PRIMERJALNA ANALIZA MODULOV NABAVA IN PRODAJA V … · na modula prodaja in nabava v celovitih...

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

PRIMERJALNA ANALIZA MODULOV NABAVA IN

PRODAJA V CELOVITIH INFORMACIJSKIH

REŠITVAH SAP IN MICROSOFT DYNAMICS NAV

COMPARATIVE ANALYSIS OF PURCHASING AND SALES

MODULES BETWEEN COMPREHENSIVE ERP

SOLUTIONS SAP AND MICROSOFT DYNAMICS NAV

Kandidat: Nikolaj Balažic

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje

Mentorica: doc. dr. Simona Sternad Zabukovšek

Jezikovno pregledal: Danijela Apatič, prof. slo.

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, september 2016

POVZETEK

Celovite informacijske rešitve oziroma v nadaljevanju imenovane ERP rešitve dandanes

predstavljajo temelj vsakega uspešnega podjetja in prav zastareli informacijski sistemi ter

hitre spremembe v poslovanju so ključnega pomena, zakaj so podjetja prisiljena pristopiti k

boljšim informacijskim sistemom. Poznamo veliko konkurenčnih ponudnikov celovitih

informacijskih rešitev, ampak na področju Evrope sta najbolj razširjena ponudnika SAP in

Microsoft. V večina primerih ponudniki rešitev zahtevajo od podjetij, da prenovijo poslovne

procese na tak način, da so združljivi z poslovnimi procesi celovitih informacijskih rešitev,

saj je uporabnosti hitrejša in enostavnejša.

V diplomskem projektu bomo najprej spoznali celovite informacijske rešitve, in sicer njihovo

zgradbo, značilnosti, module ter njihovo uporabnost. Spoznali bomo tudi dva glavna

ponudnika celovitih informacijskih rešitev. V naslednjih dveh poglavjih si bomo podrobneje

ogledali modula nabava in prodaja v celovitih informacijskih rešitvah. Najprej bomo opisali,

kako poteka proces prodaje v programu SAP in v programu Microsoft Dynamics NAV, nato

pa bomo na enak način predstavili, kako poteka proces nabave v programu SAP in v

programu Microsoft Dynamics NAV. V zadnjem poglavju pa bomo naredili primerjalno

analizo med rešitvi SAP in Microsoft Dynamics NAV. Primerjali bomo modul prodaja in

nabava v obeh rešitvah in iskali podobnosti, razlike ter izboljšave za prihodnost.

Ključne besede: Celovite informacijske rešitve, rešitve ERP, prodaja v ERP, proces prodaje

v SAP, proces prodaje v Microsoft Dynamics NAV, nabava v ERP, proces nabave v SAP,

proces nabave v Microsoft Dynamics NAV.

ABSTRACT

Nowadays, Enterprise Resource Planning solutions represent the basis of every successful

company and the very out-of-date information systems and fast changes in operations are of

a great significance why companies are forced to accede to better information systems. There

are two big competing tenderers of Enterprise Resource Planning solutions – SAP and

Microsoft. In most cases, the tenderers demand solutions from the companies to modernize

business operations in a way they are compatible with the Enterprise Resource Planning

business operations because the applicability is faster and simpler.

In the diploma project we will first learn about the whole information solutions, their

structure, characteristics, modules and their applicability. We will also learn about two big

tenderers of Enterprise Resource Planning solutions. In the next two chapters we will learn

in detail about modules of purchase and sales in whole information solutions. First we will

describe the course of sales processes in SAP and Microsoft Dynamics NAV, then we will

represent in the same way the processes of purchase in SAP and Microsoft Dynamics NAV.

In the last chapter, we will compare both – SAP and Microsoft Dynamics NAV. We will

compare the sales and purchase modules in both solutions and search for similarities,

differences and improvements for the future.

Key Words: Enterprise Resource Planning, ERP solutions, sales in ERP, sales process in

ASP, sales process in Micorsoft Dynamics NAV, purchase in ERP, purchase process in

SAP, purchase process in Microsoft Dynamics NAV.

Kazalo

1 UVOD ______________________________________________________________ 7

1.1 Opredelitev področja _____________________________________________________________ 7

1.2 Namen, cilji in hipoteze ___________________________________________________________ 8

1.3 Predpostavke ter omejitve raziskave ________________________________________________ 8

1.4 Metode raziskovanja _____________________________________________________________ 8

2 UVOD V CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE _____________________ 10

2.1 Opredelitev rešitev ERP _________________________________________________________ 10

2.2 Značilnosti ERP rešitev __________________________________________________________ 10

2.3 Zgradba celovitih informacijskih rešitev ____________________________________________ 11

2.4 Moduli ERP rešitev _____________________________________________________________ 11

2.5 Predstavniki rešitev celovitih informacijskih rešitev __________________________________ 12

2.6 Rešitev SAP ERP _______________________________________________________________ 16 2.6.1 SAP ________________________________________________________________________ 16 2.6.2 SAP ERP ____________________________________________________________________ 16 2.6.3 SAP Trend ___________________________________________________________________ 18

2.7 Rešitev Microsoft Dynamics NAV _________________________________________________ 18 2.7.1 Microsoft ____________________________________________________________________ 18 2.7.2 Microsoft Dynamics NAV _______________________________________________________ 19 2.7.3 Microsoft Dynamics Trend ______________________________________________________ 20

2.8 Uporabnost rešitev SAP in MS Dynamics NAV ______________________________________ 20

3 MODUL PRODAJA V ERP ___________________________________________ 21

3.1 Prodaja _______________________________________________________________________ 21

3.2 Procesi v prodaji _______________________________________________________________ 22

3.3 Proces prodaje v SAP ERP _______________________________________________________ 22

3.4 Proces prodaje v MS Dynamics NAV _______________________________________________ 25

4 MODUL NABAVA V ERP ____________________________________________ 28

4.1 Nabava _______________________________________________________________________ 28

4.2 Procesi v nabavi ________________________________________________________________ 28

4.3 Proces nabave v SAP ERP ________________________________________________________ 29

4.4 Proces nabave v MS Dynamics NAV _______________________________________________ 31

5 PRIMERJAVE REŠITEV SAP IN MS DYNAMICS NAV __________________ 33

5.1 Splošna primerjava ______________________________________________________________ 33

5.2 Primerjava modula prodaje _______________________________________________________ 35

5.3 Primerjava modula nabave _______________________________________________________ 36

6 SKLEP _____________________________________________________________ 38

7 VIRI IN LITERATURA ______________________________________________ 40

Kazalo slik

SLIKA 1: PROGRAMSKI MODULI REŠITEV ERP __________________________________________ 12 SLIKA 2: SAP MODULI ________________________________________________________________ 17 SLIKA 3:MODULI REŠITVE MICROSOFT DYNAMICS NAV ________________________________ 19 SLIKA 4:SESTAVINE PROCESA PRODAJE V SAP ERP _____________________________________ 22 SLIKA 5: PRIMER PODATKOV MODULA PRODAJA IN DISTRIBUCIJA V SAP ________________ 23 SLIKA 6: SESTAVINE PROCESA PRODAJE V MICROSOFT DYNAMICS NAV _________________ 26 SLIKA 7:SESTAVINE PROCESA NABAVE V SAP ERP _____________________________________ 29 SLIKA 8: SESTAVINE PROCESA NABAVE V MS DYNAMICS NAV __________________________ 32

Kazalo tabel

TABELA 1: DOMAČI PONUDNIKI REŠITEV ERP __________________________________________ 13 TABELA 2: PRIKAZ TRŽNIH DELEŽEV NAJPOPULARNEJŠIH ERP PONUDNIKOV NA

SLOVENSKEM TRGU V LETU 2008 _________________________________________________ 14 TABELA 3: TUJI PONUDNIKI REŠITEV ERP ______________________________________________ 14 TABELA 4: KOMPONENTE MODULA PRODAJA IN DISTRIBUCIJA V SAP ___________________ 23 TABELA 5:SPLOŠNA PRIMERJAVA REŠITEV SAP IN MICROSOFT DYNAMICS NAV __________ 34 TABELA 6:PRIMERJAVA PREDNOSTI MODULA PRODAJE V REŠITVI MICROSOFT DYNAMICS

NAV IN SAP _____________________________________________________________________ 36 TABELA 7:PRIMERJAVA PREDNOSTI MODULA NABAVE V REŠITVI MICROSOFT DYNAMICS

NAV IN SAP _____________________________________________________________________ 37

Kazalo grafikonov

GRAFIKON 1: TRŽNI DELEŽI NAJVEČJIH SVETOVNIH PONUDNIKOV CELOVITIH

INFORMACIJSKIH REŠITEV V LETU 2013 ___________________________________________ 15 GRAFIKON 2: PRIHODKI NAJVEČJIH SVETOVNIH PONUDNIKOV CELOVITIH INFORMACIJSKIH

REŠITEV V LETU 2013 ____________________________________________________________ 16

7

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja

Živimo v tretji industrijski revoluciji, ki ji pravimo digitalna revolucija. Pristopi in orodja, ki

so bili nepogrešljivi še pred nekaj leti, so danes zastareli, novi modeli se vpeljujejo skoraj

dnevno. Rast interneta, digitalne povezljivosti, in inovacije močno vplivajo na naše

vsakdanje življenje ter pospešujejo gospodarsko rast, nove storitve in delovna mesta. Vsako

podjetje si želi rast obsega poslovanja in dobička. To pomeni, da mora zagotoviti čim boljše

delovanje temeljnih funkcij v podjetju. Podjetja morajo slediti spremembam tehnologije in

napredka ter na podlagi tega, oblikovati informacijski sistem. Saj bodo le tako bodo imeli

prednost pred ostalimi podjetji.

Podjetja ustvarjajo prednost predvsem z inovativnostjo procesov in čim višjo informatizacijo

storitev, saj je potrebno, da najdejo takšne procese, ki bodo najbolj ustrezala poslovanju

podjetja.

Zato se vse več sodobnih podjetij odloča za uvajanje celovitih informacijskih rešitev, saj

učinkujejo pri avtomatizaciji in integraciji poslovnih procesov, ponujajo dostop do

informacij za večino zaposlenih, so procesno usmerjene k upravljanju podjetja ter povečajo

kakovost podjetja. V slučaju, da podjetje ne bo izbralo prave rešitve, nastane veliko

nepotrebnih stroškov. Zato je v že v začetku potrebno, da si podjetje naredi analizo svojih

poslovnih procesov in se tako pripravi na uvajanje nove rešitve.

Poznamo veliko ponudnikov, ki ponujajo celovite informacijske rešitve ampak na področju

Evrope prevladujeta dva ponudnika in sicer Microsoft Dynamics z rešitvijo Microsoft

Dynamics NAV in SAP z rešitvijo SAP ERP ali SAP R/3. Microsoft Dynamics je blagovna

znamka za Microsoftov paket poslovnih rešitev, ki vključuje področja upravljanja financ,

upravljanja odnosov s strankami (CRM) in upravljanja oskrbovalne verige (SCM). V Evropi

se uvajata Microsoft Dynamics NAV, Microsoft Dynamics CRM in Microsoft Dynamics

AX.

Celovite informacijske rešitve so sestavljajo različni programski moduli kot so načrtovanje

proizvodnje, marketing in prodaja, proizvodnja, kontrola inventarja, razvoj, nabava,

kakovost, človeški viri, distribucija. Moduli so med sabo povezani, uporabljajo skupno

podatkovno bazo, vendar se nanašajo na posamezne funkcije. To pomeni, da je vsak modul

dejansko samostojna programska rešitev, vendar dobi pravo vrednost kot integrirana celota

rešitev. Pomembna značilnost modulov je tudi ta, da je z integracijo modulov ne podvajamo

informacij.

8

1.2 Namen, cilji in hipoteze

Namen diplomskega projekta je predstaviti analizo modulov nabava in prodaja med

celovitima informacijskima rešitvama Microsoft Dynamics NAV in SAP ERP. Prikazati

zgradbo, značilnosti in uporabnost celovitih informacijskih rešitev ter njihove predstavnike.

