PREDLOG ZA AKREDITACIJO

Visokošolskega zavoda: Študijskega programa: Prva akreditacija

Akreditacija preoblikovanja

Podaljšanje akreditacije

Prva akreditacija

Akreditacija spremembe

Podaljšanje akreditacije

Ime visokošolskega zavoda in sedež: Ime študijskega programa:Univerza v MariboruFakulteta za varnostne vede

Varstvoslovje

A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU

1. Vrsta visokošolskega zavoda: univerza članica univerze samostojni visokošolski zavod

število sodelujočih zavodov je ___

2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:

Utemeljitev:Senat Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je na svoji seji, dne 24.8.2006, sprejel nov podiplomski doktorski študijski program »Varstvoslovje«.Navedeni študijski program je bil sprejet na Senatu Univerze v Mariboru 27.10.2006.Program je bil s strani Sveta RS za visoko šolstvo akreditiran dne 2.3.2007.

3. Podatki o vlagatelju:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

prof. dr. Danijel Rebolj, rektor

Zavod, organizacija Univerza v MariboruUlica in hišna številka Slomškov trg 15Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon / Faks 02 23 55 280 / 02 23 55 211Elektronski naslov rektorat@uni-mb.si; fvv@fvv.uni-mb.si

1

4. Podatki o članici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije študijskega programa:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

prof. dr. Gorazd Meško, dekan

Zavod, organizacija Fakulteta za varnostne vede (FVV UM)Ulica in hišna številka Kotnikova 8Poštna številka in pošta 1000 LjubljanaTelefon 01 30 08 300 / 01 23 02 687Elektronski naslov fvv@fvv.uni-mb.si , igor.bernik@fvv.uni-mb.si ;

anja.lesar@fvv.uni-mb.si

5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju zavoda:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov

Tabelo po potrebi kopirajte.

6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj Republika Slovenija.):

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov

B. PODROČJA PRESOJE

1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno objavljeni. da ne

a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji.

da neb) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih

ciljev. da ne

2

c) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja. da ne

Utemeljitev:Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost Univerze v Mariboru (UM) kot tudi posameznih članic UM so jasno določeni in javno objavljeni na spletnih straneh:

Univerze v Mariboruposlanstvo, vizija: http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6183,splošni akt: http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=3543,sistemizacija: http://sistemizacija.uni-mb.si/.

Področja so usklajena z Nacionalnim programom visokega šolstva ter drugimi dokumenti Republike Slovenije.

Delovati želimo na način, da dosežemo celostno dopolnjevanje izobraževanja na vseh nivojih z rezultati lastnih in tujih znanstvenih raziskav ter s smernicami razvoja družbe, ki vodijo v ekonomsko učinkovito, vendar do narave in ljudi odgovorno, trajnostno naravnano gospodarsko aktivnost.

Poslanstvo Fakultete za varnostne vede je, da na podlagi tradicionalnih akademskih disciplin, kot so pravo, sociologija, psihologija, politologija, kriminologija, organizacijske vede, ter drugih spoznanj, razvija znanstveno področje varstvoslovja. Znanja s tega področja posreduje študentom in drugim uporabnikom ter spodbuja njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. V ta namen Fakulteta za varnostne vede ustvarja partnerski odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju med profesorji, študenti in drugimi uporabniki. Zaposleni na fakulteti pri svojem delu ustvarjajo vzdušje, ki spodbuja raziskovanje, kritično razmišljanje, odličnost, inovativnost, ustvarjalnost in osebnostni razvoj vseh vključenih.

Ker je Fakulteta za varnostne vede edina visokošolska institucija s področja varstvoslovja v Sloveniji, se zaposleni na fakulteti še posebej zavedajo svoje odgovornosti za razvoj tega znanstvenega področja, zato so odločeni v ospredje postaviti kakovost, ki se kaže v naporih za razvoj kakovostnih in mednarodno primerljivih izobraževalnih programov. Fakulteta za varnostne vede si prizadeva za okrepitev stikov z organizacijami, ki zaposlujejo diplomante in želi prisluhniti njihovim potrebam in pobudam. Študijski programi, ki so oblikovani v skladu z bolonjsko reformo visokega šolstva, niso le visoko kakovostni in mednarodno primerljivi, pač pa tudi kar najbolje prilagojeni potrebam uporabnikov. Fakulteta se želi čim bolj vpeti v evropske in svetovne izobraževalne in raziskovalne tokove, tudi z mednarodno izmenjavo tako študentov kot profesorjev. Poleg odgovornosti za prenos in prilagajanje mednarodnega znanja s področja varstvoslovja v slovenski prostor želi fakulteta tudi sama prispevati svoj delež v bazo mednarodnih znanj s področja varnosti.

Vizija Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je slovenski družbi ponuditi celosten sistem visokošolskega izobraževanja in raziskovanja na področju varstvoslovja. Ne le zaradi hitrega razvoja tega področja, pač pa tudi zaradi članstva Slovenije v Evropski uniji, v kateri se uveljavlja načelo prostega pretoka ljudi, dobrin in storitev. V Sloveniji potrebujemo visokošolsko varstvoslovno izobraževalno in raziskovalno institucijo na mednarodni ravni, ki soustvarja novo znanje in ponuja mednarodno priznane programe študija na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Vizija fakultete je usposobiti diplomante za zakonito, strokovno,

3

etično in učinkovito opravljanje nalog s področja zagotavljanja notranje varnosti države in njenih prebivalcev ter s tem prispevati k razvoju znanja in znanosti za varnost v demokratični družbi ob spoštovanju človekovih pravic in svoboščin.

Poslanstvo in vizija Fakultete za varnostne vede sta dostopni na spletni strani: http://www.fvv.uni-mb.si/o-fakulteti/poslanstvo-in-vizija.aspx.

Organiziranost Fakultete za varnostne vede je pregledna. Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljeni. Opredeljena so v Splošnem aktu o organiziranosti in sistematizaciji univerze in članic, ki je dostopen na povezavah s spremembami in dopolnitvami:http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=3543,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=2812,http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6145,http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6264,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10190,http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5424.

Organiziranost Fakultete za varnostne vede je dosegljiva na spletni strani: http://www.fvv.uni-mb.si/o-fakulteti/organiziranost-in-organizacijske-enote.aspx .

Sistemizacija je dosegljiva na: http://sistemizacija.uni-mb.si/docs/indeks.php.

Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Zakona o visokem šolstvu in Statuta UM (http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=1150), na podlagi katerih študenti sodelujejo v vseh organih UM tako, da imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.

2. Navedite študijski/e program/e:

Vrsta študijskega programa

Stopnja študijskega programa

Ime študijskega programa

Doktorski program 3. stopnja Varstvoslovje

a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:

Ime programa: VARSTVOSLOVJE

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-SRV:(Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.)ožja skupina vrst – raven:

18podrobna skupina vrst – vrsta:

18202Utemeljitev: Študijski program je program 3. stopnje.

4

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P:(Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3- in 4-mestno kodo. V primeru interdisciplinarnega programa tabelo po potrebi kopirajte.)

široko področje8

ožje področje86

podrobno področje861

nacionalno-specifično področje8619

Utemeljitev:Študij varstvoslovja je izrazito interdisciplinaren in multidisciplinaren študij. Znotraj predmetno specifičnih kompetenc na področju ustaljenih in klasificiranih ved raziskujemo specifične značilne vsebine. Z metodami, ki so lastne temeljni vedi, raziskujemo probleme, ki so lastni varstvoslovju. Zaradi tega študijskega programa ni mogoče uvrstiti samo v eno od predvidenih klasifikacijskih področij. Predlagana uvrstitev je pripravljena na osnovi analize predmetnika študija na FVV, iz katerega je razvidno, da raziskujemo varstvoslovne aplikacije na predlaganih področjih.

b) Opredelitev študijskih področij po klasifikaciji ISCED: (Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)

(14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev

(21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:Osnovno študijsko področje, ki ga razvijamo na fakulteti, je varnost, študentje pa v okviru študija osvojijo tudi znanja s področja družbenih ved in prava, ker se fenomen varnostne dejavnosti opredeljuje skozi prizmo socioloških, politoloških, psiholoških spoznanj in pravnih okvirov. Po ISCEDovi klasifikaciji pod varnost (86) med drugim spadajo naslednja področja, ki jih razvijamo na fakulteti: varovanje lastnine in oseb, policijska dejavnost in z njo povezano izvrševanje zakonov, kriminologija, zasebno varovanje. To je razvidno tudi iz Statuta Univerze v Mariboru UM-UPB10, ki v 12. členu razvršča študijsko področje Fakultete za varnostne vede med varnostne vede (86).

5

2. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:(Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)

naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev:Znanstvena raziskovalna dejavnost FVV se po Frascatijevi klasifikaciji uvršča v področje družboslovne vede, na tej osnovi pa je zasnovan tudi ta študij. Predmeti doktorskega študijskega programa segajo na področje družboslovnih znanosti, ki pa so jim v nekaterih primerih dodani tudi elementi, ki jih Frascatijeva klasifikacija opredeljuje v področje naravoslovno matematičnih ved ali humanistične vede.

Znanstvena raziskovalna dejavnost, ki jo na FVV razvijamo, se po Frascatijevi klasifikaciji uvršča v področje Upravne in organizacijske vede (5.04) ter Kriminologija in socialno delo (5.07), kar je razvidno iz evidence raziskovalnih organizacij pri MVZT – MIZŠ, pod šifro 2131 (dopis št. 637-2-2004/4). Raziskovalna organizacija je registrirana za raziskovanje na področju družboslovja, humanistike, trga in javnega mnenja: K 73,2002, K 72.203 in K74.130 (priloga k Statutu UM).

3. Umetniške discipline:

Utemeljitev:Na Fakulteti za varnostne vede nimamo umetniških disciplin.

B.1 VPETOST V OKOLJE

4. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v: gospodarskem razvoju, da ne družbenem razvoju, da ne kulturnem razvoju. da ne

Utemeljitev:Univerza v Mariboru je celovita izobraževalna in raziskovalna ustanova, ki si prizadeva za odličnost izobraževanja in povečevanje znanja s pomočjo temeljnih in aplikativnih raziskav. Študentom zagotavlja enake možnosti izobraževanja, saj se zavzema za akademsko korektnost in integriteto; temeljne vrednote, ki jih pri tem izpostavlja, so svoboda mišljenja in izražanja, enakopravnost ter strpnost. Univerza v Mariboru je tesno povezana z mednarodnim univerzitetnim prostorom – spodbuja mednarodno izmenjavo študentov in zaposlenih ter aktivno sodelovanje v mednarodnih društvih, mrežah in projektih. Univerza v Mariboru se povezuje z gospodarstvom, civilno družbo, javno upravo in drugimi institucijami v okolju ter tako spodbuja raziskovalno in umetniško aktivnost, širi znanje, sooblikuje državljansko in ekološko zavest, krepi demokratične in etične vrednote, sooča se z družbenimi vprašanji okolja, skrbi za trajnostni razvoj ter si prizadeva za skupno blaginjo in celostni razvoj družbe.

6

Fakulteta za varnostne vede UM s svojimi diplomanti, magistri in doktorji znanosti zagotavlja kakovosten kader na vseh področjih, ki jih pokriva dejavnost varstvoslovja in informacijske varnosti.

Sodelovanja s podjetji, institucijami družbenega nadzorstva, nevladnimi organizacijami in drugimi službami javne uprave stalno krepimo in se povezujemo, poleg tega pa fakulteta prenaša znanje v gospodarstvo z organizacijo veliko dogodkov, publikacijami, izvajanjem svetovanj in izobraževanj, sodelovanji na projektih in podobno. Tako potekajo raziskovalni projekti med fakulteto in gospodarstvom na razvojno raziskovalnem nivoju, med njimi pa je tudi nekaj aplikativnih raziskovalnih projektov, ki jih izvajamo. Na strokovnem področju delavci Fakultete za varnostne vede sodelujejo z različnimi organizacijami, podjetji in strokovnimi združenji, zlasti z: Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za pravosodje, Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij RS, gospodarskimi družbami, zasebno varnostnimi podjetji, Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Detektivska zbornica RS, Institutom za varstvoslovje in drugimi. Sodelujemo tudi z drugimi podjetji iz različnih dejavnosti, kot so na primer Simobil, FMC Group, Detektivska agencija Satje... Testiranje strojne kriptirne naprave v sodelovanju s podjetjem FMC Group, Razvoj in testiranje programske rešitve RAA s podjetjem Netis, Testiranje kriptografskih zaščit s podjetjem RealSecurity in Uvajanje mobilne varnosti s podjetjem Palsit so le nekateri primeri uspešnega sodelovanja z gospodarstvom.

Učinki na gospodarstvo se kažejo tudi v prenašanju znanj v obliki izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj strokovnjakov, ki znanje prenašajo v prakso (npr. izobraževanje odvetnikov, usposabljanje vojaških policistov). Raziskovalci fakultete opravljajo svetovalno delo na področju kriminologije, kjer vlagajo velika prizadevanja za izboljšanje pregona kazenskega kriminala v Sloveniji. Kot rezultat zaključenega temeljnega raziskovalnega projekta Ekološka kriminaliteta – kriminološki, viktimološki, kriminalnopreventivni, psihološki in pravni vidiki poteka tudi ekološko ozaveščanja družbe.

Fakulteta sodeluje tudi z drugimi visokošolskimi zavodi, javnimi raziskovalnimi zavodi, s Slovensko policijo, Zavodi za izvrševanje kazenskih sankcij, Gasilskimi brigadami, Izobraževalnimi centri za zaščito in reševanje, Slovensko vojsko, Zasebno varnostnimi službami, številnimi nevladnimi organizacijami itd. V okviru teh sodelovanj potekajo različne aktivnosti, kot je na primer sodelovanje pri širitvi slovenske in evropske zakonodaje, oblikovanje panožnih raziskovalnih prioritet itd.

Fakulteta za varnostne vede se močno zaveda svoje družbene odgovornosti in svoje vloge pri družbenem razvoju skupnosti. Sodelujemo pri aktivnem usmerjanju ljudi v varno in kakovostno življenje z zavedanjem, da je varnost vse bolj cenjena dobrina. Poleg tega smo aktivni tudi pri projektih vseživljenskega učenja, ki so namenjeni širši lokalni, predvsem nestrokovni javnosti.

Fakulteta za varnostne vede je vpeta v mnoga strokovna društva in združenja ter sodeluje tudi v številnih mednarodnih združenjih po svetu.

7

Zaključimo lahko, da se sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalci odraža na prenosu novih znanj v najrazličnejših oblikah. Tako organizacije ohranjajo in izboljšujejo svojo konkurenčnost, pozicijo za pogajanja in gospodarsko krepijo svojo moč na domačih in tujih trgih. Ker so študentje že med študijem vključeni v projektno in raziskovalno delo osvojijo inovativni način razmišljanja že v študentskem obdobju, kar zagotavlja, da bodo tudi pri delu gonilna sila razvoja. Z aktivnim delom v različnih združenjih, komisijah, strokovnih skupinah, itd. pa se odraža vpetost tudi na družbenem področju.

6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe gospodarstva, da ne

Utemeljitev:Varnost kot vse bolj cenjena dobrina sodobnega sveta je potrebna v vseh družbenih sferah. V zadnjih letih so se v gospodarstvu potrebe po znanjih, ki jih pridobijo študentje varstvoslovja v času svojega študija, pomembno povečale, s prilagajanjem programov glede na potrebe gospodarstva pa so se vsebine izobraževalnih programov približale dejanskim potrebam zaposlovalcev. Po dostopnih podatkih je odstotek zaposlenih diplomantov v gospodarstvu okvirno 30 odstotkov se zaradi potreb gospodarstva povečuje, tudi na račun zmanjševanja strokovnjakov v negospodarstvu, področja pa so: v gospodarskih družbah za varovanje premoženja in intelektualne lastnine, kot strokovnjaki za zagotavljanje informacijske varnosti, v zasebnih varnostnih družbah in detektivskih organizacijah, na področju zavarovalništva ipd. Tako so naši doktoranti v gospodarstvu npr. zaposleni v detektivski agenciji, kazinoju in družbah za varovanje. Poleg tega so zaposljivi tudi v podjetjih, ki se ukvarjajo z globalnim letalskim, pomorskim in cestnem prometu (celovita logistična dejavnost), farmaciji, prehrambeni industriji, industrijah, ki se ukvarjajo s kritično infrastrukturo (elektto, plinska in vodna distribucija), industrijah, ki se ukvarjajo s finančnimi produkti (zavarovalnice, banke, borzne hiše, ...) in drugih.

Zaposlitvene potrebe v gospodarstvu spremljamo preko stikov s podjetji, s katerimi sodelujemo in se na nas obračajo s prošnjo po pridobitvi strokovnjakov s področja študija, prek spremljanja trga dela in objavljenih potreb po varnostnih strokovnjakih in prek stikov z uspešnimi bivšimi študenti, ki so zaposleni v gospodarstvu in prenašajo pridobljena znanja v prakso.

negospodarstva da ne

Utemeljitev:Doktorji znanosti s področja varstvoslovja se lahko zaposlujejo na različnih področjih; v raziskovalnih in akademskih institucijah, nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s področjem analiziranja in zagotavljanja varnosti posameznikov, v vladnih organizacijah, v organih lokalne (samo)uprave, v občinskih redarstvih, v varnostnih sosvetih, v varnostnih strukturah bodoče pokrajinske ureditve v Sloveniji).

Mnogo doktorjev znanosti je ob vpisu v doktorski študijski program že zaposlenih. Zaposleni so v negospodarstvu, javni upravi, družbeno nadzorstvenih organizacijah, nevladnih organizacijah, policiji, vojski in podobno.

8

7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.) da ne

Utemeljitev: Program 3. stopnje Varstvoslovje ne predvideva praktičnega usposabljanja.

B.2 DELOVANJE ZAVODA

8. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z: znanstvenim da ne raziskovalnim, da ne umetniškim, da ne strokovnim da nedelom nosilcev predmetov.

Utemeljitev:V okviru Fakultete za varnostne vede deluje Inštitut za varstvoslovje, v okviru katerega delujejo raziskovalci fakultete.Število čistih citatov znanstvenih del v obdobju od 2008-2013: 246A1 – upoštevano število točk: 6.092,96 ocena: 5,00A2 – normirano število čistih citatov v obdobju od 2007-2012: 746 ocena: 10,00A4 – izjemni dosežki pri znanstveni odličnosti ½ (A''/A1 + A'/A1) – 1/20(Nc/Nč) ocena: 0,12A' – zelo kvalitetni dosežki: 727,92A'' – izjemni dosežki: 23,33Nč – število znanstvenih člankov, objavljenih v zadnjih 10 letih: 260Nc – število normiranih citatov, ki jih je Nč prejelo v zadnjih 10 letih: 318.Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, ki sodelujejo pri izvedbi doktorskega študijskega programa 3. stopnje Varstvoslovje, sodelujejo tudi pri izvajanju projektov, ki niso zajeti v bazi SICRIS in sicer pri projektih, financiranih s strani Evropske komisije in Leonardo da Vinci projekti.

Projekti, pri katerih sodelujejo oz. so sodelovali raziskovalci FVV in niso zajeti v SICRIS bazo, so: - URBIS - Urban manager for security, safety and crisis management (nosilec Education, Audiovisual and Culture Executive Agency)- EEMUS - European forum for urban security (Evropska komisija)- DAPHNE III: youth deviance and youth violence: a european multi-agency perspective on best practices in prevention and control (nosilec German Police University)- e-SEC - Competency based e-portal of security and safety engineering (nosilec Univerza v Žilini)- ACCESS - against crime: care for elders support, and security (nosilec Fondazione Santa Lucia)- DAPHNE IV: A course for professionals working with women victims of stalking (Evropska komisija)

9

- CRIMPREV – Assessing deviance, crime and prevention in europe: new challenges and evolutions of crime and deviant behaviour in europe (Evropska komisija –FP6)- European master in urban safety (Evropska komisija)- IPACY - Implementing preventive actions for children and youth- EU/Australia cooperation programme in higher education entitled “governance and security: challenges to policing in the 21st century- Researchers by heart [seventh framework project final report].

Na podlagi omenjenih raziskav in spoznanj posameznih sodelavcev, se vsebine prenašajo v konkretne predmete in tako pomembno vplivajo na kakovost, aktualnost in sodobnost študijskega programa. Izsledke znanstveno-raziskovalnega dela, ki so rezultat raziskovalnega in strokovnega dela pri izvedbi temeljnih raziskovalnih projektov, ciljnih raziskovalnih projektov, projektov, financiranih s strani Evropske komisije ter Leonardo da Vinci projektov posamezni visokošolski učitelji vključujejo v predavanja in vaje, skozi seminarsko delo pa preverjajo razumevanje in sposobnost študentov za nadaljnjo sintezo najnovejših spoznanj.

Visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki sodelujejo v doktorskem študijskem programu 3. stopnje Varstvoslovje, sodelujejo v projektih (ARRS, bilateralni, EU, drugi mednarodni projekti). Podatki o vseh tekočih in zaključenih projektih Fakultete za varnostne vede so dosegljivi na: http://www.fvv.uni-mb.si/raziskovanje/projekti.aspx.

9. Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem: znanstvenem, da ne raziskovalnem, da ne umetniškem da ne

delu nosilcev predmetov.Utemeljitev: Učne vsebine študijskega programa temelji na znanstveno raziskovalnem delu nosilcev posameznih predmetov. Znanstveno-raziskovalni dosežki nosilcev predmetov so temelj za razvoj predmetov doktorskega študijskega programa Varstvoslovja. V okviru nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov, notranjih projektov fakultete, sodelovanja z družbenim okoljem in na podlagi povezovanj, praktično celotna snov študijskega programa 3. stopnje Varstvoslovje bazira na znanstveno raziskovalnem delu. Delež učnih vsebin, ki bazira na doseženem znanstveno-raziskovalnem delu je ocenjen na 9/10. 1/10 programa bazira iz potreb podajanja osnovnih znanj za lažje razumevanje podanih poglobljenih vsebin predmetov.

Vsi nosilci predmetov so znanstveno aktivni, kar kažejo uspešni rezultati v zadnjem obdobju in se tudi dejavno vključujejo v raziskave, ki jih izvaja fakulteta, mnogi med njimi pa tudi izvajajo znanstveno raziskovalno dejavnost na drugih inštitucijah in ne zgolj v mednarodnih projektih pač pa tudi pri direktnem partnerstvu s tujimi inštitucijami in univerzami zunaj EU (Rusija Lomonosov Univerza, Moskva in z več univerzami v ZDA – Michigan State University, Arizona State University, Northeastern University, idr.).

10

10. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za varnostne vede sodeluje s številnimi domačimi in tujimi institucijami in podjetji.

Fakulteta za varnostne vede sodeluje na univerzitetni ravni s: Pravno fakulteto UM, Pravno fakulteto UL, Fakulteto za organizacijske vede UM, Ekonomsko poslovno fakulteto UM, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, Fakulteto za družbene vede UL, Fakulteto za logistiko UM, Fakulteto za šport UL, Fakulteto za socialno delo UL, Inštitutom za kriminologijo in Inštitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti.

Na strokovnem področju delavci Fakultete za varnostne vede sodelujejo z različnimi organizacijami, podjetji in strokovnimi združenji, zlasti z: Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za pravosodje, Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij RS, gospodarskimi družbami, zasebno varnostnimi podjetji, Zbornico RS za zasebno varovanje, Detektivsko zbornico, Informacijskim pooblaščencem RS, Safe.si, Institutom za varstvoslovje in drugimi. Sodelujemo z različnimi podjetji iz različnih dejavnosti, če pa omenimo le nekatera: Simobil, Palsit, Netis, FMC Group in druga.

Fakulteta je vključena v program Evropske unije vseživljenjskega učenja Erasmus, poleg tega pa fakulteta razvija tudi dvostransko mednarodno sodelovanje s podobnimi institucijami v Evropi in drugod. FVV ima npr. podpisane sporazume z naslednjimi ameriškimi institucijami:

- Michigan State University, School of Criminal Justice, East Lansing, ZDA (somentorstvo na dr. študiju),

- Eastern Kentucky University, College of Justice and Safety, Richmond, ZDA (somentrstvo na dr. študiju),

- John Jay College of Criminal Justice, New York, ZDA (projekt o policijski dejavnosti v multietničnih skupnostih).

Fakulteta za varnostne vede je tudi članica Association of doctoral programs in criminology and criminal justice in delovnem skupine s področja kriminoloških programov v Evropi pri ESC.

11

Fakulteta na dr. študiju v okviru Erasmus programa izmenjuje profesorje z Inštitutom za kriminologijo pri Univerzi v Cambridgeu, VB in s Katoliško univerzo v Milanu, Italija. Izmenjave dr. študentov potekajo tudi med Otwos Lorand univerzo v Budimpešti in Jagelonsko univerzo v Krakovu, Poljska.V okviru dvostranskega mednarodnega sodelovanja ima FVV podpisane sporazume predvsem s fakultetami bivše Jugoslavije, med drugimi s »Fakultet za kriminalistiku, kriminologiju i sigurnostne studij« (Univerza v Sarajevu), »Fakultet bezbednosti«, »Pravni fakultet« (Univerza v Beogradu), »Sveučilište u Zagrebu« (Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet Zagreb) in drugimi. Fakulteta za varnostne vede je tudi pobudnica ustanovitve mreže doktorskih študijev na področju varnosti na območju bivše Jugoslavije.

Profesorji FVV dejavno sodelujejo z raziskovalci iz inštituta Max Planck (Nemčija), Inštitut za kriminologijo v Cambridgu, Michigan State University (ZDA), GERN in CESDIP (Francija), prav tako pa so člani uredniških odborov mednarodnih revij ali uredniki tematskih številk SSCI revij (Policing, The Prison Journal in Crime, Law and Social Change), in številnih mednarodnih strokovnih organizacij in združenj.

Posamezni visokošolski učitelji so člani različnih strokovnih združenj v Evropi in ZDA, med katerimi izpostavljamo ESC (European Society of Criminology), Europena group for studying deviance, ACJS (Academy of Criminal Justice Sciences), ASC (The American Society of Criminology, IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers), WSEAS (World Scientific and Engineering Academy and Society) in drugih.

B.3 KADRI

12. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

Zap. št.

Ime in priimek Naziv Področje izvolitve Datum zadnje izvolitve

1 dr. Igor Areh Docent Forenzična psihologija 26.9.20082 dr. Igor Bernik Docent Informacijska varnost 5.7.20123 dr. Matevž Bren Izredni profesor Kvantitativne metode 26.6.20124 dr. Bojan Dobovšek Izredni profesor Kriminalistika 9.12.20095 dr. Benjamin Flander Docent Teorija prava in države 20.9.20116 dr. Teodora Ivanuša Docentka Upravljanje varnostnih tveganj 26.9.20087 dr. Branko Lobnikar Izredni profesor Upravljanje varnostnih organizacij 10.11.20098 dr. Darko Maver Redni profesor Kriminalistika 17.2.20049 dr. Gorazd Meško Redni profesor Kriminologija 17.2.2009

10 dr. Iztok Podbregar Redni profesorVodenje in upravljanje varnostnih organizacij 25.1.2011

11 dr. Andrej Sotlar Docent Varnostni sistem 30.6.2008 (v postopku)12 dr. Bojan Tičar Izredni profesor Pravo javnega sektorja 29.9.200913 dr. Peter Umek Redni profesor Kriminalistična psihologija 18.12.200114 dr. Sabina Zgaga Docentka Kazensko pravo 25.10.2011

13. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so predpisani in javni. da ne

12

Utemeljitev:Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja zaposlenih so predpisani z javno veljavno zakonodajo in akti Univerze v Mariboru.Postopki potekajo skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002, s sprem. in dopol. do 40/2012), Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Ur. l. RS št. 52/1991 s sprem. in dopol. do 40/2012), Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS št. 56/2002 in dopoln do 104/2012) in s postopki opredeljenimi v Kadrovskem priročniku UM (Obvestila XXV-9-2007) http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12523, v katerem so opredeljeni tudi postopki imenovanja in napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev.Postopki napredovanja (v plačni razred) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (UR. L. RS št. 94/2010) – velja od 11.12.2010) http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=7047.Postopki izbire za zaposlitev (sklenitve pogodb o zaposlitvi) potekajo na podlagi javno objavljenih prostih delovnih mest.

14. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija. da ne

Utemeljitev:Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev je sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 28. 8. 2012 (uradno prečiščeno besedilo). Merila so dostopna na spletni strani: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=261.

Fakulteta za varnostne vede v skladu s sklepom Senata FVV, dne 25.10.2012, ni sprejela posebnih strožjih pogojev za FVV.

Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter Univerzi dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research (http://www.um.si/hr/Strani/default.aspx).

15. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev. da ne

Utemeljitev:Struktura visokošolskih učiteljev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev:- redni profesorji: 4,- izredni profesorji: 4,- docenti: 6.

Navedeni izvajalci sodelujejo pri izvedbi študijskega programa 3. stopnje Varstvoslovje.

16. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. da ne

13

Utemeljitev:Visokošolski učitelji in sodelavci Fakultete za varnostne vede opravljajo pedagoško in raziskovalno delo. Na FVV število zaposlenih na pedagoških delovnih mestih znaša 24 (FTE 25,40), na raziskovalnih delovnih mestih pa 1 (FTE 1,0). Visokošolski učitelji in sodelavci so ob pedagoškem delu vključeni tudi v raziskovalno delo v okviru raziskovalnih projektov. Sodelujejo pri izvedbi domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov: http://www.fvv.uni-mb.si/raziskovanje/projekti.aspx.

17. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma strokovnem delu je določena. da ne

Utemeljitev:Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti:- Zakon o visokem šolstvu (Ur. l. RS št. 67/1993, s sprem. in dopol. do 109/2012)- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005-2BB http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2870 in vse dopolnitve, dostopne na spletnih povezavah: http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6014 in http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16811- Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2764,- Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2766 in- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Fakultete za varnostne vede (http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16039), ki so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem poleg izvedbe pedagoških obveznosti tudi sodelovanje na znanstveno-raziskovalnem področju.V skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM, imajo pedagoški delavci tako neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob le tej še aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

18. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih sodelavcev. da ne

Utemeljitev:Mladi sodelavci so vključeni v izvedbo študija ter aktivno sodelujejo pri raziskovalnih projektih. Ob tem imajo zagotovljeno vključenost v pedagoški proces. Spodbuja se objavljanje v znanstvenih revijah z namenom doseganja znanstvene odličnosti.

19. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev:

doma, da ne v tujini. da ne

14

Utemeljitev:Na podlagi povabil in v soglasju z UM v izmenjavah pedagoški delavci FVV sodelujejo na različnih fakultetah tako Univerze v Mariboru (Fakulteta za logistiko, Fakulteta za organizacijske vede) kot tudi članicah Univerze v Ljubljani (Ekonomska fakulteta, Fakuleta za družbene vede, Filozofska fakulteta, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti) in Univerze na Primorskem (Fakulteta za management). Fakulteta za varnostne vede je kot članica Univerze v Mariboru povezana v mrežo mednarodnega sodelovanja, ki ga univerza razvija na vseh področjih. Fakulteta je vključena v program Evropske unije vseživljenjskega učenja Erasmus, ki omogoča mobilnost študentov, profesorjev in drugih zaposlenih na partnerskih institucijah v tujini. Nadalje, fakulteta razvija tudi dvostransko mednarodno sodelovanje s podobnimi institucijami v Evropi in drugod. Še posebej je tesno sodelovanje s sorodnimi fakultetami z ozemlja bivše Jugoslavije, kot so Policijska akademija v Zagrebu, Fakulteta za kriminalistične znanosti v Sarajevu, Policijska akademija v Skopju, Pravna fakulteta Univerze v Rijeki, Policijska akademija v Beogradu ter Pravna fakulteta in Fakulteta za varnostne študije Univerze v Beogradu.Omeniti je potrebno tudi sedanje in/ali preteklo sodelovanje v projektih usposabljanja na področju varnosti skupaj s tujimi institucijami kot so CEPOL (Evropska policijska akademija). Fakulteta izvaja skupne projekte z Nemško policijsko univerzo v Muenstru in drugimi tovrstnimi institucijami. Ko gre za sodelovanje s tujimi univerzami, je treba omeniti raziskovalne projekte, ki so tudi del raziskovanja doktorskih študentov z Univerzo v Cambridgeu, Velika Britanija, Eastern Kentucky University, Michigan State University in John Jay College of Criminal Justice v ZDA. Naši profesorji sodelujejo tudi z raziskovalci iz inštituta Max Planck iz Freiburga (Nemčija), GERN in CESDIP (Francija) in University College of London.

Delavci Fakultete za varnostne vede dejavno sodelujejo pri pripravi Evropskega magistrskega programa s področja varnosti v mestih (EFUS) in pri razvijanju preventivne dejavnosti v Evropski uniji (EUCPN in Beccaria Center, Nemčija). Skupaj z evropskimi partnerji (Slovaška, Češka, Francija, Italija, Portugalska) razvijamo evropski varnostni portal eSEC. Raziskovalno sodelujemo tudi z Moskovsko državno univerzo Lomonosov in s predstavniki univerz v vzhodni evropi na področju pregleda policijske dejavnosti (v pripravi je knjiga pri založbi Springer).

Zelo pestro je sodelovanje na področju mobilnosti študentov in visokošolskih učiteljev. V letih 2006 – 2012 je fakulteta sodelovala v programu izmenjave študentov kriminologije iz univerz Evropske unije in Avstralskih univerz. Permanentno pa je fakulteta vključena v programe vseživljenskega učenja Erasmus, kjer se vsako leto povečuje število naših študentov in profesorjev, ki odhajajo na partnerske fakultete v tujino in obratno. Seznam vseh institucij, s katerimi ima fakulteta podpisane bilateralne sporazume o sodelovanju je objavljen na spletnih straneh fakultete.

Podatki o mobilnosti predavateljev so dostopni na spletni strani: http://www.fvv.uni-mb.si/mednarodno-sodelovanje/mobilnost-predavateljev.aspx.Cilji evropskega programa Erasmus na področju usposabljanja učnega osebja in drugih zaposlenih ter pogoji za vključitev v aktivnosti so objavljeni na spletni strani: http://www.fvv.uni-mb.si/mednarodno-sodelovanje/usposabljanje-zaposlenih.aspx.

15

Podatki o izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev:GOSTOVANJE PROFESORJEV FVV NA TUJIH UNIVERZAH

GOSTOVANJE TUJIH PROFESORJEV NA FVV

2006 4 12007 7 32008 3 22009 8 42010 6 32011 5 42012 4 10

Na strokovnem področju delavci Fakultete za varnostne vede sodelujejo zlasti z: Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za pravosodje, Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij RS, gospodarskimi družbami, zasebno varnostnimi podjetji, Zbornico RS za zasebno varovanje, Detektivsko zbornico in drugimi.

Sodelujemo z različnimi domačimi institiucijami, med katerimi izpostavljamo:Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (vsi zavodi za prestajanje kazni zapora), Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Komisija za preprečevanje korupcije RS, Informacijski pooblaščenec RS, Varuh človekovih pravic RS, Spletno Oko, Safe.si, Sekcija SUVI, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo integriteta, Okoljski center.

20. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti.

da ne

Utemeljitev:Fakulteta za varnostne vede spodbuja izobraževanje in usposabljanje delavcev. V letu 2012 je 5 pedagoških delavcev pridobivalo formalno izobrazbo (doktorski študij), 1 ped. delavec se je udeležil strokovnega izobraževanja. Poleg tega se je vseh 22 pedagoških delavcev udeležilo različnih krajših usposabljanj. Ob tem ne smemo pozabiti na številne udeležbe (prek 100) na konferencah, srečanjih in znanstvenih ter strokovnih sestankih v domovini in tujini, ki prispevajo k strokovni rasti pedagoškega kadra in odpirajo možnosti nadaljnjega sodelovanja in povezovanja zaposlenih in fakultete z ostalimi organizacijami.Od nepedagoških delavcev se je 1 udeležil strokovnega usposabljanja, 14 nepedagoških delavcev pa se je udeležilo različnih krajših usposabljanj in izobraževanj.

Delavci Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru so se v dodatno izobraževali s področij:- učenje tujih jezikov (angleški, nemški, ruski jezik),- izobraževanje in opravljanje izpita iz zakona o splošnem upravnem postopku,- izobraževanja s področja javnega naročanja,- tečaji MS Office, Linux izobraževanje,- strokovno izobraževanje certificirani poslovodni računovodja,- izpopolnjevalni tečaji iz katalogizacije in COBISSa,- izobraževanje Turning Point

16

- izobraževanje SPSS- izobraževanje Moodle.

Poleg zgoraj navedenih izobraževanj so se delavci udeleževali še delavnic s področja vodenja problematičnih ljudi, komuniciranja z mediji, javnega nastopanja, praktičnega pomnjenja.

Vodstvo Fakultete za varnostne vede spodbuja delavce k dodatnemu izobraževanju in usposabljanju po svoji izbiri.

21. Delež visokošolskih učiteljev, ki so (bodo, v primeru prve akreditacije zavoda) na zavodu v rednem delovnem razmerju je 100%

22. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 24 (25,4 FTE)23. Število študentov na enega (FTE) delavca je 34,0324. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 73,72

25. Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 94,7826. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za

izvajanje študijskih programov. da neUtemeljitev:Pri izračunih smo upoštevali podatke o visokošolskih učiteljih glede na njihovo izvolitev v naziv. Pri izračunu števila študentov na enega delavca, visokošolskega učitelja in upravno strokovnega delavca smo upoštevali število vseh redno in izredno vpisanih študentov in ponavljalcev na fakulteti. Strokovne službe Fakultete za varnostne vede so glede na področja dela organizirane v službe. Strokovne službe vodi p.p. tajnik fakultete.

Na Fakulteti za varnostne vede so organizirani: referat za visokošolski, univerzitetni, magistrski in doktorski študij. Uradne ure referata so vsak dan dve uri dnevno. Referentke v referatu so ves delovni čas dosegljive tudi po elektronski pošti in po telefonu.

Na Fakulteti za varnostne vede se izvaja uvajalno tutorstvo za redne, izredne in tuje študente ter predmetno tutorstvo. Tutorji študentje novincem pomagajo predvsem s posredovanjem zanje pomembnih informacij in svetovanjem, kako ukrepati v primerih, ko študent naleti na težavo. V primeru, da je študentova težava zelo zahtevna in zahteva strokovno pomoč posamezniku, skuša tutor študent usmeriti študenta po ustrezno pomoč. Predmetno študentsko tutorstvo je namenjeno študentom kot dodatna pomoč pri razumevanju in osvajanju študijske snovi posameznih predmetov študijskega programa.

27. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po delovnih mestih):

Zap. št. Delovno mesto (Predvideno) število zaposlenih na tem delovnem mestu

1 Samostojni strokovni delavec VII/2 (III) 22 Vodja referata 13 Strokovni sodelavec za planiranje 14 Samostojni strokovni delavec VII/1 25 Poslovni sekretar VI 1

17

6 Tehnični delavec V (I) 17 Vodja enote za informacijski sistem VII/2 18 Vzdrževalec računalniške opreme VII/1 19 Vodja službe za finančne in materialne

zadeve1

10 Strokovni delavec VI 111 Vodja knjižnice - bibliotekar 112 Bibliotekar 1

B.4 ŠTUDENTI

28. Predvideno število razpisanih mest študentov za doktorski program Varstvoslovje je 6 za izredni študij ter 3 mesta za neposredni vpis v 2. letnik (izredni študij).

Pri podaljšani akreditaciji: število vpisanih študentov v študijskem letu 2012/2013 v 1. letniku je 6 na izrednem študiju ter 1 študent, ki se je vpisal neposredno v 2. letnik izrednega doktorskega študijskega programa.

Utemeljitev:Predvideno število razpisanih mest študentov za doktorski program Varstvoslovje je 6 za izredni študij ter 3 mesta za neposredni vpis v 2. letnik (izredni študij).

Podatki vpisanih študentov za zadnja leta kažejo, da je povpraševanje po 3. stopnji programa Varstvoslovje relativno konstantno. Največ kandidatov (10) se je v 1. letnik vpisalo v študijskem letu 2008/2009, najmanj (2) pa v študijskem letu 2011/2012. Zaradi omejitev učnega osebja in prostorov, predvsem pa zaradi potreb trga ne načrtujemo večanja vpisnih mest. Menimo, da je predlagano število vpisnih mest primerno glede na potrebe Slovenije in EU, kamor se podaja del naših doktorandov.

Število vpisnih mest smo določili na podlagi povpraševanja po študiju in zaposlitvenih možnosti po zaključku študija. Ker glede na podatke Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje večina študentov po zaključku študija pridobi zaposlitev v prvem letu in glede na povpraševanje domačih in tujih javnih in zasebnih organizacij, spreminjanje števila vpisnih mest ni smiselno. Pri določanju števila vpisnih mest smo upoštevali število aktivnih znanstveno-raziskovalnih projektov, v katere vključujemo študente doktorskega programa. Število raziskovalnih projektov se spreminja glede na dinamiko začetka in zaključka raziskovalnih projektov in je običajno med 3 in 5 (ARRS in EU financirani projekti). Študente vključujemo tudi v projekte z nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, ki jih izvajajo posamezni nosilci programov.

29. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih.

da ne

Utemeljitev:Na Fakulteti za varnostne vede imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za

18

naše študente. Študentje imajo že od prvega letnika dalje svoje mentorje letnika, poleg tega pa je organzirana še skupina petih študentov, ki študentom pomagajo pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Vse svetovalne storitve, informacije in postopke povezane z vpisom prejmejo študentje v referatu za študentske zadeve. Prodekan za izobraževalno dejavnost, mentorji letnika in tutorji študentov so tisti, ki nudijo pomoč in pomagajo pri reševanju zapletov. Dajejo oziroma pomagajo lahko tudi pri iskanju možnih zaposlitev oziroma odločanju o nadaljnjem študiju. Pri vseh informacijah glede zaposlitvenih možnosti se obrnejo na koordinatorja za strokovno prakso. Študentska organizacija in Študentski svet FVV sta zelo aktivna in nudita študentom potrebne informacije in podporo. Vse informacije študentje najdejo na spletni strani fakultete http://www.fvv.uni-mb.si/ in spletni strani Študentskega sveta http://www.fvv.uni-mb.si/o-fakulteti/organi-fakultete/studentski-svet.aspx.

Prav tako je na ravni fakultete, ki izvaja določene dejavnosti kariernega svetovanja in usmerjanja, kot tudi univerze, vzpostavljen Karierni center UM, kjer študente in diplomante ozaveščajo o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi karierno svetovanje svetovanje, uspešne priprave na zaposlitveni razgovor in raznovrstna izobraževanja. Organizacijam je omogočen vpogled v življenjepise študentov in diplomantov Univerze v Mariboru ter iskanje bodočih visoko izobraženih sodelavcev. Njihova spletna stran omogoča objavo prostih delovnih mest, praks ter tem diplomskih in seminarskih nalog.

Na Fakulteti za varnostne vede imajo študentje na voljo vse svetovalne storitve in informacije v zvezi z vpisom v referatu za študentske zadeve. Študentom nudijo pomoč in pomagajo pri reševanju zapletov tudi prodekan za izobraževalno dejavnost in tutorji. Na fakulteti deluje tudi karierni center, ki zagotavlja bodočim študentom, študentom in diplomantom celostno podporo pri študijskem in kariernem odločanju. Študentom se svetuje pri načrtovanju poklicne poti in pomaga graditi njihove zaposlitvene kompetence že v času študija, našim diplomantom pa skušamo olajšati prehod v prvo zaposlitev.

Na ravni univerze deluje Visokošolska prijavno-informacijska služba, ki objavlja informacije na svoji spletni strani (http://www.vpis.um.si/). Vsako leto organiziramo tudi informativne dneve o študiju prve, druge in tretje stopnje, udeležujemo se izobraževalno/zaposlitvenih sejmov (npr. Informativa, ...) obiskujemo srednje šole v okviru predstavitev študija na fakulteti, ob organizaciji dogodkov na fakulteti (konference, delavnice) na udeležbo vabimo tudi vse zainteresirane, na profesionalnih dogodkih promoviramo in predstavljamo študije (InfoSec, Gospodarska zbornica, Pravniški dnevi, ...). Poleg tega je vzpostavljen tudi Alumni klub, ki je zaživel kot stična točka med mladimi, zainteresiranimi za študij varstvoslovja, študenti, profesionalci, ki so končali študij in zaposlovalci.

30. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena. da ne

Utemeljitev:Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=29323 I. 211. člen Statuta

19

ureja položaj študentov invalidov in drugih, ki potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje.Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21399, enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813.

Za operativno uresničevanje pravic študentov s posebnimi potrebami skrbi referat za študentske zadeve FVV. V študijskem letu 2012/2013 je na FVV devet študentov s priznanimi posebnimi potrebami. Nihče od teh študentov ni vpisan na doktorski študijski program. Študenti s priznanimi posebnimi potrebami imajo pravico do prilagoditve ocenjevanja in preverjanja znanja, v skladu z njihovimi potrebami. Študenti prošnjo za priznanje posebnih potreb vložijo na Komisijo za študijske zadeve, kjer natančneje opišejo, kakšne ugodnosti iz naslova študenta s posebnimi potrebami si želijo. Prošnje se obravnavajo individualno, glede na potrebe posameznega študenta. Študentom s posebnimi potrebami omogočamo individualno delo s profesorji in asistenti, prilagajamo način podajanja snovi. Glede na njihove potrebe se jim omogoči opravljanje izpitov izven izpitnih rokov, ustno, namesto pisno opravljanje izpitov, prilagojeni izpiti (če so denimo slabovidni ali slabo slišijo).

31. Iz statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno: organiziranje, da ne sodelovanje v organih upravljanja. da ne

Utemeljitev:V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov. Tudi na fakulteti sodelujejo študenti v vseh organih: Senatu fakultete, Akademskem zboru, Poslovodnem odboru. Poleg tega sodelujejo tudi v naslednjih komisijah senata fakultete: Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve, Komisija za mednarodno sodelovanje, Komisija za ocenjevanje kakovosti, Komisija za habilitacije, Disciplinsko sodišče I. stopnje, Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad karierno uspešnim diplomantom, Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad delavcem, sodelavcem in študentom FVV.

Študenti delujejo v Študentskem svetu fakultete v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9919. Študentski svet FVV ima predsednika in sekretarja. Deluje na javnih sejah (rednih, izrednih in korespondenčnih sejah), ki jih sklicuje in vodi prodekan za študentska vprašanja. Slednji je hkrati član ŠS FVV že po svojem položaju z mandatno dobo dveh let. O sejah se piše zapisnik, na sejah pa se razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov.

ŠS FVV obravnava in daje Senatu FVV in Študentskemu svetu UM mnenje o zadevah iz njegove pristojnosti, obravnava in daje mnenje o splošnih aktih, študijskih programih, drugih aktih in programih ter predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, voli člana v Študentski svet univerze, voli člane delovnih teles organov FVV iz vrst študentov,

20

daje mnenje o kandidatih za dekana FVV, dekanu poda mnenje o kandidatu za prodekana za študentska vprašanja, sprejema program interesnih dejavnosti študentov in skrbi za njegovo izvrševanje ter izvaja še druge naloge. Na ravni Univerze v Mariboru imajo svoje predstavnike v Študentskem svetu UM.

32. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. da ne

Utemeljitev:Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009 (http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16723); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, Obvestila XXVIII-7-2010 (http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, Obvestila XXX-2-2012) (http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=26288).

S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Oblike preverjanja znanja so naslednje: pisni izpit, ustni izpit, kolokvij, seminarske naloge. Oblike preverjanja znanja so določene v naprej v učnem načrtu za posamezni predmet. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Vsako leto se izdelajo analize o napredovanju iz letnika v letnik na ravni celotnega letnika študentov.

V učnih načrtih je za vsak posamezen predmet navedeno, kakšen je način ocenjevanja (pisni izpit, ustni izpit, seminarska naloga, sodelovanje pri vajah), na podlagi katerih se preverja napredek študentov pri doseganju učnih izidov in kompetenc. Ostalih analiz nismo delali, vsako leto pa prodekan za izobraževalno dejavnost in prodekan za študijske zadeve pred posameznimi predavanji obiščeta študente vseh letnikov in programov in se pogovorita s študenti in z njimi izmenjata izkušnje ter skupno oblikujejo nadaljne korake glede izvedbe študijskega procesa. Potreb po bistvenih spremembah do sedaj nismo zaznali, manjše korekcije pa so bile narejene s spremembami učnih načrtov.

33. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za varnostne vede v raziskovalno delo v veliki meri vključuje tudi doktorske študente. Doktorski študenti se vključujejo predvsem na področjih, ki si jih izberejo za teme doktorskih nalog. Temo in mentorja si v veliki meri izberejo že v 1. letniku in jo nadgrajujejo v nadaljevanju študija. Te študente zato povabimo k sodelovanju v fakultetne raziskovalne projekte z njihovih področij. Končni rezultat sodelovanja študentov v raziskovalnih projektih se je in se še bo pokazal z njihovimi doktorskimi nalogami, ki bodo zato veliko kakovostnejše

21

in tudi prispevek k znanosti bo večji. V samem času študija pa študenti svoje izsledke iz teh raziskav objavljajo na raznih domačih in mednarodnih konferencah ter domačih in tujih publikacijah (v sodelovanju s svojim mentorjem).

Doktorski študenti v zadnjih dveh študijskih letih (2011/2012 in 2012/2013) sodelujejo ali so sodelovali pri naslednjih raziskovalnih projektih:

- The Peterborough Adolescent and Young Adult Development Study (PADS+/SPMAD);- Kriminalistični vidiki odkrivanja in dokazovanja spolnih zlorab otrok; - Temeljni raziskovalni projekt (TRP) Ekološka kriminaliteta – kriminološki, viktimološki, kriminalno-preventivni, psihološki in pravni vidiki, (projekt se je zaključil aprila 2012);- Lifelong Learning Programme projekt EEMUS – European Diploma in Urban Security;- DAPHNE III: Youth deviance and youth violence: A European multi-agency perspective on best practices in prevention and control (YouPrev) (mednarodni projekt);- Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni (ciljni raziskovalni projekt);- URBIS - Urban Manager for Security, Safety and Crisis Management (mednarodni projekt s ciljem priprave evropskega doktorskega programa s področja urbane varnost);- Integrity and corruption (Univerza v Wurzburgu, Nemčija in FVV UM) (mednarodni projekt);- Nacionalni Sistem Integritete (NIS) Slovenije (Transparency International);- CRP (2010 – 2012) – Konkurenčnost Slovenije 2006-2013: Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni;- EU projekt ARIEL (2013 – 2015) – Assessing the Risk of the Infiltration of Organized Crime in EU MSs Legitimate Economies.

34. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov pri posameznih obveznostih. da ne

Utemeljitev:Na Univerzi v Mariboru se ob koncu študijskega leta izvaja redne letne ankete o dejanski študijski obremenjenosti študentov, v skladu s Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta, ki ga je UM sprejela 30. 3. 2010 in je dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21085. Študenti v anketi izrazijo mnenje o dejanski študijski obremenitvi študentov pri posameznih predmetih študijskih programov.

Anketa v uvodu vsebuje podatke o fakulteti in študijskem programu, v katerega je študent vpisan. V nadaljevanju so navedena imena predmetov z navedbo nosilca, izpisi oblik izvedbe pedagoškega procesa z navedenim številom študijskih ur, kot jih določa študijski program. Študenti pri vsaki obliki izvedbe pedagoškega procesa označijo, ali je ta presegala število študijskih ur, določenih v študijskem programu ter vnesejo morebitne razlike v številu ur.

35. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi.

da ne

22

Utemeljitev:V primeru večjih odstopanj med potrjenim kreditnim vrednotenjem in izmerjeno dejansko obremenitvijo študentov pri posameznem predmetu, fakulteta ustrezno ukrepa (eden od ukrepov je tudi prerazporeditev kreditnih točk med študijskimi obveznostmi). Glede na obremenitve smo izvedli prerazporejanje učnih enot med semestri, prerazporedili nekatere vsebine med predmeti in spremembe kontaktnih ur med predavanji, seminarji in vajami.

36. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega programa. da ne

Utemeljitev:Splošne kompetenceNa doktorskem študijskem programu študent pridobi poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenost za iskane novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanja kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Splošne kompetence izhajajo iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta oziroma programa. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a neločljivo povezana z izobraževalno.Splošne kompetence, ki jih pridobijo študentje, so:• sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področjih, ki jih pokriva varstvoslovje;• avtonomnost v znanstveno-raziskovalnem delu in kritičen pogled na varnostne probleme;• komunikacijske sposobnosti in spretnosti, še posebej veščine za komuniciranje v domačem in mednarodnem znanstvenem okolju;• razumevanje sodobnih varnostnih in kriminalitetnih problemov skozi prizmo klasičnih in sodobnih konceptov ter kontekstualizacija problemov;• uporabljati sistemske koncepte pri razumevanju in opredelitvi problemov;• razumeti družbene, psihološke, filozofske, ekonomske, zgodovinske, pravne in politične vidike kriminalitete, odklonskosti in delovanja organov odkrivanja, pregona in drugih državnih nadzorstvenih organov;• prenašanje teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved; • razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo;• razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v nacionalnem kot v mednarodnem okolju.

Na podlagi svojih kompetenc lahko svoje delo učinkovito opravi, uspešen pri tem pa je, če je to znanje potrebno (cenjeno). Učinkovitost je zagotovo tudi zmožnost izrabljanja virov, ki so na voljo. V prvi vrsti je izrabljanje lastnih virov, posebno ustvarjalnosti, izrabljanje

23

potencialov kolegov (intelektualnega kapitala) in klasičnih virov (denar, oprema, prostor in čas). Posamezne kompetence se pri posamezniku ne morejo razviti, ker zanje nima dispozicij, medtem ko druge lahko razvija vse življenje.

A - KOGNITIVNE (KK): Č - ODNOSNE (OdK):

ANALlTIČNO MIŠLJENJEKONCEPTUALNO MIŠLJENJERAZISKOVALNO UČENJEUSTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV

OBČUTEK ZA MEDOSEBNE ODNOSEKOMUNIKATIVNOSTTIMSKO DELO IN SODELOVANJEUSMERJENOST NA UPORABNIKA

B - OSEBNOSTNE (OsK): D- MANAGERSKE (MK):

POZITIVNA SAMOPODOBAINICIATIVNOST, VZTRAJNOSTTEŽNJA K USPEHUČUSTVENA STABILNOST

VPLlV NA DRUGEAVTONOMNOST PRI ODLOČANJUPROŽNOST IN PRILAGODLJIVOSTETIČNOST

C - OPERATIVNE (OpK): E - ORGANIZACIJSKE (OrK):

USMERJENOST K REZULTATOMKAKOVOST,UREJENOST,NATANČNOSTISKANJE INFORMACIJ IN ZNANJAOBVLADOVANJE METOD

IZRABA IN KOORDINACIJA VIROVPREDVIDEVANJE IN PLANIRANJEUSMERJENOST K LJUDEMPOISTOVETENJE Z ORGANIZACIJO

Legenda:KK - kognitivne kompetenceOsK - Osebnostne kompetenceOpK - Operativne kompetenceOdK - Odnosne kompetence MK - Managerske kompetenceOrK - Organizacijske kompetence

Predmetno specifične kompetenceDiplomant doktorskega študijskega programa Varstvoslovja na FVV je vrhunski strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za raziskovanje varnosti, vodenje varnostnih organizacij za vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah.

Doktorji znanosti s področja varstvoslovja so usposobljeni za: • odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države;

24

• obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru;• poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti;• preučevanje obsega in narave kriminalitete ter drugih odklonskih pojavov v družbi;• preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti;• preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij;• preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti.• razumevanje varnostnih problemov in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni; • raziskovanje vzrokov, izvrševanje nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj; • razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi.

37. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod. da ne

Utemeljitev:Na Univerzi v Mariboru Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje izvede postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev Erasmus Charter, ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti. Mobilnost študentov, učnega osebja in zaposlenih po programu Erasmus se načrtujejo in izvajajo v skladu z Razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM.Mobilnost študentov na UM je omogočena preko Nacionalne mobilnosti študentov v Sloveniji, razpis je objavljen na spletnem naslovu http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5472 ter za tujino preko programa Erasmus (http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=4827).Nacionalna mobilnost: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=682Mednarodno sodelovanje na UM: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=831

Postopke glede mobilnosti študentov ureja prodekan za mednarodno dejavnost, ki tudi načrtuje mobilnost. Pri izvedbi sodeluje tudi mednarodna pisarna FVV in referat za študentske zadeve. V študijskem letu 2011/2012 je 11 študentov FVV opravljalo del izobraževanja na drugem visokošolskem zavodu; na FVV pa so opravljali del izobraževanja 3 tuji študenti. Študenti so na visokošolskem programu najbolj mobilni v času 3. letnika, najmanj pa v 1. letniku. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na FVV v skladu s pravili, ki jih o študijski menjavi določi senat fakultete. Akademsko priznavanje tako opravljenih izpitov omogoča uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS sistema, ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja kreditnih točk.

25

Podatki o Erasmus mobilnosti študentov FVV na tujih univerzah:UNIVERZA 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/2012 SKUPAJMEDICAL UNIVERSITY OF INNSBRUCK 1 1GHENT UNIVERSITYFaculty of Law - Department of Criminal Law and Criminology 2 2ESTONIAN ACADEMY OF SECURITY SCIENCES 1 1MYKOLAS ROMERIS UNIVERSITY 1 4 3 5 4 1 18POLICE COLLEGE OF HUNGARY 2 1 1 3 7BERLIN SCHOOL OF ECONOMICS AND LAW 1 2 1 4UNIVERSITY OF ZILINAFaculty of Special Engineering 2 1 3TURKISH NATIONAL POLICE ACADEMY 1 1 2CANTERBURY CHRIST CHURCH UNIVERSITYDepartment of Law and Criminal Justice Studies 1 1 2 2 1 7SKUPAJ 3 7 6 13 13 3 45

Podatki o Erasmus mobilnosti tujih študentov na FVV:UNIVERZA 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/2012 SKUPAJUNIVERSITY OF DEFENCEFaculty of Economics and Management, Češka 1 2 3ESTONIAN ACADEMY OF SECURITY SCIENCES 1 1 2CATHOLIC UNIVERSITY OF THE SACRED HEART OF MILAN 2 2MYKOLAS ROMERIS UNIVERSITY 1 2 1 4POLICE COLLEGE OF HUNGARY 3 4 2 3 2 14TURKISH NATIONAL POLICE ACADEMY 3 3 6ZRÍNYI MIKLÓS NATIONAL DEFENCE UNIVERSITY, Madžarska 4 4SKUPAJ 3 5 3 4 9 11 35

Med leti 2007-2009 je potekal projekt izmenjave študentov kriminologije Univerz iz EU in Avstralije. Spodaj so navedeni podatki o mobilnosti:

GOSTOVANJE ŠTUDENTOV FVV NA AVSTRALSKIH UNIVERZAH

GOSTOVANJE AVSTRALSKIH ŠTUDENTOV NA FVV

2006/2007 4 42007/2008 4 42008/2009 7 7Skupaj 15 15

26

Pravila o priznavanju opravljenih izpitov v okviru študentske mobilnosti so določena v Pravilniku o mednarodni mobilnosti študentov Fakultete za varnostne vede UM. Erasmus koordinator pred odhodom študenta na izmenjavo preveri, ali posamezen izbrani predmet na tuji instituciji vsebinsko in po obsegu ustreza vpisanemu študijskemu programu študenta in obveznostim na FVV. V »Študijskem sporazumu« oziroma ustrezni prilogi se med drugim zapiše, katere predmete lahko študent posluša in opravlja v tujini in kateri predmeti študijskega programa na FVV se bodo študentu priznali, in se vpisali v »Prilogo k diplomi/Diploma Supplement«. Študentu, ki je v okviru mobilnosti opravil del študija na tuji univerzi, se uspešno opravljene študijske obveznosti, zapisane v »Študijskem sporazumu« priznajo kot študijske obveznosti na programu, na katerega je vpisan na FVV. Po vrnitvi iz tujine študent v priznanje predloži (če tega ni storila že partnerska institucija iz tujine) Erasmus/ECTS koordinatorju na FVV »Potrdilo o opravljenih obveznostih/Transcript of Records« v angleškem jeziku. Če je študent v tujini pripravljal zaključno delo, mentor po njegovi vrnitvi sporoči Erasmus/ECTS koordinatorju na FVV ali je izpolnil načrt dela. Erasmus/ECTS koordinator o priznanih opravljenih obveznostih v tujini obvesti pristojni referat na obrazcu »Priznanje izpitov na FVV« (ObrMS-4), kateremu priloži tudi fotokopijo Potrdila o opravljenih obveznosti. Eno kopijo dokumentacije prejme tudi študent. Referat priznane obveznosti v tujini študentu vpiše v elektronski indeks. Senat fakultete sprejme pravila za priznavanje ob izmenjavi študentov, kadar je na eno tujo VŠ institucijo napotenih več študentov.Pravilnik o mednarodni mobilnosti študentov FVV UM je dostopen na spletni strani: http://www.fvv.uni-mb.si/pravilnik-o-mednarodni-mobilnosti-studentov.aspx.

38. Zavod omogoča notranjo izbirnost. da ne

Utemeljitev:Pri izbiri se študentje posvetujejo s svojimi študijskimi tutorji ali mentorji letnikov. Za lažjo izbiro izbirnih predmetov so na spletni strani https://aips.uni-mb.si/ navedene vsebine vseh obveznih in izbirnih predmetov v okviru doktorskega študijskega programa. Za izbiro smernega predmeta študija, študenti v 1. letniku doktorskega študijskega programa Varstvoslovje izberejo smerni predmet v obsegu 11,11% (20 ECTS) ECTS kreditnih točk iz nabora sedmih izbirnih predmetov, na podlagi pridobljenih znanj v izbrani smeri pa si izbere mentorja in z njim sodeluje pri nadaljevanju študija.

