`estveno vdahnoveni, zapo~na

192Da gi prilagoduva ognite; reven toj glasnite razbukani plamewa

Gi pot~ini so silata na Umetnosta, navnatre gi vitka{e `eleznite vrvovi

I gi izvlekuva{e voodu{eveno na vetrite na GolgonuzaOd voenite redovi na Urizen i od ognenoto ezero

Na Ork, gi vitka{e nadolu, ko {to onoj koj gi vrzuva snopovite go sledi

@nea~ot, so obete race gi pregrnuva{e razbesnetite plamewa.Los gi izvle~e od dlabo~inite, vkopuvaj}i si go desnoto stopalo

cvrstoVo `eleznata karpa strmna na Urizen, ottamu otskokna daleku

Vo nebata na Enitarmon vo mo}en krug.

A prvo toj nacrta linija na yidovite na bleskavoto nebo,A Enitarmon ja oboi so zraci na rumena qubov.

Ostana postojano, milen oblik, vdahnoven, bo`estveno ~ove~ki.Delej}i vo pravi merki Los neumoren rabote{e

190 ubav (izbr.)191 slatki (izbr.)192 Da gi cepi pe{terskite karpi na Dranton vo oblici na ubavina (izbr.)

109

^etirite Zoi

Na besmrtnite linii na nebesata, s# dodeka so vozdi{ki na qubov,

Milnata Enitarmon blaga, Voznesena ne gi izdi{a na vetrotSeni{nite mrtvi. So lipawa Seni{tata go vidoa besmrtnoto delo

Na Los, se Sobiraa vo tie oblici, Vtelotvoreni i StrojniVo mladost i ubavina, vo racete na Enitarmon blaga otpo~ivaa.

Prvo Rintra, a potem Palambron, izvle~eni od voenite redovi,Vo detska nevinost po~ivaa na gradite na Enitarmon.

Ork se sti{a vo dlabo~inite; negovata du{a o`ivuva{e vo niv:Ko {to Najstariot brat e 193tatkova lika, Taka Ork stana

Ko Los, tatko na svoite bra}a, i se raduva{e vo temnoto ezero,Iako okovan vo prangite na Qubomorata i vo lu{pi od `elezo i

bronza.

No Los gi miluva{e i odbi da gi `rtvuva nivnite detski tela,A nasmevkite i solzite na Enitarmon nadvladeaja nad

samoodbranata.Tie porado }e ja presretnea Ve~nata Smrt otkolku da go Uni{tatPorodot na svojata Gri`a i So`aluvawe. Seni{teto na Urtona se

ute{i;No Tarmas slave{e vo nade` na vra}aweto na Enion,

Bidej}i vide novi @enski oblici rodeni vo vozduhotKako tkaat svileni pokrivni velovi vo sladok voodu{even zanes,

Smrtni, a ne ko Enitarmon, bez pokriven vel.

Prvo negoviot besmrten duh go odvle~e Seni{teto na UrizenOd vojnite redovi, razdeluvaj}i go na dve,

Ostavaj}i ja Seni{nata forma, koja ne mo`e{e da bide izvle~ena.Potem go oddeli Tiriel, Najstariot od sinovite na Urizen:

Urizen stana Rintra, Tiriel stana Palambron.Taka podeluvaj}i ja mo}ta na Sekoj Voin,

V~udoneviden be{e Los; sega go najde Du{manot UrizenVo sopstveni race; se ~ude{e {to ~uvstvuva qubov, a ne

omraza.Seta negova du{a go qube{e; go vide ko dete

Ubavo kako di{e kraj Enitarmon, trepere{e odvnatre.

193 zbor (izbr.)

110

Vilijam Blejk

(Kraj na No}ta sedma)

V A L A

No} sedma (b)

No vo dlabinite pod 194korewata na Tajnata vo najcrnata no}Kade Urizen sede{e na svojata karpa, edna Senka se nadnese.195

Urizen vide i slave{e i povika kon 196svoite voini:„Vremeto na Proro{tvoto se prevrati sega i set

„Ovoj Vselenski ukras moj e i vo moi race„Krajot na nebesata; ko Nametka }e gi svijam okolu sebe

„Progoltuvaj}i go ona {to mora da bide progoltano; potoa vo mo} i veli~estvenost

„]e pojdam napred po onie {iroki poliwa na beskrajna Ve~nost,„Bog a ne ^ovek, Osvojuva~ vo pobedni~ka slava,

„I site Sinovi na Neminlivoto }e mi se poklonat pred noze.“197Prvo Trgovija i Razmena, brodovi i naoru`ani la|i izgradi

trudoqubivDa edrat nad dlabo~inite; a na kopno, deca im prodavaat na

trgovciteOd stra{na nu`da, postojano da rabotat dewe no}e, s# dodeka,

set

194 drvoto (izbr.)195 zbor (izbr.)196 Seni{nata @ena (izbr.)197 „Seni{niot glas odgovori: „O Urizene Princu na Svetlinata (izbr.)“

111

^etirite Zoi

@ivot zgasnat, ne zedat seni{en lik vo crn o~aj;A robovi mirijadi, brodski tovari, ja tovarat dlabo~inata so

zasipnat glas,Yve~kaat so tropotnite prangi; stenka Vselenskoto Carstvo.

I im naredi Toj na sinovite da vtemelat Sredi{te vo Dlabo~inata;A Urizen go polo`i prviot Kamen i site negovi mirijadi

Izgradija hram vo oblik na ~ove~ko srce.A vo vnatre{nosta na Hramot, ~udesno majstorstvo,

Oblikuvaa Tajno mesto, preobratuvaj}i go set poredok na radosta,

Taka {to koj i da vleze{e vo hramot ne mo`e{e da gi vidiSkrienite ~uda, alegoriski na Sozdavawata

Na tajnata strast, koga skriena vo odai temni bludnicata na no}ta

Tancuva pod Maska pri pro{epotena himna i promrmorena molitva. Sve{tenici

Toj posveti i Sve{teni~ki, odenati vo maski yverski,[to pottiknuvaat zagatnost; i svetilki tie nosea: otrovni

isparuvawaSe valaat okolu Hramot; a go zedoa Sonceto {to svete{e nad

LosaI pod ogromnite ma{ini koi se trkalaa nadolu, stra{nata topka

Ja pot~inija. Sonceto, crvenej}i ko lut lav vo okovi,Se spu{ti pri zvukot na instrumentite {to ja potopija bukata

Na grubite trkala i u`asnite vijovi na divite yverkiKoi gi vle~ea trkalata na Son~evata ko~ija; i go stavija Sonceto

Vo Hramot na Urizen za da mu sveti vo Provalijata,Da ja osvetluva Vojnata dewe, da mu gi krie tajnite zra~ni no}e.

Bidej}i toj gi oddeli denot i no}ta vo inaku uredeni polovini,Denot za vojna, no}ta za tajnata religija vo negoviot hram.

198Los ja podigna svojata mo}na 199stava: na Zemjata mu stoeja stopalata. Nad

Mese~inata mu besnoto ~elo, okru`eno so crni praskotni gromovi,

Goloto telo mu svetka{e na temno-modroto nebo, kolenata mu

198 Urizen go nare~e... (izbr.)199 ~elo (izbr.)

112

Vilijam Blejk

Se kapea vo krvavi oblaci, slabinite vo bojni ogni kade kopjaI me~ovi besneat, kade Orlite klikaat i Mr{ojadcite se kikotat i si

velat:„Sega doa|a no}ta na Kole`, sega plotta na Kralovi i Princovi

„Razmazeni vo dvorci za na{a hrana, krvta na Kapetanite {to se krepat

„So slast i ubistvo za na{ pijalok; pijaniot Garvan }e lunya„Cela no} me|u pogubenite i }e gi ismejuva ranetite koi stenkaat

na poleto.“

Tarmas se nasmea rasrden pome|u Barjacite, odenat vo krv,Vikna: „Kako }e gi razbijam Narodite site, }e gi razbijam

„Lu|eto: vzaludni se nivnite sojuzi, }e gi raseam.„No ti, O Sine, {to te krunisav i postaviv na prestol, tebe sna`en„]e te za~uvam, iako Du{mani se krevaat okolu tebe bezbroj.

„]e im zapovedam na vetrite moi i tie }e gi raseat, ili }e gi povikam

„Vodite ko poplava okolu tebe; ne boj se, veruvaj vo mene„I }e ti gi predadam site krai{ta na nebesata vo tvoj posed.„Vo vojna ti }e nosi{ vlast, vo krv }e pobeduva{ za mene,

„Bidej}i vo dobata na Ve~nosta mene me razbija„I ona {to najsilno go qubev moite Du{mani si go podelija.

„Moite }erki~ki bea zarobeni i vidov kako gi {ibaat„So kam{ici na sparnite 200pesoci. Gi slu{av onie koi gi qubev

„Kako pla~at vo skri{ni {atori no}e, a nautro gi prisiluvaa„Da argatat; i pogledni, srceto mi potona udolu

„Vo vozdi{ki i lipawa se raspoi, dodeka i samiot ne se raspoiv„Napolu; i eve, mojot Kristalen oblik koj mi `ivee{e vo gradite

„Ni gi slede{e }erkite na poliwata od krv: me ostavija gol,„Sam, i odbija da se vratat od poliwata na mo}nite.

„Zatoa }e gi nagradam ko {to tie me nagradija.„]e gi raspojam vo lutina, a ti, O moj Kralu,

„]e gi sobere{ od nivnite grobovi i }e im stavi{ prangi„I }e gi vrze{ za sebe, za mojot kristalen lik da mo`e da mi se

vrati.“

Taka povika Demonot na Vodite vo Oblacite na Los.Ispru`ena preku ridovite le`e{e Enitarmon; oblaci i buri

200 pati{ta (izbr.)

113

^etirite Zoi

& udaraat okolu glava cela no}: cel den taa razuzdano se oddava na Neumerenost.

No 201no}e ili dewe Los ja sledi Vojnata, a ~emerna mese~ina se trkala nad nea,

[to koga Los vojuva{e na Jugot, gi odrazuva{e silnite ogniOd negovata besmrtna glava na Severot, vrz bledata Enitarmon.Crveni besneat jarite na lutiot Ork; crni gromovi se trkalaat okolu

Los;Mu plamti glavata ko {to bleskavoto sonce videno niz magla se

zgolemuva voDiskot, vo u`asno videnie za o~ite na potresenite smrtnici.

A Enitarmon, treperej}i od strav, propelte~i:

„Ne ti veruvam nitu na tebe, nitu na tvooite bleskavi lu{pi;„O~ite tvoi mi se u`as; a plamot na tvojata kitka,

„[umeweto na tvoite lu{pi me v~udoneviduva, gruboto {umewe na tvoite lu{pi.

„A da ne mi be{e izgradil onoj Los kula na karpa,„Mora da }e umrev vo mra~nata pustina me|u ubistvenite crvi.

„Kako }e pobegnam, kako }e pobegnam vo kulata na Los?„Svrteni mi se nozete nanazad, a stopalata mi se lizgaat po

glinata,„I oblaci ja zatvoraat kulata; vzaludno racete mi se napregaat.

„Neli Bogot na vodite vo razornite Stihii„Gi qubi onie koi mrazat, nagraduvaj}i ja so omraza Du{ata vo

Qubov?„A ne moram li da mu se pokoruvam na Bogot, ti Senko na

Qubomorata?„Jas povikuvam; stra`arot ne slu{a. Si go isturam glasot vo

vikovi:„^uvaru! No}ta e gusta i mrakot mi go mami zra~niot vid.

„Kreni se! Kreni se! O Los! Razbudi go mojot ~uvar, toj spie.„Kreni se! Kreni se! Zasjaj, O Svetlosti! ^uvaru, svetloto ti e

zgasnato.„O Los! Ako ne mi ja za~uva{ kulata, ^uvarot }e bide poguben.“

Taka Enitarmon pla~e{e vrz stra{nata Zemjena postela,

201 den po (izbr.)

114

Vilijam Blejk

Dodeka {irokiot Dab gi sviva{e korewata okolu nea, probivaj}i si pat temen

Vo Postoeweto, niz pe{terite na smrtta. Bukata so dolgi granki napreduva{e

U`asna vo razbolenite neba. Ovo{kite o~ove~eni202

Gi poka`uvaa svoite besmrtni sili vo o~aj nalik vojna,Gi razdiraa nebesata i zemjite i pieja krv vo `e{ka bitka

Za da si go nahranat plodot, za da gi zadovolat skrienite sinovi i }erki

Koi daleku vo zatvorenite ni{i na svoite tajni dvorciJa nabquduvaa neizmernata vojna i se raduvaa, sakaj}i da

za`iveatVo svetovite na Enitarmon. Glasni tatnat vetrite,

Nate`nati so oblaci vijat okolu Divanot. Tmurno volnestata ovca^ekori niz bojot. Mra~en i svirep Bikot besot

Si go {iri po zavojuvanata Zemja. Lavot se srdi vo plamewa,Tigarot vo rasne~ki dim. Lamjata {umska

I vodna, i pustinskata skorpija ja razdraznuvaatSo bezdu{ni pesni sekoja `iva du{a. Zmijata tr~a

Niz redovite i vika, „Slu{ajte go Sve{tenikot Bo`ji, vie voini;„Ovaa Kukulka na glavata toj mi ja postavi vo Ve~nite vremiwa,

„I Re~e, ‘Odi i vodi gi moite vojni; ko zglobniot ‘rbet„‘Na ^ovekot te so~iniv koga go zbri{av ^oveka od `ivotot i od

svetlosta.„‘Zemi gi Sedumte Zarazi ^ovekovi; za~uvaj gi za idnite

vremiwa„‘Vo skladi{ta, na tajni mesta koi }e ti gi poka`am

„‘Da bidat moi golemi i stravotni kletvi vo nazna~enoto vreme.’“Zmijata prestana: Bojna pesna se glase{e silna i glasna

Po nebesata. Mre`ata na Urizena trepere{e, maka po maka.Toga{ go ~uv Zemjotresot i203

Sega vo Grobnite Spili i Mestata na semeto ~ovekovoBezimeniot Vir seni{en zastana pred liceto na Orka.

Senkata ja podigna temnata glava nad plamenoto mom~eSo vozdi{ki i leleci i dlaboki lipawa; za da ne go izgubi svojot

gnev

202

203 Ostatokot od ovoj del e zaguben.

115

^etirite Zoi

I da ne se izgubi vo mekotija, taa go pregrna negoviot ogan.-Ko {to Zemjotresot se iskreva od svoeto leglo, ramewata silni

Mu se javija nad Gorata {to se drobe{e, [tama ~eka okolu negoZa mig, potoa za~uden u`as izbuvnuva od Sredi{teto,

Ognenite pci se krevaat, {irokite ramewa se pojavuvaat-Taka Ork gi strkala svoite oblaci nad dlabinite na temniot Urtona,

Znaej}i deka ve{tinite na Urizen se So`aluvaweto i Mekata 204ne`nost

I deka so ovie umeewa lamjiniot oblik mu se izla~i od telotoTih ko o~ajna qubov, a silen ko qubomora,

Qubomoren {to taa be{e Vala, sega bludnica na UrizenI Bludnica na Los i zabuneta bludnica na Kralevite Zemni,

Du{ata mu se razgloda na par~iwa.Vlaknestite ramewa gi kinat vrskite, slobodni se zglobovite

ogneni.Crven bes se {iri, toj gi navabi svoite lavovi od {umite crni,

Vijat okolu plamenoto mom~e, ja raskinuvaat bezimenata senkaI tr~aat vo besmrten progon niz cvrstiot mrak noseni.

Glasna e~e{e bojnata pesna okolu crveniot Ork vo 205srdI okolu bezimenata prizra~na @ena vo lelek i u`as,

Koga site Stihijni Bogovi se zdru`ija vo ~udesna Pesna:

„Oglasete ja Bojnata truba stra{na, du{i odenati vo zamamen ~elik!

„Oglasete go prodorniot kaval, lamji na vojnata! Go slu{am severniot tapan.

„Razbudete se! Go slu{am {umot na preklopenite barjaci.

„Zmejovite Severni si go oblekuvaat oklopot;„Nad Isto~note more ramen zemaat pravec.

„Svetkaweto na ormite na nivnite kowi go dam~i no}niot svod.

„Da go sopreme iskrevaweto na slavniot kral: bodnete gi, bodnete gi 206oblacite

204 qubov (izbr.)205 zbor (izbr.)206 `drepci (izbr.)

116

Vilijam Blejk

„Na smrtta! O severen tapanu, razbudi se! O `elezna rako, oglasi go

„Severniot tapan! Sega napadnete! Smelo zavieni„Vo strelki od zimen grad. Odnovo optegni go crniot lak,

„I gromovniot tapan neka ita na strelite crni.“

Strelite letaa od obla~niot lak cel den, dodeka krvOd istok do zapad ne pote~e, ko ~ove~ki veni, reki

Od `ivot na poliwata na smrtta i vo dolinite na o~ajot.

„Sega oglasete gi trubite na Pobedata, sega svle~ete gi pogubenite.

„207Odenete se vo zlatno sprema, bra}a na vojnata.“Gi oglasuvaat trubite silno, gi okovuvaat zarobenicite {to

lelekaat,Ja polo`uvaat Zakletvata krvna, gi frlaat zarovite vo {lemot,

Izglasuvaat smrt za Luva i go prikovuvaat na drvo,Go proboduvaat so kopje i go polo`uvaat vo grobnica

Da umira so smrt od [est iljadi godini, okovan so pusto{.

Sonceto be{e crno, a lunata se trkala{e, beskorisna topka, preku nebesata.

Toga{ gi ostavija sinovite na Urizen plugot i raloto, razbojot,^ekanot i dletoto, linijarot i merkite.

Iskovaa me~, bojna zaprega, voena sekira,Truba prikladna za boj, a letniot kaval

I site ve{tini na `ivotot gi pretvorija vo ve{tini na smrtta.Klepsidrata prezrena, bidej}i ednostavnata izrabotka &

Be{e ko izrabotkata na ora~ot, a vodnoto trkalo[to kreva voda vo Cisternite, skr{eno i izgoreno vo ogan

Bidej}i negovata izrabotka be{e ko izrabotkata na ov~arot,A namesto niv slo`eni trkala izmislija, Trkalo bez trkalo,Za da gi zbrkaat mladite vo polet i da gi vrzat za rabota

Denono}na mirijadite na Ve~nosta, za da gi maznatI svetnuvaat bronzata i `elezoto so ~asovi, makotrpen trud,

Dr`eni vo neznaewe za upotrebata, za da gi tro{at denovite na mudrost

207 Sega (izbr.)

117

^etirite Zoi

Vo nesre}na naporna rabota, za da dobijat skudna plata vo leb,Vo neznaewe da gledaat malo del~e, a da mislate deka toa e S#I da go narekuvaat toa dokaz, slepi za site ednostavni pravila na

`ivotot.

„Sega, sega Bojot ti besnee okolu ne`noto telo, O Vala!„Sega nasmevni se srede gorkite solzi, sega odeni si ja seta

ubost.„Ne e li ranata od me~ot slatka, a skr{enata koska izvonredna?

„]e se nasmevne{ li sega me|u pogubenite dodeka ranetite stenkaat na poleto?