Opisati želimo tudi rešitev Microsoft Dynamics NAV in SAP ERP, kot največja ponudnika

celovitih informacijskih rešitev v Sloveniji in njuno uporabnost. Nato se bomo osredotočili

na modula prodaja in nabava v celovitih informacijskih rešitvah in še le nato bomo

podrobneje opisali procese v prodaji in nabavi v Microsoft Dynamics NAV in v SAP ERP.

Na koncu pa bomo naredili primerjavo med moduli, ter navedli njihove izboljšave in slabosti

med dvema ponudnikoma.

Temeljni cilj diplomskega projekta je primerjalna analiza modulov prodaja in nabava v

rešitvah SAP in Microsoft Dynamics NAV. Ta cilj bomo dosegli tako, da bomo predstavili

posamezni modul v posameznem informacijskem sistemu in ju primerjali ter ugotavljali

njegovo zgradbo, značilnosti, funkcionalnost …

Hipotezi raziskave diplomskega projekta sta:

H1: Domnevamo, da med celovitima informacijskima rešitvama SAP in Microsoft Dynamics

NAV v funkcionalnosti modulov prodaja in nabava ne bo bistvenih razlik.

H2: Domnevamo, da je rešitev Microsoft Dynamics NAV veliko bolj modularno fleksibilna

in prilagodljiva kot rešitev SAP.

1.3 Predpostavke ter omejitve raziskave

Za podjetja je pomembno, da posodabljajo znanja na področju inovativnosti in da hitro,

učinkovito in pravočasno reagirajo na spremembe v okolju. To lahko storijo le s pravočasnim

razpolaganjem zadostnih količin informacij, na podlagi katerih se v skladu podjetja tudi

odločijo. Kakovostne informacije o inovativnih spremembah, pa lahko podjetje pridobi s

pomočjo kakovostnih celovitih informacijskih rešitev.

Zato predpostavljamo, da imajo informacije zelo velik vpliv na podjetja. Zato lahko podjetja

oblikujejo svoje poslovne procese in vplivajo na boljše poslovanje podjetja. Pri pisanju

diplomskega projekta se bomo omejili na potek delovanja rešitev SAP in Microsoft

Dynamics NAV, z analizo primerjanja modulov prodaja in nabava.

1.4 Metode raziskovanja

Pri pisanju diplomskega projekta bomo uporabili deskriptivno in analitično raziskavo, saj bo

diplomski projekt zajemal tako teoretično opisovanje o celovitih informacijskih rešitvah

Microsoft Dynamics NAV in SAP, kot tudi ugotovitve pri praktični uporabi teh poročil.

9

V okviru deskriptivne raziskave bomo uporabili metode:

- deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali pojme in teorijo ter ugotovljena

dejstva,

- kompilacije, kjer bomo povzemali stališča drugih avtorjev ter z raziskovanjem

prišli do novih stališč,

- klasifikacije, kjer bomo definirali pojme,

- komparacije, kjer bomo primerjali dela različnih avtorjev, ter primerjali rešitvi

Microsoft Dynamics NAV in SAP in v vsaki izmed rešitev opisali modula prodaja

in nabava.

V okviru analitične raziskave bomo uporabili metode:

- sinteze, kjer bomo primerjali ugotovitve iz teorije in prakse,

- analize, kjer bomo povezovali teorijo in preverjene izide iz prakse v celoto,

Uporabili bomo študijsko in interno gradivo, domačo in tujo literaturo ter strokovne članke

iz revij, časopisov in različnih spletnih virov. Prav tako si bomo pomagali s pomočjo

podatkov pridobljenih v določenih podjetjih, ki se ukvarjajo s celovitimi informacijskimi

rešitvami.

10

2 UVOD V CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE

2.1 Opredelitev rešitev ERP

ERP rešitve (ang. Enterprise Resource Planning; v nadaljevanju ERP) pomenijo celovito

informacijsko rešitev ali na kratko imenovano CIR. Celovite informacijske rešitve

vključujejo standardno programsko opremo z integriranimi funkcijami na različnih področjih

podjetja. Celovito informacijsko rešitev opredelimo kot celovito povezano in na poslovnem

modelu organizacije temelječo sestavo uporabniških programov, ki ob uporabi sodobne

informacijske tehnologije zagotavlja vsem poslovnim procesom, tako same organizacije, kot

tudi z njo povezanih poslovnih partnerjev, optimalne možnosti načrtovanja, razporejanja

virov in ustvarjanja dodane vrednosti (Magal in Word, 2010).

Celovite informacijske rešitve integrirajo procese in vse podatke podjetja v enoten sistem

delovanja. Gre za uporabo ene same podatkovne baze, kjer se hranijo vsi podatki različnih

modulov, kot so prodaja, nabava, proizvodnja, finance, servis, skladišče, kadrovska evidenca

in drugi ostali (NPS, 2011).

2.2 Značilnosti ERP rešitev

Celovite informacijske rešitve prepoznamo po naslednjih značilnostih (Sternad in Bobek,

2008):

- to so gotove programske rešitve, ki so izdelane za arhitekturo odjemalec/strežnik,

- v njih je združenih večina poslovnih procesov,

- obdelajo več transakcij v podjetju,

- uporabljajo podatkovno bazo na ravni podjetja,

- omogočajo dostop do podatkov v realnem času,

- v nekaterih primerih omogočajo integracijo obdelave transakcij in planiranje

aktivnosti, kot je npr. planiranje proizvodnje.

Celovite informacijske rešitve podpirajo več jezikov in valut, njihova prilagoditev je brez

potrebe po programiranju ter imajo že vnaprej pripravljene različice za določeno panogo v

poslovanju podjetja (Sternad in Bobek, 2008).

Celovita informacijska rešitev je pripravljena programska oprema, ki jo je potrebno

prilagoditi na zahteve različnega podjetja. Ponudniki celovitih informacijskih rešitev

ponujajo rešitve, ki so odvisne od dejavnosti, v kateri podjetje posluje. V primeru, da se

podjetja odločijo o nakupu rešitve se ponudnik in kupec dogovorita, katere module

programske rešitve bo podjetje uvedlo. Kljub dogovoru morajo podjetja preoblikovati

procese poslovanja, saj tako zagotovijo pravilno delovanje informacij v podjetju.

11

Programska rešitev celovitih informacijskih rešitev mora zadovoljevati še potrebe

spremljanja za podsisteme, kot so (Adacta, 2016):

- upravljanje s proizvodnjo,

- upravljanje zalog,

- upravljanje s kapacitetami,

- upravljanje s projekti,

- upravljanje virov,

- upravljanje s poslovnimi odnosi (CRM),

- vgrajen lastni programski jezik za potrebe lastnega razvoja in dodelav.

2.3 Zgradba celovitih informacijskih rešitev

Vse sodobne celovite informacijske rešitve za podporo informacijskih sistemov so

sestavljene iz standardnih in fleksibilnih modulov, orodij visoke zmogljivosti, ki so

namenjene modeliranju podrobnejših zahtev določene organizacije. Celovite informacijske

rešitve so sestavljene iz različnih modulov, katere bomo podrobneje opisali v naslednjem

podpoglavju. Vsak modul posebej je svoja samostojna računalniška rešitev, ampak dobijo

svojo pravo obliko delovanja kot integrirana celota. Običajno mora sistem podpirati vsaj tri

osnovne module, ki tvorijo jedro sistema. Celovite informacijske rešitve sestavlja

programska in strojna oprema. Za večjo integracijo modulov, večinoma uporabljajo enotno

bazo za shranjevanje podatkov za različne funkcionalnosti. Osnovne komponente za

delovanje sistema pa so podatki, integracija podatkov ter funkcionalnost. Med funkcionalnost

spada zbiranje, hranjenje in prenos podatkov (Srabotič, 2002).

2.4 Moduli ERP rešitev

ERP rešitve so sestavljene iz naslednjih modulov. Prikazani so tudi na sliki 1 (Bobek in

Sternad 2007, 3):

- marketing in prodaja,

- načrtovanje proizvodnje in razvoj,

- proizvodnja in kontrola inventarja,

- nabava,

- distribucija,

- kakovost,

- človeški viri,

- finance in računovodstvo ter

- informacijske storitve.

12

Slika 1: Programski moduli rešitev ERP

Vir: Bobek in Sternad (2007, 3)

Zaradi nesposobnosti prilagajanja ni uvedena vsa funkcionalnost posameznih modulov.

Podjetja menijo, da je izkoriščenost modulov naslednja (Bobek in Sternad, 2007, 5):

- finance 92 %,

- logistika 42 %,

- proizvodnja 38 %,

- kadri 36 %,

- prodaja 26 %,

- razvoj in raziskava 8 %,

- drugo 2 %.

2.5 Predstavniki rešitev celovitih informacijskih rešitev

Podjetja so pred dilemo, ko se je treba odločiti za določeno celovito informacijsko rešitev.

Odločajo se med prilagoditvijo poslovnih procesov programski rešitvi ali med prilagoditvijo

rešitve potrebam poslovanja. Najpogosteje se podjetja odločijo za prilagoditev poslovnih

procesov programski rešitvi. Če pa se podjetje odloči za prilagoditev programske rešitve

potrebam poslovanja, potem pa nastanejo večji stroški pri delovanju rešitve. Celovite

informacijske rešitve oziroma uvajanje rešitev zagotavlja konkurenčnost na kratki rok,

ampak ne na dolgi. Uspešna realizacija rešitev ERP je odvisna predvsem od uporabnikov, ki

ga nameravajo uporabljati, saj je katerakoli rešitev sestavljena iz veliko različnih vhodnih

informacij za poljubno področje poslovne organizacije. Zato lahko rečemo, da je

Rešitev

ERP

Informacijske

storitve

Marketing in

prodaja

Načrtovanje

proizvodnje

in razvoj

Proizvodnja

in kontrola

inventarja

Distribucija

Kakovost

Finance in

računovodstvo

Človeški

viri

Nabava

13

najpomembnejši faktor celovite informacijske rešitve uporabnikovo poznavanje entitete

sistema.

Na trgu celovitih informacijskih rešitev je veliko ponudnikov, vendar se podjetja raje

odločajo za rešitve globalnih ponudnikov, majhne konkurenčnosti med lokalnimi ponudniki.

V tabeli 1 so prikazani domači ponudniki celovitih informacijskih rešitev. Comtron z

rešitvijo, imenovano Tron InterCenter, ima sedež podjetja v Mariboru. Podjetje obsega

rešitve iz vseh poslovnih področij, s poudarkom na elektronskem poslovanju. Njihov sistem

temelji na popolni orientiranosti objektov v omrežjih (internet/intranet), za razliko od

klasičnih rešitev pa so le-te dostopne od koder koli in na enak način, pa naj bo na delovnem

mestu, na poti ali od doma. ERP sistem TRON InterCenter uvrščamo v najvišji nivo varnostni

in zanesljivosti. Podjetje Datalab z rešitvijo Pantheon ima sedež v Ljubljani, Omogoča

celostno upravljanje in pregled nad vsemi dejavnostmi in viri v podjetju. Pantheon je danes

najboljši poslovni informacijski sistem v svojem segmentu v regiji. Potem podjetje Kopa z

rešitvijo Kopa ERP je rešitev za srednja in velika podjetja, prav tako pa lahko odpravlja

napake, ki se pojavijo pri poslovanju manjših podjetij. Sistem KOPA ERP omogoča

podjetjem, da ohranijo sposobnost hitrega reagiranja na specifične zahteve kupcev, kar je

njihova konkurenčna prednost. Potem podjetje SOAP z rešitvijo, imenovano iCenter, ki je

bilo ustanovljeno leta 1987 in je eno med prvimi ponudniki, ki so ponudili lasten ERP sistem.

Na koncu imamo še podjetje Perftech z rešitvijo Perftech Largo, ki je preprosta in tehnološko

programska oprema za izgradnjo celovitih poslovnih informacijskih sistemov. Njihove

rešitve so na področju računovodstva in financ prilagojene tudi za tuje trge na Hrvaškem, v

Srbiji, v Makedoniji in delno v Bosni in Hercegovini. Prav tako je v naštetih državah

zagotovljena podpora uporabnikom, vzdrževanje rešitve in prilagajanje veljavni zakonodaji.