Poleg tega si lahko študentje izberejo predmet iz nabora kreditnih predmetov drugih študijskih programov, ki jih v okviru kreditnega sistema študija ponujajo druge članice UM. Pri izbiri kreditnih predmetov iz drugih članic Univerze v Mariboru študent opravi elektronsko prijavo za vpis izbirnega predmeta iz elektronskega kataloga predmetov na drugih članicah UM. V roku 7 dni koordinatorji ECTS na posamezni članici preverijo in po potrebi s študenti uskladijo njihove izbirne kreditne predmete ter s podpisom potrdijo izbiro, nakar se študentom tudi ti izbirni predmeti vnesejo v študijski predmetnik letnika. Izvajanje izbirnosti med članicami UM podrobneje opredeljujejo Navodila o izvajanju izbirnosti med članicami Univerze v Mariboru št. N20/2009 41AG (dostopno na ‐http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5601) in je podprta tudi s sistemom AIPS in organizacijsko urejena z Navodili za izvajanje izbirnosti med članicami UM. Notranja izbirnost

27

v okviru UM je urejena v skladu s Pravilnikom o ECTS kreditnem sistemu študija na UM, ki je dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10321.

Študenti Univerze v Mariboru imajo možnost tudi za nacionalno mobilnost na Univerzi v Ljubljani in Univerzi na Primorskem. Nacionalna mobilnost se izvaja na podlagi podpisanega Sporazuma o izmenjavi študentov Slovenske univerze. Podatki v zvezi z nacionalno mobilnostjo so javno dostopni na spletni strani: http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5472.

39. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse. da ne

Utemeljitev:Doktorski študijski program ne predvideva praktičnega usposabljanja.

40. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov. da ne

Utemeljitev:Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študentske svete članic.

Študenti Fakultete za varnostne vede so seznanjeni z delom Študentskega sveta FVV že ob vpisu na fakulteto. Študentje so vsako leto povabljeni tudi na vsakoletne volitve. Razpis za kandidiranje na mesto člana ŠS FVV se objavi na oglasni deski, spletni strani in na mailing listi študentov. Delovanje Študentskega sveta FVV ureja Pravilnik o delovanju študentskih svetov št. A19/2005-81AH Univerze v Mariboru. Seje Študentskega sveta FVV so javne in imajo tako vsi študentje možnost prisostvovati sejam. Podrobnosti glede delovanja Študentskega sveta so objavljene na: http://www.fvv.uni-mb.si/o-fakulteti/organi-fakultete/studentski-svet.aspxB.5 MATERIALNI POGOJI

41. Visokošolski zavod ima: v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih dejavnosti, najete primerne prostore za obdobje ___n____ let..

42. Visokošolski zavod ima prostore za: izvajanje študija, da ne vodstvo zavoda, da ne tajništvo, da ne služba za študentske zadeve, da ne ustrezne sanitarije, da ne knjižnico. da neVsi ti prostori so na isti lokaciji. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za varnostne vede ima sedež na Kotnikovi ulici 8, v Ljubljani. Fakulteti je Vlada Republike Slovenije, ki je upravljalec prostorov na Kotnikovi 8, s sklepom št. 465-84/01 z dne

28

14.6.2001 prepustila opremljene prostore. Za najem dveh predavalnic ima fakulteta sklenjeno najemno pogodbo z Ministrstvom za notranje zadeve RS, z veljavnostjo do 30.9.2015 oz. do zaključka denacionalizacijskega postopka.

Obstoječi prostori obsegajo približno 2000 m2 neto uporabnih površin, med drugim:deset učilnic s skupaj 585 m2 površine (534 sedežev),računalnica z 20 delovnimi mesti,triintrideset kabinetov s skupaj 491 m2 površine,knjižnico s 125 m2 površine,telovadnico s 136 m2 površine,sejno sobo, pomožne prostore in hodnike, ki zajemajo približno 620 m2 površine.kletne prostore, v katerih sta urejena forenzični laboratorij, lasersko strelišče…

Omenjeni prostori skupaj obsegajo približno 2000 m2, kar popolnoma zadošča za kakovostno izvajanje in ustrezno planiranje študijskih obveznosti vseh akreditiranih študijskih programov.

43. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna: informacijsko-komunikacijska tehnologija, da ne učna tehnologija, da ne oprema. da ne

Utemeljitev:Predavalnice so opremljene s potrebnimi učnimi pripomočki kot so interaktivne table, vse predavalnice imajo LCD projektorje z ustrezno računalniško opremo in povezavo v splet. Vsi prostori fakultete so pokriti z brezžičnim omrežjem, kar daje študentom možnost, da preko svojih prenosnikov ali drugih terminalnih naprav kjerkoli na fakulteti vedno dostopajo do medmrežja. Na fakulteti je odlična informacijsko-komunikacijska infrastruktura, ki daje študentom dobre pogoje za učinkovit študij.

Posebna pozornost je namenjena opremljanju laboratorijev, kot so forenzični laboratorij, laboratorij za informacijsko varnosti in lasersko strelišče z novo eksperimentalno in računalniško opremo, ki sledi zadnjim trendom razvoja v svetu. Druga oprema, ki daje podporo pedagoškemu, raziskovalnemu in razvojnemu delu, je porazdeljena po laboratorijh in specializiranih učilnicah.

Fakulteta za varnostne vede je vključena v univerzitetni informacijski sistem, ki omogoča informacijsko podporo na področju izobraževalne dejavnosti (AIPS), na kadrovskem področju (KIS in KIPS) in finančnem področju (FIPS). Visokošolski učitelji in študentje uporabljajo učno/poučevalno e-okolje MOODLE, povezano z univerzitetno podatkovno bazo AIPS.

44. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom. da ne

45. Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti.

da ne

29

Utemeljitev:Prostori Fakultete za varnostne vede so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne dejavnosti. V letu 2011 so bili opremljeni sodobni forenzični laboratorij, laboratorij za informacijsko varnost in lasersko strelišče, trenutno pa uvajamo laboratorij za GIS, Forenzično psihologijo in OSINT. Vsi prostori so ustrezno opremljeni z IKT povezavami in vključeni v EDUROAM omrežje. V prostorih FVV imamo 10 predavalnic, 5 prostorov namenjenih laboratorijem, v katerih je različna raziskovalna oprema. Podatki o opremi in prostorih Fakultete za varnostne vede UM so zbrani v prilogi E.2-9 .

46. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:Na Fakulteti za varnostne vede si vedno prizadevamo ustvariti študijsko okolje, ki je prijazno in prilagojeno posebnim potrebam študentov in zagotavlja njihov uspešen študij v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru št. A5/2010-41 AG in Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru.

Študenti s posebnimi potrebami so pozvani, da v referatu oddajo ustrezne prošnje za priznanje posebnega statusa študenta v skladu z določili zgoraj navedenih pravilnikov, pri čemer v prošnji navedejo želene oblike prilagoditve študijskega procesa glede na svoje individualne potrebe. Kolikor je mogoče, fakulteta upošteva želje in posebne potrebe študentov.

Trenutno nimamo gibalnim invalidom prilagojenih študijskih in delovnih prostorov ter stranišč, saj imajo trenutni študentje s posebnimi potrebami drugačne posebne potrebe, ki niso povezane z gibalnimi omejitvami. V primeru, da se pojavi potreba po omogočanju študija študentom z gibalnimi omejitvami, bomo prostore opremili v skladu s predpisi in standardi, ki so za posamezne osebe s posebnimi potrebami zahtevani.

47. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:Fakulteta za varnostne vede trenutno razpolaga le z osnovno opremo za študente s posebnimi potrebami. Reševanje problemov študentov s posebnimi potrebami poteka individualno. Komisija za študijske zadeve na podlagi prošnje študenta izda odločbo o posebnem statusu študenta.

48. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij: študija, da ne

30

znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti visokošolskega zavoda.

da ne

49. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

50. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

51. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami. da ne

Utemeljitev:Knjižnica Fakultete za varnostne vede s svojimi storitvami nudi pomembno podporo izobraževalnemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu na fakulteti. Storitve knjižnice so: izposoja knjižničnega gradiva na dom, v kabinete zaposlenih in v čitalnico, medknjižnična izposoja, nabava in obdelava novega gradiva (katalogizacija in inventarizacija), vodenje bibliografij raziskovalcev, poizvedbe v bazah podatkov in informiranje uporabnikov. Knjižnična zbirka obsega približno 14.200 enot, od tega okrog 8.400 knjig ter 4.300 zaključnih nalog študentov. Od leta 2009 naprej so zaključna dela študentov v polnem besedilu dostopna tudi v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru (http://dkum.uni-mb.si/Brskanje.php). Knjižnica prejema 64 naslovov serijskih publikacij, od tega ima 42 naročenih (16 tujih in 26 domačih), ostale pa prejema brezplačno. Letni prirast gradiva obsega od 800 do 900 enot. Od leta 1996 je knjižnica polnopravna aktivna članica sistema COBISS.SI. Knjižnica vodi tudi bibliografije raziskovalcev za visokošolske učitelje in sodelavce FVV.

Uporabniki knjižnice so predvsem študentje, profesorji in raziskovalci FVV, pa tudi drugi študenti in zaposleni na Univerzi v Mariboru. Knjižnica je odprtega tipa, kar pomeni, da si v njej lahko gradivo izposojajo tudi drugi uporabniki. V okviru medknjižnične izposoje knjižnica sodeluje s številnimi slovenskimi knjižnicami.

V sklopu knjižnice je tudi čitalnica z dvanajstimi sedeži. Uporabnikom je na voljo šest osebnih računalnikov za iskanje gradiva v bazi COBIB.SI ter ostalih elektronskih bazah podatkov. Pedagoško delo z uporabniki poteka predvsem v obliki usposabljanja za iskanje gradiva v bazi COBIB.SI ter tujih podatkovnih bazah. Knjižnica je polnopravna članica sistema COBISS. Knjižnično gradivo je računalniško obdelano in zbrano v lokalni bazi FVV. V prostorih knjižnice so urejeni tudi priključki za prenosne računalnike in brezžična internetna povezava.

Čitalniško gradivo se uporablja v čitalnici. Sem sodijo učbeniki, strokovni, večjezični slovarji, leksikoni, priročniki in enciklopedije z različnih področij. V čitalnici so na voljo tudi znanstvene in strokovne serijske publikacije ter dnevni časniki.

31

Knjižnica FVV preko Univerzitetne knjižnice Maribor zagotavlja dostop do velikega števila elektronskih informacijskih virov (dostopni na povezavi http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=1126). Vsi uporabniki lahko do zgoraj navedenih informacijskih servisov in baz podatkov dostopajo v knjižnici. Omogočen je tudi oddaljen dostop do elektronskih virov za študente in zaposlene na UM. To pomeni, da lahko do njih dostopajo tudi izven prostorov knjižnice.

52. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije. da,v celoti delno ne

Utemeljitev:Doktorski študijski program se financira iz lastnih sredstev, pridobljenih na trgu, iz naslova šolnin, prispevkov za študij.

53. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za varnostne vede za izvajanje študijskih programov prejema proračunska sredstva v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Doktorski študijski program se financira iz naslova šolnin doktorskih študentov.

54. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost so dolgoročno zagotovljena iz različnih virov. da ne

Utemeljitev: Izredni študij, v katerega spada predmetni doktorski študij, se financira iz lastnih sredstev, pridobljenih na trgu iz naslova šolnin, prispevkov za študij.

55. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela.

da ne

Utemeljitev:Fakulteta za varnostne vede je na javnem razpisu ARRS pridobila temeljni raziskovalni projekt z naslovom Legitimnost in zakonitost policijske dejavnosti, kazenskega pravosodja in izvrševanja kazenskih sankcij. Projekt se bo izvajal v obdobju od 2013-2016, izvedbo projekta pa bo financirala ARRS.

V letu 2012 sta se zaključila temeljni raziskovalni projekt (šifra J5-2171) ciljni raziskovalni projekt (šifra V5-1038), ki ga je financirala ARRS oz. ARRS in MNZ. Raziskovalci fakultete se

32

redno prijavljajo na razpise za pridobitev novih projektov.

Fakulteta ima sklenjene pogodbe tudi za izvajanje mednarodnih projektov z SINERGIE Società Consortile a Responsabilità Limitata (projekt URBIS) in Europen Forum for Urban Security (projekt EEMUS).

56. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti redno spremljamo porabo sredstev načrtovanih aktivnosti tako v pogledu fizičnih izvedbenih kazalcev, kot glede na finančne okvirje (uskladitev predvidene porabe sredstev za posamezno načrtovano aktivnost). Ves čas delovanja iščemo ustrezno ravnotežje med kakovostjo izvedbe in stroški izvedbe. Pri tem se primerjamo s konkurenčnimi ustanovami in preverjamo, ali je možno z razpoložljivimi sredstvi dosegati kakovostno raven, kot jo imajo konkurenčne ustanove. Učinkovitost razporejenih sredstev gospodarno načrtujemo v letnem proračunu ter načrtovano redno (letno, kvartalno in mesečno) spremljamo porabo le teh.

Poslovodni odbor Fakultete za varnostne vede odloča o poslovanju, o zadevah materialne narave ter o upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih je Fakulteta za varnostne vede pridobila v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Poslovodni odbor v skladu s statutom določi svoje naloge in sprejme poslovnik ter program dela.

Računovodstvo za vsako leto pripravi plan prihodkov in odhodkov, katerega potrdi Poslovodni odbor in službe na UM. V planu se predvidi sredstva za splošne stroške, izvedbo izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, založniško dejavnost, knjižnico in mednarodno dejavnost.

57. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti spremljamo porabo pridobljenih finančnih sredstev po posameznih stroškovnih mestih oz. nosilcih za vsako dejavnost posebej (javna služba, tržna dejavnost). Porabo sredstev spremljamo sproti ob vsaki oddaji javnega naročila, učinkovitost in uspešnost porabe posameznih dejavnostih spremljamo tedensko preko analize porabljenih in razpoložljivih sredstev in vsake tri mesece, ko sestavljamo kvartalna računovodska poročila, ki zajemajo izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti in pregled prilivov po virih financiranja.

Na FVV organi, predvsem Poslovodni odbor FVV, pri svojem delu spremljajo porabo sredstev v povezavi z izvedbo projektov, za potrebe strateškega načrtovanja, kot tudi za potrebe določanja prioritet.

33

Struktura porabe sredstev (plače, materialni stroški, razvoj, izvedba projektov) se v zadnjih letih spreminja. Delež sredstev za plače smo cel čas omejevali, ker se je približal 80% od sredstev pridobljenih po Uredbi o financiranju visokega šolstva. Velike napore vlagamo, da bi lahko povečali sredstva za razvoj (npr. nakup nove opreme), ki so vezana predvsem na sredstva iz projektov. Povečevanje sredstev za razvoj skušamo doseči tudi na račun racionalizacije splošnih materialnih stroškov. Pri večjih nakupih mora biti le ta utemeljen tudi s pojasnili, v kakšni obliki in v kolikšnem času se bo investicija povrnila. Pojasnila morajo biti s strani oseb, ki želijo opraviti nakupe podana na zagovoru pred člani Poslovodnega odbora FVV. Vodstvo Fakultete za varnostne vede z ustreznimi strokovnimi službami skrbi za sprotno spremljanje porabe pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih.

Računovodstvo oddaja kvartalna poročila, o porabi sredstev, ločena glede na posamezne programe. Poročila obravnava Poslovodni odbor. Vsako leto računovodstvo pripravi letno poročilo o porabi sredstev, ki ga potrdijo tudi pristojni organi Univerze v Mariboru.

B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

58. Samoevalvacije se izvajajo periodično da ne

Utemeljitev:Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije UM in njenih članic št. A3/2006-812-MP http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10319 ter njegovih sprememb. Samoevalvacijo pripravijo člani Komisije za kakovost Fakultete za varnostne vede, ki je imenovana s strani Senata FVV. Komisija vsako leto zaprosi zaposlene na FVV (vodstvo, knjižnica, referat in druge strokovne službe), da posredujejo potrebne podatke in nato sestavi poročilo. Poročilo nato obravnava in potrdi Senat FVV. Poročilo se pošlje Komisiji za kakovost Univerze v Mariboru, kjer ga analizirajo in podajo mnenje. Poročilo je objavljeno na spletni strani Fakultete za varnostne vede http://www.fvv.uni-mb.si/o-fakulteti/kakovost-na-fvv.aspx.

59. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in učinkovitost: izobraževalnega dela, da ne znanstvenega dela, da ne raziskovalnega dela, da ne umetniškega dela, da ne strokovnega dela. da ne

Utemeljitev:Senat Univerze v Mariboru je dne 27.11.2012 sprejel Poslovnik kakovosti Univerze v Mariboru. Razvoj kakovosti na UM je namenjen celoviti podpori uresničevanja poslanstva in strategije univerze ter ohranjanju in izboljševanju kakovosti izobraževalnih, raziskovalnih in vseh drugih procesov na univerzi. Upoštevajo se smernice Nacionalnega programa visokega šolstva RS

34

2011–2020 (NPVS) in Raziskovalnega in inovacijskega razvoja Slovenije 2011–2020 (RISS) ter strategije EU in priporočila drugih mednarodnih organizacij.

Na UM razvijamo učinkovit sistem, metode in orodja za spremljanje institucionalne in programske tako notranje kot zunanje kakovosti pri:– spremljanju politike vodenja in odločanja,– zagotavljanju avtonomije dela visokošolskega učitelja in enakopravnega položaja študentov,– internacionalizaciji visokošolske dejavnosti,– spremljanju razvoja dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov,– povezovanju in sodelovanju z gospodarstvom in širšim družbenim okoljem,– spremljanju potrebne infrastrukture za razvoj visokošolske dejavnosti,– zagotovitvi strokovne podpore pri notranji in zunanji evalvaciji študijskih programov ter pri uvajanju izboljšav.

Poslovnik kakovosti predstavlja predpis, s katerim UM določi postopke, pristojnosti, način dela ter ukrepe za spremljanje in izboljševanje kakovosti svojega dela. Namenjen je vsem zaposlenim na UM. Poslovnik kakovosti UM je interni krovni dokument, ki določa organiziranost, odgovornosti in sistem vodenja kakovosti za UM.

Sistem vodenja kakovosti na UM vzpostavljamo z namenom, da z njim uresničujemo svoje poslanstvo, dosegamo cilje kakovosti in razvijamo kulturo kakovosti. Določili smo načela, s katerimi bomo zadovoljili zahteve vseh deležnikov izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega ter drugih podpornih procesov ter v kar največji možni meri zagotovili kakovost vseh procesov ter ostalih dejavnosti v korist vseh deležnikov.

Poslovnik kakovosti Univerze v Mariboru je objavljen na spletni strani: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=30061.

Fakulteta za varnostne vede vsako leto pripravi samoevalvacijsko poročilo, ki ima funkcijo poslovnika kakovosti, ki je objavljeno na http://www.fvv.uni-mb.si/o-fakulteti/kakovost-na-fvv.aspx

60. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni. da ne

Utemeljitev:V skladu s 3. členom Pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov Komisije za ocenjevane kakovosti univerze, samoevalvacijsko komisijo sestavljajo predstavniki vseh glavnih interesnih skupin, izmed visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, študentov, strokovnega in administrativnega osebja.

Zaposleni posredujejo podatke s svojih delovnih področij, obenem ocenijo morebitne razlike, ki so se pojavile v primerjavi s prejšnjim evalvacijskim obdobjem in posredujejo predloge za izboljšave. V samoevalvaciji so obravnavane ocene pedagoškega dela, ki jih posredujejo študenti za vsakega visokošolskega učitelja, slednjemu se predlaga, da pojasni

35

morebitna negativna odstopanja. V samoevalvacijo je vključena tudi anonimna anketa o zadovoljstvu z delom na FVV, ki jo izpolnijo vsi zaposleni.

61. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti. da ne

Utemeljitev:Študenti so člani samoevalvacijske skupine v skladu s 3. členom Pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov Komisije za ocenjevane kakovosti univerze. Člane samoevalvacijske skupine imenuje Senat Fakultete za varnostne vede na predlog dekana.

Študenti napišejo poročilo o svojih aktivnostih v preteklem obdobju, podajo predloge za izboljšave študijskih pogojev in ob vpisu v novo študijsko leto ocenijo delo vseh visokošolskih učiteljev in asistentov. Študenti vsako leto oddajo predsedniku komisije za kakovost poročilo o preteklih aktivnostih, izkušnjah s pedagoškim procesom ter podajo predloge in pripombe v zvezi z izboljšavami študijskih pogojev. Predsednik komisije za kakovost poročilo študentov vključi v končno poročilo o samoevalvaciji, ki je nato obravnavano na Senatu Fakultete za varnostne vede.