„Kreni gi modrite o~i, Vala, i obuj si gi safirnite obuvki.„O Ta`nolika Magdaleno, pogledni zorata se rudi!

„Opa{aj go plameniot Pojas, simni se vo Grobnicata,„Istrij ja krvta od zlatnoto ~elo, solzite od srebrenite prameni,

„Stresi ja vodata od svoite krilja i pravot od belata ode`da.

„Seti se na site svoi naprazni stravovi na tajniot divan„Koga sonceto se krena vo sjajnoto utro oru`ano so mo}ni

mno{tva„[to mar{iraa vo boj, koj be{e `elen da se krene so Urizenovite

harfi„Opa{ana ko Sea~ so negovoto seme da rasee `ivot.

„Kreni se, O Vala! Donesi go lakot na Urizen, donesi gi brzite streli od svetlost.

„Kako besneeja zlatnite atovi na Urizen, vpregnati vo zapregata na Qubovta,

„Naterani da mu go prepu{tat raloto na Volot, da gi mirisaat vetri{tata na pusto{ot,

„Da gi gazat `itnite polja so gordi yviskawa; ne e ova ne`na harfa,

„Ne e ova raspean potok, nitu Senka na mirta.

„Tuku krv i rani i ~emerni povici i bojni trubi,„I srca otvoreni kon svetlost pod grozomoren me~,

„I utrobi skrieni 208vo kovan ~elik rasparani vrz zemjata.

208 vo temnina (izbr.)

118

Vilijam Blejk

„Povikaj si gi nasmevkite na slatka prelaga, povikaj gi obla~nite solzi!

„Gi slu{ame vozdi{kite tvoi vo trubi prodorni koga Utroto krvta ja obnovuva.“

Taka peeja demonite na dlabinite; Trubite bojni e~ea glasno.Ork ja rascepi i ~ove~kiot oblik mu go progoltaa negovite

sopstveni ogni iSe sme{a so nejzinite nesre}ni ~lenovi raseani po Provalijata.

U`iva{e taa vo set Sudir, Zadovolena i ronej}i solzi `alost.Ne ostana ni{to od Ork osven Lamja okolu drvoto na Tajnata.Oblikot na Ork is~ezna; ja podigna toj svojata lamjina stava

sredeYvezdite na Urizen vo Mo}, raskinuvaj}i go `ivotniot oblik

Vo bezobli~na neodredenost i rasejuvaj}i ja nea vo ProvalijataKo oblaci na zimsko nebo, raskr{eni od vetri i gromovi.Ova & pretstavuva{e Krajno zadovolstvo. Voinite `alea

razo~arani.Odat vo vojna so silni povici i glasni trubi.

O, @alost! Se vra}aat so ta`alenki, `alopojki i lipawe.Nevidliva ili vidliva, izvle~ena vo dol` ili ispru`ena vo {ir,

Prizra~nata @ena se Menuva{e vo Vojnata vo radost,Piska{e nezadovolna, crna i te{ka, ispu{ta{e grubi zvuci,

^ekore{e preku barite me|u kalnite trevi, so~inuva{e Ta`a~kiZa da go izmami Tarmas vo negoviot bes, da mu ja primiri

rasrdenata du{a,Da go zabavi vo letot, za Urizen da mo`e da `ivee, iako vo bolka.

Toj re~e: „Dali si ti bleskavata Enion? Se vrati li senkata na nade`ta?“

A taa odgovori: „Tarmase, jas sum Vala, blagosloveno da ti e nevinoto lice!

„Dali Enion ti go izbegnuva pogledot na sinite vodeni o~i?„Ne bidi siguren deka vozduhot go znae ova, ili rosata {to pa|a.“

Tarmas odvrati: „O Vala, edna{ `iveev vo gradina na zadovolstvo;

„Ja razbudiv Enion nautro, a taa se zavrte od mene„Pome|u jabolknicite; i site gradini na zadovolstvo

„Mi se zaleleaa ko son pred o~ite. Pojdov da gi baram stapkite119

^etirite Zoi

„Na Enion vo gradinite, a senki me opkru`ija„I me zatvorija vo voden svet na `alost kade Enion stoe{e„Pred mene treperej}i ko senka, ko maglina, ko vozduh.„Is~ezna taa i tuka sam jas vojuvam so mrak i so smrt.

„Ti go slu{am glasot, no oblikot ne ti go gledam; ti i seta radost„I `ivot se pojavuvate i is~eznuvate, potsmevaj}i mi se so senki

na la`na nade`.„Si zaboravila li deka vozduhot slu{a preku site svoi prostirawa,

ka`uvaj}i gi„Najtankite misli skrieni od svetlosta vo Mese~evite odai?“

„Tarmase, Mese~inata ima odai kade decata na qubovta le`at skrieni,

„A ottamu nikoga{ ne }e se iznesat Ve~no,„Osven ako nivnite voobrazeni roditeli ne gi izlo`at. Ete, onoj

kogo go qubam„Mi e skrien i nikoga{ vo seta Ve~nost

„Ne }e go vidam. Enitarmon i Ahanija, zdru`eni so Enion,„Go skrija vo onoj Grozen lik na Ork, koj me izma~uva poradi

Grev.„Poradi site moi skri{ni mani, koi toj gi iznesuva na svetloto

„Na denot, vo qubomora i krv decata mi gi vodat vo vojnata na Urizen

„Na moi o~i, a za sekoe od niv prokolnata sum„Na Ve~na maka vo plamewava; bidej}i iako imam mo}

„Da se krenam vo vis, Sepak qubov me vrzuva ovde dolu i nikoga{, nikoga{

„Ne }e se krenam, dodeka onoj kogo go qubam ne e sloboden od ovoj mra~en okov.“

Tarmas odgovori: „Vala, tvoite grevovi ni gi zagubija nebesata i bla`esta.

„Ti si na{e Prokletstvo i dodeka mo`am da iznedruvam qubov na svetlo

„Nikoga{ ne }e se prostam od ovoj golem gnev.“

Taka Tarmas ja~e{e 209rasrden; potoa zajava na burnata Dlabo~ina

209 potem (izbr.)

120

Vilijam Blejk

Kolnej}i go glasot koj mu se potsmeva{e so la`na nade`, vo besna raspolo`ba.

Toga{ taa se vra}a, brza ko bolesta {to e vrz novorodenata pupka,

Piskaj}i po site noti na nesre}ata da mu go primiri razgoreniot bes,

Gaze{e po ridi{ta, ~ekore{e ili pliva{e, leta{e besno ili pa|a{e,Ili ko Zemjotres tatne{e vo zemjinata utroba,

Ili udolu ko oblak i ugore ko ogan {to plamti vo vis,Vo radost od ridovite ode{e ili mrmore{e vo dolinite

Ko na Brz poroj dole i karpa {to pa|a goreGromoven oblak na jug i zaspiven glas ~uen na sever.

I prodol`i taa i gi vide oblicite na `ivot i radostKako odat po Gorite ili letaat vo otvorenata nebesna {ir.

^u slatki glasovi vo vetrovite i vo glasovite na pticite[to se krevaa od vodite; bidej}i vodite bea ko glasot na Luva,Koj ne & se uka`uva{e ko voda ili ko ovoj mra~en svet na

smrtta,Iako site tie ubavi sovr{enstva, koi lu|eto gi znaat samo po ime,

Vo prekrasni su{testveni oblici & se javuvaa i ja slu`eaKo hrana ili napitok ili ukras, ili vo izvonredni dela

& gradea no}evali{ta; bidej}i Stihiite ja iznedrija izobilno@ivata du{a vo sjajni oblici, a sekoj dojde

Da istapi pred nejzinoto Prizra~no lice i da & se pokloni pred nozete.

No naprazno radosti se isturaa vrz raspiskanava taga.Za nejzina radost `drebecot gordiot vrat si go sviva{e i belata

griva,A sna`niot Lav ja po~esti vo usta da prifati zlatna uzda,

Dodeka Paunot nadaleku {to bleska ~eka{e na mirisnoto vetreDa & prinese plodovi od slatko zadovolstvo od drvjata na

najbogatite ~uda,A sna`niot perduvest Orel go donese nebesniot ogan vo no}noto

doba.Vo dodvoruvawa, pot~ineta, vo Ve~na Smrt Demonkata le`e{e,

210Rasrdena na mra~niot o~aj, raspiskana Tagoqupka.

210 Nalutena (izbr.)

121

^etirite Zoi

Bidej}i daleku i {iroko taa se prostira{e niz site svetovi na pate{estvieto na Urizen,

A & be{e prisoedineta na Bjula ko Polip na Karpa.So `alewe }erkite na Bjula go vidoa ova, nitu }e mo`ea da go

izdr`atStravotniot pogled na smrt i izma~uvawa, Tuku Ve~noto

VetuvaweGo vpi{aa na site svoi grobni kamewa i stolbovi, a na sekoja

UrnaOvie zborovi: „Ako veruva{, brat ti }e se krene pak,“Vo zlatni bukvi ukraseni so slatkiot ~in na Qubovta,

^ekaa trpelivo 211na ispolnuvaweto na Bo`jeto Vetuvawe.

I site sinovi na Ve~nosta oglasija prijatni zvuci,Ne trpej}i somne` da se krenat od Oblacite na Prizra~nata

@ena.Toga{ mirijadi mrtvi izbija niz dnata na svoite grobnici,

Se spu{tija niz oblacite na Prizra~nata `ena vo Seni{na groza,Zad Granicite na Proyirnosta na Ezeroto Udan Adan.

Ovie gi narekoa Sotoni, a vo sobor gi imenuvaa Sotona.

Kraj na Sedmata no} (b)V A L A

No} osma

Toga{ Site vo Velikata Ve~nost 212se Sretnaa vo Soborot Bo`ji213Ko eden ^ovek, Blagiot Isus, nad Gileada i Harmon,

Nad Granicata na Sobiraweto za da go sotvorat padnatiot ^ovek.214Padnatiot ^ovek be{e spru`en ko trup vrz kalnata Karpa,

Mien od plimi, bled, obrasnat vo trevi[to se dvi`at vo grozni sni; kru`at visoko nad negovata glava

Dva krilati besmrtni lika, edniot zastanat kraj stopalataKon Istok, drugiot zastanat kraj glavata kon zapad,

211 od (izbr.)212 nare~ena (izbr.)213 Se Sretnaa (izbr.)214 Ve~niot (izbr.)

122

Vilijam Blejk

Kriljata im spoeni vo Zenit nad glava; (no ini kriljaTie imaa {to im gi odenuvaa telata ko ode`di od blagi mugri,

Srebreno beli, sjaea na temno-modroto nebo vo ti{ina.Kriljata im gi dopiraa nebesata; ubavite stopala im lebdea nadRazbranuvanite plimi; se svivaa nad mrtviot trup nalik svod,

Vpereni so vrvot kon najvisokite nebesa od skapoceni kamewa i biseri.215

Takvo e Videnieto na Seta Bjula {to treperi nad Zaspaniot.

Granicata na Sobiraweto sega se postavi i ^ovekot po~naDa se budi na Divanot na Smrtta; kivna sedumpati;

Solzi od krv mu kapnaa od obete o~i; odnovo toj otpo~iva{eVo racete na Spasitelot, vo dlanki od ne`na milost i qubeznost

polna qubov.

Toga{ 216Los re~e: „Go gledam Bo`estvenoto Videnie niz razbienite Porti

„Na 217tvoeto kutro skr{eno srce, v~udoneviden sum, se topam vo Somilost i Qubov.“

A Enitarmon re~e: „Go gledam Jagneto Bo`je na Gorata Sion.“Za~udeni vo qubov i Stravopo~it, ja setija bo`jata raka vrz sebe;

Bidej}i ni{to ne mo`e{e da gi zadr`i mrtvite od Bjula da se spu{tat

Vo no}ta na Ulro; primameni od slatkata svirepost soblaznitelnaNa Prizra~nata @ena, tie se spu{taat oddeluvaj}i se od ]erkite

na BjulaI Vleguvaat vo hramot na Urizen, Enitarmon `ali, nejzinite srcevi

Porti skr{eni; se spu{taat tie niz Portite na so`aluvaweto,Skr{enite srcevi Porti na Enitarmon; 218Gi izdi{uva taa na vetrot

Na Golgonuza. Los stoe{e 219i gi prifa}a{e -Bidej}i Los mo`e{e da vleze vo gradite na Enitarmon i da gi

istra`uva

215 Stihot e podocna izbri{an.216 prv (izbr.)217 Enitarmon (izbr.)218 koi pripoeni kon hramot na Urizen[to e Sinagogata na Sotonata (izbr.)219 na Portata (izbr.)

123

^etirite Zoi

Nivnite zamrseni Lavirinti sega koga Skoravenoto srce se skr{i-Od Vojnata na Urizen von, a Tarmas gi prifa}a{e

220Vo race. Toga{ Enitarmon podigna Razboi vo Portata na LubanI gi nare~e Razboite Katedron; na ovie Razboi taa im istka na

Seni{tataTela Rastitelni, peej}i im prispivni Napevi za da go istera

O~ajot od kutrite zabludeni seni{ta; a Los gi qube{eSo roditelska qubov, bidej}i Bo`jata raka be{e vrz nego

I vrz Enitarmon, a Bo`estvena Potkrepa sjae{eVo Golgonuza. Poglednuvaj}i nadolu }erkite na Bjula go videa

Vo radost bleskavoto Svetlo, a vo nego ^ove~ki oblikI znaeja deka e toa Spasitelot, Blagiot Isus: i obo`uvaa.

221V~udonevidena, ute{ena, Ozarena, vo noti na Voodu{even Zanes

Seta Bjula stoe{e vo ~udo, gledaj}i udolu kon Ve~nata Smrt.Go vidoa Spasitelot zad Jamata na smrtta i uni{tuvaweto;Bidej}i dali gledaa ugore, go gledaa Bo`estvenoto Videnie,Ili dali gledaa udolu, pak go gledaa Bo`estvenoto Videnie

[to gi opkru`uva{e od site strani i po grevot i smrtta i pekolot.

Enitarmon tkae{e vo solzi, peej}i pesni na TagaI so`alitelna uteha, dodeka gi izdi{uva{e na vetrot Seni{tata,

A i Rastitelnite tela {to Enitarmon gi tkae{eSe otvoraa vo svoite srca i slabini i vo svojot mozokKon Bjula; a Mrtvite vo Ulro se spu{taa od Vojnata

Na Urizen i Tarmas i od oblacite na Prizra~nata `ena.I nekoi bea istkaeni 222edine~ni, a nekoi dvojni, a nekoi trojni

Vo Glava ili Srce ili Slabini, vo soobrazba so najskladniot poredokNa najmilostivoto so`alenie i so~uvstvo kon seni{nite mrtvi.

Koga Urizen go vide Jagneto Bo`je odenato vo ode`data na Luva,Zbunet i upla{en toj zastana, iako dobro znae{e deka Ork

E Luva. No sega toj zdogleda eden nov Luva, Ili EdenKoj go be{e zel likot na Luva i be{e zastanal sproti nego.

No go vide Ork vo Lamjin oblik kako narasnuva s# pove}e

220 Los stoe{e i (zabele{ka vmetnata na marginata)221 V~udonevideni, ute{eni, ozareni ]erkite na Bjula vidoa (izbr.)222 Ednokratni (izbr.)

124

Vilijam Blejk

Vo lutata borba; i gi vide Jagneto Bo`je i Svetot na LosOpkru`eni od negovite mra~ni ma{ini; bidej}i Ork rasne{e brz

Vo gnevot, Lamja koja lunya po Soyvezdijata na Urizen.Kresta od ogan mu se ispravi na ~eloto, crvena ko rubin,

Nadolu, po o~nite kapaci, krlu{ki od biser, potem zlato i srebroSme{ani so rubinot mu se rasprostrea udolu po Liceto

Do sna`niot vrat; vo gr~evi iskrivokol~en vo grozni bolki vo rast,Krlu{kaviot oklop izbi. Uporen, udolu po grbot i gradite

Smaragd, Oniks, Safir, jaspis, beril, ametistBliknaa vo u`asna sme{a {to treba{e da prevladee

223Nad mo}niot Du{man, plodot na drvoto na TajnataZameseno vo na~vite na Uvet. Seu{te Ork ja pro`dira{e hranataVo besna glad. Seu{te otrovnata hrana, vo skapi kamewa i zlato,Mu se izla~uva{e okolu groznoto telo, si Ja spru`i do zmiska dol`

^ove~kata stava, Dodeka mra~nata Seni{na `ena, nadnesuvaj}i se nad nego,

Mu ja premeruva{e hranata nautro i nave~er vo ~a{i i ko{nici `elezni.

Vo solzi `alni neprestano se trude{e taa okolu hranata na Ork,Prisilena od sestrite so kameni srca, ]erkite na Urizen,

Gi sobira{e plodovite na ona drvo na Tajnata, kru`ej}i okolu korenot

Se spru`i taa po site granki pod mo}ta na Ork.

Taka Urizen, vo samoprelaga, negovite voeni podgotovki gotovi,Koga site raboti gi zavr{i, odedna{ mavna 224me|u yvezdite,

225Brzata raka go dade u`asniot znak; gromovni trubi duvnaaI seta prazna dlabo~ina odgovori so rik na ~udesna vojna.

226No Urizen mo}niot bes go pu{ti vo srednata dlabina.Iskri na stra{na ~uma mu izbija 227okolu smrznatoto telo.U`asni kuki i mre`i toj so~ini, vitkaj}i gi `icite od `elezo

I bronza i rastopen metal izlieni vo {uplivite kugli, i dup~eniCevki od skamenet ~elik, i ovni so zapalivi materii, i trkala

I lanci i ~ekrci sozdadeni s# okolu Nebesata na Los;

223 Na besmrtniot du{man (izbr.)224 so brzata raka (izbr.)225 Me|u yvezdite (izbr.)226 No taka (izbr.)227 od (izbr.)

125

^etirite Zoi

Govore{e so Lamjata na Ork vo mra~no pretvoraweI so Sinagogata na Sotonata vo temniot Sanhedrin,

Za da go potkopa Svetot na Los i da ja raskine bleskavata Enitarmon

Na ~etirite vetri, bez nade` vo idninatata. Seta idnostSe ~ini ko da vrie vo neprestano uni{tuvawe koe nikoga{ ne }e

zgasne;O~ajno kaewe ja golta sega{nosta vo nezasiten gnev.

Prepla{en i v~udoneviden, Urizen vide kako borbata zema oblikKoj toj ne go be{e nameril: eden Seni{en 228hermafrodit, crn i

neproyiren;Vojnicite go imenuvaa Sotona, no toj seu{te be{e neoblikuvan a

ogromen.Hermafroditska negovata dol`ina stana, skrivaj}i go Ma{koto

Vnatre vo sebe ko vo Tabernakul, Odvraten, Smrtonosen.