Tabela 1: Domači ponudniki rešitev ERP

IME PODJETJA REŠITEV ERP SPLETNA STRAN

Comtron Tron InterCenter www.comtron.si

Datalab Pantheon www.datalab.si

Kopa Kopa www.kopa.si

SOAP SOAP iCenter www.soap.si

Perftech Perftech Largo www.perftech.si

Vir: Bobek in Sternad (2007,b)

Slovenska podjetja so začela izvajati informacijsko prenovo dokaj pozno, na kar kaže tudi

odstotek podjetij v tabeli 2, ki uporabljajo ERP sisteme. Pri velikih podjetjih je prisotnost

ERP rešitev 75 %, pri srednje velikih 66,7 % in pri majhnih le 37 %. Praksa tudi kaže, da so

se mnoga podjetja odločila za implementacijo pred kratkim oziroma še razmišljajo o njej. Ta

odstotek je pri majhnih podjetjih največji, pri velikih pa najmanjši (Pucihar in Lenart, 2009).

14

Tabela 2: Prikaz tržnih deležev najpopularnejših ERP ponudnikov na slovenskem trgu v

letu 2008

Vir: A. Pucihar in G. Lenart, Importance of ERP Selection Criteria in Companies in Slovenia (2009)

V tabeli 3 pa so prikazani tuji ponudniki celovitih informacijskih rešitev, kjer prevladuje

podjetje SAP z rešitvijo SAP ERP R/3 oziroma z novejšo različico, imenovano SAP ERP S/4

Hana. Nato sledi podjetje Oracle na drugem mestu in šele na tretjem mestu je podjetje

Microsoft z rešitvijo Microsoft Dynamics.

Tabela 3: Tuji ponudniki rešitev ERP

IME

PODJETJA

REŠITEV ERP SPLETNA STRAN LOGOTIP

SAP SAP ERP www.sap.com

Oracle Oracle E-

Business Suite

http://www.oracle.com

Microsoft Microsoft

Dynamics

www.microsoft.com/dyna

mics/

Infor Infor Global

Solutions

http://www.infor.com

Epicor Epicor http://www.epicor.com/

QAD QAD Enterprise

Application

http://www.qad.com/

Velikost podjetja Velika Srednja Majhna

SAP 29 % 12 % ni podatka

Microsoft Dynamics NAV 14 % 12 % 30 %

Perftech Largo 10 % 17 % ni podatka

Pantheon ni podatka 8 % 20 %

Lastna ERP rešitev 6 % 4 % 20 %

15

Sage Sage Line 500 http://www.sage.com

IFS IFS http://www.ifsworld.com/a

e/

Vir: Compare Business Products, (2016)

Na podlagi spodaj navedenih podatkov iz grafikona 1 in grafikona 2 lahko pridemo do

zaključkov: in sicer 5 največjih svetovnih ponudnikov obvladuje 50 % trga s celovitimi

informacijskimi rešitvami. Med petimi največjimi ponudniki izstopajo trije. Podjetje

Salesforce, ki je v letu 2013 ustvarilo 3,3 milijarde dolarjev prihodkov in imelo tržni delež

16 %, na drugem mestu je podjetje SAP, ki je v letu 2013 ustvarilo 2,6 milijard dolarjev

prihodkov in imelo tržni delež manj kot 13 %, ter na tretjem mestu podjetje Oracle, ki je v

lani ustvarilo 2,1 milijarde dolarjev prihodkov in je imelo tržni delež 10 %. Na četrtem mestu

jim sledi podjetje Microsoft, ki je v letu 2013 ustvarilo 1,4 milijarde dolarjev prihodkov in

imelo 7 % tržnega deleža. Na zadnjem mestu pa se nahaja podjetje IBM, ki je v letu 2013

ustvarilo 792 milijonov dolarjev prihodkov ter imelo tržni delež 4 %. Vsi ponudniki celovitih

informacijskih rešitev so skupaj ustvarili v letu 2013 več kot 20 milijard dolarjev prihodkov.

(Rivera in Van Der Meulen, 2014).

Grafikon 1: Tržni deleži največjih svetovnih ponudnikov celovitih informacijskih rešitev v

letu 2013

Vir: prirejeno po Rivera, Janessa in Van der Meulen (2014)

16,1 %

12,8 %

10,2 %

6,8 %3,9 %

50,2 %

Delež na svetovnem trgu v letu 2013

Salesforce

Sap

Oracle

Microsoft

IBM

Ostali

16

Grafikon 2: Prihodki največjih svetovnih ponudnikov celovitih informacijskih rešitev v letu

2013

Vir: prirejeno po Rivera, Janessa in Van der Meulen, (2014)

2.6 Rešitev SAP ERP

2.6.1 SAP

Sedež podjetja SAP je v nemškem mestu Walldorf. Podjetje je grajeno na konceptu

integracije. Njihovi izdelki povezujejo podjetja od financ in kadrovskih sistemov vse do

proizvodnje in prodaje. Posamezno vsak od modulov upravlja področje organizacije, kar

pomeni, da vsak izmed modulov vsebuje poslovne procese, ki temeljijo na najboljši

organizacijski praksi posameznega področja. SAP je bil ustanovljen leta 1972 v Mannheimu.

Cilj podjetja je bil razviti paket, ki bi lahko integriral poslovne rešitve in zagotovil najboljši

pretok informacij. Kasneje se je podjetje razvilo in poimenovalo v Systems, Applications and

Products (SAP) ter Data Processing.

2.6.2 SAP ERP

V 80-ih in 90-ih letih je bila zasnovana prva različica programske rešitve, imenovana SAP

R/2, zasnovana za osrednji računalnik. Uspešna je bila zlasti pri velikih mednarodnih

evropskih družbah, ki so zahtevale poslovne aplikacije z vgrajenimi več valutnimi in več

jezikovnimi sposobnostmi (Larocca 2002, 4). Nato je s prihodom koncepta

odjemalec/strežnik nastala verzija, imenovana SAP R/3, ki ima sposobnost delovanja na

različnih platformah, kot so Microsoft Windows, UNIX.

3,292,62

2,11,39

0,792

10,28

0

2

4

6

8

10

12

Salesforce Sap Oracle Microsoft IBM Ostali

Prihodki v letu 2013 (v milijardah dolarjev)

17

Leta 2005 pa je izšel SAP ERP, ki je zamenjal različico SAP R/3. Nato je februarja 2015

izšla nova različica, imenovana SAP ERP R/4. Pomembnost te različice je v tem, da jasno

določa strategijo programske opreme za naslednjih 10 let. In sicer velikost podatkov in

število baz ter tabel je zmanjšano v razmerju 10 : 1 iz prejšnje različice. Rešitev SAP S/4

HANA deluje samo na platformi SAP HANA, kajti prejšnje različice so bile prilagojene za

delovanje na različnih platformah, vključno z Oracle, Microsoft in IBM. Uporabniški

vmesnik za SAP S/4 HANA je SAP Fiori, odziven UX. SAP S/4 HANA je tehnologija

naslednje generacije baze podatkov, saj je njeno delovanje tako hitro in učinkovito, da ne

potrebujemo ločenega sistema za operativno analitiko ali podatkovno skladišče. Ne rabimo

več podvojenih podatkov transakcijskemu sistemu vključno z izračuni, kot so odstotki, vsote,

indeksi in agregati. SAP bo v roku 3–5 let vključil vse obstoječe module, ki temeljijo na

priljubljenosti uporabnika (Bluefin solutions, 2015).

Slika 2: SAP moduli

Vir: SAP-ERP (2016)

Iz slike 2 je razvidno, da poznamo različne poslovne module rešitve SAP, in sicer:

- finance in kontroling (ang. Finance & Controlling – FICO),

- človeški viri (ang. Human Resource – HR),

- načrtovanje proizvodnje (ang. Production Planning – PP),

- upravljanje materiala (ang. Material Management – MM),

- prodaja in distribucija (ang. Sales & Distribution – SD),

- vzdrževanje materiala (ang. Plant Maintenance – PM),

- sistem upravljanja (ang. Project System – PS ),

- kvaliteta upravljanja (ang. Quality Management – QM),

- skladiščenje (ang. Business Information Warehousing – BIW).

18

Vsak modul posebej in samostojno opravlja organizacijske naloge. Njihov sistem pa

zagotavlja povezovanje aplikacij, ki omogoča podjetju, da uvede ločene sisteme in pri tem

ohrani njihovo vzajemno delovanje. Moduli se posodabljajo dvakrat letno. Izboljšave so

narejene na podlagi sprememb v poslovni praksi in zahtev kupcev.

2.6.3 SAP Trend

Digitalna preobrazba postaja vseprisotna in nujna, saj se uresničujejo napovedi o prevladi

digitalnega gospodarstva. S seboj ne prinaša le nujnih sprememb, temveč tudi priložnosti za

korenite izboljšave poslovnih procesov ali celo zamenjave poslovnih modelov. Digitalizacija

odpravlja številne meje, poenostavlja samo poslovanje in spreminja način interakcije podjetij

z zaposlenimi in strankami. Družba SAP že uresničuje svojo novo digitalno strategijo.

Danes družba SAP močno vlaga v pet ključnih področij računalništva, in sicer oblak, mobilne

tehnologije, analitiko, poslovne aplikacije ter baze podatkov. Skupni imenovalec teh rešitev

je SAP HANA, napredna analitska rešitev, ki spremlja poslovanje v realnem času. SAP

HANA je tudi najbolje prodajana inovacija zadnjega leta, saj podjetjem prinaša bliskovito

obdelavo podatkov in najrazličnejših virov – tako znotraj kot zunaj podjetja. Tehnologija

računalništva v pomnilniku namreč lahko obdela več terabajtov podatkov v eni sami sekundi,

kar podjetjem nudi visoko odzivnost in v praksi omogoča poslovanje v realnem času.

SAP je tudi vodilni ponudnik poslovnih rešitev s področja mobilnosti, saj strankam omogoča,

da poslovanje upravljajo tudi prek mobilnih naprav. V dobi računalništva v oblaku, ki bo

dodobra spremenila dojemanje informacijskih tehnologij med uporabniki, želi biti SAP

vodilni ponudnik naprednih infrastruktur, platform, poslovnih aplikacij in storitev. V SAP

ekosistemu mobilnih aplikacij bo kmalu na voljo 10.000 poslovnih aplikacij, ki jih bodo

prispevali razvojniki rešitev SAP, SAP partnerji in številni neodvisni ponudniki programske

opreme (Ecetera, 2016).

2.7 Rešitev Microsoft Dynamics NAV

2.7.1 Microsoft

Podjetje Microsoft je eno od vodilnih podjetij na področju informacijske tehnologije in eden

najpomembnejših razvijalcev poslovnih sistemov, ki zagotavljajo podjetjem varno in

učinkovito poslovanje po celem svetu. Podružnica Microsofta v Sloveniji je bila ustanovljena

leta 1994 z željo, da bi tudi slovenskemu trgu ponudili inovativne programske rešitve.

Podjetje dandanes zaposluje več kot 70 ljudi. Med uspehe zagotovo sodi slovenjenje

programske opreme, saj je uporabnikom na voljo tako lokaliziran operacijski sistem, kot tudi

zmogljivi programi za uporabo v podjetjih. Od začetka je podružnica Microsoft v Sloveniji

imela jasno začrtano pot in sicer je tesno sodelovala s slovenskimi partnerji in lokalnimi

podjetji pri razvoju novih rešitev. Poleg tega se Microsoft vedno znova vključuje tudi v

številna prizadevanja na področju izobraževanja in premostitve digitalnega poslovanja.

Podjetje se osredotoča na ustvarjanje priložnosti slovenskih uporabnikov na lokalni in

19

globalni ravni. V desetih letih je podjetje zgradilo ekosistem, ki je glavni nosilec razvoja

slovenske IT-industrije. Značilnost tega ekosistema je, da omogoča, podpira in pospešuje

razvoj IT v državi. Gonilnik tega ekosistema je predvsem prodaja lokalnega znanja in razvoj.

Danes slovenski Microsoft skupaj z oddelkom poslovnih rešitev Microsoft Navision, ustvarja

približno 40 odstotkov celotne vrednosti IT v državi (Microsoft, 2016).