Sodelujejo tudi preko anket, ki jih izpolnjujejo ob prehodu iz letnika v letnik in anket, ki jih izpolnjujejo pri posameznih predavanjih in vplivajo na ukrepe samoevalvacije. Študenti svoja mnenja izpostavljajo predstavnikom letnikov, ki jih volijo na vsakoletnih volitvah v študentske svete. Predstavniki nato podane predloge in informacije posredujejo članom Študentskega sveta fakultete, ki na sejah o posameznih vprašanjih razpravljajo. Izpostavljena vprašanja študenti podajo na Senatu, Akademskem zboru, Poslovodnem odboru ali drugih organih fakultete preko svojih predstavnikov.

62. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.

da ne

Utemeljitev:Vodstvo obravnava vsakoletno poročilo Komisije za kakovost, analizira stanje in predlagane izboljšave. Predlogi za izboljšanje kakovosti so posredovani organom fakultete, ki sklepajo o tem. Realizacija sklepov je ocenjena v naslednjem poročilu o kakovosti dela.

S svojimi odločitvami vodstvo fakultete seznanja zaposlene z obvestili preko elektronske pošte, Akademskega zbora. Ker so študenti člani Senata fakultete, Poslovodnega odbora, Akademskega zbora in nekaterih komisij so prav tako seznanjeni z odločitvami vodstva.

63. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti: so formalno sprejeti, da ne so javno objavljeni, da ne v njih je opredeljena vloga zaposlenih, da ne v njih je opredeljena vloga študentov. da ne

36

Utemeljitev:Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalnega izboljševanja kakovosti. Deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze, upoštevajoč smernice, navodila in priporočila Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru (vse dostopno na: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=439).

Komisija za kakovost poda oceni izvajanje korektivnih ukrepov, ki so določeni v Akcijskem načrtu korektivnih ukrepov. Komisija poda poročilo o izvajanju ukrepov v okviru poročila o samoevalvaciji (poglavje 7), ki so obljavljena na spletni strani fakultete (http://www.fvv.uni-mb.si/files/fvv/userfiles/dokumenti/KOK_SamoevalvacijaFVV2011-12.pdf).

O korektivnih ukrepih v končni fazi odloča Senat FVV, predlagajo pa jih lahko vsi zaposleni, študenti, Komisija za kakovost ali drug organ odločanja.

64. Zavod ima formalna orodja za potrjevanje, da ne spremljanje, da ne presojanje da neštudijskih programov.

Utemeljitev:Znotraj oddelkov se spremlja posamezna področja, kakovost posameznih vsebin študijskega programa in v skladu s sodobnimi smernicami področja spremlja kakovost študijskih programov.

Spremembe študijskih programov zaradi sprememb na posameznem področju, razvoja stroke ali sprememb zakonodaje predlagajo posamezni nosilci in jih preko vodij oddelkov predlagajo prodekanu za izobraževalne zadeve. Odvisno od obsega sprememb, le ta izvede ustrezne postopke in zagotovi ustrezne postopke za upravičene spremembe programov.

V primeru fluktuacij, vodstvo poišče novega izvajalca ali pa se v skladu z možnost (poznavanje področja, ustrezna habilitacija) poišče izvajalca znotraj zaposlenih.

Na podlagi predlaganih manjših ali večjih sprememb, le te pregleda in potrdi Senat Fakultete za varnostne vede. Z dnem 31.5.2012 je stopil v veljavo Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012, s sprem. in dopoln. do 105/2012), ki je uvedel spremembe na področju postopkov spreminjanja vsebin študijskih programov. Na podlagi novega zakona vse spremembe potrdi Senat Univerze v Mariboru, nato pa se obvesti še NAKVIS. Pri nadaljnih spremembah vsebin študijskih programov bomo upoštevali določila aktualne zakonodaje.

65. Zavod ima formalna orodja za

37

spremljanje, da ne presojanje da nekompetenc diplomantov.

Utemeljitev:Zavod nima formalnih orodij za spremljanje in presojanje kompetenc diplomantov. Vzpostavljamo pa sistem za urejanje le tega. V pripravi je anketa, ki jo bomo pošiljali delodajalcem, iz katere bomo presojali o kompetencah diplomantov – doseganju kompetenc ter pomenu le teh.

Oddelki Fakultete za varnostne vede pa neformalno spremljajo in presojajo kompetence svojih diplomantov že med samim izobraževanjem, preko njihovih zaključnih del v skladu s kompetencami ustrezne ravni izobrazbe opredeljene v dokumentu »Slovensko ogrodje kvalifikacij«. Po zaključku študija pa se spremljajo tudi s pomočjo povratnih informacij delodajalcev.

66. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo, da ne analizirajo. da ne

Utemeljitev:Strokovni delavci Fakultete za varnostne vede vsako leto pripravijo poročilo o učnih izdih za Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Poročilo zajema podatke o prehodnosti med letniki študentov in povprečnih ocenah študentov v posameznih letnikih. Poročilo z navedenimi podatki se odda tudi Komisiji za ocenjevanje kakovosti Fakultete za varnostne vede, ki vsako leto podatke vključi v poročilo o samoevalvaciji.V poročilo o samoevalvaciji se vključi podatke o učnih izidih in kompetencah študentov. Navedejo se predmetne kompetence za univerzitetni in visokošolski študijski program. V poročilu se poda tudi ocena, kakšne naloge so sposobni prevzemati študenti po končanem študiju in za kaj so usposobljeni. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo in analizirajo. Podatki so objavljeni v letnem samoevalvacijskem poročilu in zajemajo: število vpisanih študentov po posamezni smeri študija, število diplomantov na posamezni smeri študija, prehodnost študentov med letniki, število ponovno vpisanih študentov, število vpisanih na drugo stopnjo, delež vpisanih na drugo stopnjo glede na zaključek na prvi stopnji ipd.

67. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so: javno dostopni, da ne dosledno uporabljani. da ne

Utemeljitev:Merila in načini ocenjevanja študentovih izidov so določeni v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Pravilniki so javno dostopni na spletni strani Univerze v Mariboru.http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=11960,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16723,

38

http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=26288.

Podatki o učnih izidih se letno zbirajo in analizirajo ločeno za vsak študijski program. Pri tem se analizira prehodnost študentov med letniki, odstotek ponavljavcev po letnikih, število diplomantov različnih stopenj študija, povprečne ocene opravljenih izpitov.V slučaju morebitnih odstopanj, ugotovljenih z analizo učnih izidov, se morebitno spreminjanje študijskih programov, vsebin, obremenitev nosilcev, literature, načina poučevanja, pogojev napredovanja izvaja v okviru pristojnih kateder in Komisije za študijske zadeve Fakultete za varnostne vede.

68. Informacije o zaposljivosti diplomantov se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne

Utemeljitev:Zaposljivost diplomantov spremljamo na različne načine (Zavod RS za zaposlovanje, dnevni tisk, medmrežje). Periodično izvajamo tudi ankete pri dejanskih in potencialnih delodajalcih, del informacij o zaposljivosti pa tudi preko dejavnosti Alumni kluba.

Na Fakulteti za varnostne vede smo pripravili izboljšane, opimirane in moderne študijske programe, s katerimi želimo obdržati mednarodno primerljivost in nam omogočajo obdržati konkurenčno prednost, ki smo si jo pridobili v zadnjih letih. Pri pripravi programov so se upoštevale predvsem informacije o zaposljivosti diplomantov in stanje na trgu delovne sile v sodelovanju z zunanjimi deležniki.

Na Univerzi v Mariboru se letno pripravi tako analiza vpisa v dodiplomske študijske programe in analiza vpisa v podiplomske študijske programe. Obe obravnava Senat Univerze v Mariboru, ki po razpravi zadolži za obravnavo tudi posamezne fakultete. Analize prijave in vpisa v dodiplomske študijske programe so dostopne na naslovu http://vpis.uni-mb.si/, analize vpisa v podiplomske študijske programe pa na naslovu http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=909.

69. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne

Utemeljitev:Informacije o zanimanju kandidatov za študij se zbirajo ob promocijah podiplomskih študijskih programov Fakultete za varnostne vede, informativnih dnevih za podiplomski študij ter v referatu za študentske zadeve, kjer lahko kandidati pridobijo več informacij o študiju.

39

Pridobljene informacije uporabljamo za pripravo promocijskih aktivnosti, informativnih gradiv in načrtovanje svetovalnih dejavnosti. Te informacije so tudi eden izmed dejavnikov za oblikovanje kvote študijskih razpisnih mest. V okviru Fakultete za varnostne vede deluje delovna skupina za promocijo vseh programov fakultete.

70. Redno se objavljajo informacije o: izvajanju študijskih programov, da ne dosežkih visokošolskih učiteljev, da ne dosežkih znanstvenih delavcev, da ne dosežkih drugih zaposlenih. da ne

Utemeljitev:Podatki se objavljajo in redno ažurirajo na spletnih straneh Fakultete za varnostne vede http://www.fvv.uni-mb.si/index.aspx. Informacije o izvajanju študijskih programov so objavljene v menijih: »programi izobraževanja«, »izobraževanje«, »študent«, »novice«,…).Informacije o dosežkih visokošolskih učiteljv, znanstvenih sodelavcev in drug zaposlenih so objavljeni v menijih: »raziskovanje«, »mednarodna dejavnost«, »novice«,…).Opravljena in objavljena dela pa se sproti vpisujejo in objavljajo v bibliografski bazi Cobiss, posamezni, za raziskovalno delo pomembni podatki pa so dostopni preko sistema SICRIS.Letno se podatki Fakultete za varnostne vede evidentirajo v samoevalvacijskem poročilu.

71. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti. da ne

Utemeljitev:Z razvojem znanosti in zaradi družbenih sprememb se učni programi, načini dela s študenti nenehno prilagajajo in dopolnjujejo. Vse spremembe, tudi najmanjše, spremljajo predlagatelji in Komisija za kakovost, ki spremembe vrednoti v poročilih in predlaga korektivne ukrepe. Strateški načrt Fakultete za varnostne vede opredeljuje smernice za zagotavljanje kakovosti zavoda. Ob prenovi študijskih programov so se upoštevale smernice razvoja varstvoslovja pri nas in v svetu. Obstoječe študijske programe stalno posodabljamo in prenavljamo. Študijski program se sprotno dopolnjujeje. Pri tem pa se sledi strateškemu načrtovanju FVV na podlagi strategije Univerze v Mariboru. Strateško načrtovanje je tako del zagotavljanja kakovosti. Skozi le tega želimo popravljati pomanjkljivosti, ki se ugotavljajo pri izvajanju analize kakovosti delovanja fakultete. Načrtovanje sledi strategiji UM ter zunanji in notranji presoji, ki jo izvajajo:- Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru,- Komisija za kakovost FVV,- Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu,- z anketami za spremljanje delovanja fakultete (anketa diplomantov, razgovor vodstva s ŠS in študentskimi skupinami o dejanski študijski obremenitvi študentov …).Zavod sproti preverja strateške načrte, ki so predmet samoevalvacije. Ugotovljene potrebe za izboljšanje pa upošteva pri pripravi strateških aktov in načrtov.

72. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti: izobraževanja, da ne

40

Utemeljitev:Pri izvajanju doktorskega študijskega programa Varstvoslovje želimo, da študenti pridobijo vrhunsko znanje s področja Varstvoslovja. Študente spodbujamo k povezovanju varstvoslovnih s sorodnimi znanji, ki se vključujejo v celovito področje študija in dela na področju varnosti.Med pomembnejše zadane cilje kakovosti izobraževanja štejemo:-pridobitev ustreznih kompetenc,- zaposljivost diplomantov.- uspešno in kvalitetno izvajanje vseh študijskih programov FVV UM,- prenova akreditiranih programov na vseh stopnjah študija na FVV UM, v skladu s potrebami gospodarstva in zaposlitvenimi možnostmi diplomantov,- zagotavljanje večje prehodnosti in študijske uspešnosti študentov na vseh študijskih programih, - usklajenost pedagoških obremenitev glede na razpoložljivost kadrovskega potenciala FVV UM,- stalna presoja kakovosti izobraževalne dejavnosti.

Zastavljene cilje bomo dosegli s pomočjo nalog Alumni kluba, s katerimi bomo diplomantom nudili možnost vzpostavljanja socialne mreže, večjih možnosti za zaposlitev ter stikov s potencialnimi delodajalci. Na izboljšanje možnosti zaposlovanja vpliva tudi dejavnost Kariernega centra UM in FVV, v okviru katerih potekajo razne delavnice, predavanja za študente, v zvezi z iskanjem zaposlitve. Trudimo se povečati nabor prostih mest za opravljanje strokovne prakse ter ozaveščati študente o možnosti Erasmus izmenjave ter dela v tujini.

Pripravili smo prenovljene študijske programe vseh stopenj, pri katerih smo upoštevali smernice razvoja varstvoslovja, varnosti in policijskega dela pri nas in v svetu ter optimirali študijske programe z vidika izvedbe, prilagojenosti študentom in kakovosti podajanja vsebin. Stalna presoja kakovosti izobraževalne dejavnosti poteka pa poteka s pomočjo samoevalvacijskih poročil, študentskih anket ter drugih stikov s študenti.

znanstvenega in raziskovalnega dela, da ne

Utemeljitev:Zaposleni na FVV so vključeni v znanstveno-raziskovalno delo. Institut za varstvoslovje ob drugih laboratorijih omogoča vrhunsko delo. Cilji znanstveno – raziskovalnega dela na FVV so:- izvajanje temeljnih in aplikativnih raziskav na področju varstvoslovja, - razvijanje novih tehnik izvajanja varovanja in zagotavljanja varnosti,- sodelovanje zaposlenih iz različnih panog varnosti in širše,- objavljanje rezultatov znanstveno – raziskovalnega dela v najkakovostnejših revijah,- prenos pridobljenega znanja v prakso,- vzpodbujanje prijavljanja na razpise za pridobitev večjih raziskovalnih projektov,- vzpodbujanje vključevanja študentov v raziskovalno razvojne projekte,

41

- permanentna skrb za zagotavljanje mednarodno primerljive kakovosti raziskovalne dejavnosti.

‐ prilagoditev in uskladitev raziskovalne dejavnosti FVV s strateškimi raziskovalnimi smernicami RS in raziskovalnimi trendi EU,

‐ vzpodbujanje povezovanja raziskovalnih skupin znotraj in zunaj FVV z namenom pridobivanja in realizacije večjih raziskovalnih projektov,

‐ vzpodbujanje mednarodnega sodelovanja v obliki skupnih znanstveno-raziskovalnih projektov in strokovnih izpopolnjevanj raziskovalnega in pedagoškega kadra.

V raziskovalno delo pa v okviru pedagoškega procesa vključujemo tudi študente. Vso pridobljeno znanje se pri predavanjih in vajah prenaša na študente.

Na Fakulteti za varnostne vede spodbujamo redno spremljanje in prijavljanje na aktualne razpise. Od leta 2011 imamo na Fakulteti za varnostne vede opremljen sodobni forenzični laboratorij, laboratorij za informacijsko varnost in lasersko strelišče, trenutno pa uvajamo laboratorij za GIS, Forenzično psihologijo in OSINT, kar povečuje možnosti za sodelovanje z gospodarstvom in pridobivanje novih raziskovalnih projektov.

umetniškega dela, da ne

Utemeljitev:Na Fakulteti za varnostne vede se ne izvaja umetniška dejavnost.

strokovnega dela, da ne

Utemeljitev:Cilj FVV je, da se vso pridobljeno raziskovalno znanje prenese na študente in v prakso. Fakulteta skrbi za prenos znanja preko gospodarskega in negospodarskega sektorja, kar se po obsegu in kakovosti izboljšuje. Ob projektih, ki so bili (delno) financirani s strani ARRS, je v preteklem letu fakulteta na sodelovala še z več organizacijami. Sodelovanje z gospodarstvom: krepitev sodelovanja s podjetji pri skupnem cilju uspešnega in konkurenčnega delovanja,‐ večje vključevanje študentov v projekte preko raziskovalnih in diplomskih nalog,‐ povečanje ponudbe strokovnih storitev za gospodarstvo,‐ vzpodbujanje prenosa temeljnih raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo,‐ izvajanje namenskega funkcionalnega izobraževanja za potrebe gospodarstva.‐

Več strokovnjakov na posameznih področij varstvoslovja je vključenih v razne strokovne komisije in odbore, ki pomagajo oblikovati smer razvoja varstvoslovne dejavnosti.

zavoda v celoti, da ne

Utemeljitev:FVV je sestavljena iz oddelkov. Na vsakem oddelku je zaposlenih več visokošolskih učiteljev in njihovih sodelavcev. Višja kakovost v posameznem delu celote pomeni dvig kakovosti celotnega zavoda. Tako zavod v skrbi za višjo kakovost posamezne katedre viša kakovost

42

celotnega zavoda. Pri tem pa sledi začrtanim ciljem kakovosti FVV, ki so zapisani v Samoevalvacijskem poročilu in ciljem kakovosti UM.

mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja. da ne

Utemeljitev:Cilj Fakultete za varnostne vede UM je čim večja mednarodna prepoznavnost dosežkov kot rezultat raziskovalnega dela v okviru velikega števila različnih mednarodnih projektov, mednarodne menjave in sodelovanja. Mednarodno umeščanje in mednarodno prepoznavnost dosežkov lahko merimo s številom izmenjav visokošolskih učiteljev in študentov, sodelovanjem v mednarodnih projektih, sodelovanjem na mednarodnih konferencah, objavljanju znanstvenih prispevkov, … Zato smo si na FVV v želji po večji umeščenosti v mednarodnem prostoru zastavili naslednje cilje:- številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki del svojega izobraževanja opravijo v

tujini, - številom študentov, ki del študijskih obveznosti opravijo v tujini,- številom tujih študentov, ki del svojih študijskih obveznosti opravijo na FVV,- številom visokošolskih učiteljev, ki svoje znanje predavajo na tujih univerzah,- številom visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo na mednarodnih konferencah,- številom visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo v mednarodnih projektih,- številom znanstvenih prispevkov v mednarodnih revijah,- številom znanstvenih prispevkov tujih strokovnjakov v lastni znanstveni reviji,- številom tujih citatov strokovnjakov s FVV.Zavedajoč se pomembnosti umeščanja v mednarodno strokovno javnost spodbujamo delovanje in doseganje merljivih rezultatov.

73. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti.

da ne

Utemeljitev:Zbrane podatke o kazalnikih kakovosti najprej obdela Komisija za kakovost in v poročilu predlaga izboljšave. Izboljšave nato analizirata Senat in vodstvo ter nato pozoveta pristojne k realizaciji. V naslednjem evalvacijskem poročilu je ponovno izvedena analiza stanja in s tem je preverjeno, ali so bili ukrepi učinkoviti. Če niso bili, se poišče razloge in poda nove predloge. Analiza je sestavni del Poročila o samoevalvaciji za posamezno študijsko leto. Letna poročila so dostopna na povezavi http://www.fvv.uni-mb.si/o-fakulteti/kakovost-na-fvv.aspx.

74. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti. da ne

43

Utemeljitev:Na osnovi analiz se podajo zaključki in smernice za nadaljnje delo. Predlogi za izboljšave se posredujejo pristojnim osebam ali organom, ti jih preučijo in realizirajo.

75. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela: na celotnem zavodu, da ne v vseh oddelkih, da ne na vseh stopnjah izobraževanja. da ne

Utemeljitev:V postopku samoevalvacije sodeluje večina zaposlenih na fakulteti. Pobude za spremembe v delovanju zavoda prihajajo tako s strani vodstva fakultete kot s strani ostalih zaposlenih in študentov. Vse spremembe, ki vodijo v večjo kakovost, so vključene v postopek samoevalvacije. Ker prihajajo ideje z vseh strani je zagotovljena učinkovita presoja kakovosti na vseh nivojih zavoda. Tako višja kakovost posameznega oddelka, katedre, vpliva na višjo kakovost celotnega zavoda. Prav tako se dvig kakovosti pozna v vseh stopnjah izobraževanja.

Ukrepi, ki smo jih v letu 2010 in 2011 zapisali, so rezultati zbiranja, obdelovanja in analiziranja podatkov samoevalvacije za izboljšanje kakovosti in smo jih razdelili na področja – Strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost; Izobraževanje – študijska dejavnost; znanstveno-raziskovalna in strokovna dejavnost; visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in sodelavci; upravno in strokovno tehnični delavci; študenti v visokošolskem zavodu; Prostori, oprema za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost, knjižnica; Financiranje izobraževalne oziroma študijske, znanstveno-raziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti; sodelovanje z družbenim okoljem. Na teh področjih smo si zadali več kot 20 ukrepov in Komisija za kakovost ter vodstvo fakultete bdita nad izvajanjem le teh. V okviru izvajanja korektivnih ukrepov je bila med drugim izvedena anketa za spremljanje kakovosti dela na FVV UM. Ustanovljen je bil Karierni center, v okviru katerega je bilo izvedenih več delavnic za študente. Prilagodili smo uradne ure strokovnih služb in govorilne ure za potrebe študentov. Pripravili smo prenovljene študijske z namenom optimizacije pedagoškega procesa.

76. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom. da ne

Utemeljitev:Samoevalvacijsko poročilo je poslano Komisiji za kakovst Univerze v Mariboru. Samoevalvacijsko poročilo je dostopno na spletnih straneh fakultete: http://www.fvv.uni-mb.si/o-fakulteti/kakovost-na-fvv.aspx. Poročilo je predstavljeno tudi na ustreznem delovnem sestanku z zaposlenimi.

77. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno. da ne

Utemeljitev:

44

Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani fakultete: http://www.fvv.uni-mb.si/o-fakulteti/kakovost-na-fvv.aspx

78. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri:

celoviti presoji stanja, da ne oblikovanju ukrepov, da ne razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo. da ne

Utemeljitev:Študenti so organizirani v okviru Študentskega sveta, preko katerega lahko kadarkoli dekanu ali Komisiji za kakovost posredujejo svoje mnenje oz. predloge. Predstavnik študentov je član Komisije za kakovost in tako lahko aktivno sodeluje pri presoji stanja. Trije študenti so člani Senata FVV in so tako udeleženi pri odločanju Senata FVV. Odgovornost študentov pri odločanju je izenačena z ostalimi člani Komisije in/ali Senata.

79. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta 2006.

80. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto. da ne

Utemeljitev:Samoevalvacija se izvaja od leta 2006, izvede se vsako leto.

Opomba: v primeru prve akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko C.1, v primeru prve akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko C.2, v primeru prve akreditacije skupnega študijskega programa nadaljujte s točkama

C.2 in C.3, v primeru podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko D.1, v primeru podaljšane akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko D.2.

45

C. PRVA AKREDITACIJA

C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Za oblikovanje senata visokošolskega zavoda je zagotovljeno ustrezno število visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev.

da ne

2. V senatu visokošolskega zavoda bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja, znanstvene discipline in umetniška področja visokošolskega zavoda. da ne

3. Oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na zavodu v rednem delovnem razmerju. da ne

Utemeljitev:

4. Visokošolski zavod izvaja študij na dislociranih enotah. da ne

Utemeljitev:

5. Na dislociranih enotah so zagotovljeni prostori za: izvajanje študija, da ne službo za študentske zadeve, da ne govorilne ure, da ne primerne sanitarije, da ne knjižnico. da ne

Utemeljitev:

6. Na dislociranih enotah so zagotovljeni kadri za izvajanje študija. da ne

Utemeljitev:

7. Na dislociranih enotah je zagotovljen sodelavec za študentske zadeve. da ne

Utemeljitev:

46

C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Ime študijskega programa: Varstvoslovje2. Splošni podatki o študijskem programu:

Doktorski študijski program Varstvoslovje je v svoji zasnovi triletni bolonjski študijski program 3. stopnje s področja varstvoslovja. Doktorski študijski program Varstvoslovje traja 3 leta ( 180 ECTS). Po uspešno opravljenem zagovoru doktorske disertacije kandidat in ob izpolnjevanju pogojev iz 157 člena Statuta UM (http://www.fvv.uni-mb.si/katalog/dokumenti/StatutUM.pdf) dobi naziv doktor/doktorica znanosti.

Cilj doktorskega študija je izobraziti vrhunske strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko družboslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje dogajanja v svetu, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na doktorskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

3. Vrsta študijskega programa: visokošolski strokovni,univerzitetni,magistrski,enovit magistrski, doktorski,

za izpopolnjevanje.

4. Stopnja študijskega programa:prva,druga,tretja.

5. Trajanje programa: 1 leto 3 leta 5 let 2 leti 4 leta 6 let

6. Študijski program je: interdisciplinarni dvopredmetni, skupni,

47

drugo: _______________ .

7. Študijski program ima: smeri, module.

Utemeljitev:Doktorski študijski program Varstvoslovje nima smeri ali modulov.

8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov. da ne

Utemeljitev:Cilj doktorskega študija je izobraziti vrhunske strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko družboslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje dogajanja v svetu, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na doktorskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

9. Naštejte splošne kompetence diplomanta.

Utemeljitev:Na doktorskem študijskem programu študent pridobi poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenost za iskane novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanja kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela.

Splošne kompetence izhajajo iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta oziroma programa. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a neločljivo povezana z izobraževalno. Splošne kompetence, ki jih pridobijo študentje, so:

• sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področjih, ki jih pokriva varstvoslovje;

48

• avtonomnost v znanstveno-raziskovalnem delu in kritičen pogled na varnostne probleme;• komunikacijske sposobnosti in spretnosti, še posebej veščine za komuniciranje v domačem in mednarodnem znanstvenem okolju;• razumevanje sodobnih varnostnih in kriminalitetnih problemov skozi prizmo klasičnih in sodobnih konceptov ter kontekstualizacija problemov;• uporabljati sistemske koncepte pri razumevanju in opredelitvi problemov;• razumeti družbene, psihološke, filozofske, ekonomske, zgodovinske, pravne in politične vidike kriminalitete, odklonskosti in delovanja organov odkrivanja, pregona in drugih državnih nadzorstvenih organov;• prenašanje teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved; • razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo;• razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v nacionalnem kot v mednarodnem okolju.

Na podlagi svojih kompetenc lahko svoje delo učinkovito opravi, uspešen pri tem pa je, če je to znanje potrebno (cenjeno). Učinkovitost je zagotovo tudi zmožnost izrabljanja virov, ki so na voljo. V prvi vrsti je izrabljanje lastnih virov, posebno ustvarjalnosti, izrabljanje potencialov kolegov (intelektualnega kapitala) in klasičnih virov (denar, oprema, prostor in čas).

Posamezne kompetence se pri posamezniku ne morejo razviti, ker zanje nima dispozicij, medtem ko druge lahko razvija vse življenje.

10. Naštejte predmetno-specifične kompetence diplomanta.

Utemeljitev:Diplomant doktorskega študijskega programa Varstvoslovja na FVV je vrhunski strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za raziskovanje varnosti, vodenje varnostnih organizacij za vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah. Doktorji znanosti s področja varstvoslovja so usposobljeni za:

• odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države;• obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru;• poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti;• preučevanje obsega in narave kriminalitete ter drugih odklonskih pojavov v družbi;• preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti;

49

• preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij;• preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti.• razumevanje varnostnih problemov in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni; • raziskovanje vzrokov, izvrševanje nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj; • razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.

Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi.

11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja: zaposljivost diplomantov, da ne možnosti za nadaljevanje izobraževanja. da ne

Utemeljitev:Doktorji znanosti s področja varstvoslovja se lahko zaposlujejo na različnih področjih; v raziskovalnih in akademskih institucijah, nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s področjem analiziranja in zagotavljanja varnosti posameznikov, v vladnih organizacijah, v organih lokalne (samo)uprave, v občinskih redarstvih, v varnostnih sosvetih, v varnostnih strukturah bodoče pokrajinske ureditve v Sloveniji), ter v gospodarstvu (v gospodarskih družbah za varovanje premoženja in intelektualne lastnine, kot strokovnjaki za zagotavljanje informacijske varnosti, v zasebnih varnostnih družbah in detektivskih organizacijah, na področju zavarovalništva ipd.).

Doktor znanosti lahko izobraževanje nadaljuje na drugih fakultetah v okviru podoktroskih raziskav in nadaljnega znanstvenega in aplikativnega raziskovanja, s čemer še izpopolni svoje znanje.

12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe:

gospodarstva, da ne

Utemeljitev:Doktor znanosti s področja varstvoslovja se je sposoben vključiti v delo institucij, ki se ukvarjajo z delom na področju varstvoslovja in v delo na najzahtevnejših strokovnih in razvojnih delovnih mestih, vključno z vodilnimi delovnimi mesti. Njegovo mesto je tako v najzahtevnejšem osnovnem izvajanju varnosti, v svetovanju, izobraževanju in raziskovanju.

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:Doktorji znanosti s področja varstvoslovja se lahko zaposlujejo na različnih področjih; v

50

raziskovalnih in akademskih institucijah, nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s področjem analiziranja in zagotavljanja varnosti posameznikov, v vladnih organizacijah, v organih lokalne (samo)uprave, v občinskih redarstvih, v varnostnih sosvetih, v varnostnih strukturah bodoče pokrajinske ureditve v Sloveniji), ter v gospodarstvu (v gospodarskih družbah za varovanje premoženja in intelektualne lastnine, kot strokovnjaki za zagotavljanje informacijske varnosti, v zasebnih varnostnih družbah in detektivskih organizacijah, na področju zavarovalništva ipd.).

13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami. da ne

Utemeljitev:Ustrezne strokovne službe Fakultete za varnostne vede analizirajo zaposljivost diplomantov vseh programov študija na fakulteti. Pridobili smo tudi mnenji relevantnih delodajalcev, in sicer s strani Slovenske obveščevalno-varnostne organizacije in Policije, Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. V času priprave programov je bila organizirana okrogla miza o možnostih zaposlovanja naših diplomantov, na katero so bili vabljeni tudi predstavniki delodajalcev. Med drugim je bila tema okrogle mize tudi priprava novih programov ter potrebna znanja diplomantov, potrebna za delo na določenem področju.

V okviru izvedenih notranjih raziskovalnih projektov o potrebah družbenega okolja po profilu varstvoslovca in zadovoljstva zaposlovalcev s kompetencami ter objavljenih raziskav v reviji Varstvoslovje so predstavljene potrebe po profilu diplomanta študija Varstvoslovje.

V okviru Alumni kluba smo v študijskem letu 2012/2013 začeli s sistematičnim spremljanjem zaposlovanja diplomantov Fakultete za varnostne vede UM. Na podelitvah diplom in v referatu za študentske zadeve zbiramo prijavnice za včlanitev v Alumni klub. Na ta način diplomantom nudimo možnost do vzpostavljanja socialne mreže, večjih možnosti za zaposlitev ter stikov s potencialnimi delodajalci. V referatu se vodi baza z osnovnimi podatki, pridobljenimi na podlagi izpolnjenih prijavnic. Člane Alumni kluba nameravamo vsako leto povabiti na Dneve varstvoslovja, konference, predavanja tujih predavateljev, dogodke v okviru Kariernega centra, dan fakultete, promocije knjig. Enkrat letno organiziramo tudi srečanje diplomantov in povabila v okviru dogodkov na FVV.

14. Študijski program je mednarodno primerljiv. da ne

15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi programi. da ne

Utemeljitev:Z doktorskim študijskim programom Varstvoslovje smo primerjali tuje priznane oz. akreditirane študijske doktorske programe iz različnih držav s področja »criminology« in »criminal justice«, ki so zasnovani na podobnih načelih in so v strokovnih krogih priznani kot najboljši programi v Evropi in ZDA. Fakultete smo izbrali na podlagi dejanske sorodnosti področja raziskovanja, pri čemer smo upoštevali, da sta primerjavi narejeni z vsaj dvema evropskima institucijama: University of Cambridge, Institute of Criminology (Velika Britanija), ki zaseda vodilno mesto na lestvici 100 najbolje ocenjenih evropskih univerz, na shangajski

51

lestvici najbolje ocenjenih svetovnih univerz pa je med prvimi (programi s področja Social Sciences so v zadnjih letih na mestih med 15 in 20); University of Leicester, Department of Criminology (Velika Britanija) ter Ruhr-Universität Bochum, Nemčija. Poleg tega smo študijski program primerjali tudi z ameriškima fakultetama, in sicer Michigan State University, School of Criminal Justice in University of Cincinnati, School of Criminal Justice. Program smo primerjali z dvema ameriškima fakultetama predvsem zato, ker imajo ameriške fakultete na nekaterih področjih policijskih in varnostnih ved vodilno vlogo v svetu. Tuji študijski programi so dostopni na naslednjih spletnih straneh:University of Leicester, Department of Criminology, Velika Britanija:http://www2.le.ac.uk/departments/criminology/documents/postgraduatebrochure.pdfUniversity of Cambridge, Institute of Criminology, Velika Britanijahttp://www.crim.cam.ac.uk/courses/phd/prospective/prospectus2013.pdfRuhr-Universität Bochum, Nemčijahttp://www.research-school.rub.de/ http://www.research-school.rub.de/fileadmin/docs/ITSP/2010/Individual%20Training%20and%20Supervision%20Plan%2017.12.2010_03.pdfMichigan State University, School of Criminal Justice, ZDAhttp://www.cj.msu.edu/doctoralprogram.htmlhttp://www.cj.msu.edu/documents/phdhandbook.pdfUniversity of Cincinnati, School of Criminal Justice, ZDAhttp://cech.uc.edu/criminaljustice/programs.html?cid=18PHD-CJ

16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije. da ne

Utemeljitev:Trije primerjalni študijski programi so iz Evropske unije, dva pa iz Združenih držav Amerike.

17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani. da ne

Primerjani študijski programi:Vrsta programa Stopnja programa Ime programa Država in zavod DR 3. stopnja PhD programme in Criminology University of Leicester,

Department for Criminology, Velika Britanija

DR 3. stopnja PhD programme in Criminology University of Cambridge, Institute of Criminology,Velika Britanija

DR 3. stopnja Ruhr-Universitat Bochum, Nemčija

DR 3. stopnja PhD in Criminal Justice Michigan State University, School of Criminal Justice

DR 3. stopnja Criminal Justice University of Cincinnati,School of Criminal Justice, ZDA

18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s primerjanimi. da ne

52

Utemeljitev:Navedene visokošolske organizacije smo med seboj primerjali z vidika:- primerljivosti koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti- primerljivosti možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program- primerljivosti trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov- primerljivosti načinov in oblik študija- možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski visokošolski prostor- razlik med predlaganim in tujimi programi.

Posamezne manjše razlike, ki se pojavljajo med primerjanimi študijskimi programi izhajajo v pretežni meri iz dosedanjega razvoja posameznih visokošolskih zavodov. Razlike se nanašajo tudi na čas trajanja doktorskega študija, ki je odvisen od dodiplomske strukture študija posameznega visokošolskega zavoda. Kljub nekaterim razlikam, je doktorski program Varstvoslovja mednarodno primerljiv z drugimi tujimi visokošolskimi zavodi, tako po strukturi in vsebini programa, obveznostih študentov, izbirnosti, pogojih za vpis in pogojih za zaključek študija. Ne glede na ugotovljene manjše razlike kot npr. število izbirnih predmetov, odstopanja pri postavljanju števila kreditnih točk pri posameznih usmeritvah itd., se pri vseh ohranja osnovni koncept študijske zgradbe in omogoča izvedeno primerljivost. Posamezne specifične značilnosti, ki ne rušijo temeljnega študijskega koncepta na osnovi načel bolonjske deklaracije na naši fakulteti, nam omogočajo mednarodno prepoznavnost in s tem hitrejše možnosti za vključitev v mednarodne izmenjave študentov. Na osnovi analize smo ugotovili, da ne obstajajo bistvena odstopanja od našega predlaganega programa v primerjanih področjih.

19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji. da ne

Utemeljitev:Program 3. stopnje FVV Varstvoslovje ne izobražuje za evropsko regulirane poklice.

20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje. da ne

Vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor omogoča na dodiplomski ravni sistem kreditnih ECTS točk. Na ostalih ravneh je to vključevanje omogočeno z gostovanjem tujih profesorjev, z izmenjavo profesorjev in s sodelovanjem v skupnih pedagoških in raziskovalnih programih.Podatki o mednarodni dejavnosti Fakultete za varnostne vede so na spletni strani: http://www.fvv.uni-mb.si/mednarodno-sodelovanje.aspx. Na Fakulteti za varnostne vede se je skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskvanja krepilo tudi bogato mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu.Postopke glede mobilnosti študentov ureja prodekan za mednarodno dejavnost, ki tudi načrtuje mobilnost. Pri izvedbi sodeluje tudi mednarodna pisarna FVV. Mobilnost študentov kot profesorjev je omogočena s programi kot sta Socrates Erasmus in Leonardo da Vinci, v katera je vključena Fakulteta za varnostne vede. V okviru Socrates Erasmus je FVV sklenila tudi ustrezne sporazume s tujimi univerzami, ki omogočajo študentom redne študijske izmenjave. V

53

tujini opravljene študijske obveznost se študentu priznajo na FVV v skladu s pravili, ki jih o študijski menjavi določi senat fakultete. Akademsko priznavanje tako opravljenih izpitov omogoča uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS sistema, ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja kreditnih točk.Program Leonardo da Vinci je namenjen poklicnemu izobraževanju in usposabljanju v tujini oz. delovni praksi študentov. Tako opravljena delovna praksa se prizna kot sestavni del študijskega programa. Program omogoča študentom pridobitev novih poklicnih izkušenj, znanja in spretnosti ter pomaga izboljšati njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela.

Podatki o Erasmus mobilnosti študentov FVV na tujih univerzah:UNIVERZA 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/2012 SKUPAJMEDICAL UNIVERSITY OF INNSBRUCK 1 1GHENT UNIVERSITYFaculty of Law - Department of Criminal Law and Criminology 2 2ESTONIAN ACADEMY OF SECURITY SCIENCES 1 1MYKOLAS ROMERIS UNIVERSITY 1 4 3 5 4 1 18POLICE COLLEGE OF HUNGARY 2 1 1 3 7BERLIN SCHOOL OF ECONOMICS AND LAW 1 2 1 4UNIVERSITY OF ZILINAFaculty of Special Engineering 2 1 3TURKISH NATIONAL POLICE ACADEMY 1 1 2CANTERBURY CHRIST CHURCH UNIVERSITYDepartment of Law and Criminal Justice Studies 1 1 2 2 1 7SKUPAJ 3 7 6 13 13 3 45

Podatki o Erasmus mobilnosti tujih študentov na FVV:UNIVERZA 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/2012 SKUPAJUNIVERSITY OF DEFENCEFaculty of Economics and Management, Češka 1 2 3ESTONIAN ACADEMY OF SECURITY SCIENCES 1 1 2CATHOLIC UNIVERSITY OF THE SACRED HEART OF MILAN 2 2MYKOLAS ROMERIS UNIVERSITY 1 2 1 4POLICE COLLEGE OF HUNGARY 3 4 2 3 2 14TURKISH NATIONAL POLICE ACADEMY 3 3 6ZRÍNYI MIKLÓS NATIONAL DEFENCE UNIVERSITY, Madžarska 4 4SKUPAJ 3 5 3 4 9 11 35

54

Med leti 2007-2009 je potekal projekt izmenjave študentov kriminologije Univerz iz EU in Avstralije. Spodaj so navedeni podatki o mobilnosti:

GOSTOVANJE ŠTUDENTOV FVV NA AVSTRALSKIH UNIVERZAH

GOSTOVANJE AVSTRALSKIH ŠTUDENTOV NA FVV

2006/2007 4 42007/2008 4 42008/2009 7 7skupaj 15 15

Podatki o izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev:GOSTOVANJE PROFESORJEV FVV NA TUJIH UNIVERZAH

GOSTOVANJE TUJIH PROFESORJEV NA FVV

2006 4 12007 7 32008 3 22009 8 42010 6 32011 5 42012 4 10

21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v: raziskovalnih projektih EU, da ne drugih mednarodnih raziskovalnih programih, da ne bilateralnih programih, da ne multilateralnih programih, da ne meduniverzitetnih sporazumih, da ne tematskih omrežjih, da ne intenzivnih programih, da ne mobilnosti visokošolskih učiteljev, da ne mobilnosti študentov, da ne drugo. da ne

Utemeljitev:Na Fakulteti za varnostne vede je zaposlenih 25 raziskovalcev registriranih pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Od tega eno delovno mesto zaseda mlada raziskovalka (podatki na dan 7.1.2013). V zadnjem petletnem obdobju je celotna raziskovalna skupina imela 275 objav s 76 citati (glede na vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS).Na mednarodni ravni raziskovalci fakultete sodelujejo oz. so sodelovali pri projektih: - DAPHNE III: Youth Deviance and Youth Violence: A European Multi-Agency Perspective on Best Practices in Prevention and Control z German Police University;- ACCESS: Against Crime: Care for Elders Support, And Security z Fondazione Santa Lucia iz Italije;- EEMUS - European Forum for Urban Security;- URBIS - Urban Manager for Security, Safety and Crisis Management;

55

- Stališča študentov prava in družboslovja do kriminalitete, storilcev kaznivih dejanj, žrtev kriminalitete, legitimnosti institucij kazenskega pravosodja in kaznovanja;- Researchers by Heart (Noč raziskovalcev);- European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics;- Competency Based e-portal of Security and Safety Engineering (e-SEC);- Implementing Preventive Actions for Children and Youth (IPACY);- delavnica GERN Workshop: Green Criminology and Protection of the Environment. - The Peterborough Adolescent and Young Adult Development Study (PADS+);- Kriminalistični vidiki odkrivanja in dokazovanja spolnih zlorab otrok; - Temeljni raziskovalni projekt (TRP) Ekološka kriminaliteta – kriminološki, viktimološki, kriminalno-preventivni, psihološki in pravni vidiki, (projekt se je zaključil aprila 2012);- Lifelong Learning Programme projekt EEMUS – European Diploma in Urban Security;- Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni (ciljni raziskovalni projekt);- Integrity and corruption (Univerza v Wurzburgu, Nemčija in FVV UM) (mednarodni projekt);- Nacionalni Sistem Integritete (NIS) Slovenije (Transparency International).- CRP (2010 – 2012) – Konkurenčnost Slovenije 2006-2013: Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni;- EU projekt ARIEL (2013 – 2015) – Assessing the Risk of the Infiltration of Organized Crime in EU MSs Legitimate Economies.