Borbata tatni, u`asite zapaleni besneat vo deloto na smrtta; -Ogromni Dela Los predvide, vdahnoven od svetiot Duh .-

Los gi gradi Yidinite na Golgonuza protiv mete`nata borbaTaka {to edinstveno niz Portite na Smrtta tie mo`at da navlezat

do Enitarmon.Zbesneti tie zazemaat ~ove~ki lik i ~ove~ki oblik,

Setej}i ja rakata na Los vo Golgonuza i silataPrivle~na na udiraweto na negoviot ~ekan i na srebrenite razboi

Na Enitarmon koja pee{e prispivni napevi na vetrot;Se o~ove~uvaat vo lutata bitka, kade vo u`asni bolki

Red po red yverskite tolpi se tol~at edni drugi, glasej}i gi silnoInstrumentite zvu~ni; i red po red, vo ~ove~ki oblici, go

raspiruvaatU`asniot nered s# dodeka borbata ne zgasne; onie koi

ostanuvaatSe vra}at vo ostri bolki i grozni gr~evi do svojata yverska

sostojba;Bidej}i ^udovi{tata na Stihiite, Lavovite ili Tigrite ili Volcite,

Ja glasat silno razja~enata muzika vdahnovena od Los i Enitarmon; Glasej}i se silno, stra{ni lu|e

Tie si se ~inat edni na drugi, stra{no se smeat pod barjacite.

228 ma` (izbr.)

126

Vilijam Blejk

A koga na krajot na tokot na nivniot boen den,Nazad vo stravotni maki se vra}aat vo oblici nesre}ni,Vo potsme{livi likovi se vra}aat, bez`ivotni iako besni,

Ne ve}e ispraveni, iako sna`ni; izvle~eni vo dol`ina, tie demnatBesmisleno zadovoluvawe, a likovite isfrleni nanapred,

Sramneti nad i pod niv i spru`eni do yverska dol`.Oslabeni, se prostiraat nadvor od svojata mo} vo grozni redovi,

dodeka vojna ne zapo~ne,Ili tajna religija vo hramovite pred skri{nite svetili{ta.

A Urizen im dade `ivot i setila so svojata besmrtna silaNa site svoi Spravi na prelagata: taka {to kovanite lanci mo`at

da se vrtatNiz voenite redovi sami: i taka {to kuki i dup~alki

Mo`at da se odnesuvaat vo sklad so svoite oblici so vrodena svirepost.

Toj so~ini i grubi muzi~ki instrumentiDa ja draznat du{ata na uni{tuvawe, ili da gi zapalat so bes

Duhovite na `ivotot, da gi prevratat site sposobnosti na setilataKon svoja propast, za nekako da mo`e da go prevrati

Sopstveniot o~aj, duri i po cena na s# {to di{e.

Taka vo hramot na Sonceto svoite knigi od `elezo i bronzaI srebro i zlato gi posveti, ~itaj}i im bez prestan

Na mirijadite razmireni dusi; niz vselenataTie gi {irea smrtonosnite re~i, Seni{nata `ena gi vpiva{e

Op{irnite uki na Urizena, doba po doba istra`uvaj}i goPadnatoto uni{tuvawe. I re~e taa: “O Urizene, Princu na

Svetlinata,“[to u`asni re~i mi go proboduvaat Uvoto krevko! {to snegovi mi

pa|aat“Okolu krevkoto telo i mi ja obvitkuvaat sudenata beda!

“Samo jas se osmeluvam da go podnesuvam kam{ikot, da sedam pod udarite

“Nepovredena i da go predizvikuvam svirepoto ~elo na Kralot na Svetlosta;

“Od mra~nite provalii na doba dale~ni predodredeni da mi bidat“O~i vo tvoite Paviljoni; po~uj ja molbava `ivti Luva.

“Go gledam ubiecot na mojot Luva, oble~en vo ode`da od krv:“Onoj koj go zede prestolot na mojot Luva vo dobata Ve~ni.

127

^etirite Zoi

“Kade si go skril onego kogo go qubam: vo koja dale~na Provalija

“Prestojuva toj Bog na mojata radost? O da mo`ea o~ive moi da go vidat

“Mojot Luva, toga{ }e mo`ev da gi oslobodam site sinovi Bo`ji“Od Okovite na 229ovie u`asi i so vlijanija slatki,

“Ko edna{ vo onie ve~ni polja, vo bratstvo i Qubov“Obedineti, treba da `iveeme vo bla`est ko onie {to ne gre{ele.

“Ti go zape~ati Ve~niot ^ovek, nikoga{ da ne se oslobodi.“Site nie sme ti slugi na voljata. O Kralu na Svetlinata, smekni si

ja“Besnata mo}; bidi ni tatko i na{ quben Kral.

“ No ako mojot Luva go nema ve}e, Ako 230ti si go kutnal“I polo`il vo Grobnica, Ili ako 231go osvetuva{

“ Negovoto ubistvo so drugo, Tivka jas se poklonuvam vo strav.“No sre}ata nikoga{ ne }e ti dojde, O Kralu, nitu na mene,

“Bidej}i toj be{e izvor na sekoja radost {to ova tainstveno drvo“Ja otkriva vo Alegoriski plodovi. Koga }e o`iveat mrtvite?

“Mo`e li ona {to postoelo da is~ezne i mo`at li qubovta i `ivotot da Isparat?”

Urizen go ~u Glasot i ja vide senkata podTkaenite mrakovi; i vo zakoni i izmamni~ki religii,

Zapo~nuvaj}i od drvoto na Tajnata, opkru`uvaj}i mu go korenot,Se podade taa preku site granki pod mo}ta na Ork:

Bezobli~en i neodreden oblak, vo solzi na taga neprestana,Ja natopuva{e Groznata Mre`a na Religijata; nabiraj}i se, te{ka,

taa padnaOd nebo do nebo, niz site otvori vo mre`ata, obratuvaj}i gi site

Vrtlozi,Pomestuvaj}i go sekoe Sredi{te; gladna `edba i stradoslast

po~naaDa gi sobiraat plodovite na drvoto na Tajnata, s# dodeka Urizen,

Sedej}i vo svojot hram, besen, ne seti {emetna vko~anetost,I samiot zapletkan vo sopstvenata mre`a, vo nesre}a, `edba,

pokajanie.

229 ~ove~kiot oblik (izbr.)230 toa (izbr.)231 toa (izbr.)

128

Vilijam Blejk

Enitarmon tkae{e vo solzi, peej}i pesni Ta`alenkiNa uteha polna so`alenie, kako {to gi izdi{uva{e na vetrot

seni{tataI im tkae{e tela, narekuvaj}i gi svoi qubeni sinovi i }erki,

Gi pra}a{e }erkite na razboite, a Los na sinovite im dava{e rabota

Na Pe~kite na Golgonuza kraj Nakovalnite na vremeto i prostorot,

Taka sozdadoa golemo semejstvo, ~udesno po ubavina i qubov,I tie se pojavija ko Vselenski `enski oblik sozdaden

Od onie koi bea mrtvi vo Ulro, od seni{tata na mrtvite.A Enitarmon ja nare~e @enata Erusalim Sveta.

^udej}i se, taa go vide Jagneto Bo`je pod Velot na Erusalim;Bo`estvenoto Videnie videna vo najdlabokite skrovi{ta

Na gradite na ubavata Erusalim vo ogan koj ne`no svetle{e.

Toga{ zapeaja sinovite na Edem okolu Jagneto Bo`je i velea,“Slava, Slava, Slava mu na svetoto Jagne Bo`je

“Koe sega po~nuva da go otfrla mra~noto Sotonsko telo.“ Sega go gledame iskupuvaweto. Sega znaeme deka `ivotot

Ve~en“Zavisi edinstveno od Vselenskata raka i deka nema vo nas

“Edinstveno smrt Vo li~na slabost, nesre}a i bolka.“232Gi gledame vo ~udo Razboite na Enitarmon i Nakovalnite na

Los,“I vretenata na Tirza i Rahab, i Vodenicite na Sotonata i na

Belzebub.“ Vo Golgonuza nakovalnite na Los stojat i Pe~kite bukaat,

“^ekanite {to te{ko dlap~at gi uspiva kavalot lula lula,233Deset iljadi Demoni rabotat vo kova~nicite Sozdavaj}i gi

Postojano“Vremiwata i prostorite na Smrtniot @ivot, Sonceto, Mese~inata,

Yvezdite,“ Vo periodi besni vo pulsirawe, udiraat po 234klinovite i {ipkite,

“Potem gi vlakaat vo `ici stra{nite Strasti i Ne`nosti

232 “]erki na Bjula, opi{ete (izbr.)233 “Razbukanite pe~kite piskaat po Trubite dolgo {to odeknuvaat, (izbr.)234 {ipkite (izbr.)

129

^etirite Zoi

“Na Seni{nite mrtvi. Ottamu do Razboite na Katedron sprovedeni,

“]erkite na Enitarmon tkaat plodnik i {kolka“Vo meka svila, gi vle~at od sopstvenoto vnatre vo sladostrasno

u`ivawe,“So pesni na najsladok napev za kalemot i vretenoto {to se vrtat,“Gi uspivaat pla~nite seni{ta na mrtvite, im gi Odenuvaat telata

“Vo darovi i ode`di od Eden. V~udonevideni, za{emeteni od radost,

“U`asite si gi oblekuvaat slatkite ode`di na bregovite na 235Arnon,

“Od kade se potopuvaat vo rekata na prostorot za nekoe vreme, dodeka

“Grozomorniot son na Ulro ne izmine. No Sotonata, 236Og i Sihon“Gradat Vodenici od nepobedlivi trkala za da gi rastkaat mekite

nitki i da gi razotkrijat“Goli bez obleka kutrite seni{ta pred nebesata koi obvinuvaat,“Dodeka Rahab i Tirza daleku inakvi nametki gotvat: mre`i na

izma~uvawe,“Nametki od o~aj, pojasi od gorko kaewe, obuvki od nebre`nost.“Velovi od neznaewe koi pokrivaat od glava do peti so mrazna

mre`a.“Gledame udolu vo Ulro; gi zdogleduvame ^udata na Grobot.

“Na istok od Golgonuza stoi Ezeroto Udan Adan, Vo“Entuton Beniton, 237Ezero ne od Voda tuku od Prostori,

“Nemirno, crno i smrtonosno; na negovite Ostrovi238 i Bregovi239

“Vodenicite na Sotonata i Belzebub stojat okolu korewata na drvoto na Urizen;

“Bidej}i ova Ezero e so~ineto od solzite i vozdi{kite i smrtnata pot na @rtvite

“NaUrizenovite zakoni, da gi navodenuva korewata na drvoto na Tajnata.

“Gi razdenuvaat mekite nitki, potem gi tkaat odnovo vo oblici

235 (izbr.) ime236 zbor (izbr.)237 ima (izbr.)238 -te (izbr.)239 -te (izbr.) na Ezeroto (izbr.)

130

Vilijam Blejk

”Na crn o~aj i smrt, i nikoj od Ve~nost do Ve~nost ne mo`e da pobegne,

“Osven 240ti, O Vselensko ^ove{tvo - koe e Eden ^ovek, blagosloven Zasekoga{,

“Gi prima{ [kolkite istkaeni. Rahab go zdogleduva Jagneto Bo`je.“Udira so no`ot od kremen. Go uni{tuva svojot sopstven trud

“Doba po doba, mislej}i da go uni{ti Jagneto blagosloveno Zasekoga{.

“Gi odlo`uva toa ode`dite od krv, gi iskupuva seni{tata od nivnite okovi.

“Gi budi zaspanite vo Ulro; ]erkite na Bjula go vozvi{uvaat;“Mu gi pomazuvaat stopalata so maslo, go bri{at so kosata na

sopstvenite glavi.

“Sega gi gledame Kraevite na Bjula, a sega gledame“Kade {to smrtta Ve~na e otstraneta Ve~no.

“Prezemi go mra~noto Sotonsko telo vo matkata na Devicata,“O Jagne Bo`estveno! ne mo`e da te voznemiri. O so`alliv,

“So`alenieto tvoe e od temelite na Svetot, a tvoeto Iskupenie“Zapo~na U{te vo Ve~nosta. Dojdi toga{, O Jagne Bo`je,

“Dojdi, Gospodine Isuse, dojdi brzo.”

Taka peeja tie vo Ve~nosta gledaj}i nadolu vo Bjula.Vojnata tatne{e okolu Portite na Erusalim; zede grozen oblik

Viden ko mno{tvo, ogromen hermafroditen oblik241Brevta{e ko Zemjotres vo porodilni maki so gr~eviti stenkawa

Nesnoslivi; na kraj grozno ~udo izbiOd gradite na Hermafroditot. Sotona be{e nare~en,

Sinovi na Prokletstvoto, u`asen mu likot, obez~ove~en, ~udovi{en,

Ma` bez `enska dru{ka, vie du{manot,Otfrlen od Eden i gnasen na site `ivotni oblici,

Sepak ja krie{e Prizra~nata `ena Vala ko pod arka i pod prevez.Odbiven, klet, zasekoga{ umira so Ve~na smrt,Be{e mno{tva na krvnici Lu|e vo sojuz ereti~ki

Proti Bo`jiot lik, Zbrani sobori na zli lu|e.

240 Site (izbr.)241 Brevtaj}i (izbr.)

131

^etirite Zoi

Los & re~e na Enitarmon, “So`aluvaj}i se vidov,“Se so`ali Jagneto Bo`je i se spu{ti niz portite na Erusalim

“Da ja otfrli Tajnata doba po doba; i ko ^ovek {to“Se ra|a na Zemjata, taka toj se rodi od Ubavata Erusalim“Vo nametka protkaena so tajna, a vo Ode`dite na Luva.“Zastana toj vo ubavata Erusalim da go razbudi vo Edem

“Padnatiot ^ovek, no prvin da go Dade 242negovoto rastitelno telo

“243Da se otse~e i otstrani, za Duhovnoto telo da mo`e da se Otkrie.”

Jagneto Bo`je zastana nasproti SotonataVo Entuton Beniton, vo senkite na maka i nesre}a

Na visovite na Amalek: zasolnuvaj}i mu se vo racete@rtvite begaa od kazna, bidej}i site negovi zborovi bea mir.

Urizen ja privika seta Sinagoga na Sotonata vo grozniot Sanhedrin

Da mu dosudat na Jagneto Bo`je Smrt ko na ubiec i kradec:Ko {to e napi{ano, be{e vbrojan me|u prestapnicite.

Studen, mra~en, nepopustliv, Soborot se sretna dvanaesetkraten vo Amalek,

Dvanaeset karpesti neoblikuvani formi, stravotni likovi na maka i nesre}a,

Taka izgleda{e Sinagogata videna od daleku; 244 srede niv 245bleska{e

La`nata @enska Dru{ka od Prekrasna Soblaznitelna Ubavina,Se dele{e i se soedinuva{e po volja vo Svirepostite na Svetosta,

Vala, vovle~ena dolu vo Rastitelno telo, sega pobedonosna.Sinagogata na Sotonata ja Oblekla vo Purpurni nametki i

Skapoceni kamewa,A na ~eloto nejzinoto ime & be{e vpi{ano vo krv, “Tajna.”

Koga se gleda od dal taa e Edno, koga se gleda odblizu se deliNa mno{tvo, taka ko {to vo Edem e dozvoleno, bidej}i

242 Velot na Tajnata (izbr.)243 A potem da gi povika Urizen i Luva i Tarmas i Urtona (izbr.)244 okolu (izbr.)245 stoe{e (izbr.)

132

Vilijam Blejk

Toa be{e najdobroto mo`no vo sostojbata nare~ena Sotona, za da se spasi

Od Smrtta Ve~na i da go otfrli Sotonata Ve~no.Sinagogata ja be{e oblikuvala od Plodovite na Urizenovoto drvo

So |avolski umeewa, gadna, bezzakonita, neizgovorliva,Postojano se razmno`uva{e vo odbivni ra|awa

Na `enski oblici, ubavi, poradi otrovite skreni tajnoKoi & davaat boja na la`nata ubavina; toga{ be{e skriena vo

Gradite na Sotonata La`nata @ena, ko pod arka i prevezKoi Hristos mora da go raskine i nea da ja otkrie. Nejzinite }erki

se vikaatTirza; Taa 246e nare~ena Rahab; nivnite razli~ni podelbi se

narekuvaat]erki na Amalek, Kanaan i Moab, koi gi vrzuvaat na kamewa

Svoite `rtvi i so no`evi gi ma~at, peat vo solziNad svoite `rtvi. ^uj ja pesnata na @enite od Amalek:

“O ti kutar ~ove~ki liku! O ti kutro dete na nesre}ata!“Zo{to talka{ daleku od Tirza? zo{to me prisiluva{ da te

okovam?“Ako navistina zamine{ od Tirza, }e svenam na karpite.“Nitkite na tvoite o~i {to porano lunyaa po dale~ni neba

“Daleku od mene, gi okovav so `e{ko `elezo.“Ovie nozdri {to se [irea od radost vo utrinskite neba

“Gi sviv udolu so olovo rastopeno vo pe~kite {to tatnat.“Du{ava mi e sedum topilnici, neprestano mi tatnat mevovite

“Vrz stra{noto plameno srce, rastopeniot metal mi te~e“Po kanalite niz ognenoto telo. O qubov! O so`alenie! O bolka!

“O ti{tewata, gorkite ti{tewa na qubovta otfrlena!“Efraim be{e divina od radost kade site moi divi yverki tr~aa.

“Rekata Kana se vie{e kraj mojot sladok Manasija.247 “Pojdi, Noe, zemi go pojasot od mo}na bronza, v`e{ti go do

usvitenost,“Pritisni go okolu slabinite na ovaa svirepost vo rast.

“Ne gr~i se taka, edinstvena qubov moja.

246 se vika (izbr.)247 “Da se vidi mom~eto kako skoknuva kon nebesata, odskoknuvaj}i od vid (izbr.)

133

^etirite Zoi

“Prikovajte go, sestri, prikovajte go na Ebal, planinata na kletvite.

“Malah, dojdi od Lebanon, a Hoglah od Planinata Sinaj,“Dojdete da go obre`ete ovoj sladok jazik, a so klin `elezo“Pricvrstete go Uvovo za karpata. Milka, zada~ata e tvoja.

“Ne lipajte tolku; na{iot `ivot zavisi od ova,“Inaku milosta i vistinata }e is~eznat od [ehem i Planinata

Gilead,“Osven ako qubeniot moj go prikovame na steblencata na

Rastitelniot Svet.”

Takvi se pesnite na Tirza, takvi qubovite na Amalek.Jagneto Bo`je se simna niz dvanaesette porti na Luva,

Gi ponese negovite tagi i gi primi site negovi surovi rani.

Taka be{e Jagneto Bo`je osudeno na Smrt.Go prikovaa na drvoto na Tajnata, pla~ea po nego

A potem go ismevaa, a potem go obo`uvaa narekuvaj}i go Gospodar i Kral.

Edna{ ko dvanaeset }erki prekrasni, drug pat ko petStoeja vo bleskava ubavina, a nekoga{ ko edna, skladnata

RahabKoja e Tajnata, Vavilon Velikata, Majkata na Bludnicite.

248Erusalim go vide Teloto mrtvo na Krstot. Pobegna,Velej}i: “Ova li e Ve~nata Smrt? Kade }e se skrijam od Smrtta?

“So`ali se na mene, Los! so`ali se na mene, Urizene! a 249da izgradime

“Grobnica i da ja obo`uvame Smrtta vo strav dodeka seu{te sme `ivi:

“Smrti! Bogu nad Site! od koja se krevame, na koja & se vra}ame:

“I neka site Narodi na Zemjata obo`uvaat na Grobnicata“So Darovi i Za~ini, so lampi so bogat reljef od skapi kamewa i

zlato.”