2.7.2 Microsoft Dynamics NAV

Izdelek Microsoft Dynamics NAV je ERP rešitev podjetja Microsoft. Je tudi del družine

Microsoft Dynamics in je namenjen pri proizvodnji, financah, analizam, managementu

odnosov s strankami dobavnim verigam, in elektronskemu poslovanju za mala in srednje

velika podjetja. Microsoft Dynamics NAV uvajajo partnerji Microsofta, in le-ti imajo dostop

do izvorne kode poslovne logike rešitve. Podjetje, ki je začelo z razvojem NAV je bilo

ustanovljeno na Danskem leta 1984 in se je imenovalo PC&C Aps (Personal Computing and

Consulting). Leta 2000 je prišlo do združitve in sicer s podjetjem Damgaard A/S. Nato se je

podjetje preimenovala v Navision A/S. Leta 2002 je kupil Microsoft Navision A/S in v njo

vključil Microsoft CRM ter ponovno preimenoval firmo v Microsoft Business Solutions.

Poslovna rešitev je dokončno dobila ime leta 2005 kot Microsoft Dynamics NAV. (Darrow,

2002)

Slika 3:Moduli rešitve Microsoft Dynamics NAV

Vir: Adacta, (2016)

Microsoft

Dynamics

NAV

Sales &

Marketing

Purchasing

Financial

Management

Human

Resources

Warehousing

Manufacturing

Projects

(Jobs)

Resource

Planning

Service

Management

20

Iz slike 3 je razvidno, da je rešitev Microsoft Dynamics NAV zgrajena modularno in se

nanaša na sledeče poslovne potrebe:

- vodenje financ (ang. Financial management),

- prodaja in trženje (ang. Sales and Marketing),

- nabava (ang. Purchasing),

- skladišče (ang. Warehousing),

- proizvodnja (ang. Manufacturing),

- projekti (ang. Projects/Jobs),

- načrtovanje virov (ang. Resource Planning),

- servis (ang. Service Management),

- kadrovska evidenca (ang. Human Resources),

- administracija (ang. Financial Management).

2.7.3 Microsoft Dynamics Trend

Microsoft Dynamics poenostavlja komunikacijo s strankami in sodelovanje med

zaposlenimi. Bolj kot so zaposleni zadovoljni z orodjem, bolj učinkoviti bodo. In zaposleni

so z orodjem najbolj zadovoljni, če jim nudi izkušnjo z uporabniki in videz, ki ju že poznajo.

To pomeni, da je potrebnega manj časa za izobraževanje zaposlenih, ki lahko hitreje začnejo

z delom in se posvetijo ključnemu vidiku poslovanja – kupcem. Veliko novosti, ki jih skuša

uveljavljati Microsoft, je predvsem na platformi »oblak in podjetje« (ang. Cloud &

Enterprise). Oblak ni idealen samo za poslovno programsko opremo, ampak njegovi trendi

se premikajo navzgor. Dandanes je skoraj vsak pametni telefon, tablični računalnik in

prenosni računalnik opremljen z enakimi osnovnimi zmogljivostmi, tako da je delovanje v

oblaku zelo preprosto in enostavno. Zato je ta trend postal ključnega pomena za podjetja in

razvijalce celovitih informacijskih rešitev. Podjetje Microsoft se je že premaknilo proti

celoviti informacijski rešitvi v oblaku, ampak se pojavlja problem z licencami aplikacij, in

sicer kako lahko partnerji ustrezno upravljajo in dostopajo do svojih podatkov (prirejeno po

Smb Suite, 2015).

2.8 Uporabnost rešitev SAP in MS Dynamics NAV

Uporabnost rešitev SAP in MS Dynamics NAV je na strani uporabnika, saj je prav uporabnik

tisti, ki določa kriterije delovanja, izboljšave in navigacijo. Prav tako na podlagi visokih ocen

uporabnosti in odsevanja uporabnikove tendence. Primeri iz prakse kažejo, da se podjetja

premalo posvečajo izbiri pravilne ERP rešitve, tako časovno kot stroškovno. Zato lahko

kriterije, na katerih temelji ERP rešitev, razdelimo na (Krstov, 2001, 1):

a) POSLOVNE, ki zajemajo:

- kompatibilen in kontroliran reinžiniring poslovnih procesov,

- povrnjene naložbe v najkrajšem času,

- ena podatkovna točka za vhod,

- omogočanje kakovostnih in hitrih informacij,

21

- kakovostno vgrajeni in razviti kontrolni postopki,

- možnost revizije, tako računalniških kot poslovnih rešitev.

b) TEHNOLOŠKE, ki zajemajo:

- neodvisnost sistemske in strojne opreme,

- visoko stopnjo sistema združljivosti,

- visoko stopnjo fleksibilnosti,

- navidezno enotno strukturo tabel,

- podporo modularni uvedbi,

- skrajšan čas uvajanja.

Uporaba celovitih informacijskih rešitev s seboj prinese tudi določene slabosti. Značilnost

integriranega informacijskega sistema je lahko tudi negativna. In sicer je napake izredno

zahtevno odpravljati, saj lahko napako na logističnem delu povzroči načrtovalec, ki je bil pri

vnosu novega materiala površen. Vsi uporabniki se morajo zavedati, da s svojim prispevkom

v sistem ne shranjujejo samo svojega dela, ampak tudi močno vplivajo na delo ostalih

uporabnikov. To je bistveni miselni preskok iz enouporabniškega sistemskega okolja, v

katerem smo vsi odrasli.

3 MODUL PRODAJA V ERP

3.1 Prodaja

Prodaja je ena izmed najpomembnejših funkcij v podjetju poleg nabave in proizvodnje saj

vpliva na finančne tokove v podjetju ter prinaša denar. S prodajo se srečujemo dnevno, kajti

vsak posameznik je že v nekem smislu nekaj prodajal, pa naj gre za storitev ali izdelek.

Prodajo opredelimo kot eno izmed področij aktivnosti v marketingu in kot eno izmed

temeljnih poslovnih funkcij v organizaciji, v okviru katere odločajo o vseh problemih, ki so

neposredno vezani na prodajanje izdelkov (analiza, načrtovanje, organiziranje, vodenje …)

in kot prodajanje, ki je ena izmed temeljnih aktivnosti v okviru marketinškega komuniciranja

(Snoj, 2007, 10).

Najpomembnejše naloge prodaje so (Smolar, 2007, 3; Snoj 2007, 9–13):

- ugotavljanje želja in potreb odjemalcev,

- obdržati stare odjemalce in iskanje novih potencialnih odjemalcev,

- zbiranje podatkov o odjemalcih,

- pošiljanje ponudb,

- svetovanje odjemalcem,

- prikazovanje lastnosti izdelkov in dajanje informacij o izdelkih,

- pridobivanje naročil,

- reševanje reklamacij,

- poprodajne storitve, posredovanje različnih informacij pred nakupom in po njem.

22

3.2 Procesi v prodaji

Prodaja zaključuje poslovni cikel podjetja in daje osnovo za naslednji poslovni modul. Če je

razvitost trgov večja, pomembnejša je vloga prodaje v podjetju, saj je zaradi konkurenčnosti

na trgu vse težje prodajati izdelke oz. storitve. Če je podjetje na področju prodaje inovativno,

lažje dosega prednost pred konkurenco. Procesi v prodaji so različno razvrščeni v različnih

informacijskih sistemih, ampak delujejo na podoben princip. Prodajni proces začnemo

najprej z ustvarjanjem novega kupca. Nato prejmemo povpraševanje, ki je osnova za

ponudbo. Ko je ponudba s strani kupca sprejeta, je potrebno ustvariti prodajni nalog s sklicem

na ponudbo. V primeru, da imamo na zalogi dovolj blaga, bomo blago dobavili kupcu in

ustvarili račun. Na koncu pa prejeli račun kupca.

3.3 Proces prodaje v SAP ERP

V procesu prodaje se izmenjajo sporočila med kupcem in v notranjem procesu. Vsak

podproces v procesu prodaje mora biti izveden sistematično in pazljivo, saj so le tako lahko

potrebe kupca zadovoljive, da je storitev ali blago, ki ga potrebuje na voljo v razumni ceni,

v ustrezni količini in pravočasno. Slika 4 nam prikazuje sestavine procesa prodaje v SAP

ERP, in sicer so sestavine prikazane v angleškem jeziku. Prikazuje nam, da je proces prodaje

v SAP zaporedje sklenjenih podprocesov, kot so beleženje povpraševanja, zbiranje podatkov

o kupcu, izdelovanje ponudbe, sklepanje pogodb, izdelovanje prodajnega naloga,

odpremljanje blaga, zaračunavanje kupcu, zapiranje terjatev do kupca. Običajno se začne s

povpraševanjem kupca in se konča s plačilom kupca. Udeleženca procesa prodaje sta kupec

in dobavitelj. Rešitev SAP je uporabna predvsem za izboljšanje prodajnih procesov, saj imajo

posamezni oddelki, ki so vpleteni v proces prodajanja, skupni dostop do baze podatkov, ki je

enotna, zato se celoten proces prodaje izvede zelo hitro.

Slika 4:Sestavine procesa prodaje v SAP ERP

Vir: SAP Global Bike Inc. (2012)

23

Iz slike 5 je razvidno, da si podatki v procesu SAP sledijo po zaporedju in sicer na vrhu

imamo podatke o stranki, ki so zabeleženi pod podano številko, ki zavezuje samo določeno

stranko. Nato sledijo podatki o materialu kot npr. količina, teža, dostava. Tukaj so podani

tudi pogoji o plačilu kupca. Na koncu pa sledijo vsi ostali podatki za zaključek prodaje.

Slika 5: Primer podatkov modula prodaja in distribucija v SAP

Vir: SAP AG (2016)

Modul prodaja in distribucija ima več sestavnih delov, kateri integrirajo različne procese

znotraj delovanja podjetja, in sicer so prikazani v tabeli 4. V prvem stolpcu imamo navedene

komponente prodaje in distribucije, ki so v drugem stolpcu navedene v angleškem jeziku,

prav tako kot so v samem sistemu SAP ERP. V tretjem stolpcu pa so oznake oziroma kratice

posameznih komponent, po katerih se uporabniki lažje orientirajo.

Tabela 4: Komponente modula prodaja in distribucija v SAP

Komponente Komponente (ang.) Oznaka

Glavni podatki Master Data SAP-SD-MD

Osnovne funkcije Basic Functions SAP-SD-BF

Prodaja Sales SAP-SD-SLS

Dostava Shipping SAP-SD-SHP

24

Prevoz Transportation SAP-SD-TBA

Zunanja trgovina Foreign Trade SAP-SD-FTT

Obračun Billing SAP-SD-BIL

Prodajna podpora Sales Support SAP-SD-CAS

Vir: Simplilearn (2012)

Primer poteka procesa prodaje v SAP ERP:

Oblikovanje podatkov o kupcu

V tem koraku bomo oblikovali podatke o materialu in kupcu, povezali bomo material

s kupcem ter zabeležili povpraševanje. Glavne sestavine, ki jih moramo vstaviti, so

kdo povprašuje, po katerem blagu povprašuje, po kakšni količini ter do kdaj mora biti

blago dobavljeno. Namen tega koraka je vnašanje podatkov, ki jih bomo uporabljali

kasneje v ostalih podprocesih prodajanja.

Ugotavljanje zalog

Preden začnemo s spreminjanjem podatkov, moramo preveriti, ali imamo na zalogi

dovolj materiala za nadaljnjo prodajo. Blaga, ki ga ni na zalogi, ne moremo v

nadaljnje prodajati in moramo zabeležiti prevzem blaga.

Izdelovanje prodajne ponudbe

V tem koraku na osnovi zabeleženega povpraševanja moramo kupcu izdelati

ponudbo. Beleženje tovrstnih predprodajnih sporočil je posebej pomembno za

vrednotenje predprodajnih aktivnosti, npr. ugotavljanje realizacije posameznih

ponudb.

Izdelovanje prodajnega naloga

Ob predpostavki, da je kupec predhodno izdelano ponudbo sprejel ter naročil

material, je potrebno izdelati prodajni nalog. Pri izdelavi le tega bomo izhajali iz

podatkov ponudbe.

Odpremljanje blaga

Poteka na osnovi prodajnega naloga, kjer moramo izdelati nalog za prenos materiala

iz skladišča. Nato bomo izdajanje blaga iz skladišča tudi knjižili.