Tudi doktroski študenti so intenzivno vključeni v omenjene raziskovalne projekte, poleg tega pa sodelujejo tudi pri različnih dejavnostih, pri katerih omenjamo le najaktualnejše, kot so:-priprava vlog za projekte, pisanje člankov, kreiranje baz, anketiranje, intervjujanje, ...-Sodelovanje dr. študnetov na mednarodnih konferencah Policing, konferencah ACJS in ASC, pa tudi ESC.-Na koferenci CEPOL 2013 načrtujemo študnetsko sekcijo o raziskovanju na področju policijske dejavnosti, pri kateri je FVV soorganizator posveta.

56

22. Predmetnik: 1. LETNIK

Ime predmeta NosilecS E M E S T E R skupaj

kontaktnih ur

samostojno delo (ur) ECTSZimski poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTS

Raziskovalne metode v varstvoslovju

Bren 10 5 10 15 285 10

IRD 1 Predvideni mentor 10 20 10 590 20

Udeležba na konferenci s prispevkom

Predvideni mentor 10 10 10 290 10

Izbirni predmeti (področje doktorske naloge) – študent izbere enega izmed izbirnih predmetov in dela individualno z izbranim mentorjem za dosego cilja.

Izbirni predmeti NosilecS E M E S T E R skupaj

kontaktnih ur

samostojno delo (ur) ECTSZimski poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTS

Kriminologija Meško, Dobovšek 10 20 10 590 20

Policijska dejavnost Lobnikar, Meško 10 20 10 590 20

Kriminalistika Maver, Dobovšek 10 20 10 590 20

Varnostne vedePodbregar, Ivanuša, Sotlar

10 20 10 590 20

Informacijska varnost Bernik 10 20 10 590 20Forenzična psihologija Umek, Areh 10 20 10 590 20Pravni vidiki formalnega Tičar,

Flander, 10 20 10 590 20

57

družbenega nadzorstva ZgagaSkupaj 30 5 30 10 30 45 1755 60

2. LETNIK

Ime predmeta NosilecS E M E S T E R skupaj

kontaktnih ur

samostojno delo (ur) ECTSZimski poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTS

Študije s področja varstvoslovja

Meško, Maver, Areh, Podbregar, Dobovšek, Tičar, Bernik

20 30 20 880 30

IRD 2 Mentor 10* 30 10 890 30Skupaj 20 30 10 30 30 1770 60

3. LETNIK

Ime predmeta NosilecS E M E S T E R skupaj

kontaktnih ur

samostojno delo (ur) ECTSZimski poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTS

IRD 3 Mentor 10* 30 10 890 30

Doktorska disertacija Mentor 30* 30 30 870 30Skupaj 10 30 30 30 40 1760 60

58

NOV NABOR:

1. LETNIK

OBVEZNI PREDMETI

Šifra in ime predmeta NosilecS E M E S T E R Skupaj

kontaktnih ur

Samostojno delo (ur) ECTSZimski Poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTSPBD01 - Znanstveno raziskovalne metode v varstvoslovju

Matevž Bren 10 9 10 260 9

PBD02 - Individualno raziskovalno delo 1

Predvideni mentor 10 15 10 440 15

PBD03 - Individualno raziskovalno delo 2

Predvideni mentor 10 24 10 710 24

IZBIRNI PREDMETI (področje doktorske naloge) – študent izbere enega izmed izbirnih predmetov in dela individualno z izbranim mentorjem za dosego cilja

Izbirni predmeti NosilecS E M E S T E R Skupaj

kontaktnih ur

Samostojno delo (ur) ECTSZimski Poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTS

Izbirni predmet 1 Izbran iz nabora 10 6 10 170 6

Izbirni predmet 2 Izbran iz nabora 10 6 10 170 6

Skupaj 20 10 30 10 10 30 50 1750 60

59

2. LETNIK

OBVEZNI PREDMETI

Šifra in ime predmeta NosilecS E M E S T E R Skupaj

kontaktnih ur

Samostojno delo (ur) ECTSZimski Poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTSPBD04 - Prenosljiva znanja v znanstvenem delu

Simon Vrhovec 5 6 5 175 6

PBD05 - Individualno raziskovalno delo s področja varstvoslovja

Bernik, Dobovšek, Frangež, Lobnikar, Meško, Sotlar,Tičar

20 24 20 700 24

PBD06 - Individualno raziskovalno delo 3

Predvideni mentor 10 24 10 710 24

IZBIRNI PREDMETI (področje doktorske naloge) – študent izbere enega izmed izbirnih predmetov in dela individualno z izbranim mentorjem za dosego cilja

Izbirni predmeti NosilecS E M E S T E R Skupaj

kontaktnih ur

Samostojno delo (ur) ECTSZimski Poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTS

Izbirni predmet 3 Različni izvajalci 10 6 10 170 6

Skupaj 15 30 10 10 30 45 1755 60

60

3. LETNIK

OBVEZNI PREDMETI

Šifra in ime predmeta NosilecS E M E S T E R Skupaj

kontaktnih ur

Samostojno delo (ur) ECTSZimski Poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTS

PBD07 - Prenosljiva znanja - akademska in raziskovalna etika

Vodja dr. štud. programa

5 6 5 175 6

PBD08 - Individualno raziskovalno delo 4

Predvideni mentor 10 24 10 710 24

PBD09 - Individualno raziskovalno delo 5 Mentor 10 24 10 710 24

IZBIRNI PREDMETI (področje doktorske naloge) – študent izbere enega izmed izbirnih predmetov in dela individualno z izbranim mentorjem za dosego cilja

Izbirni predmeti NosilecS E M E S T E R Skupaj

kontaktnih ur

Samostojno delo (ur) ECTSZimski Poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTS

Izbirni predmet 4 Različni izvajalci 10 6 10 170 6

Skupaj 15 30 20 30 35 1765 60

4. LETNIK

61

OBVEZNI PREDMETI

Šifra in ime predmeta NosilecS E M E S T E R Skupaj

kontaktnih ur

Samostojno delo (ur) ECTSZimski Poletni

P S V L T ECTS P S V L T ECTSPBD10 - Individualno raziskovalno delo 6 Mentor 10 30 10 890 30

PBD11 - Izdelava in zagovor doktorske disertacije Mentor 10 30 10 890 30

Skupaj 10 30 10 30 20 1780 60

NABOR IZBIRNIH PREDMETOV – ŠTUDENT V SODELOVANJU Z MENTORJEM IZBERE 4 PREDMETE IZ NABORA IN DELA Z IZBRANIM MENTORJEM ZA DOSEGO CILJA

Šifra in ime izbirnega predmeta Nosilec Skupaj kontaktnih ur

Samostojno delo (ur) ECTS

PBD12 - Izbrana poglavja forenzične psihologije Igor Areh 10 170 6PBD13 - Izbrana poglavja kibernetske varnosti Igor Bernik 10 170 6PBD14 - Razumevanje sodobnih družb Aleš Bučar Ručman 10 170 6PBD15 - Finančna in organizirana kriminaliteta v kontekstu hibridnih ogrožanj Bojan Dobovšek 10 170 6PBD16 - Kriminološki vidiki varstva okolja Katja Eman 10 170 6PBD17 - Ustavno kazensko procesno pravo za preiskovalce Benjamin Flander 10 170 6PBD18 - Kriminalistični in sodnomedicinski vidiki odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja izbranih kaznivih dejanj Danijela Frangež in Tomaž Zupanc 10 170 6

PBD19 - Kritično razmišljanje in reševanje problemov Branko Lobnikar 10 170 6PBD20 - Izbrana poglavja varnosti v mobilnih sistemih Blaž Markelj 10 170 6PBD21 - Kriminologija Gorazd Meško 10 170 6PBD22 - Varnost pametnih mest Kaja Prislan 10 170 6PBD23 - Privatizacija varnostne funkcije v sodobni družbi Andrej Sotlar 10 170 6PBD24 - Pravni status organizacij in odgovornih oseb na področju varstvoslovja Bojan Tičar 10 170 6PBD25 - Kibernetska varnost v zasnovi Simon Vrhovec 10 170 6

62

63

23. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med ECTS točkami, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami)(Po potrebi vstavite vrstice nad vrstico Skupaj.)

Letnik Obvezne vsebine Izbirne vsebine Praktično usposabljanje

Diplomska/magistrska naloga ali doktorska disertacija

Skupaj točke ECTS

1. letnik 40 ECTS / 66,67% 20 ECTS / 33,33% / / 602. letnik 60 ECTS / 100% 0 ECTS / 0% / / 603. letnik 30 ECTS / 50% 0 ECTS / 0% / 30 ECTS/ 50% 60Skupaj 130 ECTS / 72,22 % 20 ECTS / 11,11 % / 30 ECTS / 16,67 % 180 / 100%

64

24. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani. da ne

Utemeljitev:Na začetku doktorskega študijskega programa Logistika sistemov študent pridobi ključna znanja iz izbranega podpodročja Varstvoslovja in znanja o raziskovalnih metodologijah. Takoj tudi prične z ZR delom in pripravo prispevkov za objave. Ta znanja v naslednjem letu študentje dopolnjujejo s pridobivanjem znanja o študijah s področja varstvoslovja in individualnim raziskovalnim delom pri čemer jim pomaga mentor. Individualno raziskovalno delo na osnovi pridobljenega temeljnega znanja in pridobivanje specifičnega znanja pri izbirnih predmetih ga usmerja v ožje raziskovalno področje ter približuje področje njegovih potreb in interesa. Usklajenost temeljnih vsebin z vsebinami individualnega raziskovanja na eni strani povečuje širino znanja na drugi strani pa ga specializira. Individualno raziskovalno delo je povezano in vodi do izdelave doktorske disertacije do konca študija.

25. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani. da ne

Utemeljitev:Na doktorskem študijskem programu študenti pridobijo dodatna teoretična znanja potrebna za raziskovanje varstvoslovnih problemov. Pridobivanje novih teoretičnih znanj poteka v okviru izbranega predmeta in predmeta Študije s področja varstvoslovja, ki obdela vsa predmetno specifična področja varstvoslovja, ki jih preučujemo.

V drugem letniku študija študenti nadgradijo temeljna znanja z individualnim raziskovalnim delom in se nadalje pripravljajo na ZR delo. Na takšen način se s pomočjo mentroja in priprave disertacije usmerijo v ožjo strokovno usmeritev. Študent z individualnim raziskovalnim delom in izbiro teme doktorske disertacije svoje znanje usmerja v ozko specializiranost.

26. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje. da ne

27. Praktično usposabljanje bo trajalo _0_ ur.

28. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično usposabljanje. da ne

Utemeljitev:Za doktorski študijski program praktično usposabljanje ni predvideno.

29. Pogoji za vpis v program:

Utemeljitev:V doktorski študijski program Varstvoslovje se lahko vpišejo kandidati, ki so končali:- študijski program 2. stopnje.- univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004.- visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS točk. Te obveznosti so predmeti z magistrskega

65

študijskega programa 2. stopnje Varstvoslovje: Kritično razmišljanje in reševanje problemov, Kriminalistična strategija omejevanja kriminalitete, Kaznovalna politika in penologija, Obveščevalno-varnostna dejavnost, Zasebno varnostna industrija, Metodologija raziskovanja in multivariatne statistične metode.- študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS.- pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.- študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk.- univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk.

30. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

Utemeljitev:V primeru, da bo za program prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih mest, lahko fakulteta omeji vpis in izvede izbirni postopek. Izbirni postopek bo temeljil na treh izhodiščih, in sicer na:- podlagi povprečne ocene študija (10 %),- ocene diplomske, specialistične ali magistrske naloge (10 %),- uspeha pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja varstvoslovja. Kandidat lahko do 50 % ocene pisnega izpita nadomesti z oceno dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.

31. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS. da ne

Utemeljitev:Osnova za priznavanje je pisna vloga, h kateri mora kandidat priložiti ustrezna uradna dokazila, ter izvleček programa ali druge pisne dokaze, na osnovi katerih je mogoče presoditi raven pridobljenih kompetenc. Znanja in spretnosti se priznavajo v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762

32. Prizna se lahko za največ 30 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa

Utemeljitev:Kandidatom se v postopku za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v doktorski študijski program 3. stopnje Varstvoslovje, praviloma priznajo obveznosti do največ 30 ECTS po študijskem programu, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani, izjemoma pa se glede na specifiko študija kandidatu lahko prizna tudi več obveznosti.

66

33. Pogoji za napredovanje po programu:

Utemeljitev:

Napredovanje iz letnika v letnik je mogoče, če študent izpolni s študijskim programom in s Statutom UM določene obveznosti. Študent mora za napredovanje iz prvega v drugi letnik zbrati 40 ECTS, pri čemer mora obvezno opraviti izpit iz Znanstvenega raziskovanja varnostnih pojavov in uspešno opraviti Individualno raziskovalno delo 1 (10 ECTS). Individualno raziskovalno delo je primarno namenjeno izdelavi doktorske naloge in ga praviloma vodi predlagani mentor (tudi somentor). Individualno raziskovalno delo 1 je uspešno opravljeno po pozitivno ocenjeni predstavitvi dispozicije doktorske naloge na seji pristojnega oddelka. Kdaj je dispozicija pripravljena za predstavitev, odloči mentor. Dispozicijo se na seji lahko sprejme ali pa zavrne.

Študent mora za napredovanje iz drugega v tretji letnik zbrati 45 ECTS iz obveznosti tekočega letnika. Pogoj za napredovanje v tretji letnik je tudi opravljeno Individualno raziskovalno delo 2. Individualno raziskovalno delo 2 je uspešno opravljeno, ko je pridobljena pozitivna ocena strokovne komisije o dispoziciji doktorske naloge, ko je ocena potrjena na Senatu FVV ter na senatu Univerze v Mariboru. Ta pogoj velja tudi za študente, ki so se direktno vpisali v 2. letnik. Študent mora za napredovanje v tretji letnik opraviti tudi vse obveznosti iz prvega letnika.

Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM.

34. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih:

Utemeljitev:Prehodnost iz 1. v 2. letnik je bila v preteklih študijskih letih med 70 % in 75 %.

35. Glede na število vpisanih študentov ter specifičnost doktorskega študijskega programa je predviden 65 % delež diplomantov.

36. Pogoji o prehodih med programi:

Utemeljitev: Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije je na podlagi 39. in 49. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. list RS, št. 67/1993, s sprem. in dopol. do 32/2012, 40/2012) na svoji 6. seji dne 15. julija 1994 sprejel Merila za prehode med študijskimi programi in Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je na svoji seji 22/4/2005 obravnaval 4. osnutek Meril za prehode med študijskimi programi, s katerimi je opredelil nekatere osnovne forme prehodov, ki smo jih upoštevali pri opredeljenih prehodih med študijskimi programi.

Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu pa je v Ur. l. RS, št. 95/2010 objavila nova Merila za prehode med študijskimi programi.

67

37. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti. da ne

Utemeljitev:Posameznih delov programa na Fakulteti za varnostne vede ni mogoče posamezno zaključiti.

38. Pogoji za dokončanje študija:

Utemeljitev:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri predmetih in s tem izpite in pripraviti in uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo. Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS in izpolnjuje pogoje 157. člena Statuta UM.

39. Strokovni oziroma znanstveni naslov:

Naslov, ki ga pridobi študent/študentka z zaključkom doktorskega programa je:

doktor znanostidoktorica znanosti

68

C.3 PRVA AKREDITACIJA SKUPNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

40. Visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri izvajanju skupnega študijskega programa, so v državi, v kateri delujejo, akreditirani oziroma ustrezno priznani. da ne

41. V vseh sodelujočih državah je začet postopek za akreditacijo skupnega študijskega programa. da ne

42. Opredeljeno je sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa. da ne

Utemeljitev:

43. Določena je vsebina in oblika skupne diplome in priloge k diplomi ter način podeljevanja. da ne

Utemeljitev:

44. Delež študijskega programa, ki ga bo izvajal eden ali več visokošolskih zavodov iz Republike Slovenije, je ______________ .

Utemeljitev:

69

D. PODALJŠANJE AKREDITACIJE

D.1 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda. da ne

Utemeljitev:

2. Visokošolski zavod ima predstavnika vodstva, ki je odgovoren za kakovost in razvoj. da ne

3. Oseba, odgovorna za zagotavljanje kakovosti, je (ime, priimek in funkcija)Utemeljitev:

4. Določene so pristojnosti, pooblastila in odgovornosti vseh zaposlenih. da ne

5. Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni, da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da ne

Utemeljitev:

6. Študenti sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da ne

Utemeljitev:

7. Študenti sodelujejo v vseh organih zavoda. da ne

Utemeljitev:

70

8. Visokošolski zavod ima urejene evidence o svoji dejavnosti. da ne

Utemeljitev:

9. Visokošolski zavod zbira podatke o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske programe ter jih obvešča o študiju na svojem zavodu. da ne

10. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo vpisa. da ne

Utemeljitev:

11. Visokošolski zavod spremlja: učne izide študentov, da ne prehodnost študentov, da ne dejansko trajanje študija. da ne

Utemeljitev:

12. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo študija. da ne

Utemeljitev:

13. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, po letnikih je: iz 1. v 2. ___%, iz 2. v 3.___%.

(Po potrebi nadaljujte.)

Utemeljitev:

14. Delež študentov, ki ponavljajo letnik, po letnikih je ___%.

Utemeljitev:

15. Povprečno število opravljanj izpitov je ___.16. Povprečno število komisijskih izpitov je ___.

71

Utemeljitev:

17. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v zadnjih 7 letih je:

Utemeljitev:

18. Visokošolski zavod zbira informacije o nadaljnjem študiju svojih diplomantov. da ne

19. Visokošolski zavod spremlja: diplomante po zaključku študija, da ne delodajalce svojih diplomantov. da ne

20. Visokošolski zavod ima karierni center. da ne

Utemeljitev:

21. Zaposljivost diplomantov v: 6 mesecih je ___%, enem letu je ___%,

Utemeljitev:

22. Organizirano je anketiranje študentov in izvajanje drugih instrumentov merjenja kakovosti o:

izvedbi in organiziranosti študijskih programov v celoti, da ne pedagoški izvedbi po predmetih, da ne kakovosti storitev strokovnih oz. podpornih služb. da ne

Utemeljitev:

23. Z izsledki anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se seznanja: študente, da ne pedagoge, da ne raziskovalce, da ne strokovne delavce. da ne

24. Izsledke anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se upošteva pri: preoblikovanju, da ne posodabljanju, da ne razvijanju študijskih programov, da ne

72

izboljševanju pedagoškega dela, da ne razvoju kakovostnih podpornih storitev, da ne razvoju celovite kakovosti zavoda oz. programa. da ne

Utemeljitev:

25. Visokošolski zavod vsako leto načrtuje svoje znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo ter o njem poroča vsem deležnikom zavoda.

da ne

Utemeljitev:

26. Znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna dejavnost visokošolskega zavoda je skladna z njegovim strateškim načrtom in nacionalnimi ter evropskimi usmeritvami in standardi. Razvija se na vseh področjih, s katerih so študijski programi, ki jih zavod izvaja. da ne

Utemeljitev:

27. Visokošolski zavod zagotavlja, da se sodobna znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna spoznanja uporabljajo v izobraževanju. da ne

Utemeljitev:

28. Visokošolski zavod skrbi za to, da: zaposleni razširjajo ugotovitve iz svojega znanstvenega, raziskovalnega,

umetniškega oziroma strokovnega dela z rednim objavljanjem v mednarodnih in domačih recenziranih strokovnih oziroma znanstvenih publikacijah ali tako, kot določa stroka; da ne

imajo zaposleni patentne prijave in odobrene patente oziroma umetniške dosežke, kot jih določa mednarodna praksa; da ne

zagotavlja prenos znanja v prakso (tako v poučevanje na zavodu kot v gospodarstvo in negospodarstvo), da ne

o vsem tem vodi ustrezno evidenco. da ne

Utemeljitev:

73

D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Študijski program je v celoti javno objavljen. da ne

Utemeljitev:Doktorski študijski program Varstvoslovje je objavljen na spletni strani Fakultete za varnostne vede in na spletni strani Univerze v Mariboru.Naslov fakultetne spletne strani:http://www.fvv.uni-mb.si/studentje/dr-varstvoslovje/predmetnik.aspx.Naslov univerzitetne spletne strani: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=425.