Los go zede Teloto od Krstot, Erusalim pla~e{e nad nego;

248 Taa (izbr.)249 izgradi (izbr.)

134

Vilijam Blejk

Go odnesoa do Grobnicata koja Los ja be{e izdelkal vo karpataNa Ve~nosta za sebe: Ja be{e izdelkal o~ajuvaj}i po @ivotot

Ve~en.250No koga Rahab ja otse~e Nametkata na Luva od

Jagneto Bo`je, se raspar~i taa, otkrivaj}i im gi na site na nebesata

I na site na Zemjata, Hramot i Sinagogata na Sotonata, i TajnataSladolikata Rahab vo seta nejna podlost. Rahab se podeli;

Zastana pred Los vo Gordost 251kraj Pe~kite,Se dele{e i se soedinuva{e vo La`na `enska tor`estvenost

predizvikuvaj}i go.Toj & odgovori so ne`nost i qubov ne bez vdahnovenie.

Los sedna vrz osnovata na svojata nakovalna; sednaa kraj topilnicata.

Los ja istri potta od zacrvenoto ~elo i vaka im zapo~naNa primamnite `enski oblici {to sjaeja pome|u topilnicite:“Jas sum onoj prizra~en Prorok koj pred {est iljadi godini

“Padna od svoeto mesto vo Ve~nite gradi. Se razdeliv“Na mno{tvo, a moite mno{tva se ~eda na Gri`ata i Rabotata.

“O Rahab, jas te gledam. Edna{ i sam bev ko tebe, Sin“Na Gordosta, i jas isto taka go probodov Jagneto Bo`je vo

gordost i bes.“Poslu{aj me kako gi prebrojuvam moite sozdanija za i sama da

se pokae{.“A ova 252se Sinovite na Los i Enitarmon: Rintra, Palambron,

“Teotormon, Bromion, Antamon, Ananton, Ozot, Ohana,“Sota, Midon, Elajol, Nato, Gon, Harhat, Sotona,

“Har, Ohim, Ixim, Adam, Ruvim, Simeon, Levi, Juda, Dan, Naptali,“Gad, A{er, Izahar, Zebulin, Josif, Benjamin, David, Solomon,

“Pavle, Konstantin, [arlmaw, Luter, Milton.“Ova 253se na{ite }erki: Okalitron, Elinitria, Utun, Luta,

“Elitiria, Enanto, Manatu Vorsion, Etaintus, Moab, Midian,“Ada, Zila, Kaina, Naama, Tamar, Rahab, Tirza, Marija.

“I mirijadi u{te Sinovi i }erki kon koi na{ata qubov porasna,

250 A (izbr.)251 sama (izbr.)252 bea (izbr.)253 bea (izbr.)

135

^etirite Zoi

“Kon sekoj kolku {to se razmno`uvaa nivnite mno{tva.“No Sotonata go obvini Palambrona pred 254negovite bra}a i gi

zbesna i“Kowite vo plugot na Palambron, poradi {to Rintra i Palambron gi

“Otsekoa od Golgonuza. No Enitarmon vo solzi“Lipa{e nad nego, mu Sozdade Prostor zatvoren so ne`na

mese~ina“I se strkala toj pod ognite na Ork, Kugla ogromna

“Prekirena so sneg vo maglivata praznina;, ovde, so pomo{ na umeewata na Urizen,

“Toj namami mnogu od Sinovite i }erkite na Los da pobegnat“Od 255Mene; prvo Ruvim pobegna, potem Simeon, potem Levi,

pa Juda,“Potem Dan, pa Naftali, potem Gad, pa A{er, pa Izahar,

“Pa Zebulin, potem Josif, potem Benjamin, dvanaeset sina na Los.

“A ova e na~inot na koj {to Sotonata stana Isku{itelot.

“Postoi Sostojba nare~ena Sotona - nau~i ja jasno za da ja znae{, O 256Rahab!

“Razlikata pome|u Sostojbite i Li~nostite vo ovie Sostojbi.“Sostojbata so ime Sotona nikoga{ ne }e mo`e da se iskupi vo

seta Ve~nost;“No koga Luva vo Ork stana Lamja, se spu{ti toj vo

“Taa Sostojba nare~ena Sotona. Enitarmon go izdi{a na Vetrite“Na Golgonuza svojot quben, znaej}i deka toa se ~ove~kite

ostatoci na Ork.“Ne`no taa go qube{e pove}e od site negovi bra}a; izrasna toj“Vo maj~inska ne`nost. Ogromnite svetovi koi se trkalaat pod

mo}ta na Urizen“Mora so ovie blagi umeewa da mu dale na Sotonata prevlast

nad site;“Poradi {to 257Palambron, obvinet od Sotonata pred Los,

“Svika Velik Sve~en Sobor. Rintra vo bes i ogan“Go brane{e Palambrona i gnev go ispolni Vselenskiot [ator -

254 Los (izbr.)255 Los (izbr.)256 O Smrtnici (izbr.)257 Rintra i (izbr.)

136

Vilijam Blejk

“Bidej}i Palambron be{e so priroda dobra, Sotonata pretpostavil deka ovoj se pla{i od nego -

“I Sotonata, nemaj}i ja Ukata na Gnevot tuku edinstveno na So`aluvaweto,

“Brzo be{e osuden i gnevot mu be{e prepu{ten na gnev, a So`aluvaweto na so`aluvawe:

“Rintra i Palmbron, Otse~eni sosem od Golgonuza,“Mese~eviot prostor na Enitarmon, a vo nego Sotonata i

negovite pridru`nici.“Strkalaa tie udolu maten svet, prekrien so Sneg, smrtonosen i

temen.“Erusalim, so`aluvaj}i se nad niv, im istka nametki od `ivot i

smrt,“Doba po doba. A onie vo Edem go pratija Lucifer za svoj ^uvar.“Lucifer odbi da umre za Sotonata i vo gordost ja prenebregna

svojata dol`nost.“Potem tie go pratija Moloh. Moloh be{e netrpeliv. Go pratija tie

“Moloha netrpeliviot. Go pratija Elohim, koj go sozdade Adam“Da umre za Sotonata. Adam odbi, no be{e prisilen da umre“So ve{tinata na Sotonata. Potoa Ve~nite go pratija [adai.“[adai be{e lut. Pahad se simna. Pahad be{e prepla{en.“A potoa go pratija Jehova, koj ~umav podade raka kon

Ve~nosta.“Toga{ Isus dojde i Umre svoevolno pod Tirza i Rahab.

“Ti se Rahab. Eve go grobot! {to u{te mo`eme da namerime?“Eve, Enitarmon, stra{na i prekrasna vo Ve~na mladost!“Poklonete se pred nea, vie nejzini ~eda, i oslobodete ja

Erusalim.”

Rahab, gorej}i vo gordost i odmazda, go napu{ti Los.Los sroni solza poradi najzinoto zaminuvawe, no ja izbri{a vo

nade`.Pojde taa pri Urizena vo gordost; Princot na Svetlinata ja vide

Otkriena pred liceto na nebesata svojata tajna svetost.

Mrak i taga ja prekrija seta plot. Ve~nosta potemne.

Urizen sedej}i si vo mre`ata od la`na religija258

258 be{e... (izbr.)

137

^etirite Zoi

259Ja seti `enskata smrt, tapa i neosetliva omamenost, kakva {toNikoga{ go ne be{e napadnala sjajnoto ~ove~ko obli~je; seti

kako poriteMu ja vpivaat smrtonosnata tapa prelaga; u`as od Ve~na Smrt

Prodre vo nego. Urizen sedna skamenet vrz svojata karpa.Zaboravaj}i gi sopstvenite Zakoni, vo so`aluvawe toj zapo~na

da ja pregrnuvaPrizra~nata @ena; bidej}i `ivotot ne mo`e da bide zgasnat,

`ivotot se izla~i;O~ite mu probija nanadvor, potem nozdrvite {to di{at izvle~eni,

Krlu{ki mu gi prekrija studenoto ~elo i vratot podadeniVo dlabo~inata za da ja fatat senkata; krlu{ki vratot i gradite

Mu gi prekrija i krlu{ki po racete i stopalata; na stomak pa|aj}iSpru`en preku neizmernosta, ustata {irum otvorena, bez jazik,

Zabite troen red, zaludno se naprega{e da ja fati senkata,A ogromniot opa{ mu bie{e po Provalijata; ~ove~kiot oblik mu

be{e Kamen,Obli~je od Neosetliv Kamen ostana vo u`as vrz karpata,

Gadno za o~ite na smrtnicite koi gi izu~uvaa negovite knigi.Mudrosta sepak ostana, a site negovi spomeni za~uvani vo

bolka.

A sepak negovoto kameno obli~je ostana vo Provalijata bezmerna,

Ko blediot lik vo svojata olovna obvivka {to ne mo`e da sledi -Neprestan strog prezir od vnatre go gloda krlu{estiot oblik

Vo dlaboko kaewe za zagubata na onoj prekrasen ^ove~ki lik.Vo Zavist toj go vide Losa, vo Zavist Tarmasa i 260Seni{teto,

Vo Zavist, a vzaludno pliva{e okolu kamenoto si obli~je.

Ne pove}e Prostum, Kralot na Svetlinata se pru`i vo srd.Mu bie opa{ot vo divata dlabo~ina; o~nite kapaci, ko Sonceto[to se kreva vo gordost, gi osvetluvaat site Stravotni dlabini,Proyirnite krlu{ki isjajuvaat svetlost ko prozorite na utroto,

Vratot plamti so bes i veli~estvenost, {iba po AmbisotGi kam{ikuva pustinite i karpite; pustinite ja ~uvstvuvaat

negovata mo},

259 Toj (izbr.)260 Urtona (izbr.)

138

Vilijam Blejk

Go otfrlaat dreme`ot od sebe, mavtaat vo u`asen stravPovikuvaj}i gi Lavot i Tigarot, atot i diviot elen,

Slonot, volkot, Me~kata, Lamjata, Satirot.O~nite kapaci frlaat svetlost naokolu; opa{ot vo vitki celi

Me|u yvezdite; Zemjata i site Provalii go ~uvstvuvaat negoviot gnev,

Koga ko {to snegot ja prekriva planinata, ~esto kamena tvrdostGi pokriva dlabinite, od negoviot ogromen srd {to se pridvi`uva

vo karpata,Gi stvrdnuva Lavot i Me~kata; treperat vo cvrstata planina

Go gledaat svetloto i se ~udat; vriskaat vo stra{no postoewe,Nagore skokaat diviot elen i kowot: poglednete go Kralot na

Gordosta!

^esto O~ite mu izronuvat od Provalijata vo kralstvotoNa negoviot Ve~en den, a spomenot se trudi da mu ja zgolemi

milosrdnosta.Potem lipaj}i se spu{ta toj vo gnev, vle~ej}i s# vo gnevVo pokornost pod negovata volja; a sega naprazno nao|aDeka ne so svoja mo} go nosel ~ove~kiot oblik prostum,

Nitu od svoja volja gi zadal Zakonite svoi vo Ve~nite doba,Bidej}i sega lutiot Ork vo gnev i srd se iskreva na nebata,

261Kral na gnevot i lutinata, mra~en razbesnet u`as:A Urizen, pokajni~ki, si ja zaborava mudrosta vo provalijata,

Vo oblik na sve{tenstva vo crnite lagi na pokajanietoMra~no zamislen vo srceto i vo duhot {to Ork vladee nad site

I {to negovata mudrost slu`i samo da mu ja zgolemi beskrajnata strast.

Toga{ Tarmas i Urtona setija kako kamenata za{emetenost im se iskreva

Vo telata. Urtona isfrli Ogromen oblik od Ni{ki.Tarmas nalik peso~en stolb se trkala{e naokolu so vitelniot

vetar,Podvi`en Stolb {to se trkala{e okolu-naokolu vo neprestan bes.

Los ja seti kamenata omama i glavata mu se strkala udoluVo Provaliite na negovite gradi; krvnite sadovi

Bliknaa na vetrot vo cevki {to se vitkaa po Provalijata;

261 Vo oblik na sve{tenstva vo mra~nite lagi na pokajanieto (izbr.)

139

^etirite Zoi

A Enitarmon, bleda i studena, vo mle~ni sokovi plove{eVo oblik Rastitelen, `iva, so glas,

Dvi`ej}i se na nitki nalik korewa, trepere{e od strav vrz Zemjata.

A Tarmas mu ja predade svojata Mo} na Losa, Urtona mu ja prepu{ti svojata Sila

Na mladiot Prorok za Qubov na EnitarmonI na bezimenata prizra~na `ena vo dolniot ambis,

I poradi stravot od mra~nite nasilija na Ork i na Urizen.

Taka vo `iva smrt bezimenata senka site ne{ta gi vrza:Site smrtni ne{ta napraveni postojani za Doba po doba da mo`e

Jagneto Bo`je koe umre za site da gi otstrani,I site vo nego umrea i toj ja oddeli seta smrtnost.

Tarmas 262vo vis java{e lut niz nesre}nite svetovi,Gonej}i ja Zaludnata Senka na Nade`, begaj}i od nea

Vo apstraktni la`ni [irini za da ne go ~ue GlasotNa Ahanija kako leleka na vetri{tata; naprazno toj bega, bidej}i

sepakGlasot neprestan gi povikuva site ~eda ^ovekovi:

Bidej}i taa govore{e za site na nebesata, a site na ZemjataSeu{te ne go gledaa Bo`estvenoto Videnie; o~ite & se kon

Urizen,A vaka Ahanija glasno pla~e kon Spilite na Grobot:

“]e ~uva{ li glutnica volci i }e gi vodi{ li? }e si go zeme{ li zimskiot vetar

“Za pokrivka na teloto, ili letnata zaraza za {ator vo koj }e `ivee{?

“]e podigne{ li trajno `iveali{te vo tro{niot Crkoven dvor?“Ili stolb i dvorec za Ve~nosta vo ~elustite na gladniot grob?

“]e bara{ li zadovolstvo vo trulata rana, ili }e ja zeme{ za @ena“Drevnata Lepra? {to Kralot i Sve{tenikot seu{te mo`at da se

gostat na tvoeto raspa|awe“I grobot da se smee i da go ismeva izoranoto pole, velej}i:

“‘Jas sum hranitelot, ti uni{tuva~ot; vo utrobata moja ima mleko i vino,

262 ugore (izbr.)

140

Vilijam Blejk

“‘I vodoskok od moite gradi; pri mene doa|aat site mirijadi;“‘Na mojot zdiv mu se pokoruvaat; me obo`uvaat. Jas sum bog i

kral.’“No po~ujte ja Ahanija, o vie sinovi na Ubieniot,

“Slu{nete ja onaa ~ij spomen gi vide va{ite damni dni,“Slu{nete ja onaa ~ii o~i go gledaat crnoto telo na rasipanata

smrt“Baraj}i go vzaludno Urizen; naprazno baram utro.

“Ve~niot ^ovek spie vo Zemjata, nitu go ~uvstvuva smeloto sonce

“Nitu tivkata mese~ina, nitu site nebesni mno{tva {to mu se dvi`at vo teloto.

“Ognenite sali mu se temni, okolu teloto Lamjata Ork“Zavoj po zavoj go opkru`uva, A rasipanite ~lenovi

“Blujat krlu{esti ~udovi{ta od nemirnata dlabo~ina.“Izleguvaat vo rekite i gi voznemiruvaat dolnite delovi

“Na ^ovekot koj le`i na morskata {ir, potpiraj}i si ja izbledenata glava

“Vrz Kalnata karpa, zavien vo trevi na smrtta.“O~ite mu tonat {upli vo glavata, plotta pokriena so sluz

“I sobrana pri koskite; o nesre}a, ^ovekot da dojde do tamu!“Silnite koski mu gi bijat snegovi i skrieni se vo spilite na no}ta,

“Bez sr`, bezkrvni, se ronat vo prav, noseni od vetrovite.“O kako u`asite na Ve~nata Smrt go obzemaat Ve~niot ^ovek!

“Slabi ofkawa mu gi potresuvaat pe{terite i se probivaat niz pustite karpi,

“A sna`niot Orel, sega pod {emetniot stud li{en od perje,“Edna{ nalik na son~eva gordost, sega snemo`uva vo studenata

no},“Kru`i so raskinati krilja vo dal, demneej}i so @elno Oko

“Koga ^ovekot }e go napu{ti rasiplivoto telo; ovoj, pregladnet, go slu{a kako stenka,

“I sega gi zabiva silnite kanxi vo {ilestata karpa,“A sega udara po te{kiot vozduh so ogromnite krilja.

“Kraj nego le`i Lavot mrtov, a vo utrobata crvi“Mu se gostat na smrtta, s# dodeka seop{ta smrt ne gi progolta

site,“A blediot `drebec bara poili{te da legne i da umre,

“No go nao|a poili{teto polno zmii {to se progoltuvaat edna druga.

141

^etirite Zoi

“Ja obesuva glavata i treperej}i stoi, a sjajnite o~i mu pa|aat.“Ova se Videnijata na Moite O~i, Videnijata na Ahanija.”

Taka pla~e{e Ahanija. Enion odgovora od Spilite na Grobot:

“Ne boj se, O kutra zaboravena `eno! O zemjo na kapini i trwa,“Kade edna{ maslini cvetaa, a Kedarot gi {ire{e kriljata!

“Edna{ lelekav napu{tena ko tebe; neizoranite polja vo strav“Mi vikaa po Crkovnite dvorovi, a Crvot zemen dojde vo stra{na

sostojba.“Go najdov vo gradite i rekov deka dobata na qubov

“Se javuva vrz karpite i ridi{tata vo tivok osoj; no nabrzo“Glas eden dojde vo no}ta, polno}en vik nad planinite:

“‘Razbudete se! mlado`enecot doa|a!’ se razbudiv i ne zaspav potem;

“No Ve~no progoltuvawe e temnata Enion,“Vodniot Grob. O ti `itno pole! O ti rastitelko sre}na!

“Posre}na e onaa {to temna prima; nade` ja potopuva seta moja maka,

“Bidej}i sega sum opkolena od prizra~en vrtlog koj go odvlekuva“Seni{teto sosem daleku od Enion, taka {to umiram smrt“Na podobra nade`, iako is~eznuvam vo ovie besni vodi.

“Izoranoto pole mu odgovara na grobot. Go slu{am kako mi odgovara:

“‘Pogledni, dobata doa|a brzo koga ti }e bide{ ne{to“‘Zaboraveno; koga nekoj }e govori za tebe, nikoj ne }e mu

veruva.“‘Koga ~ovek blago iz~eznuva vo svojata besmrtnost,

“‘Koga smrtnikot go snemuva vo povisoko znaewe, otfrli gi“‘Minatite ne{ta, taka Smrtnikot blago }e is~ezne

“‘I taka }e stane nevidliv za site koi seu{te ostanale.“‘Po~uj. ]e ti raska`am {to se slu~uva vo pe{terite na grobot.“‘Jagneto Bo`je go iskina Prevezot na Tajnata za naskoro da se

vrati“‘Vo Oblaci i Ogni okolu karpata i drvoto na Tajnata.