Izstavljanje računa

Izdelovanje oziroma izstavljanje računa bomo izdelali na osnovi potrjene izdaje blaga

– knjižena odpremnica.

25

Zapiranje postavke terjatev do kupca

Preden se izpelje proces zapiranja terjatev do kupca, v programu SAP avtomatsko

primerjamo obvestilo o nakazilu, ki smo ga prejeli s strani finančne inštitucije in

vsebino računa kupcu. Na koncu sledi knjiženje knjigovodskih računov glavne

knjige.

3.4 Proces prodaje v MS Dynamics NAV

Microsoft Dynamics NAV omogoča natančen in pravočasen pregled na podatke, tako da

lahko učinkoviteje služijo za svoje potencialne stranke in povečajo zadovoljstvo kupca.

Podatke lahko prikažemo na več načinov oziroma v več oknih. Spremembe, ki so povzročene

v eni tabeli, so prikazane tudi v drugi, povezani tabeli. Tako lahko imamo lažji pregled nad

prodajo, zalogo artiklov, statistiko kupca, takoj po knjiženju prodajnega računa. Modul

prodaja in trženje je sestavljen iz različnih podprocesov, kot so prodaja, obdelava naloga,

trženje, zaloga in cenovna politika, zgodovina, analiza in poročanje, nastavitev. Vsak izmed

njih pa je prav tako razdeljen še v veliko različnih podprocesov, kar omogoča sistemu

enostavno in hitro delovanje.

Na sliki 6 imamo prikazano strukturo sestave procesa prodaja in trženje. Podproces prodaja

sestavljajo podprocesi, kot so upravljanje s kupci, stiki, ekipe, prodajalci, zadolžitve,

priložnosti, dokumenti, poročila, nastavitev ter obdelave. Potem podproces obdelava naloga

prav tako sestavljajo kupci, ponudbe, stiki, nalogi, vračilni nalogi, okvirni nalogi, računi,

avansni računi, dobropisi.

Sledi podproces trženje, ki je tudi velikega pomena, in je sestavljen iz podprocesov, kot so

stiki, iskanje stika, kampanje segmenti, segmenti v dnevniku, zadolžitve, poročila, obdelave

ter nastavitev. Vsi ti podprocesi so povezani, tako da spremembe v enem podprocesu vplivajo

na druge. Znotraj modula prodaja in trženje imamo tudi podproces zgodovina, kjer so

zabeleženi vsi knjiženi podatki za obdelavo prodaje.

26

Slika 6: Sestavine procesa prodaje v Microsoft Dynamics NAV

Vir: Microsoft Dynamics NAV (2009)

Primer poteka procesa prodaje v Microsoft Dynamics NAV:

Vnos podatkov o kupcu

Ponudbo lahko izdelamo na osnovi povpraševanja kupca, za kar pa je potrebno

vstaviti podatke o kupcu. V slučaju, da določimo kupcu popust, je to potrebno vnesti,

saj program omogoča različne vrste popustov, ki jih nato upošteva pri naročanju

preko odjemalca in preko spletnega portala.

Ugotavljanje zalog

Ob povpraševanju potencialnega kupca po artiklih ugotavljamo ali so zaloge

ustrezne. Podatke o artiklih v zalogi spremljamo iz programskega procesa zaloga, saj

je zaloga popolnoma povezana s programskima procesa »prodaja in terjatve« in

»nabava in obveznosti«. Pri knjiženju prodajnih in nabavnih transakcij program

osveži podatke v zalogi samodejno. Potrebno je biti pazljiv, ali je kupec iz tujine. V

tem primeru je potrebno sestaviti listine procesov v prodaji v angleškem jeziku.

27

Izdelovanje prodajne ponudbe

Izhajamo iz ponudb, kjer dodamo novo ponudbo z novo zaporedno številko. Nato

najdemo želenega kupca, kjer vnesemo še vse ostale potrebne podatke in nato

potrdimo ter izdelamo predogled ponudbe.

Potrjevanje naročila in rezerviranje artiklov na zalogi

Kupec sprejme ponudbo in naroči izdelke, v primeru pa, da kupec ponudbo zavrne,

moramo izbrisati ponudbo s seznama ponudb. Nato moramo obstoječo ponudbo

spremeniti v prodajni nalog. Večina podatkov je že nastavljenih zato je postopek

priprave naročila hiter. Nato sistem ponudbo izbriše in nastavi potrditev novega

naročila.

Izdelovanje dobavnice in računa

Ko dobavimo artikel moramo knjižiti naročilo, kjer je kupec naročil omejene artikle.

Za vsa naročila je ta postopek enak, ne glede če so nastala neposredno ali posredno iz

ponudbe. Nato moramo še v fazi odpremljanja izdelkov na osnovi prejetega računa

istočasno izdelati dobavnico in račun. Tudi pri sami izdelavi računa izhajamo iz

področja prodaja, kjer izberemo račun ter dodamo nov zapis. Na koncu se podatki iz

listine nalog kopirajo v listino račun.

Opominjanje kupca

Pogoji opominjanja so že določeni. Določeno je, da bomo našemu kupcu k znesku

dolga zaračunali še stroške opomina in obresti. Ko kupcu pošljemo prvo listino

opomina, bo program pri izdelavi upošteval podatke, navedene na prvem nivoju. Kar

pomeni, da določbe na prvem nivoju zahtevajo, da se listina opomina ustvari 1 dan

od datuma zapadlosti. V primeru druge ravni, pa če je preteklo več kot 1 mesec od

datuma listine v glavi opomina prve ravni. Seznam potrjenih opominov je dosegljiv

z uporabo možnosti »Potrjeni opomini«.

Zapiranje postavke terjatev do kupca

V tem koraku moramo sestaviti pregled terjatev-obveznosti do kupca in evidentirati

nakazilo kupca. Na koncu moramo temeljnico tudi knjižiti in ob tem smo evidentirali

spremembe, terjatve do kupca. V primeru lahko potem tudi izdelamo poročilo o stanju

terjatev do našega kupca na današnji dan.

28

4 MODUL NABAVA V ERP

4.1 Nabava

Nabava je poleg prodaje edina, ki ima neposreden stik s tržiščem ter od katerega je tudi

neposredno odvisna. Je temeljna poslovna funkcija vsakega podjetja. Nabavna politika

predstavlja odločitve o oceni vseh dejavnikov in okoliščin, ki opredeljujejo nabavno funkcijo

v nabavi. Nabavo pojmujemo v ožjem in širšem pomenu. Nabava v ožjem pomenu je nakup

materiala po dogovorjeni ceni na določenem trgu. V širšem pomenu pa obsega nabava, poleg

samega nakupa, predvsem še naslednje dejavnosti: raziskovanje nabavnega trga, planiranje

nabave, oblikovanje nabavne politike, sklepanje nabavnih dogovorov, količinski in

kakovostni prevzem materiala, skladiščenje, analiziranje in evidentiranje nabavnih poslov.

Zato je za vsako podjetje izredno pomembno, kako poteka nabavno poslovanje, saj dosega

vrednost porabljenega materiala med 40 in 70 odstotkov vseh stroškov poslovanja in je zaradi

tega poslovni rezultat podjetja v veliki meri odvisen prav od uspešnosti nabave (Potočnik,

1996, 6).

Poslovanje vsakega podjetja se začne z nabavo blaga, s katerim posluje. Uspeh pri prodaji je

odvisen od uspešne nabave. Za uspešno nabavo pa skrbi nabavna služba. Naloga nabavne

službe je zagotoviti blago, ki ga prodajna služba potrebuje za svojo ponudbo porabnikov. To

mora storiti pravočasno, predvsem pa kakovostno in količinsko ustrezno ter po ugodnih

nabavnih pogojih. Zato mora s svojimi dobavitelji trajno poslovno sodelovati in pri tem

stalno spremljati spremembe, ki nastajajo na nabavnem trgu. Zaradi tega je cilj nabavne

službe, da izbere primerne dobavitelje. S kalkulacijo ugotavlja, pri katerih dobaviteljih lahko

nabavi cenejše izdelke ustrezne kakovosti, da bi trgovska družba lahko z nižjo prodajno ceno

uspešno konkurirala na trgu (Potočnik, 2002, 13).

Naloge nabavne službe razvrščamo v tri skupine, in sicer raziskava nabavnega trga,

planiranje nabave in kontrola ter analiza nabave.

4.2 Procesi v nabavi

Odgovornosti, ki jih zajema nabavna funkcija so specifikacije in opredelitev potreb, to

pomeni količino in kakovost materialov in storitev, potem izbira najpomembnejšega

dobavitelja, sklenitev in izvedbo posla, kamor spada določitev plačilnih pogojev ter

pogajanja o primerni ceni. Nato sledi izvedba naročila, spreminjanje in kontrola izpolnitve

naročila in na koncu še moramo oceniti opravljeno dobavo materiala oziroma storitve. Prav

tako kot v procesih pri prodaji se tudi tukaj razlikujejo informacijski sistemi po sami zgradbi.

Opis procesa nabave poteka tako, da najprej ustvarimo novega dobavitelja. Nato ustvarimo

matični zapis za material. Po preverjanju zaloge bomo začeli nabavni proces z nabavnim

povpraševanjem. Nato bomo ustvarili zahtevek za ponudbo in ga poslali več dobaviteljem.

Izbrali bomo najcenejšo ponudbo in ustvarili nabavni nalog, ki se bo nanašal na zahtevek za

ponudbo. Knjižili bomo prevzem in preverili fizični prejem na zalogo. Po ustvarjanju

računov bomo knjižili plačilo dobavitelju in pregledali stanje kontov.

29

4.3 Proces nabave v SAP ERP

Proces nabave v SAP zagotavlja celovito in centralno urejanje šifranta dobaviteljev, kar

omogoča poenotene informacije in lažje analiziranje dobaviteljev. Vse nabavne funkcije se

izvajajo z enako informacijsko podporo in z izvajanjem enakih procesnih korakov, s čimer

si zagotovimo pregled nad procesi v nabavi in enotne podatke za poročanje. V rešitvi so

pokrite tudi funkcije naročanja in prevzemanja materialov na podlagi nabavnega naloga. Pri

izvajanju prevzema sistem predlaga podatke iz naročila in s tem kontrolira, kaj in koliko se

lahko prevzame, pri knjiženju računa pa sistem predlaga podatke iz naročila in prevzema ter

s tem kontrolira in opozarja na pravilnost celotne nabavne verige – kolikor naročenega

materiala, toliko tudi dobavljenega in zaračunanega s strani dobavitelja. Nabavna veriga se

konča v procesu verificiranja in knjiženja dobaviteljevih računov, ki se lahko nadgradi v

elektronski način potrjevanja računov, kar omogoči pohitritev celotnega procesa potrjevanja.

Na sliki 7 imamo prikazane sestavine procesa nabave v SAP ERP. Vse sestavine so navedene

v angleškem jeziku. Proces nabave je sestavljen iz podprocesa naročila (ang. Purchase

Order), zahtevka za nakup (ang. Purchase Requisition), pregleda pogodb (ang. Outline

Agreement), pregleda izjav predvidenih stroškov (ang. RFQ/Quotation), glavnih podatkov

(ang. Master Data) ter pregleda okolja (ang. Environment). Vsi ti podprocesi so še razdeljeni

v podprocese in spremembe v enem podprocesu vplivajo na druge.

Slika 7:Sestavine procesa nabave v SAP ERP

Vir: SAP Global Bike Inc. (2012)

Primer poteka procesa nabave v SAP ERP:

Glavni podatki materiala

V tem koraku bomo pregledali glavne podatke materiala, kateri so že shranjeni v bazi

podatkov kot sestavina podatkov. Pogledamo si lahko različne skupine podatkov za

posamezni material, kot so osnovni podatki, nabavni podatki, računovodski podatki.

30

Med njimi se lahko tudi odločimo, v katerem obratu bomo vezali podatke. V primeru,

da materiala še ni v naši bazi podatkov, bomo vnesli nov glavni zapis materiala in mu

določili značilnosti, pod katerimi ga želimo imeti vstavljenega.