2. Za zagotavljanje učnih izidov študentov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev, ter med številom študentov. da ne

Utemeljitev:Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki sodelujejo pri izvedbi doktorskega programa Varstvoslovje, je 14, ki so redno zaposleni na Fakulteti za varnostne vede UM.

Razmerje med številom redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev in številom študentov je:- število študentov na enega visokošolskega učitelja je: 0,64- število študentov na enega strokovnega delavca je: 0,6

Podatki o številu študentov zajemajo število vseh vpisanih študentov na doktorskem programu Varstvoslovje.Strokovni delavci, ki so upoštevani pri izračunih, opravljajo delo pri vseh študijskih programih zavoda.

3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih:

št. leto 08/09 št. leto 09/10 št. leto 10/11 št. leto 11/12 št. leto 12/13Prehodnost študentov iz 1. v 2. letnik dr.

100 % 66,67 % 14,28 % 62,5 % 0 %, maj 13, ni zaključen

Prehodnost študentov iz 2. v 3. letnik dr.

62,5 % 58,3 % 50 % 33,33 % 25 %

Utemeljitev:Pri analizi prehodnosti ugotavljamo, da se je v preteklosti veliko študentov vpisalo na dr. študij, pri čemer so preslabo razumeli specifike dr. študija. Drugi vzrok je, da smo v prvih letih imeli manj stroge kriterije za prehode, zatem pa študenti niso opravili z vsemi obveznostmi in niso napredovali. Vzrok za zmanjšanje prehodnosti je tudi trenutno gospodarsko stanje, zaradi katerega študenti niso sposobni poravnati nadlajnih šolnin, zato se ne morejo vpisati v višji letnik. Pri študentih, ki imajo problem z obvladovanjem vsebin, pa

74

bomo za izboljšanje prehodnosti še naprej izvajali dodatne konzultacije s predavatelji, saj se je ta način dela izkazal za uspešnega.

Obenem smo pričeli z ukrepi za zagotavljanje višjega deleža prehodnosti:- akcijski načrt za zagotavljanje trajnega povečanja vpisa dobrih in motiviranih študentov, kar je razvidno tudi iz zmanjšanja razpisanih vpisnih mest v letu 13/14;- vključevanje dr. študentov v projekte fakultete;- dodatne konzultacije pri predmetih in z mentorjem.

4. Delež v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje akreditacije je:

Št. leto Št. vpisanih študentov *

2010/2011 2011/2012 Št. diplom. skupaj% doktorandovŠt. % Št. %

2007/2008 14 2 14,28 3 21, 43 5 35,712008/2009 15 / / 1 20 3 202009/2010 13 / / / / 02010/2011 13 / / 1 7,69 1 7,692011/2012 5 / / / / 0

Utemeljitev:Načrtovani ukrepi za zagotavljanje višjega deleža doktorandov so:- akcijski načrt za zagotavljanje trajnega povečanja vpisa dobrih in motiviranih študentov in posledično zmanjšanje št. vpisnih mest,- predizbor študentov pred vpisom in strošji kriteriji izbora,- dostopnejše in pogostejše kontaktne ure visokošolskih učiteljev in sodelavcev (mentorjev, somentorjev),- spodbujanje študentov k čim prejšnjemu zaključku študija.

K višjemu deležu doktorandov vplivajo tudi splošni pogoji za vpis na doktorski študijski program, ki smo jih spremenili in pripravili zahtevnejše. Ob prijavi za vpis mora namreč kandidat oddati in v okviru sprejemnega pogovora predstaviti komisiji krajšo pisno zasnovo in idejo predvidene doktorske teme.

5. Kadrovska struktura je: stabilna, da ne primerna stopnji in vrsti študijskega programa. da ne

Utemeljitev:Kadrovska struktura za izvedbo doktorskega študijskega programa je stabilna. Med izvajalci doktorskega programa je 100% visokošolskih učiteljev redno zaposlenih na fakulteti. Obnova kadrov je skrbno načrtovana, habilitacijski postopki so utečeni in zagotavljajo kakovostne kadre.

Kadrovska struktura je ustrezna za izvajanje doktorskega programa Varstoslovje. Struktura izvajalcev študijskega programa 3. stopnje glede na izvolitev v naziv je:redni profesor – 4

75

izredni profesor – 4docent – 6.

6. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja: vsebino učnih načrtov, da ne metode učenja in poučevanja. da ne

Utemeljitev:Posodabljanje vsebin učnih načrtov, metod učenja in poučevanja kot tudi ostalih delov učnih načrtov poteka po potrebi glede na rezultate samoevalvacije ter študentskega mnenja.Na Fakulteti za varnostne vede je bila tudi pravkar izvedena celovita prenova programov, ki zagotavlja sodobne, mednarodno primerljive vsebine študijskega programa, ki so zanimive in potrebne s strani potencialnih delodajalcev.

7. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa. da ne

Utemeljitev:Vse spremembe študijskih programov se ažurirajo na spletnih straneh Fakultete za varnostne vede in so dostopne vsem zainteresiranim. Študenti so o vseh spremembah obveščeni tudi preko facebook strani fakultete, ki je dosegljiva na spletni povezavi http://www.facebook.com/FVV.INFO.

8. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med visokošolskimi zavodi. da ne

Utemeljitev:Mobilnost študentov kot profesorjev je omogočena s programi kot sta Socrates Erasmus in Leonardo da Vinci, v katera je vključena Fakulteta za varnostne vede. V okviru Socrates Erasmus je FVV sklenila tudi ustrezne sporazume s tujimi univerzami, ki omogočajo študentom redne študijske izmenjave. V tujini opravljene študijske obveznost se študentu priznajo na FVV v skladu s pravili, ki jih o študijski menjavi določi Senat fakultete. Akademsko priznavanje tako opravljenih izpitov omogoča uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS sistema, ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja kreditnih točk.

Program Leonardo da Vinci je namenjen poklicnemu izobraževanju in usposabljanju v tujini oz. delovni praksi študentov. Tako opravljena delovna praksa se prizna kot sestavni del študijskega programa. Program omogoča študentom pridobitev novih poklicnih izkušenj, znanja in spretnosti ter pomaga izboljšati njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela.

9. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja na ta program, je 35 (vseh stopenj).

76

10. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je 45 (vseh stopenj).

Utemeljitev:Fakulteta za varnostne vede ima podpisane Erasmus bilateralne sporazume z 28 fakultetami iz 16 evropskih držav: Avstrija (1), Belgija (1), Češka (2), Estonija (1), Hrvaška (3), Islandija (1), Italija (1), Litva (1), Madžarska (3), Nemčija (2), Poljska (4), Portugalska (1), Romunija (1), Slovaška (1), Turčija (2), Združeno Kraljestvo (3). Fakulteta ima sklenjen Memorandum of Understanding s 3 ameriškimi fakultetami ter 1 fakulteto in 1 inštitutom iz Evrope, ter sporazume o medsebojnem sodelovanju s 7 fakultetami iz Zahodnega Balkana: Bosna in Hercegovina (1), Hrvaška (1), Makedonija (1) in Srbija (4).

Podatki o Erasmus mobilnosti študentov FVV na tujih univerzah:UNIVERZA 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/2012 SKUPAJMEDICAL UNIVERSITY OF INNSBRUCK 1 1GHENT UNIVERSITYFaculty of Law - Department of Criminal Law and Criminology 2 2ESTONIAN ACADEMY OF SECURITY SCIENCES 1 1MYKOLAS ROMERIS UNIVERSITY 1 4 3 5 4 1 18POLICE COLLEGE OF HUNGARY 2 1 1 3 7BERLIN SCHOOL OF ECONOMICS AND LAW 1 2 1 4UNIVERSITY OF ZILINAFaculty of Special Engineering 2 1 3TURKISH NATIONAL POLICE ACADEMY 1 1 2CANTERBURY CHRIST CHURCH UNIVERSITYDepartment of Law and Criminal Justice Studies 1 1 2 2 1 7SKUPAJ 3 7 6 13 13 3 45

Podatki o Erasmus mobilnosti tujih študentov na FVV:

UNIVERZA 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/2012 SKUPAJUNIVERSITY OF DEFENCEFaculty of Economics and Management, Češka 1 2 3ESTONIAN ACADEMY OF SECURITY SCIENCES 1 1 2CATHOLIC UNIVERSITY OF THE SACRED HEART OF MILAN 2 2MYKOLAS ROMERIS UNIVERSITY 1 2 1 4POLICE COLLEGE OF HUNGARY 3 4 2 3 2 14TURKISH NATIONAL POLICE ACADEMY 3 3 6

77

ZRÍNYI MIKLÓS NATIONAL DEFENCE UNIVERSITY, Madžarska 4 4SKUPAJ 3 5 3 4 9 11 35

Med leti 2007-2009 je potekal projekt izmenjave študentov kriminologije Univerz iz EU in Avstralije. Spodaj so navedeni podatki o mobilnosti:

GOSTOVANJE ŠTUDENTOV FVV NA AVSTRALSKIH UNIVERZAH

GOSTOVANJE AVSTRALSKIH ŠTUDENTOV NA FVV

2006/2007 4 42007/2008 4 42008/2009 7 7skupaj 15 15

Na podlagi sklenjenih Sporazumov o medsebojnem sodelovanju je na Fakulteto za varnostne vede prišlo opraviti del programa 21 študentov iz Bolgarije (2), Bosne in Hercegovine (8), Hrvaške (3) in Makedonije (8).

Ukrepi za spodbujanje mobilnosti:- sprotno obveščanje (prek interneta, elektronske pošte) študentov o možnostih mobilnosti; - razpisi (študij, praksa, poletne šole…);- redno delo tutorjev v mednarodni pisarni (uradne ure, elektronska pošta);- redno delo prodekana za mednarodno sodelovanje in Erasmus koordinatorja (uradne ure, elektronska pošta);- informativni sestanki/predstavitve o mednarodni mobilnosti (prodekan za mednarodno sodelovanje predstavi možnosti in postopke v zvezi z mobilnostjo; študenti predstavijo svoje izkušnje iz izmenjav); - druženje študentov FVV s tujimi študenti, ki so na izmenjavi na FVV.

11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom. da ne

Utemeljitev:Na Fakulteti za varnostne vede se izvaja uvajalno tutorstvo za redne, izredne in tuje študente ter predmetno tutorstvo. Tutorji študentje novincem pomagajo predvsem s posredovanjem zanje pomembnih informacij in svetovanjem, kako ukrepati v primerih, ko študent naleti na težavo. V primeru, da je študentova težava zelo zahtevna in zahteva strokovno pomoč posamezniku, skuša tutor študent usmeriti študenta po ustrezno pomoč. Predmetno študentsko tutorstvo je namenjeno študentom kot dodatna pomoč pri razumevanju in osvajanju študijske snovi posameznih predmetov študijskega programa.

Pomoč pri učenju in svetovanju študentom FVV UM zagotavlja:- s tutorstvom v okviru tutorskega sistema;- govorilnimi urami vseh visokošolskih učiteljev in sodelavcev;

78

- aktivnem sodelovanju visokošolskih učiteljev in sodelavcev v spletnih forumih v okviru spletne učilnice (Moodle UM; komunikacija s posameznim študentom ali na način, da je komunikacija učitelja in študenta vidna celotni skupini študentov);- dodatnimi konzultacijami pri posameznih predmetih, če je to potrebno;- komunikacijo visokošolskih učiteljev in sodelavcev s študenti po elektronski pošti in

telefonu (kontakti objavljeni na spletni strani FVV UM).Tutorski sistem je na FVV UM urejen s Pravilnikom o tutorskem sistemu na FVV UM, ki je objavljen na spletni strani FVV UM. Pravilnik ureja tudi način izbire in imenovanja študentov tutorjev: http://www.fvv.uni-mb.si/files/fvv/userfiles/dokumenti/Pravilnik-Tutorstvo.pdf.

12. Visokošolski zavod omogoča in vzpodbuja sodelovanje študentov pri znanstveno-raziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu. da ne

Utemeljitev:Študenti Fakultete za varnostne vede so v čim večji meri vključeni v raziskovalno delo na fakulteti. Študenti dodiplomskega in podiplomskega študija so vključeni predvsem v okviru seminarjev, diplomskih in magistrskih nalog, ki so v pretežni meri empirično in primerjalno zasnovane. Študenti so vključeni v notranje projekte Fakultete za varnostne vede in tako ves čas študija aktivno sodelujejo v raziskovalnem delu na področju, ki jih zanima. Rezultat njihovega dela so izjemne zaključne naloge (predvsem magistrske in doktorske) ter predstavitve izsledkov raziskovalnega dela na različnih, tudi mednarodnih konferencah (npr. ISC v Philadephiji leta 2005, ACJS v Bostonu leta 2009).

Študenti so sodelovali pri naslednjih raziskovalnih projektih:- Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni (CRP)- DAPHNE III: Youth deviance and youth violence: a european multi-agency perspective on best practices in prevention and control (mednarodni projekt)- IPACY: implementing preventive actions for children and youth- CRIMPREV (FP6): Assessing Deviance, Crime and Prevention in Europe- eSEC: Competency Based e-portal of Security and Safety Engineering- Informacijsko bojevanje z vidika kibernetskega kriminala (notranji projekt), - Vidiki legitimnosti in zavedanje ogroženosti pred kibernetskim kriminalom (notranji projekt),- Kibernetska kriminaliteta – problematika dokazovanja (notranji projekt), - Kriminalistični vidiki odkrivanja in dokazovanja spolnih zlorab otrok (notranji projekt), - Turizem in varnost (notranji projekt),- Pregled kriminološih programov v Evropi (notranji projekt).

Omeniti je porebno tudi konkretna raziskovalna pripravništva naših študentov:- University of Twente, NL (2006), Aletha Huisman in- University of Valencia (Španija), Carlos Estevan Barcelo, 2010

Doktorski študentje so aktivno sodelovali tudi pripravi vlog za evropske raziskovalne projekte, ki so v fazi evalvacije (npr. EVOLVSEC, ESSENCE, ARIEL).

79

13. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom.

da ne

Utemeljitev:FVV UM s svojim pedagoškim in znanstveno raziskovalnim delom spodbuja študente za poglobljeno preučevanje problematike varstvoslovja. Zato so študijski programi FVV UM zasnovani tako, da se študenti že v času študija seznanijo z raziskovalnim delom. V okviru visokošolskega strokovnega študijskega programa je predvidena učna enota Praktično usposabljanje, v okviru katerega študenti aplicirajo osvojeno teoretično znanje skupaj z mentorjem iz FVV UM in mentorjem iz organizacije v prakso in se na ta način povezujejo z gospodarstvom oz. negospodarstvom.

V sklopu FVV UM posamezni nosilci omogočajo študentom povezovanje teoretičnega znanja s prakso. Fakulteta v sodelovanju z gospodarstvom išče ustrezne aplikativno-raziskovalne projekte s področja varstvoslovja, na katerih študentje FVV UM pod vodstvom mentorjev raziskujejo in uporabljajo pridobljeno znanje in spretnosti. Študentje so preko teh projektov soočijo z realnim okoljem in problemi, ki jih nato poizkušajo preučevati in raziskovati ter poiskati ustrezne rešitve za obstoječe logistične probleme.

Omenjamo posamezne projekte, v katere so bili vključeni študentje dosedaj:- Komisija za preprečevanje korupcije –sodelovanje na posameznih primerih,- Društvo KLJUČ, boj proti trgovini z ljudmi – priprava izhodišč z kriminološkega vidika,- Integriteta, društvo za etičnost javnega delovanja – ocena etičnosti posameznih institucij družbenega nadzorstva,- Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja – etični in varnostni vidiki izmenjevanja podatkov o zdravju,- Real security d.o.o. – Testiranje orodij za kriptiranje podatkov,- Netis d.o.o. – Ocena izvedbene varnosti za RAA.

Ob koncu posameznega projekta študenti predstavijo rezultate in pridobijo za svoje delo priporočilna pisma na podlagi opravljanja aplikativno-raziskovalnega projekta.

14. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij in strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje. da ne

Utemeljitev:S pomočjo anketiranja diplomantov spremljamo zaposlovanje diplomantov FVV UM in njihov nadaljnji študij. Po podatkih omenjenih anket, večina diplomantov (preko 70 %), ki so se odloči za nadaljnji študij le tega nadaljuje na FVV UM. Strokovno izpopolnjevanje pa poteka preko strokovnih in znanstvenih srečanj Dnevi varstvoslovja, Informacijska varnost, Digitalni dokazi, Criminal Justice and Security in Central and Eastern Europe in druga, ki jih organiziramo na FVV UM ter drugih strokovnih konferenc in srečanj.V okviru Univerze v Mariboru je pripravljena anketa o zaposljivosti in zaposljenosti diplomantov Univerze v Mariboru. Navodila o izvajanju ankete so bila sprejeta na seji Senata

80

UM v maju 2013. Anketa se testno izvaja, v celoti pa se bo izvajala od oktobra 2013. Namen ankete je na osnovi mnenja diplomantov leto in pol ter pet let po zaključku študija za vsak študijski program pridobiti podatke o zaposljivosti in zaposljenosti ter o pridobljenih in potrebnih kompetencah. Rezultati bodo na voljo vodstvu fakultete, Univerze v Mariboru in Kariernemu centru UM.

15. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti. da ne

Utemeljitev:Na Fakulteti za varnostne vede smo ustanovili Alumni klub, v okviru katerega se ohranja stike z diplomanti Fakultete za varnostne vede. Dejavnosti kluba intenziviramo in vključujemo posamezne strokovnjake tudi v nadaljni razvoj fakultete.

Kraj in datum:

Odgovorna oseba: Podpis:Dekan FVV UMprof. dr. Gorazd Meško

Rektor UM Podpis:prof. dr. Danijel Rebolj

81

E.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Za prvo akreditacijo študijskega programa je treba predlogu priložiti:1. sklep senata univerze in sklep senata članice univerze oziroma samostojnega

visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu;2. učne načrte;3. najmanj tri tuje priznane oziroma akreditirane študijske programe iz različnih držav,

če gre za regulirane poklice, primerjavo z določbami iz ustrezne direktive Evropske unije oziroma dokazilo o skladnosti predvsem glede predpisanega števila ur, vsebine programa, znanja oziroma veščin, ki se pridobijo tako s teoretičnim kot praktičnim izobraževanjem;

4. kadrovski načrt, dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv za vse nosilce predmetov (oziroma o začetem postopku za vnovično ali nadaljnjo izvolitev) v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju, soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen, dokazilo, da bo najmanj polovica visokošolskih učiteljev in sodelavcev polno zaposlena;

5. merila o izvolitvah v naziv;6. podatke o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški

obveznosti;7. načrt o mednarodnem sodelovanju (na področju, s katerega je študijski program);8. dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno, raziskovalno oziroma umetniško

oziroma strokovno delo: bibliografski podatki, spletni naslov, s katerega so razvidni znanstveni, raziskovalni projekti ali programi, raziskovalne skupine ali raziskave za gospodarstvo;

9. dokazila o prostorih in opremi ter načrt za izvedbo študijskega programa; 10. analizo zavoda za zaposlovanje ali elaborat pristojne zbornice ali združenja

delodajalcev ali drugih institucij, pristojnih za področje, s katerega so študijski programi, o možnostih za zaposlovanje diplomantov;

11. dogovore ali pogodbe s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov;

12. poslovnik kakovosti;13. samoevalvacijsko poročilo zavoda, če že izvaja druge akreditirane študijske programe.

Mnenja iz 10. točke je treba priložiti, če se akreditira program prve ali druge stopnje, dogovore s podjetji iz 11. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.

82

E.4 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa je treba predlogu priložiti:

1. ustanovitveni akt (Priloga 1) in statut visokošolskega zavoda;2. samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda za študijsko leto, pred katerim se

opravlja zunanja evalvacija, in analizo vseh področij delovanja visokošolskega zavoda iz vseh let po zadnji akreditaciji z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in ukrepi za njihovo odpravo;

3. poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda; 4. letni program dela visokošolskega zavoda, in sicer za zadnje koledarsko leto pred

zunanjo evalvacijo in za tisto, v katerem zunanja evalvacija poteka;5. finančno poročilo visokošolskega zavoda za zadnje koledarsko leto;6. poslovnik kakovosti;7. dokazila o kakovosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter

znanstvenih delavcev, kot jih priznava stroka;8. analize izsledkov študentskih anket oziroma drugih oblik spremljanja mnenj

študentov o kakovosti izvajanja študijskega programa za zadnja tri študijska leta; če je od zadnje akreditacije poteklo manj kot tri leta, pa za celotno obdobje po njej;

9. analize izsledkov anket in drugih oblik spremljanja diplomantov visokošolskega zavoda;

10. seznam evidenc, ki jih vodi visokošolski zavod.

83