“‘Ko {to semkata ~eka @elno o~ekuvaj}i si go cvetot i plodot.“‘Nemirna negovata mala du{a gleda nadvor vo ~istata {ir

“Da vidi dali gladnite vetri se von so nivnata nevidliva vojska,“‘Taka ^ovekot gleda kon drvjeto i bilkite i pticite i yverkite

“‘Sobiraj}i gi rasfrlanite delovi na svoeto besmrtno telo142

Vilijam Blejk

“‘Vo Prvotnite oblici na s# {to raste.“‘Go probuva zlovolniot severec, koj java na svoite luti vitki,“‘Zadu{liviot ju`en vetar {tom sonceto izgreva i lutiot istok

“[tom sonceto zao|a; koga grutkite se stvrdnuvaat i stokata stoi“‘Klapnata i pticite se krijat vo tivki gnezda, si gi pribira mislite“‘Ko vo zasolni{te vo svoeto se}avawe; toj gi upravuva formite

“‘Na s# {to e dole i na s# {to e gore, a vo ne`niot Zapad“‘Otpo~iva kade le`i `e{tinata na Sonceto; se kreva kon Sonceto

“‘I kon Planetite na No}ta i kon yvezdite {to go pozlatuvaat“‘Zodijakot i kon yvezdite koi zlovolni stojat na sever i na jug.

“‘Go dopira najdale~niot pol, a vo sredinata leleka“‘Deka ^ovekot treba da raboti i ta`i, da u~i i da zaborava i da

se vra}a“‘Vo mra~nata dolina od kade {to do{ol, da go zapo~ne odnovo

svojot trud.“‘Vo bolka toj vozdivnuva, vo bolka toj raboti vo svojata vselena,

“‘Piska vo pticite nad dlabo~inata i vie vo volkot“‘Nad pogubeniot i ja~i vo stokata i vo vetri{tata

“‘I pla~e nad Ork i po Urizen vo oblaci i 263plamte~ki ogni“‘I vo pla~ot pri ra|aweto i vo stenkaweto pri smrtta glasot

“‘Mu se slu{a {irum Vselenata: sekade kaj raste trevka“‘Ili kaj liv~e pupi, Ve~niot ^ovek se gleda, se slu{a, se seti,

“‘I site negovi maki, s# dodeka ne ja dostigne povtorno svojata drevna bla`est.’”

Takvi se zborovite na Ahanija i na Enion. Los slu{a i pla~e.264

A Los i Enitarmon go simnaa Teloto na JagnetoOd Krstot i go polo`ija vo edna Grobnica {to Los ja be{e izdelkal

263 u`asni (izbr.)264 No Rahab izdelka Grobnica vo Karpata na Ve~nosta,I go polo`i vo Grobnicata teloto {to go be{e zelaKraj na Osmata no}Od bo`joto Jagne, zaplaka nad Grobnicata. tkaej}i jaSvojata Mre`a na Religijata okolu Grobnicata doba po doba kraj Portite na Erusalim.No ko {to tkae{e, pogledni! dnoto na GrobnicataProbieno i vrata se otvori niz dnoto na GrobnicataKon Ve~nosta. I ko {to tkae{e, slu{na Glas zad sebe kako ja povikuva.Se zavrte taa i go vide Bo`estvenoto Videnie i nejzinata... (izbr.)

143

^etirite Zoi

Za sebe vo Karpata na Ve~nosta treperej}i od 265o~aj.Erusalim lipa{e nad Grobnicata dve iljadi godini.266

Rahab slavi pobeda nad site; ja zede ErusalimVo ropstvo, Dobrovolna Robinka, so izmamni~ka ve{tina

navedenaDa go obo`uva Zmejskiot oblik na Urizena, da gi nudi

sopstveniote ^edaNa krvaviot Oltar. Jovan gi vide ovie ne{ta Otkrieni na Nebesata

Na ostrovot Patmos i gi slu{na du{ite kako pla~at po osloboduvawe.

Ja vide toj Bludnicata na Kralevite na Zemjata i go vide nejziniot Pehar

Na prequba, hrana na Ork i na Sotonata, isto~en od plodovite na Tajnata.

No koga taa go vide obli~jeto na Ahanija kako leleka vo Prazninata

I koga go slu{na glasot na Enion kako se oglasuva od pe{terite na Grobot,

Ne ostana pove}e du{a vo nea. Tajno ja napu{ti Sinagogata na Sotonata,

Skri{no se dogovara{e so Ork. Go sokri so len[to Enitarmon go be{e izbrojala od Nebesata,

Go prisobra lenot za da ja uni{ti svojata Bludni~ka OblekaVo najgorko kaewe; nekoga{ sama sebe se prokolnuva{e vo

kaewe,A nekoga{ gi baknuva{e svoite Obleki i Dijamanti i pla~e{e nad

niv;Nekoga{ se vra}a{e vo Sinagogata na Sotonata vo Gordost,

A nekoga{ lipa{e pred Orka vo poniznost i trepeti.Sinagogata na Sotonata ottoga{ se soedini protiv Tajnata,

Sotonata se podeli protiv Sotonata, re{en vo otvoren SinhedrinDa ja izgori Tajnata so ogan i da sozdade druga od nejziniot

pepel,Bidej}i Bog im be{e stavil vo srce da ja ispolnat vo celost

negovata volja.

Pepelot na Tajnata zapo~na da se dvi`i; go narekoa Teizam

265 strav (izbr.)266 Kraj na Osmata no} (izbr.)

144

Vilijam Blejk

I Prirodna Religija; ko vo starite vremiwa i sega odnovo po~naVavilon vo Detstvo, nare~en Prirodna Religija.

Kraj na Osmata no}

V A L A

No} devetta

koja e

Posledniot sud145

^etirite Zoi

A Los i Enitarmon ja gradea Erusalim, pla~ej}iNad Grobnicata i nad Raspnatoto telo

Koe pred Prizra~nite O~i seu{te im se javuva{e vo Grobnicata;No Isus stoe{e kraj niv vo duhot, oddeluvaj}i

Im go duhot od teloto. Prepla{eni od Nepostoeweto,Bidej}i za takva ja smetaa smrtta na teloto, Los rastitelnite race

Gi podade; desnata raka razgranuvaj}i se so `ilava silaGo fati Sonceto; levata raka, ko temni korewa, ja pokri

Mese~inata,I gi raskina toj, gi rascepi nebesata popreku od neizmernost do

neizmernost.Toga{ padnaa plamewata na Ve~nosta so visok i ostar

Zvuk na Glasna Truba {to grme{e od nebo vo neboVo silen zvuk oblikuvan: “Razbudete se, vie mrtvi, i prijdete

“Na Sud od ~etirite vetri! Razbudete se i Prijdete!”Se svija ko pergamenti od Ogromnata masa na Nebesata i

Zemjata,So gromovna buka i stra{ni potresi, se zani{aa navamu natamu,

Nebesata se potresoa i Zemjata se izmesti od mesto,Temelite na Ve~nite ridovi se otkrija:

Prestolite na Kralevite se potresoa, si gi zagubile ode`dite i krunite,

Siromavite gi pogubuvaat svoite gospodari, se budat za `etvata,Golite voini brzaat zaedno nadole kon morskata {ir

Treperej}i pred mno{tvata robje sega slobodni:Stanati se ko zimski stada, ko {umi sogoleni od lisja:Krvnicite gi gonat nalik vior; nema kade da se bega.

Seni{teto na Enitarmon, pu{teno na sloboda nad nemirnata dlabo~ina,

Zapiska ostro vo me{anicata, a Seni{teto na UrtonaJa primi na potemnetiot jug; telata im izgubeni, stoeja tie

Vo trepet i slabi, meka pregratka, `arna `elba, ko {toDve senki se me{aat na yid; lelekaat i prizra~ni solzi

Padnaa, i prizra~ni obli~ja na radost se me{aa so o~aj i `alost.Telata im se pogrebani pod urnatinite na VselenataSme{ani so mete`ot. Koj }e gi povika od Grobot?

146

Vilijam Blejk

Rahab i Tirza lelekaat glasno vo divite plamewa; se predavaat na Progoltuvaweto.

Knigite na Urizen se odvitkuvaat so stra{en zvuk; LamjataNa Ork vo vitki zapo~na da is~eznuva vo besen ogan; `e{ki

plamewaIzbija na site strani, sobiraj}i sila vo `ivi Masi,

Se {irea nadaleku na site ~etiri vetri silno vo bes, crveneaVo stolbovi nezapirlivi od plamen {to se trkalaat naokolu,

sobiraj}iSila od Zemjite progoltani i od nebesata i od site skriti bezdni,

Kade Orelot istra`uval, ili Lavot ili Tigarot gazele,Ili kade Kometite no}ni ili yvezdite na267 * astralniot den

Gi strelaa vo gnev i srd svoite streli ili kopja ko dolgi zraci.

A seto vreme trubata oglasuva268; od gustata krv i od {uploto duvlo

Poa|aat vo trepet milionite vo plamot na umstveniot ogan,Im se kapat telata vo bleskavite videnija na Ve~nosta.

Potem, nalik gulabi od stolbovite na Dimot, rastreperenite semejstva

Od `eni i deca od sekoj narod pod nebesataGi opkru`uvaat ma`ite vo grupi od dvaesetmina i od

pedesetmina, blediKo sneg {to pa|a okolu bezlisnoto steblo vrz zeleniloto.

Nivnite gospodari padnaa, ovie gi stol~ija, se budat vo `ivot.Sepak bled pravednikot prostum stoi i gleda kon nebesata.

Potreseni i pogodeni od Vselenskiot udar, drvjata se otkorenuvaat.

Karpite stenkaat stra{no i se rastr~uvaat naokolu; planinite iRekite pla~at so u`asen vik; stokata se sobira zaedno,

Mukaj}i kleknuva pred nebesata; divite yverovi od {umiteTreperat; Lavot potresen go pra{uva Leopardot: “Go ~uvstvuva{

li

267 ve~niot (izbr.)* asterial268 “Razbudete se, vie mrtvi i prijdete“Na Sud!” (izbr.)

147

^etirite Zoi

“U`asot {to jas go ~uvstvuvam, nepoznat do sega? Glasot mi odbiva da zarika,

“I vo slabi stenkawa ti govoram. No}va,“Pred utrinskite mugri, Orelot go povika Mr{ojadecot,

“Garvanot go povika sokolot, gi do~uv od crnite {umi moi,”Kako velat: ‘Da odime daleku vo vis, bidej}i naskoro, mirisam

na vetrot,“‘U`as }e dojde od jug.’ Orelot i Sokolot pobegnaa

“Vo mugri, a otkako sonceto izgrea, garvanot i Mr{ojadecot gi sledea.

“Da pobegneme i nie na sever.” Pobegnaa tie. Sinovite ^ovekoviGi vidoa kako zaminuvaat vo stra{ni jata. Trubata se oglasuva{e

glasnoI site Sinovi na Ve~nosta se Simnaa vo Bjula.

Vo `e{kite plamewa teloto na Tajnata le`e{e is~eznuvaj}i vo pisok

I dlaboko o~ajanie. So bu~ava se iska~uvaat plamewata okolu Sinagogata

Na Sotonata. Glasno Lamjata Ork besnee{e so svoite dvaeset i sedum

Vitki. Drvoto na Tajnata se zapali obvieno vo plamewa.Krv pote~e nadvor vo porojni masi, isturaj}i se vo virovi `e{ki

Od poplavnite porti na Nebesata. Portite se rasprsnaa; udolu se lijat

Poroi crni vrz Zemjata; krv udolu neprestano te~e.Kralovite vo svoite dvorci le`at udaveni. Ov~arite, nivnite stada,

{atori,Se trkalaat udolu po planinite vo crni buici. Gradovi, Sela,

Visoki kubiwa i Zamoci poplaveni vo crniot potop; jato po jatoPlovat mrtvite trupla na Lu|e i Yverovi, frlani navamu natamu vrz

branoviteOd penliva krv pod crnoto beskrajno nebo, s# dodeka siteKrvnici na Tajnata ne bea zbri{ani i nieden ne e ostana na

Zemjata.

I koga seta Tiranija be{e zbri{ana od liceto na Zemjata,Okolu zmejskoto obli~je na Urizen i okolu negovata karpesta

forma,Plamewata {to se vijat silni niz {irokata Vselena

148

Vilijam Blejk

269Zapo~naa da nadiraat vo Svetiot Grad. Vleguvaj}i, grozni oblaci

Vo izbrazdeni molwi si go probivaat patot, divi plamewa go li`atKrvaviot Potop: `ivi plamewa okrileni so um

I so razum okolu Zemjata mar{iraat vo redovi, plamen po plamen.

Od gustata krv i od {uplivoto duvloPoa|aat milionite treperej}i vo plamewa na umstven ogan,

Im se kapat telata vo bleskavite videnija na Ve~nosta.270Zad ovoj Vselenski Mete`, zad najdale~niot Pol

Kade {to vrtlozite po~nuvaat da se vrtat, stoiGrozna karpa daleku na Jug; be{e zaboravena

Koga Urizen gi predade Kowite na Svetlosta vo racete na Luva.Na ovaa karpa le`i izbledenata glava na Ve~niot ^ovek

Obvitkana seta vo trevjata na smrtta, bledo-studena vo nesre}a i maka.

Gi kreva toj sinite svetila na svoite O~i i povikuva so nebesen glas:

Navednuvaj}i ja glavata nad zapalenata Vselena, toj povika:“O slabost i iznemo{tenost! O vojno pome|u moite ~lenovi!“Sinovite, progoneti od gradive, vrvat navamu natamu pred

mene.“Pticite moi se tivki na ridi{tata, stadata mi umiraat pod

grankite.“[atorite mi se sru{eni, trubite i slatkite zvuci na mojata harfa

“Se tivki na ridovite pod oblacive {to blujat buri i ogan.“Kravjeto mleko i p~eliniot med i plodovite na zlatnata `etva

“Se sobrani vo su{na jara i vo poroen do`d,“Ode`data mi e nered, a moeto bleskavo zlato kamen.

“Onamu kade {to edna{ sedev, iscrpen odam vo nesre}a i bolka,“Bidej}i semeto od moite presu{eni 271gradi stesneti od maki

“Se pretvorilo vo trwe, a jabolkata vo otrov,“Pesnopojnite ptici vo ubistveni vrani, Moite radosti vo gorki

vozdi{ki,“Detskite glasovi pod moite {atori vo krici na bespomo{ni deca,

269 Zapo~naa da se bli`at poblisku kon Zemjata (izbr.)270 Bez (izbr.)271 tesni (izbr.)

149

^etirite Zoi

“I site izgoneti od pred liceto na svetlosta i sjajot na utroto“Vo ovoj temen svet, tesna ku}a, lunyam gore dolu.

“Ja slu{am Tajnata kako piska vo Uni{tuva~kite plamewa.“Koga ^ovekot na denovite idni }e stane ko vo denovite stari?

“O iscrpen `ivote! zo{to sedam ovde i gi predavam site moi mo}i“Na nebre`nosta, na no}ta na smrtta, koga mrza i ta`ewe

“Sedat kru`ej}i nad mojot mra~en prag? iako se ispravam, poglednuvam

“I ja preziram vojnata pome|u moite ~lenovi, sepak srcevo mi e slabo,

“A glavata matna. Sepak }e poglednam odnovo vo utroto.“Od kade ovoj zvuk besen na Ma`i {to krvta si ja pijat,

“Opieni od zadimena krv, i crveni, no ne od hranlivo vino?”

Ve~niot ^ovek sedna na Karpata i vikna so stra{en glas:“O Princu na Svetlinata, kade si? Te gledam ne ko {to

edna{ be{e“Na onie Ve~ni polja, vo utrinski oblaci ko {to istapuva{e napred

“So harfi i pesni, kade Bleskavata Ahanija ti pee{e pred liceto“I site tvoi sinovi i }erki se sobiraa okolu mojata obilna trpeza.

“Ne go gleda{ li sevo ova uni{tuva~ko bezredie besno?“Istapi od dreme`ot na studenata ti apstrakcija! Istapi,“Kreni se vo Ve~nite ra|awa! Otfrli go studeniot po~in,

“U~itelu na du{ite, velik sprotivstavuva~u na promenite, kreni se!

“Za Ve~nite svetovi da mo`at da ti go vidat liceto vo mir i vo radost,

“Za ti, u`asen obliku na Sigurnosta, da mo`e{ da sedi{ vo grad i vo selo

“Dodeka mali deca ti igraat okolu nozete vo ne`na stravopo~it,“Da ti se pla{at od namurtenosta, da ti go sakaat usmevot, o

Urizene, Princu na Svetlinata!”

Toj povika; dlabo~inata mu go pogreba glasot i nikakov odgovor ne se vrati.

Toga{ gnev izbuvna; Ve~niot ~ovek be{e gnev; odnovo toj povika:

“Kreni se, O kameno obli~je na smrtta! O zmevu na Dlabinite!“Legni mi pred stopalata, O Zmevu! Urizen neka se krene!

150

Vilijam Blejk

“O kako si mo`el da gi iskrivokol~i{ onie prekrasni razmeri“Na `ivotot i li~nosta; bidej}i kako e Li~nosta, taka i nejziniot

`ivot e sotvoren .“Luva neka besnee vo mra~nata dlabo~ina, duri do

Uni{tuvaweto,“Bidej}i dokolku ne mu go hrani{ besot, besot }e mu opadne,“No ako se osmeli{ tvrdoglavo da go odbie{ mojot strog zavet,

“Krunata i `ezloto }e ti gi zemam, i }e gi vladeam site moi ~lenovi

“Vo stroga nemilosrdnost, a tebe }e te otfrlam vo neodredenoto“Kade ni{to ne `ivee, tamu da lunya{; a ako se vrati{ iscrpen,

“Lipaj}i na pragot na Postoeweto, }e si go o~eli~am srceto“Protiv tebe na Veka i nikoga{ odnovo nema da te primam.

“Tvojata samouni{tuva~ka, yverski sozdadena Nauka }e ti bide Ve~na sudba.

“Srdta protiv tebe mi e pogolema odo{to protiv ovoj Luva,“Bidej}i vojnata e 272energija Zarobena, no tvojata religija,

“Prviot tvorec na ovaa vojna i zastranuvaweto na ~esnite umovi“Vo zbrkan mete` i borba i ~est i gordost,“Prelaga e tolku golema {to }e te otfrlam

”Dokolku ne se pokae{, i }e te ostavam ko skapana granka da izgori{

“So Bludnicata Tajna i so Sotonata Zasekoga{.“Gre{kata nikoga{ ne mo`e da se iskupi vo seta Ve~nost,

“No Grevot, skladnata Rahab, se iskupuva vo krv i bes i qubomora -

“Onaa krvava crta {to se pru`a po prozorcite na utroto -“Iskupena od mo}ta na Gre{kata. Razbudi se, ti zmevu na

dlabo~inite!”

Urizen lipa{e vo mra~nata dlabo~ina, `elno negovoto krlu{kavo obli~je

Da zazeme odnovo ~ove~ki lik; a lipa{e vo mra~nata dlabo~ina,

Velej}i: “O nikoga{ da ne go piev vinoto nitu da go jadev lebot“Na mra~nata smrtnost, nitu da go frlev pogledot vo idninata,

nitu da zavrtev“Grb, ja zamra~iv sega{nosta, ja zatemniv so oblaci,

272 svirepa (izbr.)