Glavni podatki dobavitelja

Tukaj bomo vnašali podatke dobavitelja, ki ga bomo uporabljali kasneje v

podprocesih nabave. Če je dobavitelj že v naši bazi podatkov, potem je tudi veliko

lažje z samim pregledom podatkov, saj samo po potrebi spremenimo podatke oziroma

jih posodobimo.

Povezava materiala z dobaviteljem

Potem ko vnesemo podatke o materialu in dobavitelju, ju moramo povezati med seboj

in oblikovati nabavni zapis. Povezava med njima vsebuje podatke, ki opredeljujejo

pogoje nabave tega materiala pri dobavitelju. Za vsak material posebej je potrebno

oblikovati toliko povezav, kot je dobaviteljev, ki ta material dobavljajo. V slučaju, da

nam dobavitelj odobri popust, moramo vstaviti ta odstotek popusta na dogovorjeno

ceno v sistem.

Nabava blaga za zalogo

V tem koraku oblikujemo enostavno zahtevo za naročilo. Glavne sestavine, za

zagotovljeno naročilo v vsaki zahtevi, so kdo naroča blago, katero blago naročamo,

za kakšno količino blaga gre in do kdaj mora biti blago dobavljeno.

Izbira dobavitelja

Tukaj dodelimo dobavitelja k zahtevi za naročilo, ki smo jo oblikovali v prejšnjem

koraku. Najprej poiščemo, katerim zahtevam za naročilo še ni bil dodeljen dobavitelj.

Iskanje bo potekalo s pomočjo številke nabavne skupine, saj bomo tako v sistemu

poiskali vse zahteve za naročilo, katerim dobavitelj še ni bil dodeljen. Prav tako lahko

dodelimo dobavitelja avtomatično in program SAP bo na osnovi razpoložljivosti

podatkov poiščemo vse povezave z dobavitelji za izbrani material. Če bo povezav

med dobavitelji in materialom več, se v oknu prikaže seznam možnih dobaviteljev,

kjer izberemo želenega.

Naročanje

Na osnovi zahteve za naročilo je potrebno oblikovati naročilo. Naročilo je sestavljeno

iz glave sporočila, postavk in sestavin posamezne postavke. Na koncu naročilo

pregledamo in, ko smo zaključili z obdelavo naročila, ga tudi shranimo.

Prevzemanje blaga

Prevzemanje blaga poteka s povezavo na številko naročila. S pomočjo polj, ki so nam

podane v tem koraku, lahko izvedemo tudi ostale transakcije, kot so prikazovanje

31

materialnega sporočila, razveljavljanje materialnega sporočila, izdajanje blaga iz

skladišča, vračanje blaga dobavitelju, naknadno dobavljanje ipd. Na koncu moramo

prevzemnico tudi knjižiti.

Pregled stanja zalog

Pregledamo trenutno količino stanja zalog za želeni material.

Nabava blaga za določeno stroškovno mesto

Nabavni proces pričnemo z oblikovanjem zahteve za naročilo, ki ga oddelek nabave

pretvori v naročilo dobavitelju. Zahtevek za naročilo oblikujemo enako, kot pri

nabavi za zalogo. Razlika je v tem, da moramo pri nabavi za porabo pri vsaki postavki

zahteve za naročilo določiti ustrezno skupino knjiženja. Od izbire skupine knjiženja

pa je odvisno, kateri objekt knjiženja (stroškovno mesto, osnovno sredstvo, kontrolni

nalog itd.) moramo še izbrati za to postavko. Nato bomo pretvoriti zahtevo za naročilo

v naročilo.

Plačevanje dobavitelju

Je zadnji podproces v procesu nabave in vsebuje vnašanje podatkov iz prejetega

računa od dobavitelja v program SAP in vzpostavljanje povezave s predhodno

vnesenim sporočilom (prevzemnico ali naročilom). Pred izpeljanim procesom

plačevanja dobavitelju, program SAP avtomatsko primerja vsebino naročila in

vsebino dobaviteljevega računa. Program išče morebitne neskladnosti med prevzetim

blagom oziroma naročenim in zaračunanim blagom. Nato sledi knjiženje na

knjigovodske račune glavne knjige.

4.4 Proces nabave v MS Dynamics NAV

V rešitvi Microsoft Dynamics NAV se procesi nabave vidijo v modulu nabava (slika 8).

Proces nabave sestavljajo načrtovanje, obdelava naloga, zaloga in vrednotenje učinkov,

zgodovina, analiza in poročanje ter nastavitev. Vsi izmed naštetih so razdeljeni še v

podprocese, ki opravljajo še vrsto funkcij za delovanje sistema. Podproces načrtovanje

sestavljajo artikli, dobavitelji, delovni listi zahtevnic, ponavljajoči se delovni list zahtevnice,

nabavni nalogi, napovedi proizvodnje, prodajni nalogi, načrtovani delovni nalogi, okvirni

prodajni nalogi, načrtovanje naloga, potrjen delovni nalog, poročila, prenosni nalogi,

dokumenti in nastavitev. Potem sledi podproces obdelava naloga, ki je sestavljen iz

dobavitelji, ponudbe, stiki, nalogi, okvirni nalogi, vračilni prenosi, prenosni nalogi, računi,

avansni računi, dobropisi, dobropisi za avansne račune, postavke za odobritev. Pomemben

podproces je tudi zaloga in vrednotenje učinkov, v katerem lahko zabeležimo artikle,

neskladiščene artikle, temeljnice artiklov, enote skladiščenja, temeljnice kosovnic,

temeljnice za prerazvrščanje artiklov. Tukaj najdemo tudi vrednotenje učinkov in vsa

poročila, ki so sestavni del nabavnega naloga. Potem sledi podproces analiza in poročanje,

32

kjer imamo shranjene predračune in analitična poročila. Vso zabeleženo zgodovino procesa

nabave pa najdemo tudi v podprocesu zgodovina.

Slika 8: Sestavine procesa nabave v MS Dynamics NAV

Vir: Microsoft Dynamics NAV (2009)

Primer poteka procesa nabave v Microsoft Dynamics NAV:

Določitev specifikacije

V prvem koraku nabavnega procesa morajo zaposleni v nabavi od vseh ostalih, ki so

v drugih oddelkih, prejeti specifikacijo o materialu, ki ga potrebujejo. Ko je le-ta

podana, se podjetje odloči, ali bo dobavilo potrebne vire ali pa jih proizvedejo sami.

V tem procesnem delu nastane dokument, imenovan »interno naročilo s

specifikacijo«.

Izbira dobavitelja

Izbiro dobavitelja sestavljata dva dela; Pri prvem delu je ocenjujemo dobavitelje in

raziskavo, pri drugem delu pa izbiramo končnega dobavitelja. Ta dva dela se

uporabljata ko podjetja prvič naročajo nek material. V primeru rutinskega naročanja

nista potrebna.

33

Sklepanje pogodb

Ta korak se prične takrat, ko podjetje izbere želenega dobavitelja in z njim sklene

pogodbo. V pogodbi določimo tudi ceno, po kateri bomo dobavljali material. Tukaj

moramo opredeliti tudi načine dostave materiala, in sicer kdo krije stroške

zavarovanja materiala in stroške prevoza. Prav tako se dogovorimo o plačilnih

pogojih v primeru, da ne bo izpolnjenih vseh obveznosti pogodbe.

Izpolnjevanje naročila in naročanje

Korak naročanja se prične takrat, ko podjetje in dobavitelj skleneta pogodbo (v

določenih primerih je pogodba tudi že naročilo, bolj pogosto pa sta pogodba in

naročilo ločena). Iz internega naročila izhaja naročilnica. Pri naročanju materiala

moramo zapisati vse informacije, in sicer številko naročilnice, opis izdelka, cena na

enoto, količina, dobavni rok, naslov za dostavo ter naslov za dostavo računa. Ko je

naročilnica izpolnjena je potrebno to naročilnico dostaviti dobavitelju. To lahko

storimo preko elektronske pošte ali pošte.

Ocenitev

V zadnjem koraku procesa nabave materiala moramo zapisati, ali je bilo prišlo do

kakšnega dodatnega dela, da je dobavitelj lahko dobavil material. V slučaju, če je

prišlo do dodatnih stroškov, je potrebno te tudi izračunati in jih prišteti zraven k

ostalim stroškom nabave.

5 PRIMERJAVE REŠITEV SAP IN MS DYNAMICS NAV

5.1 Splošna primerjava

ERP rešitve različnih ponudnikov so si med seboj zelo podobne po namenu uporabe in

funkcionalnosti. Njihova glavna značilnost je, da povezujejo celoten proces delovanja znotraj

podjetja ter predstavljajo učinkovito in kvalitetno podporo poslovnim procesom. Glede na

značilnosti bomo premerjali rešitvi SAP in Microsoft Dynamics NAV, saj sta rešitvi dveh

največjih ponudnikov na svetu. Vodilni ponudnik ERP rešitev na globalni ravni je vsekakor

podjetje SAP. Podjetje Microsoft je na področju ponudbe te rešitve v zaostanku, je pa

vsekakor izzivalec na svetovnem trgu, ki vedno znova išče nove rešitve in inovativnosti, in

jih uspešno povezuje z rešitvijo Microsoft Dynamics NAV. To je velika prednost pred

rešitvijo SAP, saj rešitev SAP ni tako prilagodljiva in fleksibilna. Podjetja se morajo

prilagoditi osnovni rešitvi SAP, vendar pa obe dve rešitvi ponujata tudi produkte, ki jih

podjetje lahko poveže z osnovno rešitvijo. Iz tabele 5 je razvidno, da imata obe rešitvi

modularno zgradbo, vsi moduli so povezani med seboj in podpirajo celotno poslovanje

podjetja. Rešitev Microsoft Dynamics NAV ima 8 modulov, in sicer Vodenje financ, Prodaja

in trženje, Proizvodnja, Nabava, Skladišče, Servis, Načrtovanje virov ter Kadrovska

evidenca. SAP pa ima 12 modulov, in sicer Prodaja in distribucija, Kontroling, Finančno

34

računovodstvo, Kontroling podjetja, Upravljanje investicij, Zakladništvo, Upravljanje

kadrov, Materialno poslovanje, Načrtovanje proizvodnje, Upravljanje kakovosti,

Vzdrževanje, Projektni management. Moduli rešitev so si zelo podobni. Microsoft Dynamics

NAV ima le en modul za vodenje financ, pri čemer SAP deli ta segment podjetja na 4 module,

in sicer na Finančno računovodstvo, Kontroling, Upravljanje investicij in Zakladništvo.

Glede uporabe tehnologije sta si obe rešitvi zelo podobni, saj sta sestavljeni oziroma zgrajeni

na arhitekturi odjemalec/strežnik. Obe rešitvi uporabljata programski jezik, ki je četrte

generacije v njunem razvojnem okolju, in sicer rešitev SAP uporablja ABAP programski

jezik, rešitev Microsoft Dynamics NAV pa uporablja C/AL. Slednji je programski jezik četrte

generacije in se uporablja za izdelavo funkcij, nadzira, kako na delovanje medsebojno

vplivajo posamezni podatkovni objekti in vključuje standardno funkcionalnost za branje,

pisanje in spreminjanje podatkov tabele (Bobek, Sternad, Kosi, in Jelen, 2008, 40). Rešitvi

pa se razlikujeta po grafičnem vmesniku (GUI). Pri Microsoftu je grafični vmesnik GUI enak

grafičnemu vmesniku vseh Microsoftovih programov in omogoča, da je lahko istočasno

odprtih več delovnih oken in prav tako lahko izvajamo več funkcij in vnosov podatkov.

Grafični vmesnik v SAP Remote Function Call (RFC) pa se razlikuje glede na uporabljen

sistem (Microsoft Windows, Apple MAC). SAP uporablja namreč različne vmesnike za

okolje Windows, JAVA in HTML, vendar pa lahko SAP grafični vmesnik prilagodimo s

pomočjo različnih programov npr. GuiXT (Kuronja, 2015). Rešitev Microsoft Dynamics

NAV je v primerjavi z rešitvijo SAP cenejša ter ugodnejša za podjetje, saj ne predstavlja tako

velikega finančnega zalogaja za podjetje kot ga rešitev SAP. Tudi proces uvedbe rešitve

Microsoft Dynamics NAV v podjetje je krajši, saj traja zgolj 1–2 leti ter ne predstavlja

nobenega napora za delavce v času faze uvajanja. Uporabnost je kategorija, ki meri

lahkotnost in težavnost uporabnikovega zaznavanja, koliko nadzora ima uporabnik nad

rešitvijo, kako uporabnik uživa v uporabi rešitve ter koliko nadzora čuti nad rešitvijo. Zato

se tukaj pojavi veliko različnih mnenj glede posameznikov, saj ima vsak različne poglede

nad obema rešitvama. Nekaterim je pomembna vizualnost, medtem ko je drugim spet

pomembna funkcionalnost delovanja rešitve.

