32667 1774 02326 67177 1

SLOVENIAN© 1998 Intellectual Reserve, Inc.Vse pravice pridrœane.Printed in Germany.V angleøçini odobreno: 2/05Prevod odobren: 2/05Prevod Testimony of the Prophet Joseph SmithSlovenian 32667 177

KRISTUSOVI NAUKI

Nauki Jezusa Kristusa v Svetem pismu œe dolgo navdihujejo

vse çloveøtvo. Obstajajo dodatniOdreøenikovi nauki v dodatni knjigisvetih spisov — v Mormonoviknjigi: øe eni zavezi Jezusa Kristusa.Prinaøala vam bo trajen mir in sreço,tako da vas bo v œivljenju vodila znavdihom.

Çe bi radi prejeli brezplaçen izvodMormonove knjige: øe ene zavezeJezusa Kristusa, obiøçite spletno stranwww. mormon.org ali piøite na naslov:

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dniCelovøka 431000 Ljubljana

PRIÇEVANJEPREROKA

JOSEPHA SMITHA

Cerkev Jezusa Kristusasvetih iz poslednjih dni

www.mormon.org/slv

Joseph Smith — Boœji prerok

Ko je bilo Josephu Smithu øtirinajst let, jeœelel vedeti, kateri cerkvi naj se pridruœi,

zato je v iskreni molitvi o tem vpraøal Boga.V odgovor na molitev sta se mu prikazalaBog Oçe in njegov Sin, Jezus Kristus, in mu pove-dala, da prave cerkve Jezusa Kristusa na Zemljini in da sta izbrala njega, da jo bo obnovil.

Od tistega dne je Joseph sluœil Bogu in ustanav-ljal Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjihdni in v poslednjih dneh na Zemlji zaçel graditiBoœje kraljestvo. Zvesti çlani Cerkve priçujejo, daje Jezus Kristus Odreøenik in Odkupitelj sveta.Jezus danes svojo Cerkev vodi preko razodetij popreroku na Zemlji. Joseph Smith je bil eden tak-ønih prerokov. Çeprav je v œivljenju dosegel veli-

ko, je bila najpomembnejøa njegova predanosttemu, da je bil uçenec in priça Jezusa Kristusa.Zapisal je: »Po mnogih priçevanjih o njem je tolepriçevanje øe najmanj od vsega, s çimer mi pri-çujemo o njem: Da œivi!« (glej NaZ 76:22)

Tisti, ki bodo po Svetem Duhu sprejeli prerokovopriçevanje, bodo spoznali resnico dela, ki ga jebil poklican opraviti. Prav tako bodo prejeli mirin sreço, ki ju prinaøa Odreøenik Jezus Kristus,ki ga je Joseph Smith çastil in mu sluœil.

Katera cerkev je prava?

Joseph Smith se je rodil leta 1805 v mestuSharon v ameriøki zvezni drœavi Vermont.Ko se je ta zgodba zaçela, je bil star øtirinajstlet. Z druœino je œivel v New Yorku in iskrenorazmiøljal, kateri cerkvi naj se pridruœi. SledíJosephova izkuønja, zapisana po njegovihlastnih besedah.

Vtem çasu velikega razburjenja sem sev mislih ukvarjal z resno odloçitvijo

in notranjim nemirom. […] Pogosto semse spraøeval: Kaj naj storim? Katera od tehskupin je prava, ali pa so vse napaçne? Çeje katera od njih prava, katera je to in kakobom vedel?

Ko so me tako bremenile skrajne teœave,ki so jih povzroçila pregovarjanja skupinpoboœnih, sem nekega dne v Jakobovempismu prebral peti verz prvega poglavja,ki pravi: »Çe pa komu izmed vas manjkamodrosti, naj si jo izprosi od Boga in mujo bo dal, saj jo rad da vsakomur, ne da bimu kaj oçital.«

Noben odlomek iz svetih spisov se nikolini tako moçno dotaknil çloveøkega srca,kot se je ta takrat mojega. Zdelo se mi je,

1

Ko se je Joseph odloçal, kateri cerkvi naj se pridruœi, je iskal vodstvo v Svetempismu. Tam je prebral, naj vpraøa Boga.

da je z veliko moçjo preœel vse moje srce.Vedno znova sem premiøljeval o njem,zavedajoç se, çe je kdo potreboval Boœjomodrost, sem bil to jaz. Nisem namreçvedel, kako naj ravnam. Çe ne bi prejelveç modrosti, kot sem jo imel takrat, ne binikoli vedel, kajti verski uçitelji raznih ver-skih loçin so iste odlomke iz svetih spisovrazumeli tako razliçno, da je v meni splah-nelo vsakrøno upanje, da bi reøitev na vpra-øanje lahko dobil v Svetem pismu.

Konçno sem priøel do sklepa, da moram aliostati v temi in zmedi ali pa storiti, kot praviJakob, vpraøati Boga. Slednjiç sem se odloçil,da bom vpraøal Boga, kajti sklepal sem, çedaje modrost tistim, katerim je manjka, in jorad da, ne da bi jim kaj oçital, to lahko pos-kusim tudi sam.