151

^etirite Zoi

“I gradev visoki svodovi i gradovi, tvrdini i 273kuli i kupoli“^ij ~ad gi uni{tuva{e prijatnite gradini, a ~ii polni slivnici

“Gi zadu{uvaa sjajnite reki; ja tovarev so La|i lutata dlabo~ina;“Vo Nered barav zadovolstvo, a vo prostori dale~ni

“Go barav Ve~noto koe e sekoga{ prisutno za mudriot;“Barav zadovolstvo koe nebarano pa|a na patekata na deteto“I vrz runata na blagite stada koi nitu se gri`at nitu rabotat;

“No jas, rabotnikot na dobata, ~ii neumorni race“Se taka bezobli~ni od grubost, so 274me~ot i so kopjeto“I so dletoto i so drveniot ~ekan, jas, ~ii trudovi ogromni

“Gi upravuvaat narodite, razdeluvaj}i spored koleno,“Jas samiot ne u`ivam. Jas samiot, vo celosna nesre}a,

“Nezadovolen, im ja predavam seta moja radost na ovie Luva i Vala.

“Toga{ Odi, O mra~na 275idnino! }e te isfrlam od ovie“Nebesa na mojot mozok i nitu }e poglednam kon idninata u{te

edna{.“Ja otfrlam 276idninata i & vrtam grb na taa praznina“[to ja so~iniv; bidej}i eve! 277idninata e vo ovoj mig.

“Ork neka progoltuva, Tarmas neka besnee, temniot Urtona neka im ja dava

“Seta sila na Los i Enitarmon, i Los samoprokolnat neka“Ja raskine ovaa tkaenina, ko yid urnat i semejstvo istrebeno.

“Besnej, Orku! Besnej, Tarmase! Urizen pove}e ne vi go zauzduva besot.”

Taka govore{e Urizen; si gi istrese snegovite od ramewata i se krena

Ko na Piramida od maglina, belite ode`di mu rasfrlaatRuda belina: obnoven, gi istrese prestarenite nametki

Vo ognite. Potem, sjaen i bleskav, se Voznese vo radostSo ek, se krena vo nebesata vo gola vozvi{enost,

Vo zra~na Mladost; koga Vidi! ko venci na Isto~noto neboKoga raspeaniot maj doa|a vo tanc od Istok, Ahanija dojde

273 visoki (izbr.)274 zbor (izbr.)275 se}avawe (izbr.)276 se}avaweto (izbr.)277 Se}avaweto (izbr.)

152

Vilijam Blejk

Voznesuvaj}i se vo let, kako koga meur~e se izdigaKon ezerskata povr{ina, Ahanija se krena vo radost.

Neumerena Radost e polo{a od `alost; srceto & bie silno, krvtaGi razbiva svetlite sadovi: padna taa mrtva pred nozete na

UrizenSprostrana, nasmevnat trup: ja pogrebaa vo tivka spila.Urizen proroni solza; Ve~niot ^ovek Potemne od `alost.

Trite }erki na Urizn ja ~uvaat smrtnata postela na Ahanija;Se iskrevaat od mete`ot vo solzi i leleci i o~ajanie,Go povikuvaat tatkovoto Ime nad svoite Reki crni.

A Ve~niot ^ovek re~e: “Poslu{aj mi gi 278zborovite, O Princu na Svetlinata.

“Pogledni ja Erusalim vo ~ii gradi Jagneto Bo`je279

“Se gleda; iako poguben pred nejzinite Porti, toj samoobnoven ostanuva

“Ve~en, i jas niz nego se budam od mra~nata dolina na smrtta.“Vremiwata se menuvaat; doa|a doba koga site ovie radosti

“]e se obnovat, a site ovie Stihii {to sega ni{tat“Odnovo }e procvetaat. Toga{ sjajnata Ahanija }e stane od

mrtvite,“Svetlo videnie 280za tvoite O~i, Videnie koe se obnovuva Samo:

“Proletta, letoto, da bidat tvoi; potoa son vo zimskite dni“Vo svileni odori ispredeni od nejzina sopstvena raka pred

zakopot.“Zime ti }e ora{ i }e gi polo`uva{ dobrata vo ambarite“O~ekuvaj}i da ja primi{ Ahanija na prolet vo radost.

“Besmrten ti, Obnovena taa, a set ubav pol“Od nea }e se u~i na pokornost i }e se podgotvuva za zimskiot

grob,“Za proletta da mo`e da gi vidi vo desetkratna radost i slatko

zadovolstvo.“Taka ma{koto i `enskoto }e go `iveat Ve~niot `ivot,

“Bidej}i Jagneto Bo`je si Sotvoruva sebesi nevesta i `ena

278 glasot (izbr.)279 se gleda (izbr.)280 od (izbr.)

153

^etirite Zoi

“Za nie, negovite ^eda, da mo`eme zasekoga{ da `iveeme vo Erusalim

“[to sega se spu{ta od nebesata, Grad, a sepak @ena,“Majka na mirijadite, iskupena i rodena vo nejzinite duhovni

dvori,“Preku Novo Duhovno ra|awe Obnovena od Smrtta.”

Urizen re~e: “Gre{ev, i mojata Gre{ka ostanuva so mene.“Koj Lanec opkru`uva? vo koj Katanec rekata svetlost e naterana

“[to izbiva nautro so mera, a nave~er so gri`livost?“Kade }e zastanam da gledam vo beskone~nosta i

neograni~enosta? “Ili kade se ~ove~kite stopala? bidej}i Eve, o~ite ni se vo

nebesata.”

Prestana toj, bidej}i raskinata od alka do alka, raspuknuvaj}i se Vselenata izbuvna.

Site ne{ta obratno letnaa od svoite sredi{ta: koski281 so koskiSe Spojuvaat {trakaj}i: rastreperenata glina di{e tresej}i se

zgr~eno:Sekoja trunka prav okolu Zemjinoto sredi{te se priviva

Vo bolka na Ve~noto Ra|awe: vo maka i stravopo~it i strav,Site duhovi po~inati, oslobodeni od reptilskite zatvori, nadoa|aat

vo jata:Divi besovi od tigroviot mozok i od lavovite o~i,

A od bikot i magareto doa|aat poti{teni stravovi, od orelotI od garvanot: brojni ko esenski lisja, sekoj vid

Se sobira pod trubata, mrmorat preku ivicite na grobot i pla~atPod sna`niot vetar okolu karpite {to se nadigaat i planinite polni

stenkawa.Na raspuknatite karpi, fateni vo vozduhot od vnatre{ni ogni,

Mnogu `alosni dru`ini i mnogu na oblaci i vodi,Tatkovci i prijateli, Majki i Deca, Kralevi i Voini,

Sve{tenici i okovano Robje, soedineti vo grozen strav;A sekoj od mrtvite se pojavuva ko {to `iveel porano,

I site tragi ostanuvaat od ropskata kamxija i Krunata na krvnikot,I od prepolnetiot Stomak na Sve{tenikot, i od podlata

281 so koski (izbr.)

154

Vilijam Blejk

Izmama na trgovecot, i od pregolemata hrabrost i nepromislenosta na voinot

Vo crti preuveli~ani i vo koski pretesni i predolgi.Si gi poka`uvaat ranite: obvinuvaat: go fa}aat krvnikot; piskot

zapo~nuvaVo zlatniot dvorec, pesni i radost vo pustinata: Studenoto

novoroden~eStoi vo zbesnetiot vozduh; pla~e: decata na {est iljadi letaKoi umrele vo detstvoto besneat rasrdeni: mo}no mno{tvo

besnee rasrdeno,Goli i bledi stojat vo bremeniot vozduh da se rodat.

Im se otkinuva par~e po par~e na voinot i krvnikot, soedinuvaj}i se odnovo vo bol.

Lutiot vozduh seu{te raskinuva s# naokolu; tie begaat vo bavna usilba;

Molat, vzaludno sega prekolnuvaat; samite ne gi slu{ale prekolnuvawata;

Gi gledaat plamewata crveni kako se valaat preku {irokata vselena

Od pod 282mra~nite ~elusti na smrtta i pustata morska {ir dale~na,

Ovie gi prekrivaat nebesnite svodovi, a onie treperlivite kugli na zemjata.

Edna Planeta 283vika kon druga, a edna yvezda raspra{uva druga:

“[to plamewa se ovie {to doa|aat od Jugot? {to buka, {to u`asen bezglav beg

“Ko od bitka vo nebesata? ~uj! ne slu{a{ li truba“Ko od nemilosrdna bitka?” Dodeka zboruvaat, plamewata

nadoa|aat so silen tatne`.Go zdogleduvaat onego kogo go probodoa, lelekaat poradi nego,

Pove}e ne se veli~aat protiv Erusalim, NituProtiv nejzinite male~ki; neviniot obvinet pred Sudiite

Sjae vo besmrtna slava; treperej}i, sudijata skoka od svojot prestol

Kriej}i si go liceto vo pravot pod stopalata na zatvorenikot i veli:

282 crnite (izbr.)283 pla~e (izbr.)

155

^etirite Zoi

“Brate Isusov, {to storiv? Prekolnuvaj go svojot gospodar za mene:

“Mo`ebi }e mi bide prosteno.” Dodeka govori, plamewata i ponatamu se valaat,

A po plamewata se pojavuva Oblakot na Sinot ^ove~jiI se spu{ta od Erusalim vo mo} i velika Slava.

Site narodi poglednuvaat vo Oblakot i go zdogleduvaat onega koj be{e raspnat.

Zatvorenikot odgovora: “Go kam{ikuva{e tatka mi pred moi o~i do smrt

“Dodeka stoev okovan vo vrski i te{ki okovi. Tvojata dvoli~nost“Sega za ni{to ne }e ti poslu`i.” Govorej}i taka, go otfrla so

noga.

Oblakot e Krv, zaslepuva~ki na nebesata, a vo oblakot,Nad negovite masi, se gleda 284prestol i 285plo~nik

Od skapoceni kamewa opkolen so dvaeset i ~etiri pre~esni partijarsi,

A ovie pak opkru`eni so ~etirite ^uda na Semo}niot, Nesfatlivi, prodiraat s#, posrede i naokolu,

^etirikratni, sekoe vo drugoto odrazeno; imenuvani se @ivoti vo Ve~nosta,

^etiri Yvezdeni Vseleni koi se dvi`at od Ve~nost vo Ve~nost.A Padnatiot ^ovek koj se be{e ispravil vrz Karpata na Dobata

Go vide Prika`uvaweto na Boga i se krena od Karpata,A Urizen se krena so nego ~ekorej}i niz plamewata

Da go presretne Gospodarot koj doa|a{e na Sudot; no plamewata seu{te

Gi odbivaa kon Karpata; naprazno se trudea da vlezat vo Po`arotZaedno, bidej}i 286Iskupeniot ^ovek ne mo`e{e da vleze vo

Po`arot.

Toga{ go fatija Plugot sinovite na Urizen; go is~istijaOd r|ata na dobata; site ukrasi od zlato i srebro i slonova koska

Odnovo mu zasjaa preku poleto neizmerno, kade site narodiPotemnuvaa ko Prav na oddelni ledini, kade korovot

284 kako (izbr.)285 kako (izbr.)286 Padnatiot (izbr.)

156

Vilijam Blejk

Pobeduva vo sopstvenoto uni{tuvawe; ja spu{tija ormataOd modrite yidovi na nebesata, yvezdeno yvoni, ukrasena

So krasna ume{nost, nacrt na angelite, izrabotka na DemoniteKoga Nebesata i Pekolot vo Edinstvo se napregaa vo natprevari

Slavni.

Zvukot na selskite raboti odekna po nebesata nad nebesata,Kowite yviskaa pred borba, divite bikovi od zaparnata pusto{,

Tigrite od {umite, a lavovite od peso~nite pustini.Tie peat; gi pozemaat harmoniskite instrumenti, go otfrlaat

Kopjeto, lakot, oru`jeto, frla~ot; gi sramnuvaat tvrdinite.Vo klinovi gi prekovuvaat `eleznite ma{ini na uni{tuvawe;

Im gi davat na sinovite na Urtona; yvonej}i ~ekanite se glasatVo leglata na smrtta da iskovaat lopata, motika i sekira,

Te`ok valec da gi razbie grutkite, da premine preku narodite.

Sinovite na Urizen vikaat. Tatko im stana. Ve~nite atoviZauzdani, Tie go povikaa Urizen; nebesata se izmestija na

povikot.Teloto na Urizen zasja plameno. 287Ja polo`i rakata na Plugot,

Niz stra{niot mrak go povede Plugot na dobata preku GradoviteI site nivni Sela; preku Planinite i site nivni Dolovi;

Preku grobovite i pe{terite na mrtvite; Preku PlanetiteI preku praznite prostori; preku sonceto i mese~inata i

soyvezdijata.

Toga{ Urizen zapoveda i tie go donesoa Semeto ^ovekovo.Du{ite na Site mrtvi zastanaa vo trepet pred Urizen,

Slabi, lelekaa vo voznemireniot vozduh. Na istok, zapad i sever i jug

Gi oslobodi toj atovite i go polo`i Plugot vo severniot agolNa prostranoto Vselensko pole, a potem istapi 288napred vo

bezmernosta.

Toga{ toj zapo~na da go see semeto; se opa{a okolu slabiniteSo sjaen pojas, a polite mu se polni besmrtni du{i.

287 se krena od Karpata. Padnatiot ^ovek vo ~udo vide (izbr.)288 nadvor (izbr.)

157

^etirite Zoi

So pla~ i so Pisok letaat du{ite od sna`nata raka na Urizen,Bidej}i od rakata na Urizen mirijadite pa|aat ko yvezdi

Na svoite predodredeni mesta noseni od vetri{tata.Golite voini se leat zaedno udolu kon morskata {ir:

Stanati se ko zimski stada, ko {umi sogoleni od lisja;Kralovite i Princovite na Zemjata pla~at so slab pisokNoseni vrz neplodnite pesoci i vrz stvrdnatite karpi;

A za seto vreme plamewata na Ork gi sledat smelite stapkiNa Urizen, i za seto vreme Trubata na Tarmas se glasi.

Lipaat i lelekaat du{ite vo let od sna`nite race na Urizen-]erkite Urizenovi stojat so Pehari i meri na penlivo vino

Ogromni na nebesata so leb i vkusni jadewa-Potem sledi zlatnoto ralo srede Umstvenite ogni.

Po uni{tuva~kata melodija na flejtite i harfite i najmekiot glasSemeto se posejuva, dodeka plamewa go v`e{tuvaat crniot

kalap i ~inat^ove~kata `etva da zapo~ne. Kon jug prvo izniknaaMirijadite i so tivok strav poglednuvaat od grobovite.

Toga{ Urizen sedna da otpo~ine i site negovi umorni sinoviOtpo~ivaat vo postela; pijat, peat, gi gledaat plamewataNa Ork; radosno ja gledaat ~ove~kata `etva kako nikne.

^as si davaat za sladok odmor, dodeka `etvata ne sozree.I Vidi, ko `etvarska Mese~ina, Ahanija ja otfrli mrtove~kata

obleka;Ja previtka gri`livo, vo ti{ina, a sjajnoto telo &

Se iskape vo ~istiot izvor od karpata; potoa od temnata pe{teraSe pojavi vo veli~estvenost bo`estvena. Urizen se krena od

divanotNa krilja od desetkratna radost, zapleska so racete, stopalata, so

zra~nite krilaVo bezmernosta: kako koga Sonceto tancuva po planinite,Povik na proslava vo prekrasni tonovi odeknuva od }erka

do }erka,Od sin do sin: ko yvezdite {to sjaat bezbrojni

Vo no}ta da peat so blag crcor, ispolnuvaj}i gi zemjata i nebesata;

I bleskava, Ahanija si go zazede sedi{teto kraj Urizen vo pesni i radost.

158

Vilijam Blejk

I Ve~niot ^ovek sedna na Divanite na Bjula,@alosen {to ne mo`e da si go odlo`i novopojavenoto telo

Vo umstvenite ogni; plamewata go odbija, go otturnaa nazad kon Bjula.

Negovoto telo be{e iskupeno da bide postojano po Milosta Bo`ja.

A sega lutiot Ork be{e sosem progoltan vo Umstvenite plamewaPro{iruvaj}i ja seta svoja energija po gorivoto na ognot.

289Obnoveniot ^ovek ja svi glavata nad Vselenata i voSvetite dlanki gi primi plameniot Demon i Demonkata na dimotI mu gi dade na Urizena v race; Besmrtnikot se namurti velej}i,

“Luva i Vala, od sega natamu ste Slugi; pokoruvajte se i `ivejte.“]e ja zaboravite svojata minata sostojba; vratete se i Qubete vo

mir,“Na va{eto mesto, mestoto na semeto, ne vo mozokot ili vo

srceto.“Ako bogovite se zdru`at protiv ^oveka, podvlastuvaj}i go

“^ove~kiot oblik Bo`estven, Frleni dolu }e se od svoite visoki polo`bi

“Vo Ve~nite nebesa na ^ove~kata 290Voobrazba, zakopani dolu“Vo mra~en Zaborav, so neprestani bolki, od doba vo doba,“Vo neprijatelstvo i vojna otprvin oslabeni, potem vo strogo

pokajanie“Mora da si go obnovat sjajot, a svoite pobrkani dejanija

“Odnovo da gi podredat, dodeka odnovo ne zedat ~ove~ki lik,“Da sorabotuvaat vo bla`esta ^ovekova, da mu se pokoruvaat

na Voljata,“Slugi na beskrajot i Ve~nosta na ^ove~kiot lik.”

Luva i Vala se spu{tija i vlegoa vo Portite na Temniot Urtona,I zaminaa od racete na Urizen pod senkite na Gradinata na Vala

Kade se}avawata na O~aj i Nade` zasekoga{ postojatVo cve}iwata, vo ovo{kite, vo ribite, pticite i `ivotnite i oblacite i

vodite,Zemja na dvoumewa i senki, slatki prelagi, nevoobli~eni nade`i.

Pove}e ne go gledaa u`asniot mete` na vselenata vo raspad.

289 Drevniot ^ovek (izbr.)290 Misla (izbr.)

159

^etirite Zoi

Ne go ~uja, ne go vidoa, ne go setija seto u`asno bezredie,Bidej}i vo svoite kru`ni setila, vnatre zatvoreni, bludea po volja.

A onie na Divanite gi gledaa, vo snite na Bjula,Ko {to otpo~ivaa od stra{nata vselenska `etva ogromna,

Nevidliv Luva vo sjajni oblaci kru`e{e okolu glavata na Vala,I na toj na~in nivnoto drevno zlatno doba se obnovi; bidej}i Luva

govore{eSo glas blag od svojot zlaten Oblak po zdivot na utroto:

“Pristapi, O Vala, od trevata i od tivkata rosa,“Kreni se od rosata na smrtta, bidej}i Ve~niot ^ovek se Krena.”

Se kreva taa srede cve}iwata i poglednuva kon Isto~nata jasnost

Odi, da, tr~a, stopalata & okriluvaat, po vrvovite na svednatata treva,

Nametkite & se raduvaat na milozvu~niot vetar i kosata & svetka od rosa.