Tabela 5:Splošna primerjava rešitev SAP in Microsoft Dynamics NAV

SAP Microsoft Dynamics NAV

zgradba modularna modularna

število modulov 12 modulov 8 modulov

arhitektura odjemalec/strežnik odjemalec/strežnik

programski jezik ABAP programski jezik

4.generacije

C/AL programski jezik

4.generacije

grafični vmesnik SAP Remote Function Call

(RFC)

Grafični vmesnik GUI

35

cena dražji cenejši

proces trajanja

uvedbe

daljši krajši

5.2 Primerjava modula prodaje

Prodaja in marketing v Microsoft Dynamics NAV omogočata organizaciji dostop do točnih

informacij na prav določen datum in učinkovita orodja za upravljanje stikov, priložnosti ter

akcij. Je učinkovito orodje, saj zagotavlja podatke v realnem času in zaposlenim omogoča,

da se lahko hitro odzovejo na zahteve strank. Prednosti v Microsoft Dynamics so v

informacijah, ki so dostopne s prejšnjimi prodajnimi in marketinškimi akcijami kot tudi s

prihodnjimi priložnostmi znotraj sistema. V trenutku imamo odgovore na vprašanja, kot so

»Kdaj smo nazadnje kontaktirali podjetje A?« ali pa »Kdaj je nazadnje kupec B podal

naročilo?«. Nadzorno ploščo lahko prilagodimo tako, da nam lažje pomaga upravljati

informacije o uspešnosti prodajne ekipe in učinkovitosti kampanje. Osebju v prodaji je v

veliko pomoč, saj ima dostop do natančnih informacij, o vsakem stiku samo s pritiskom na

gumb. Podatki so nameščeni na tak način, da takoj vemo, kateri račun rabi takojšnjo

pozornost. Lahko celo razvrstimo stranke na tak način, da temeljijo na medsebojnem odnosu

ali več specifičnih meril. Microsoft Dynamics ponuja tudi dostop v realnem času (ang. real

time) preko spletnega prodajnega brskalnika (Vidič, 2008). Pomeni, da imamo dostop,

vključno z vsemi informacijami, in živo stranko ter omogoča pregled in obdelavo naročila

tudi takrat, ko nismo v pisarni.

Prodaja in distribucija v programu SAP je eden izmed najbolj uporabljenih modulov.

Organizacijam omogoča vključevanje različnih poslovnih procesov v enem samem enotnem

procesu. Prav modul prodaja in distribucija je eden izmed začetnih modulov sistema ERP, ki

ga je razvil SAP. Njegova naloga je upravljanje podatkov o prodaji in distribuciji strank ter

vseh ostalih procesov v organizaciji. Tesno je povezan z ostalimi moduli, in sicer s finančnim

računovodstvom (FI), kontrolingom (CO), ravnanjem z materiali (MM), načrtovanjem

proizvodnje (PP) in prav tako še z ostalimi. Vsi ti sodelujejo skupaj za izboljšanje delovnega

procesa v podjetjih. Čedalje več uporabnikov se odloča za implementacijo tega modula, in

sicer zaradi informacij v realnem času (zalog, naročil kupcev, kreditnega stanja, dobave ...),

vidljivosti inventarja na vseh obratih po vsem svetu, izboljšanja komunikacije poslovnih

storitev s strankami, možnosti dostopanja do podrobnejših podatkov, izboljšanja globalne

uskladitve načina delovanja in poročanja ... SAP ponuja tudi enostaven dostop za spremljanje

ključnih kazalnikov uspešnosti promocijskega koledarja, zato lahko natančneje merimo

donosnost naložbe in prav tako lažje spremljamo spremembe cen po različnih blagovnih

znamkah. Iz tabele 6, ki nam prikazuje primerjavo prednosti rešitev Microsoft Dynamics

NAV in SAP, lahko sklepamo, da imata rešitvi le nekaj prednosti druga pred drugo, kar je

ključnega pomena za obstanek na svetovnem trgu. Obe rešitvi pa se nagibata k lažjemu

dostopu do informacij v samem modulu in usklajenosti podatkov v globalnem času.

36

Tabela 6:Primerjava prednosti modula Prodaje v rešitvi Microsoft Dynamics NAV in SAP

Prednosti modula Prodaja in marketing

v Microsoft Dynamics NAV

Prednosti modula Prodaja in

distribucija v SAP

- informacije dostopne s prejšnjimi

prodajnimi in marketinškimi akcijami

- prilagojena nadzorna plošča za lažje

upravljanje z informacijami

- dostop do informacij v realnem času preko

spletnega prodajnega brskalnika

- delovanje modula prodaja in distribucija z

različnimi poslovnimi procesi v enem

samem procesu

- enostaven dostop za spremljanje

kazalnikov uspešnosti

- izboljšana globalna uskladitev delovanja

in poročanja

5.3 Primerjava modula nabave

Seznami naročanja, poizvedbe, naročila, računi in blago dobaviteljev obravnava Microsoft

Dynamics NAV v modulu nabave zelo enostavno. Zagotavlja nadzor nad dolgovi (učinkovito

upravljanje stroškov in plačila preko samodejnega obveščanja zapadlih plačil, elektronska

odobritev dokumentov) in trenutno spremlja pretok denarja. Optimizira finančno stanje

podjetja skozi strateško načrtovanje plačilnih tokov in maksimalno izkoriščanje politike

popustov. Izboljšane so tudi možnosti za pridobitev preferencialnih pogojev in dostopa do

informacij o zgodovini naročil. Razporeditev stroškov v obdobju je enostavna zaradi

samodejnega izračuna in knjiženja. Prav tako pa je tudi učinkovitejše upravljanje dejavnosti

na dnevni ravni (povzeto po IN2 Dynamics, 2016). Dokumentacija o prejetih proizvodih

temelji na področju podrobne oblike ocenjevanja dobavitelja. Z modulom nabave bomo

dobili tudi natančno oceno ravni zalog. Prav zaradi tega je ta modul primeren za podjetja z

namenom doseganja minimalne zaloge.

Prednosti modula nabave v SAP so v lažjem in boljšem upravljanju prodajalcev, izboljšan je

sistem za shranjevanje, pridobivanje ter uporabo podatkov, izboljšan je mehanizem nabave,

saj upravljanje zalog poteka zelo gladko. Višja je kakovost vrednotenja materialov ter

splošno izboljšanje nadzora kakovosti. Glede na dejstvo, da bi materiali slabe kakovosti

znižali splošno kakovost končnih izdelkov, bi vsako podjetje želelo investirati v hitro in

gladko delovanje procesa vzdrževanja. Obstaja veliko nalog, ki sestavljajo celoto tega

procesa, da je njegovo delovanje tako gladko. Zato veliko ponudnikov teh rešitev ponuja tudi

usposabljanje za različne vrste sistema, kot so npr. poslovni analitiki, nabavni managerji,

člani projektne skupine, zaposleni v IT oddelku ...Vsekakor pa so prednosti pri tem modulu,

da vsebuje odprtosti naprednim uporabnikom za kompleksne finančne transakcije.

Upravljanje in prilagajanje zalog, saj je na podlagi MRP avtomatizirana platforma. Glavni

cilj MRP je zagotoviti razpoložljivost materiala. MRP je potreben za nabavo ali izdelavo

zahtevane količine na čas za notranje namene ali za prodajo (SAP, 2016). Ima dostop do

šifriranih podatkov in skeniranih podob na računu, kjer so le-te na voljo. Slabosti pa

37

pripisujejo prav temu, da temelji na operacijskem sistemu Windows SAP GUI. Prav tako je

lahko delovno okolje težavno in zapleteno za uporabnika.

Tabela 7:Primerjava prednosti modula Nabave v rešitvi Microsoft Dynamics NAV in SAP

Prednosti modula Nabava v Microsoft

Dynamics NAV

Prednosti modula Nabava v SAP

- zagotavlja učinkovit nadzor nad dolgovi,

elektronska odobritev dokumentov in

trenutno spremljanje pretoka denarja

- optimizacija finančnega stanja podjetja

skozi strateško načrtovanje plačilnih tokov

- izboljšanje možnosti do informacij o

zgodovini naročil

- učinkovitejše upravljanje dejavnosti na

dnevni ravni z natančno oceno ravni zalog

- izboljšani sistem upravljanja upravljalcev

in sistem za shranjevanje in pridobivanje

podatkov

- izboljšani nadzor nad kakovostjo

- zagotavlja boljšo odprtost za kompleksne

finančne transakcije

- lažji dostop do šifriranih podatkov in

skeniranih podob

V tabeli 7 so prikazane prednosti modula Nabave v rešitvi Microsoft Dynamics NAV in SAP.

Rešitvi ponujata veliko izboljšav, in sicer na področju shranjevanja in natančnejšega

pridobivanja podatkov, na področju spremljanja pretoka denarja in finančnih transakcij. Iz

tabele je razvidno, da obe podjetji skušata zagotoviti uporabnikom lažje in hitrejše

upravljanje s podatki.

38

6 SKLEP

ERP rešitve predstavljajo enega ključnih orodij prenove poslovanja. Podjetja se odločajo s

ciljem, da bi izboljšala dosedanje stanje, se znebila zastarele tehnologije, dosegla večjo

integracijo z ostalimi rešitvami in dosegla povratek investicij, vloženih v ta projekt. Uvedba

nove celovite informacijske rešitve in prenova obstoječih poslovnih procesov v podjetje mora

potekati postopoma, saj je pomembno, da spremembe v poslovnih procesih ter način

njihovega spreminjanja dojemajo zaposleni kot pozitivno spremembo za podjetje in

organizacijo.

V diplomskem projektu smo predstavili značilnosti ERP rešitev, zgradbo, module ter njihovo

uporabnost. V nadaljevanju smo predstavili posebej modul prodaja in nabava v ERP, nato pa

smo se poglobili v proces prodaje v SAP ter MS Dynamics NAV in prav tako v proces

prodaje v SAP in MS Dynamics NAV. Na koncu smo primerjali rešitvi na splošno, nato pa

smo poiskali še razlike, slabosti, prednosti v obeh sistemih ter po posameznem modulu

prodaje in nabave. Ugotovili smo, da obe podjetji spadata med vodilna in inovativna podjetja

današnjega časa na področju razvoja in prodaje celovitih informacijskih rešitev. Obe rešitvi

sta zelo razviti po Evropi in po svetu, vendar je SAP v prednosti, saj ima kar 150.000 več

uporabnikov kot MS Dynamics NAV. Rešitvi se po strukturi ne razlikujeta, saj sta zgrajeni

modularno in uporabljata module, ki so med seboj povezani, zadovoljijo vse potrebe podjetja

in podpirajo celotno poslovanje podjetja. Edina razlika je v tem, da je modul »vodenje

financ« v SAP razčlenjen na več modulov (kot npr. finančno računovodstvo, zakladništvo

...). Glede na uporabljeno arhitekturo uporabljata obe rešitvi arhitekturo odjemalec/strežnik,

in sicer trinivojsko. Kar se tiče delovanja modulov prodaja in nabava je v majhni prednosti

MS Dynamics NAV, saj je njegova platforma delovanja bolj prilagojena uporabniku, ki lahko

hkrati uporablja več procesov in delovanje sistema je brezhibno. Pri SAP pa je uporabnik

omejen, saj je tudi notranjost modulov veliko bolj povezana kot pri MS Dynamics NAV.