Odgovara vaka: “^ij glas e ova, vo glasot na vozduhot {to krepi,“Vo duhot na utroto, {to ja budi Du{ata od nejzinata trevna

postela?“Kade `ivee{? bidej}i tebe jas te baram, no za tebe

“Mora da sum spiela Ve~no, nitu ja setiv rosata na tvoeto utro.“Pogledni ja sega utrinskata zora kako doa|a so milozvu~en

napev!“Pogledni kako zracite predska`uvaat iskrevawe na nekoja

veli~estvena sila!“Sonceto e tvoe, 291odi napred vo veli~estven sjaj.

“O ti sozdatelski glasu {to povikuva{! a koj }e ti odgovori?”

“Kade bega{, O ubavice? kade si go bara{ mestoto na sre}ata?”

“Kon onoj sjaj, tamu itam, bidej}i sigurno doa|am od tamu“Ili mora da sum spiela ve~no, nitu ja setiv utrinskata rosa.”

“Ve~no mora da si spiela nitu da ja seti{ utrinskata rosa,“No za ona sonce {to krepi; poradi nego se krena.

291 koga (izbr.)

160

Vilijam Blejk

“Pticite go obo`uvaat sonceto: `ivotnite se krevaat i si igraat vo zracite,

“I sekoj cvet i sekoj list se raduva vo negovata svetlina.“Toga{, O ubavice, sedni, bidej}i ti si kako trevata,

“Se kreva{ vo utrinskata rosa i no}e se sviva{.”

“O `alost! jas sum samo nalik cvet? toga{ }e sednam,“Toga{ }e pla~am, toga{ }e se `alam i }e vozdivnuvam poradi

besmrtnosta,“I }e go prekoruvam mojot Sozdatel, tebe O Sonce, {to si me

podignalo za da padnam.”

Taka velej}i taa sedna i zaplaka pod jabolknicite.

“O potemni, ti Sonce! {to me podigna za maka,“[to mi dade srce da `elneam, i me podigna, tvoja senka,“Da ti ja ~uvstvuvam `egata i da ti ja vidam svetlosta i da

lunyam tuka sama,“Beznade`na, ako sum ko trevata i ako taka }e preminam.”

“Kreni se, bavna Du{o, zo{to sedi{ ovde? zo{to sedi{ i lipa{?“Ona sonce }e ostare i }e opadne, no ti sekoga{ }e cveta{.“Plodovite }e zreat i }e pa|aat na zemi, a cve}eto }e venee,

“No ti sepak }e pre`ivee{; kreni se, O izbri{i si gi rosnite solzi.”

“Ha! jas }e pre`iveam? od kade doa|a toj sladok i ute{itelen glas?

“A od kade toj glas na taga? O sonce! ti ne si ni{to novo za mene.

“Prodol`i si po patot vo radost, i obata da se raduvame zaedno.“Odam me|u negovite stada i go slu{am bleeweto na jagniwata.

“O da mo`ev da mu go vidam liceto i da mu gi sledam ~istite stapki!

“Odam po stapkite na negovite stada; dojdete vamu, ne`ni stada.

“Mo`ete li da govorite so edna ~ista du{a koja si go bara Sozdatelot?

“Ne odgovarate: toga{ postavena sum za va{a stopanka vo gradinata.

“]e ve gledam i }e vi gi sledam stapkite; vie ne ste ko pticite161

^etirite Zoi

“[to peat i letaat vo sjajniot vozduh; no vie mi gi li`ete stopalata“I mi dozvoluvate da vi gi dopram runestite grbovi; sledete me

ko {to peam,“Bidej}i vo gradive nova pesna se kreva za mojot Gospodar:

“Kreni se, O sonce, najslaven pea~u i svetlo na denot.“Strujte ponatamu, vie ne`ni vozdusi i nosete go glasot na

mojata radost.“Branuvajte se sve`o, ~isti vodi {to te~ete okolu ne`nata treva; “A ti, slatkomirisna po~vo, polo`i `ivot vo plodovite i cvetovite.“Sledete me, o moi stada, i slu{ajte kako peam zanesna pesna.

“]e storam glasot da mi se ~ue vrz oblacite {to svetkaat na sonce.

“]e povikam; no koj }e mi odgovori? }e zapeam; koj }e odgovori?

“Bidej}i od blagite ridovi se gledaat `ivite, `ivite izvori,“Kako te~at po zelenite pasi{ta raduvaj}i me|u drvjata.

“Ne sum sama tuka: stada moi, vie ste mi bra}a’“A vie ptici {to peete i go krasite neboto, vie ste mi sestri.

“Jas peam, a vie & odgovarate na mojata pesna; jas se raduvam, a vam vi e milo.

“Sledete me, o stada; sega }e se simneme vo dolinata.“O kolku se vkusni ovo{kite {to raspupuvaat na sonce!

“Kolku ~ist potokot od karpata; dojdete i da sedneme vo senka.“Mojot Luva ovde me be{e polo`il vo blaga i prijatna zemja,“I mi be{e dal ovo{ki i slatki vodi, i topli ridovi i sve`i dolini.

“Ovde }e si izgradam dom i ovde }e mu go povikuvam imeto,“Ovde }e se vra}am koga }e bidam umorna i ovde prijatno }e

otpo~ivam.”

Taka govore{e bezgre{nata du{a, i si ja polo`i glavata vrz puvkastoto runo

Na eden sklop~en Oven koj se be{e spru`il kraj svojata stopanka,

I lesen son & padna na o~i vo tivkoto pladne na denot.

Toga{ Luva Minuva{e i ja vide bezgre{nata du{a,I re~e: “Neka se krene prijatna ku}a da mu bide `iveali{te

“Na ovoj besmrten duh {to rasne vo dolniot Raj. “

162

Vilijam Blejk

Toj progovori, a stolbovi se ispravija i yidovi beli ko slonova koska.

Trevata na koja taa spie{e se poplo~a ko so biseri.Pod nea se krena meka postela, a pokriv prekri s#.

Vala se razbudi. “[tom vlegov vo prijatnite porti na sonot,“Go vidov mojot Luva ko duh {to stoi vo sjaniot vozduh.

“Okolu nego stoeja dusi ko mene, koi mi podignaa bleskava ku}a,

“A ovde te gledam tebe, ku}o, si ostanala vo prekrasniov svet.“Mojot Luva se nasmevna: kleknav na kolena: mi ja polo`i rakata

na glava,“I koga ja polo`i rakata vrz mene, od portite na sonot dojdov

“Vo ovaa telesna ku}a, da se gri`am za moite stada vo li~nava gradina.”

Velej}i taka, se podigna i se pro{eta po ubavata ku}a,A potoa od belata vrata gi pobara razbleanite jagniwa,

No stadata & bea zaminale od pod drvjata nagore kon ridovite.

“Gledam deka rakata {to me vodi gi vodi i moite stada.”Se iska~i nagore po stadata i se zavrte da ja pogledne

bleskavata ku}a.Zastana da se napie od ~istiot izvor i da vkusi od grozjeto i

jabolkata.Ponese ovo{ki vo kriloto; nasobra cve}iwa na gradite.

Povika taa po stadata, velej}i: “Sledete me, O moi stada!”

Ja sledea tie do tivkata dolina pod {irokite drvja.A na re~niot breg go otpa{a taa svojot zlaten pojas;Zastana vo rekata i se vide sebesi vo vodnoto staklo,

A svetlata kosa & be{e mokra od vodite; se krena od rekata,I kako {to se kreva{e o~ite & se otvorija kon svetot na vodite:Go vide Tarmas kako sedi na karpite kraj razbranuvanoto more.

Toj si ja mazne{e bradata cedej}i ja vodata i ta`e{e tivko po letnite dolini.

A Vala zastana na karpite na Tarmas i go ~u negoviot `aloben glas:

“O Enion, umorna, glavata mi e vrz postelata na smrtta,163

^etirite Zoi

“Bidej}i trevite na smrtta mi se obvile okolu teloto vo mraznite dlabo~ini.

“Sedam vo predelite na {kolkite i ta`am, a ti si zatvorena vo oblaci.

“Koga dobata na Oblacite }e izmine i nesre}nata no} na Tarmas?

“Kreni se, O Enion! Kreni se i nasmevni & se na mojava glava“Ko {to se nasmevnuva{ na golite gori, a ovie se raduvaat.

“Koga }e mu se nasmevne{ na Tarmas, O ti {to go nosi{ zlatniot den?

“Kreni se, O Enion, kreni se, bidej}i Eve, gi smiriv moriwata.”

Velej}i taka, bledata glava si ja polo`i vrz Kalnata karpa,I mrak gi prekri dlabo~inite: svetloto na Enion izblede

Ko slab plamen {to treperi na povr{inata na temninata.

Toga{ Vala gi podigna racete kon nebesata da ja povika Enion.Povika taa, no nikoj ne mo`e{e da & odgovori i odekot na

nejziniot glas & se vrati:

“Kade e glasot na Bogot {to me povika od tivkata rosa?“Kade e Gospodarot na Vala? dali se krie{ vo karpestite klisuri?“Zo{to & se krie{ na Vala, na du{ata koja lunya napu{tena?”

Prekina taa, a svetlost bleska{e okolu nea ko slavata na utroto,I se krena taa od rekata i se opa{a so zlatniot pojas.

A sega stopalata & ~ekorat po trevnite gradi na zemjataMe|u stadata, tuku gi zavrte o~ite kon prijatnata ku}a

I vide na priodot pod drvjata dve mali deca kako si igraat.Se privle~e blisku do ku}ata, a stadata & gi sledea stapkite.Decata & se obesija na kolenata, taa gi pregrna i zaplaka nad

niv.

“Ti, malo mom~e, si Tarmas, a ti, sjajno Devoj~e, Enion.“Kako ste taka obnoveni i doneseni vo Gradinite na Vala?”

Gi pregrnuva{e vo solzi, dodeka sonceto ne se spu{ti zad zapadnite ridi{ta,

A potem vleze vo sjajnata ku}a vodej}i gi mo}nite deca.A koga no}ta dojde, stadata legnaa okolu ku}ata pod drvjata.

164

Vilijam Blejk

Gi polo`i decata na posteli {to gi vide namesteni vo ku}ataI najposle legna i taa i gi zatvori O~ite vo blag dreme`.

A utroto, koga sonceto se krena na kristalnoto nebo,Vala se razbudi i gi povika decata od ne`nite sni:

“Razbudi se, O Enion, razbudi se i neka tvoite nevini O~i“Go osvetlat Kristalniot dom na Vala! razbudi se! razbudi se!“Razbudi se, Tarmase! razbudi se, razbudi se, ti dete na rosni

solzi.“Otvori gi topkite na sinite o~i i nasmevni im se na moive

gradini.”

Decata se razbudija i & se nasmevnaa na Vala; taa klekna kraj zlatniot divan,

Gi pritisna na gradite i biserni solzi & kapnaa na zemja.“O, slatki moi Deca! Enion, dozvoli mu na Tarmas da te bakne vo

Obraz.

“Zo{to mu se vrti{ od slatkite vodni o~i?“Tarmase, od sega natamu na gradite na Vala }e nao|a{ sladok

mir.“O blagosloveni da se krasnite o~i na Tarmas i O~ite na Enion!”

Se krenaa; izlegoa nadvor da lunyaat, ponekoga{ zaedno, ponekoga{ sami

“Zo{to lipa{, Tarmase, Dete na solzite, vo svetliot dom na radosta?

“Dali Enion ti go izbegnuva pogledot na sinite nebesni O~i?“I dali talka{ so moite stada i 292im gi mokri{ nevinite lica“So sjajni solzi bidej}i stapkite na Enion se vo gradinite?

“Kreni se, slatko mom~e, i da ja sledime patekata na Enion.”Taka velej}i, otidoa vo gradinata pome|u ovo{kite.

A Enion pee{e srede cve}iwata {to rasnea me|u drvjata,I Vala re~e: “Odi, Tarmase, ne lipaj. Odi pri Enion.”

Toj re~e: “O Vala, jas sum bolen, i seva gradina na Zadovolstva“Mi pliva ko son pred o~ite; no plodovite slatko {to mirisaat

292 so (izbr.)

165

^etirite Zoi

“Me o`ivuvaat za novi smrti. Is~eznuvam, blago ko voden liljan“Pod son~evata `ega, dodeka no}e na divanot na Enion

“Ne se napijam nov `ivot i ne go setam zdivot na zaspanata Enion.

“No nautro taa stanuva da mi gi izbegne O~ite,“Toga{ slabinite mi slabeat i vo ku}ata sednuvam i pla~am.”

“Razvedri si go likot, sjajno mom~e, i odi pri Enion.“Re~i & deka Vala ja ~eka pod senkite na svojata gradina.”

Toj pojde so pla{liv ~ekor, a Enion, ko rumenata zoraKoga mladata prolet se pojavuva vrz raspuknatite pupki i

podotvoren cut,Go povlekuva Velot nanazad; taka Enion ja odvrte skromnata

glava.

No Tarmas progovori: “Vala te bara, slatka Enion, pod senkite.“Sledi gi stapkite na Tarmas, O ti sjaju na gradinite.”

Nere{itelno & ja pozede rakata; taa go slede{e vo detski somne`i.

Taka vo Ve~no detstvo, talkaj}i pome|u stadata na ValaVo detski tagi i radosti promenlivi, Enion i Tarmas si igraa

Okolu Vala vo Gradinite na Vala i kraj re~niot breg.Tie se senkite na Tarmas i na Enion vo svetot na Vala.

A zaspanite koi otpo~ivaa od `etvarskite raboti gi vidoa ovie vizii.

Taka zaspanite se razveselija na Divanite na Bjula.

Koga Luva i Vala bea zatvoreni vo nivniote svet na prizra~ni obli~ja,

Mrak be{e set pod nebesata: samo malku svetlostKo onaa {to isjajuva od zaspanite dusi, se javuva{e vo dlabinite

dolu.Kako koga vetrot bri{e preku `itnoto pole, bukata na du{iteNiz bezmernosta, donesena od Oblaci {to se nasobiraat pri

esenskata `ega,Tatnej}i od nebesa do nebesa, mrazni se valaat ~ove~kite

obli~jaPod gustite oblaci, stra{ni molwi izbuvnuvaat i gromovi udaraat,

166

Vilijam Blejk

Dolu se leeja bujnite nebesni poplavi vrz ~ove~kata `etva.Toga{ Urizen, sedej}i vo po~ivka na postelite na svetliot Jug,

Povika, “Dobata Izminaa! se voznese toj; se krena vo radost; se voodu{evi;

Go sipa svoeto svetlo, i site negovi sinovi i }erki go sipaa svoeto svetlo

Da gi izdi{at dusite na Luva i na Vala niz atmosferata.A Luva i Vala go vidoa Svetloto; im gi izdi{aa duhovite

Vo seta nivna drevna nevinost; poplavite si se povlekuvaat; oblacite

Se rasturaat ili tonat vo Moriwata na Tarmas. Luva sednaGore na sjajnite nebesa vo mir; Duhovite na Lu|eto doluPovikaa da bidat oslobodeni, a duhot na Luva zaplaka

Nad ~ove~kata `etva i nad Vala, milniot patnik.Vo bolka ~ove~kata `etva se lelee{e, vo stra{ni vozdi{ki od

maka.Vselenskiot Vozdiv se krena nagore; Ve~niot ^ovek potemne.

Toga{ Urizen stana i go zede srpot vo raka.Ima eden bronzen srp i kosa `elezna skrieni

Dlaboko na Jug, gi ~uvaat nekolku osameni yvezdi.Ovoj srp Urizen go zede; kosata negovite sinovi ja pregrnaa

I pojdoa napred i po~naa da `neat; i site negovi radosni sinoviJa `neeja prostranata Vselena i ja vrzuvaa vo snopovi ~udesnata

`etva.Gi zedoa snopovite vo {iroki ambari so glasna veselba i proslava

So flejta i harfa i tapan i truba, rog i svirka.

Gozbata be{e poslana na svetliot Jug, a Obnoveniot ^ovekSede{e na gozbata vo veselba, a vinoto na Ve~nosta

Se slu`e{e okolu plamewata na Luva cel den i cela No}.A koga Utroto zapo~na da zori nad dale~nite ridja,

293Vitel se krena vo Sredi{teto, a vo vitelot krik,A vo krikot {trakawe na koski, a vo {trakaweto na koskite

@aloben vozdiv, a od `alobniot vozdiv vo solziSe krena Enion ko ne`na svetlost; i Enion progovori, velej}i:

“O Soni{ta na Smrtta! ~ove~kiot oblik se rastvori, propraten

293 Toga{ (izbr.)

167

^etirite Zoi

“294So yverki i crvi i polza~i, i mrak i o~aj.“Oblacite mi otpa|aat od vla`noto lice, pravot od studenoto telo

“Vo moreto na Tarmas. Naskoro obnovena, Zlatna Peperuga,“]e gi otfrlam smrtnite ali{ta i }e go Pregrnam Tarmasa odnovo.

“Oti Eve, zimata se stopi nad dale~nite ridi{ta,“I seta crna po~va pee.” Taa & govori na svojata mlada rasa;

mlekoto & Pa|a vrz pesokot; `edniot pesok pie i se veseli

^udej}i se da gi vidi Mrav~eto, Skakulecot, prstenestiot crv.Korewata izbivaat gusti niz cvrstite karpi, probivaj}i si go patot

Vikaat od radost na postoeweto; {irokite izdanociSe ispravaat po planinite mladica po mladica; lu{pestiot

do`dovnik izlazuvaOd kamenot, a oklopenata mu{i~ka iskoknuva od karpestata

klisura,Pajakot, liljakot izbuvnuvaat od stvrdnatata kal, vikaj}i

Eden kon drug: “[to sme nie, i od kade e na{ata radost i zadovolstvo?

“Vidi, maliot mov zpo~nuva da nikne, a ne`noto trev~e“Ni polzi okolu skri{nite gnezda.” Jata gi osvetluvaat Planinite,

Stada vrvat po Dolinata, divi yverki gi polnat {umite.

Radost se vozbudi niz site Besni obli~ja na Tarmas kako {to se o~ove~uva{e.

Blag ja Pregrna onaa koja ja bara{e; ja krena niz nebesata,Glasej}i ja trubata da gi razbudi mrtvite, vo vis se streme{e

Nad urnatite svetovi, za~adenata grobnica na Ve~niot Prorok.

Ve~niot ^ovek stana. Im posaka dobredojde na Gozbata.Gozbata be{e poslana na svetliot Jug, a Ve~niot ^ovekSede{e na gozbata vo veselba, a vinoto na Ve~nosta

Se slu`e{e okolu plamewata na Luva cel den i cela no}.

I Mnogu Ve~ni Lu|e sedea na zlatnata gozba da go vidat@enskoto obli~je sega oddeleno. Se stresoa od stravotijata

Rodena ne za zabava i zadovolstvo ^ovekovo, tuku rodena da mu gi ispie site mo}i.

294 So (izbr.)

168

Vilijam Blejk

295Zaplakaa koga gi vidoa svoite senki; si rekoa eden na drug: “Ova e Grev:

“”Ova e 296Sozdadeniot svet;” si spomenaa na dnite stari.

A Eden od Ve~nite progovori. S# be{e tivko na gozbata.