V začetku diplomskega projekta smo si zastavili dve hipotezi, in sicer pri prvi hipotezi

domnevamo, da med celovitima informacijskima rešitvama SAP in Microsoft Dynamics

NAV v funkcionalnosti modulov prodaja in nabava ne bo bistvenih razlik. Na podlagi

zastavljene hipoteze ugotovimo, da med celovitima informacijskima rešitvama SAP in

Microsoft Dynamics NAV v funkcionalnosti modulov prodaja in nabava ni bistvenih razlik,

saj imata obe rešitvi modularno zgradbo s povezanimi moduli. Prav tako sta obe sestavljeni

na arhitekturi odjemalec/strežnik in obe uporabljata programski jezik četrte generacije, zaradi

česar lahko potrdimo prvo hipotezo. Razlikujeta se le v grafičnem vmesniku, saj ima SAP

grafični vmesnik, ki je prilagojen z različnimi vmesniki za okolje Windows, JAVA in HTML,

kar pomeni, da je funkcionalnost delovanja podobna delovanju rešitve Microsoft Dynamics

NAV. Druga hipoteza, kjer domnevo, da je rešitev Microsoft Dynamics NAV veliko bolj

modularno fleksibilna in prilagodljiva kot rešitev SAP, pa lahko potrdimo, saj je v velikih

primerih uvajanje celovite informacijske rešitve SAP veliko zahtevnejše za uporabnika kot

pri uvajanju rešitve Microsoft Dynamics NAV. Kajti pri uvajanju celovite informacijske

rešitve moramo prilagoditi potek poslovnih procesov programski rešitvi. Za rešitev SAP je

značilno, da velike spremembe oziroma prilagoditve programske opreme niso priporočljive,

razen pri poslovnih procesih, ki podjetju prinašajo dejansko prednost. V primeru, da se

odločimo za predelavo, lahko to bistveno vpliva na čas uvajanja, stroške implementacije in

39

na stabilnost sistema. Iz tega pogleda je rešitev Microsoft Dynamics NAV veliko bolj

fleksibilna zaradi povezanosti modularne zgradbe sistema.

40

7 VIRI IN LITERATURA

1. Adacta (2016).

[URL:http://www.adacta.si/index.asp?content=Resitve&submenu=MicrosoftNavisi

onAttain&lang=SI].

2. Ahlin, T. in Župančič, J. (2001). Uvajanje celovitih programskih paketov. Kranj:

Organizacija Kranj.

3. Antonin, N. (2010). Primerjalna analiza ERP rešitev SAP in Microsoft Dynamics

NAV, delo diplomskega seminarja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

4. Bluefin solutions. (2015).

[URL: http://www.bluefinsolutions.com/blogs/john-appleby/february-2015/the-sap-

business-suite-4-sap-hana-(sap-s4-hana)].

5. Bobek, S., in Sternad, S. (2007). Uvajanje celovitih informacijskih rešitev,

Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor. [ URL: http://uni.epf.uni-

mb.si/U305/ucilnica/Predstavitve%20PPT/08_Uvajanje%20re%C5%A1itev%20ER

P/08_Uvajanje%20resitve_ERP_ERP.pdf ].

6. Bobek, S., in Sternad, S. (2008). Celovite informacijske rešitve, Ekonomsko-

poslovna fakulteta Maribor. [ URL: http://uni.epf.uni-

mb.si/U305/ucilnica/Predstavitve%20PPT/04_Re%C5%A1itve%20ERP/02_resitve

_ERP_ERP.pdf ].

7. Bobek, S., in Sternad, S. (2011). Poslovni procesi v Microsoft Dynamics NAV,

Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. [ URL: http://uni.epf.uni-

mb.si/U305/ucilnica/Predstavitve%20PPT/03_Poslovni_procesi_nabava_prodaja_pr

oizvodnja/Poslovni%20procesi%20v%20NAV_nabava_prodaja.pdf ].

8. Bobek, Sternad, Kosi, in Jelen. (2008). Gradiva predavanj pri predmetu celovite

informacijske rešitve. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor.

9. Compare Business Product. (2016). [URL:

http://resources.idgenterprise.com/original/AST-

0067016_Top_10_ERP_Vendors.pdf].

10. Dajčbauer, L. (2009). Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV

in SAP-a, Delo diplomskega seminarja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

11. Darrow, B. (2002) It's Official: Microsoft To Buy Navision.[online]. [URL:

http://www.crn.com/news/channel-programs/18828346/its-official-microsoft-to-

buy-navision.htm].

http://www.adacta.si/index.asp?content=Resitve&submenu=MicrosoftNavisionAttain&lang=SI

http://www.adacta.si/index.asp?content=Resitve&submenu=MicrosoftNavisionAttain&lang=SI

http://uni.epf.uni-mb.si/U305/ucilnica/Predstavitve%20PPT/08_Uvajanje%20re%C5%A1itev%20ERP/08_Uvajanje%20resitve_ERP_ERP.pdf



http://uni.epf.uni-mb.si/U305/ucilnica/Predstavitve%20PPT/04_Re%C5%A1itve%20ERP/02_resitve_ERP_ERP.pdf



http://uni.epf.uni-mb.si/U305/ucilnica/Predstavitve%20PPT/03_Poslovni_procesi_nabava_prodaja_proizvodnja/Poslovni%20procesi%20v%20NAV_nabava_prodaja.pdf



http://resources.idgenterprise.com/original/AST-0067016_Top_10_ERP_Vendors.pdf

http://resources.idgenterprise.com/original/AST-0067016_Top_10_ERP_Vendors.pdf

http://www.crn.com/news/channel-programs/18828346/its-official-microsoft-to-buy-navision.htm

http://www.crn.com/news/channel-programs/18828346/its-official-microsoft-to-buy-navision.htm

41

12. Ecetera, (2016). [URL: http://www.ecetera.si/sveze/sap-o-prihodnosti-poslovanja-

in-druzbenih-inovacijah/].

13. Gradišar, M. in Resinovič G. (2001). Informatika v poslovnem okolju, Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

14. Horvat, T. (2009). Uvajanje rešitve SAP v podjetje Perutnina Ptuj d. d., Diplomsko

delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

15. IN2 Dynamics. (2016). [URL: http://www.in2dynamics.hr/microsoft-dynamics-nav-

nabava-hr].

16. Jeromel, T. (2010). Uvajanje informacijske rešitve Microsoft Dynamics NAV na

primeru podjetja gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, Delo diplomskega seminarja.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

17. Knežević, G. (2010). Primerjalna analiza ERP rešitev v Sloveniji, Delo diplomskega

seminarja, Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

18. Krstov, L. (2001). Naloge notranje revizije pri nakupu in uvedbe ERP sistemov

[online]. [ URL: http://www.drustvo-informatika.si/dogodki/dsi-2001].

19. Kuronja, A. (2015). Primerjava ERP rešitev Microsoft Dynamics NAV in SAP, Delo

diplomskega projekta. Maribor: Ekonomska-poslovna fakulteta.

20. Larocca, D. (2002). Naučite se sami SAP R/3 v 24 urah. Slovenj Gradec:[samozal.]

D. Kuster.

21. Magal Simha R. & Word Jeffrey. 2010. Integrated Business Processes with ERP

Systems Hoboken (NJ). John Wiley and sons inc.

22. Microsoft, (2016). [URL: http://www.microsoft.com/sl-si/about].

23. Microsoft Dynamics NAV. Demo verzija CRONUS Slovenija d.o.o. (2009). Maribor.

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

24. NPS poslovne rešitve. 2010. Poslovne resitve ERP [online]. [URL:

http://www.nps.si/poslovne-re-itve-erp.html].

25. Potočnik, V. (2002). Gospodarsko poslovanje. Ljubljana: Mohorjeva družba Celovec.

26. Potočnik, V. (1996). Komercialno poslovanje z osnovami trženja. Ljubljana:


27. Pucihar A. in Lenart G. (2009). Importance of ERP Selection Criteria in Companies

in Slovenia. Conference on Enterprise Information Systems.

http://www.drustvo-informatika.si/dogodki/dsi-2001

http://www.nps.si/poslovne-re-itve-erp.html

42

28. Rivera, J. in Van Der Meulen, R. (2014). Gartner says customer relationship

management software market grew 13.7 percent in 2013. [URL:

http://www.gartner.com/newsroom/id/2730317].

29. SAP. (2016). [URL:

http://www.sdn.sap.com/irj/scn/go/portal/prtroot/docs/library/uuid/30f4d6c1-0808-

2d10-2ea5-f9b2863cfed8?overridelayout=true].

30. SAP AG. (2008). GBI Introductory Course.

31. SAP AG. (2016). Gbi Introductory Course. [URL:

file:///C:/Users/niko/Desktop/04_Modul_prodaja%20in%20distribucija_SD_ARIS.p

df].

32. SAP GBI., (2012) Demo verzija SAP Global Bike Inc. Maribor. Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

33. Simplilearn. (2012). [URL: http://www.simplilearn.com/sap-sales-and-distribution-

sap-sd-configuration-and-sap-sd-user-rar114-article].

34. Skok, B. (2012). Primerjalna analiza poslovnih poročil v celovitih informacijskih

rešitvah MS Dynamics NAV in SAP, Magistrsko delo. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

35. Smb Suite, (2015). [URL: http://offers.smbsuite.com/blog/4-important-trends-

microsoft-dynamics-users-should-know].

36. Smolar, S. (2007). Prodaja, nabava in trženje. Slovenj Gradec: Šolski center.

37. Snoj, B. (2007). Management prodaje zbrano gradivo. Maribor: Ekonomska-

poslovna fakulteta.

38. Srabotič, R. 2002. Strateško načrtovanje integriranih informacijskih sistemov v

slovenskih majhnih in srednje velikih podjetjih. Magistrsko delo. Ljubljana:


39. Sternad, S., in Bobek, S. (2014). Poslovni procesi v rešitve Sap, Ekonomsko poslovna

fakulteta, Maribor. [ URL: http://uni.epf.uni-

mb.si/U581/ucilnica/Predstavitve%20PPT/03_Poslovni%20procesi%20v%20SAP/0

3_Poslovni_procesi_SAP.pdf ].

40. Sternad, S., Deželak, Z. in Špička, H. (2007). Model kritičnih dejavnikov uspeha

uvajanja rešitev SAP in Navision. Naše gospodarstvo.

41. Sternad, S. (2005). Primerjalna analiza kritičnih dejavnikov uspeha uvajanja celovitih

informacijskih rešitev z vidika faz in z vidika metod uvajanja, Magistrsko delo.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

http://www.simplilearn.com/sap-sales-and-distribution-sap-sd-configuration-and-sap-sd-user-rar114-article

http://www.simplilearn.com/sap-sales-and-distribution-sap-sd-configuration-and-sap-sd-user-rar114-article

http://offers.smbsuite.com/blog/4-important-trends-microsoft-dynamics-users-should-know

http://offers.smbsuite.com/blog/4-important-trends-microsoft-dynamics-users-should-know

http://uni.epf.uni-mb.si/U581/ucilnica/Predstavitve%20PPT/03_Poslovni%20procesi%20v%20SAP/03_Poslovni_procesi_SAP.pdf



43

42. Sternad, S. (2003). Kritični dejavniki uvajanja celovite informacijske rešitve SAP po

metodi ASA. Naše gospodarstvo, 5/6, 515-533.

43. Sternad, S. (2007). Interno gradivo: Motodologija Microsoft Dynamics Sure Step.

Maribor: Ekonomska-poslovna fakulteta.

44. Sternad, S. (2007). Interno gradivo: Uvod v Navision. Maribor: Ekonomska-poslovna

fakulteta.

45. Traxinger, M. (2010). Microsoft Dynamics NAV 2009 Programming Cookbook,

Packt Publishing.

46. Udrih, U. in Zupanc, M. (2007). Microsoft Navision, Seminarska naloga. Maribor:

Ekonomska-poslovna fakulteta.

47. Vidič, M. (2008). Primerjalna analiza za rešitev ERP Microsoft Dynamics NAV in

SAP R/3, Diplomsko delo. Maribor: Ekonomska-poslovna fakulteta.

PRIMERJALNA ANALIZA MODULOV NABAVA IN PRODAJA V … · na modula prodaja in nabava v celovitih...

Documents

Transcript of PRIMERJALNA ANALIZA MODULOV NABAVA IN PRODAJA V … · na modula prodaja in nabava v celovitih...