“^ovekot e Crv; umoren od radost, gi bara spilite na sonot“Srede Cvetovite na Bjula, vo sebi~en studen odmor

“Zaborava na Bratstvoto i na Vselenskata qubov, vo sebi~na glina

“Si gi sviva ~istite krilja na umot, bara mesta mra~ni“Oddeleni od korenite na 297Ukata; potem zatvoren set“Vo yidovi od Zlato, go frlame ko Semka vo Zemjata

“Dodeka vremiwa i prostori ne minat preku nego; redovno sekoe utro

“Go posetuvame, pokrivaj}i go so Prevez besmrtnoto seme;“So prozori od surovoto nebo go pokrivame, a so yidovi

“I so ogni{ta go branime sebi~niot strav, dodeka, podeleni site“Vo familii, ne gi vidime na{ite senki kako se ra|aat, a ottamu

znaeme“Deka ^ovekot opstojuva vo Bratstvo i Vselenska Qubov.

“Si se frlame eden na drug okolu vratot, pocvrsto se pregrnuvame.*

“Ne za sebe, tuku za Ve~noto semejstvo `iveeme.“^ovek ne `ivee Sam, tuku vo likot na brata si

“Sekoj }e go vidi Ve~niot Tatko i qubovta i radosta obilna.”

Taka govore{e Ve~niot na Gozbata; go pregrnaa Novorodeniot ^ovek,

Narekuvaj}i go Brat, obraz na Ve~niot Tatko; sednaaNa Besmrtni~kite masi, glasej}i gi silno svirkite radosni,Go povikaa Utroto vo Bjula; Ve~niot ^ovek se vesele{e.

Koga Utroto zazori, Ve~nite se krenaa da rabotat na Grozdoberot.

295 I (izbr.)296 Rastitelniot (izbr.)297 Prirodata (izbr.)* Efesijancite, iii del 10

169

^etirite Zoi

Dolu si gi vidoa sinovite i }erkite, ~udej}i se i ne sfa}aj}i giMra~nite mirijadi vo senkite na dolnite svetovi.

Utroto zazori. Urizen stana, a vo rakata MlatotZvu~i na Podot, site pod nebesata go slu{aat stra{en.

U`asno glasno odeknuva, dolniot pod se trese od zvukot,I site Narodi gi vr{at, a yvezdite gi vr{at od nivnite lu{pi.

Potoa Tarmas ja zede Vr{a~kata; Vr{a~kiot vior besenGore kr{ka{e naokolu so nasilen vitel, teran na zapad i na jug,

Gi frla{e Narodite ko plevel vo moriwata na Tarmas.

“O Tajno,” Silniot Tarmas vika, “Vidi go krajot kako ti se bli`i!“Ti li si onaa {to gi opi narodite so peharot na Religijata?

“Padnete, vie Kralevi i Sovetnici i Xinovski Voini,“Padnete vo dlabo~inite, padnete i skrijte se dolu,

“Padnete so kowite i Ko~iite i Trubite na mraznata vojna.

“Poglednete kako Tor`estvenosta na Tajnata pa|a vo Pe{terite!“Nejzinite golemci lelekaat i se posipuvaat so prav i si gi kubat

belite kosi.“Nejzinite ne`ni `eni i deca se gr~at na gorkiot vior,

“Razmazeni od svojata ubavina, kosata iskubana, a ko`ata nabr~kana.

“Poglednete kako mrak ja pokriva dolgata tor`estvenost na znamiwata na vetrot,

“I crni atovi i oru`ani ma`i i nesre}ni okovani zarobenici.“Kade grobot }e gi primi site niv, i kade }e im bide mestoto?

“I koj }e ta`i po Tajnata koja nikoga{ ne gi oslobodi svoite Zarobenici?

“Pu{ti go robot koj mele vo vodenicata da istr~a vo poleto;“Pu{ti go da pogledne kon nebesata i da se nasmevne na sjajniot

vozduh.“Neka okovanata du{a, zaklu~ena vo mrak i vozdi{ki,

“^ie lice niedna{ ne videlo nasmev za trieset umorni leta,“Neka se krene i neka pogledne: okovite mu se labavi, vratite na

zandanata se otvoreni;

170

Vilijam Blejk

“I neka negovata `ena i deca se vratat od pod krvni~kiot kam{ik.

“Potoa pogledni nanazad kon sekoj ~ekor i veruvaj deka seto bilo son.

“Dali se ova robovite koi stenkaa po ulicite na Tajnata?“Kade vi se okovite i gospodarite? ova li se zatvorenicite?

“Kade vi se prangite? kade vi se solzite? zo{to poglednuvate naokolu?

“Ako ste `edni, ene ja rekata: odete, iskapete si gi isu{enite tela,“Dobroto na seta Zemja e pred vas, bidej}i Tajnata ja nema

ve}e.”

Toga{ Site Robovi od sekoja zemja na prostranata VselenaZapejuvaat Nova Pesna, potopuvaj}i go mete`ot vo nejzinite

sre}ni tonovi,Dodeka mlatot na Urizen se glase{e silno i vr{e~kiot vetar na

Tarmasa,Tolku glasno, tolku ~isto po prostranite nebesa; a pesnata {to ja

peeja be{e ovaa,So~ineta od eden Afrikanski Crnec od malata zemja Sota:

“Aha! Aha! kako tolku brzo se vrativ vo rodnata zemja?“Kako dojdov ovde? ^inam sum ko {to bev vo mladosta,

“Koga vo tatkovata ku}a sedev i mu go slu{av bodriot glas.“^inam deka gi gledam negovite jata i stada i deka go setam

telovo obnoveno,“A Vidi, Bra}ata moi vo svoite {atori, i nivnite male~ki okolu

niv!”

Pesnata se krena do Zlatnata Gozba; Ve~niot ^ovek se razveseli.

Potoa Ve~niot ^ovek re~e: “Luva, Grozjeto e zrelo, stani!“Sinovite Urizonovi }e go berat grozjeto so dolgite kuki,

“A site tvoi sinovi, O Luva! }e gi odnesat familiite od Zemjata.“Go slu{am mlatot na Urizen; ambarite mu se polni; ne ostana

pove}e“Prostor, a vo Lozjata stojat bogati snopovi pod

“Te{kite Grozdovi {to mirislivi se raspuknuvaat na vetrot. Kreni gi

171

^etirite Zoi

“Moite jata i stada, izgazi go @itoto! goveda moi, ozobajte gi“Zrelite Grozdovi! Ov~arite go povikuvaat Luva, princot na

Qubovta.“Neka Bikovite na Luva go izgazat @itoto i ja dovle~at

natovarenata kola“Vo Ambarot, dodeka decata gi prisoberat Me{unkite okolu

portite.“Potoa }e gi krenat nevinite glavi i }emu gi pomiluvaat besnite

nozdri,“A Bikot }e go lizne beloto vrat~e na maloto devoj~e, a vrz

glavata“]e & go prsne mirisot na svojot zdiv; dodeka od gorata visoka

“Lavot grozen }e se simne i }e ja navedne svetlata griva“I }e se sklop~i kraj niv, }e ja jade od beloto krilo na

skukulenoto mom~e“Svojata zlatna hrana, a nave~er }e spie pred vratata.”

“Obiduvaj}i se da bideme pove}e od ^ovek, stanuvame pomalku,” re~e Luva

Ko {to se krena od bleskavata gozba, opien od vinoto na dobata.Trnlivata kruna mu padna od glava, ja obesi svojata `iva Lira

Zad sedi{teto na Ve~niot ^ovek i pojde po svojot patGlasej}i se so Pesnata na Los, se simna vo Lozjata svetli.Sinovite se krenaa od gozbata so zlatni ko{nici, go sledat,Ognen red, kako koga Sonceto zapejuva vo zrelite lozja.

Toga{ Luva zastana pred Vinovata presa; site negovi ogneni sinovi

Gi donesoa natovarenite Koli so povici; zbesneti tigri si igraatVo zapregite {to yvonat; luti lavovi se glasat so radosna pesna

Po zlatnite trkala koi se trkalaat po plo~nicite na nebesata, a siteSela na Luva yvonat; zlatnite }eramidi na selata

Im odgovoraat na violinite i tapanite, na kavalot, svirkata, lirata i cimbalot.

Toga{ padnaa Legionite na Tajnata vo sluden mete`,Udolu, udolu niz bezmernosta, so povik, bes i o~aj,Vo vinskite presi na Luva; vo leleci pa|aa grozdovite

Na ~ove~kite familii niz dlabo~inata; vinskite presi se napolnija;Krvta `ivotna te~e{e obilno. Mirisi `ivotni se krenaa

Okolu nebesnite svodovi, a Mirisite se krevaa peej}i ja ovaa pesna:

172

Vilijam Blejk

“O u`asna e vinskata presa na Luva! O pe{teri na Grobot!“Kolku e prekrasna radosta na voskresnatite od mrtvi!

“O treperna radost! premnogu radost e kako Premnogu taga.”

Taka peeja ^ove~kite Mirisi okolu vinskite presi na Luva;

No vo Vinskite presi se leleci, u`as i o~aj.Zaboraveni od svoite Stihii, tie is~eznuvaat i gi nema ve}e,

Ni{to drugo osven `edba da se Bide, o~ajna, nenasitna `edba,@elneat ko gladniot crv i ko 298razjapeniot grob.

Se frlaat vo Stihiite; Stihiite gi isfrlaatIli inaku im gi progoltuvaat seni{nite priliki. Sepak tie, tvrdoglavi

Iako oboleni do o~ajuvawe, vikaat, “O pu{ti n# da Postoime! bidej}i

“Ova grozomorno Nepostoewe e polo{o od bolkite na Ve~noto 299Ra|awe:

“Ve~na smrt koj mo`e da izdr`i? da is~ezneme vo ognite,“Vo zadu{ni vodi, ili na vozduh da zar|ame, ili vo zemja da se

zatvorime.“Bolkite na Ve~noto ra|awe se podobri od bolkite na Ve~nata

smrt.”

Kolku se rumeni sinovite i }erkite na Luva! kako gi gazat Grozdovite!

Se smeat i vikaat opieni od mirisite, mnogumina pa|aat isrcpeni:Se davat vo vinoto mnogu mladi~i i devojki; onie naokolu

Gi polo`uvaat na ko`i od tigri ili od to~kasti Leopardi ili od divi Magariwa

Dodeka ne o`iveat, ili gi zakopuvaat vo sve`i spili so~inuvaj}i im ta`a~ki.

No vo vinskite presi ^ove~kite Grozdovi ne peat nitu tancuvaat,

Tuku lelekaat i se gr~at vo izma~eni jata, vo `e{ki plamewa progoltani,

Vo `elezni lanci i vo zandani opkru`eni so nezapirlivi ogni,

298 tivkiot (izbr.)299 smrt (izbr.)

173

^etirite Zoi

Vo dupki i duvla i senki na smrtta, vo likovi na izma~uvawe i nesre}a;

Plo~ite, Zavrtkite, Zap~anicite i Pilite i `icite i ognite i poplavite,Svirepata radost na Luvinite }erki, {to gi raspar~uvaat so no`eviI kam{ici svoite @rtvi, i smrtonosnata zabava na Luvinite sinovi.Tamburi i Violini se natprevaruvaat okolu Vinskite Presi. Maloto

Sem~e,Razigraniot koren, Zemjeniot crv, malata buba~ka, mudrata

Mravka,Tancuvaat okolu Vinskite Presi na Luva; Stonogalkata e tuka,

Vodniot Pajak so mnogu o~i, Krtot vo somot oble~en,Oklopeniot Bumbar, ne`nata larva, simbolot na Besmrtnosta;

Bavniot pol`av, skakulecot koj pee i se smee i pie:Zimata doa|a; toj gi poviva tenkite koski bez mrmor.

Ene ja Koprivata {to bocka so meka pokornost; a ene go iGorkiot Trn ~ija gor~ina mu e vtkaena vo mlekoto

I `ivee od prezirot kon svojot sosed; ene gi site nekorisni trevki[to lazat po temni mesta, gi poka`uvaat raznovidnite telaGoli vo seta svoja ubavina, tancuvaat okolu Vinskite Presi.

Tancuvaat okolu mrtvite i gi pijat lelecite i ofkawata;Gi fa}aat krikovite vo zlatni pehari; si gi podavaat edni na drugi.

Takvi se veselbite na qubovta i takvi se slatkite radosti na qubovnata igra:

Solzi od grozjeto, smrtnata pot na Grozdot, poslednit zdivNa ne`nata mladost koja gi slu{a Primamlivite pesni na Luva.

Ve~niot ^ovek potemne od `alost i zimska nametkaGi pokri Ridi{tata. Re~e toj, “O Tarmase, kreni se! i O Urtona!”

Toga{ Tarmas i Urtona stanaa od Zlatnata Gozba, sitiOd Mirta i Radost: Urtona kucaj}i od padot, na Tarmasa potpran,Vo desnicata ~ekanot. Tarmas go dr`e{e svojot ov~arski stap

Okovan so zlato, zlatni bea ukrasite {to gi so~inija za nego sinovite Urizenovi.

Toga{ Enion i Ahanija i Vala i dru{kata na temniot UrtonaSe krenaa od gozbata, vo radost spu{taj}i se na svoite Zlatni

Razboi.Tamu krilestoto vratilo pee{e, vretenoto i bodiloto i KalemotYvonea milno vo slava na sozdavaweto. Niz site zlatni odai

Nebesata yvonea vo krilest Zanes. S# dolu leleka{e glasno;Vo desetkraten poraz i pusto{ tatnea Rascepite dolu

174

Vilijam Blejk

Kade {irokata tkaenina se lee{e udolu i kade Narodite se sobrani zaedno.

Tarmas otide pri Vinskite presi i gi vide sinovite i }erkiteNa Luva sosema iscrpeni od te{kata rabota i tolku polni

Novo vino, {to po~naa da se izma~uvaat edni drugi i da gi gazat300

Slabite. Luva i Vala spieja na podot, premoreni.Urtona si gi povika sinovite svoi okolu sebe: Tarmas si gi povika

sinoviteBrojni; go zedoa vinoto, go odvoija Talogot,

A Sinovite na Tarmas i Urtona go stavija Luva na gumnoto,Oblikuvaa nebesa od najmirisni drva, od zlato i srebro i slonova

koska,Od staklo i skapi kamewa. Gi natovarija kolite nebesni

I go odnesoa vinoto na dobata sve~eno i radosno.

Luva i Vala se razbudija, i site sinovi i }erki na LuvaSe razbudija; se poplakaa edni na drugi i odnovo se iska~ija

Pri Ve~niot ^ovek vo `alost; gi frli toj so lelek voSvetot na senkite, niz vozduhot, dodeka zimata ne zavr{i i ne ja

snema;No ^ove~koto Vino stoe{e za~udeno; vo site nevini prekrasni

[iroviStihiite opstojuvaat; nebesata se valaa ponatamu vo milozvu~no

soglasje.

Toga{ Los, koj e Urtona, se krena vo seta svoja obnovena sila.Moreto {to se branuva{e i pene{e so mrak i so senkite na smrtta

Izblu i predade s#; poplavite gi krevaat racete,Peat i vikaat po ^ovekot; gi vednat belite glavi

I mrmorej}i vo svoite korita, te~at i mu kru`at okolu stopalata.

Toga{ Temniot Urtona go zede @itoto od Ambarite na Urizen;Go smele vo klopotnite Vodenici. Stra{na trevogata

Na site Narodi na Zemjata somleni vo Vodenicite na Urtona.Vo raka Tarmas gi zede Burite: go pu{ta vitelot sloboden

Vrz trkalata; burnite moriwa e~at na negova zapoved

300 slabite (izbr.)

175

^etirite Zoi

I vitlo`ej}i se slasno, mu se veselat na sna`noto dvi`ewe na trkalata

Na Temniot Urtona. Gromovi, Zemjotresi, Ogni, Vodni potopi,Se veselat edni so drugi; silni nivnite glasovi ja potresuvaat

Provalijata,Stra{nite obli~ja im se gri`at za u`asnite vodenici. Sivata

mrazna slana be{e tamu,So blediot si soprug, stariot Sneg; gi ~uvaat ognite,

Gi gradat Pe~kite na Urtona. Prirodata vo mrak stenkaI Lu|eto se prisileni na zlovolna razmisla no}e:

Trevo`ni se prevrtuvaat vo postelite od `alost; vo najdlabokiot mozok

Gi setat Trkalata kako drobat; tie se krevaat, pi{uvaat gor~livi zborovi

Na Stroga Filozofija i go mesat lebot na znaeweto od solzi i vozdi{ki.

Takvi se delata na Temniot Urtona. Tarmas go see{e `itoto.Urtona go zamesi Lebot na Dobata i go postavi,

Vo zlatni i srebreni ko{nici, vo nebesa od skapoceni kamewa,A potoa otpo~iva{a vo Zima, vo no}ta na Vremeto.

Sonceto go ostavi svoeto crnilo i najde posve`o utro,A blagata mese~ina se vesele{e vo vedrata no} bez oblaci,A ^ovekot izleguva od srede ognite: zloto e seto progoltano.

O~ite mu gi zdogleduvaat Angelskite sferi kako se krevaat den i no};

Yvezdite gi snemuva ko izgasnati lampi, a na nivno mesto, pogledni,

Ra{irenite O~i na ^ovekot gi zdogleduvaat dlabo~inite na ~udesni svetovi!

Edna Zemja, edno more dolu; nitu Patuva~ki Topki talkaat, tuku Yvezdi

Ogneni se krevaat sekoja no} od Okeanot; i edno SonceSekoe utro, nalik Novoroden ^ovek, se pojavuva so pesna i

radostGo povikuva Ora~ot na Rabota i Ov~arot na otpo~iv.

[eta po Ve~nite Gori, go kreva nebesniot glas,Razgovara so @ivotinski obli~ja mudri den i no},

Koi, krenati od Moreto ogneno, obnoveni ja odat Zemjata;176

Vilijam Blejk

Oti Tarmas gi donese svoite stada na ridovite, a vo DoliniteOkolu sjajniot {ator na Ve~niot ^ovek, mali Deca si igraat

Me|u runestite stada. ^ekanot na Urtona odeknuvaVo dlabokite pe{teri pod niv; teloto obnoveno; Lavovite negovi

rikaatOkolu Topilnicite i Prikve~er se nadjasuvaat po ramninite.

Gi krevaat licata od Zemjata i govorat so ^ovekot:

“Kako toa odevme niz ogni a sepak ne n# progoltaa?“Kako toa s# e smeneto, duri ko vo drevnoto doba?”

Sonceto se kreva od rosnata postela, a sve`ite vozdusiSi igraat vo nasmevnatite zraci, davaj}i seme `ivotno za rast,

I sve`ata Zemja isjajuva deset iljadi iljadnici izvori `ivotni.Urtona se kreva vo seta svoja sila, ne pove}e

Odvoen od Enitarmon, ne pove}e Senka na Losa.Kade e Seni{teto na Proro{tvoto? kade la`livoto Prividenie?

Zamina: a Urtona se kreva od razurnatite YidoviVo seta svoja drevna sila da so~ini zlatno oru`je na ukata

Za umstvenata Vojna. Vojnata na se~ilata odmina,Mra~nite Religii odminaa i milna Uka vladee sega.

Kraj na Sonot

177