Prvo videnje Josepha Smitha

Vskladu s svojo odloçitvijo, da bom vpraøal Boga, sem odøel v gozd, da

bi poskusil. Bilo je neko lepo in jasno jutrozgodaj spomladi leta osemnajsto dvajset.Prviç v œivljenju sem poskusil kaj takega,kajti v vsem svojem strahu nikdar dotlej

nisem poskusil molitina glas.

Ko sem odøel namesto, kamor sem sepredhodno namenil,se ozrl naokrog in ugo-tovil, da sem sam, sempokleknil in priçelBogu razodevati œeljesvojega srca. Nemalopotem se je nadme zgr-

nila neka çudna moç, ki me je popolnomaohromila in je imela nad mano tako moçanvpliv, da mi je zvezala jezik, tako da nisemmogel govoriti. Okrog mene je nastala gostatema in za trenutek se mi je zazdelo, kot dasem obsojen na nenadno pogubljenje.

Toda ko sem uporabil vse svoje moçi,da bi klical k Bogu, naj me reøi pred moçjotega sovraœnika, ki me je zgrabil, in pravtisti trenutek, ko sem bil pripravljen, da sebom predal obupu in podlegel pogubljenju— ne nekemu navideznemu pogubljenju,paç pa nekemu dejanskemu bitju iz nevid-nega sveta, ki je imelo tako neverjetno moç,kot je nisem øe nikoli prej çutil v nobenembitju — prav v tistem trenutku velikega stra-hu sem natanko nad svojo glavo zagledalsteber svetlobe, ki je bila moçnejøa od sijajasonca, ki se je postopoma spuøçala, doklerse ni spustila name.

Tisti hip sem bil reøen sovraœnika, ki meje zvezal. Potem ko se je svetloba spustila

name, sem zagledal dve osebi, katerih sijaja

2

Eden od njijuje spregovoril,

pokazujoçna drugega:»To je moj

ljubljeni Sin.Posluøaj ga!«

in slave ni moç opisati, ki sta stali nadmenoj v zraku. Eden od njiju mi je sprego-voril, me poklical po imenu in rekel, poka-zujoç na drugega: »To je moj ljubljeni Sin.Posluøaj ga!«

Moj namen je bil, da bi vpraøal Gospoda in izvedel, katera od vseh loçin je

prava, da bi vedel, kateri naj se pridruœim.V tem trenutku sem torej priøel k sebi, takoda sem lahko govoril, zato sem bitjema, kista stali nad menoj v svetlobi, vpraøal, kate-ra od vseh loçin je prava (kajti takrat v srcu

øe nisem vedel, da so bile vse napaçne) inkateri naj se pridruœim.

Reçeno mi je bilo, naj se ne pridruœimnobeni od teh, ker so vse napaçne. Ta, kime je nagovoril, je dejal, da so vse tisteveroizpovedi gnusne v njegovih oçeh, daso vsi tisti izpovedovalci izprijeni, da »semi pribliœujejo z ustnicami, toda njihovosrce je daleç od mene. Çloveøke zapovedi,ki imajo poboœno obliko, a zanikajo Boœjomoç, pouçujejo kot nauke.«

Ponovno mi je prepovedal, da bi se prid-ruœil kateri koli od teh. Povedal mi je velikodrugega, çesar mi tokrat ni dovoljeno zapi-sati. Ko sem se ponovno ovédel, sem leœalna hrbtu in strmel v nebo. Ko je svetlobaizginila, sem ostal brez moçi, katera pa semi je do neke mere kmalu povrnila in semodøel domov.

Preganjanje

Joseph je ubogal Boga in se ni pridruœil nobeniod takrat obstojeçih cerkva. Ko je ljudem pove-dal, kaj je videl in sliøal, je doœivel odpor inpreganjanje.

Kmalu sem ugotovil, da je moja zgodba med izpovedovalci vere povzroçila veli-

ke predsodke in veliko preganjanje, ki se jestopnjevalo. Çeprav sem bil nepomembenfant v starosti med øtirinajst in petnajst letin je bil moj poloœaj v œivljenju takøen, dasem bil brez vpliva v svetu, so kljub temuljudje na visokih poloœajih dovolj opozarjaliname, da so proti meni øçuvali javno mne-nje in povzroçili ogorçeno preganjanje. Toje bilo skupno vsem verskim loçinam —vse so se zdruœile, da bi me preganjale.

3

Zaradi tega sem tako takrat kakor kasnejeresno razmiøljal, kako çudno je, da so neke-ga nepomembnega fanta, starega malo çezøtirinajst let, ki mu je bilo doloçeno, dase bo skromno preœivljal z vsakodnevnimdelom, obravnavali kot dovolj pomembnegaçloveka, da so pritegnili pozornost veljakovnajbolj priljubljenih verskih loçin tistegaçasa, in sicer tako, da so v njih vzbudiliduha najhujøega preganjanja in klevetanja.Toda, çudno ali ne, tako je bilo, kar me jepogosto hudo œalostilo.

Vendar je bilo to, da sem imel videnje,dejstvo. Od takrat naprej sem razmiøljal,da se poçutim kot Pavel, ko se je branilpred kraljem Agripom in mu pripovedovalo videnju, ki ga je imel, ko je videl svetloboin sliøal glas, vendar mu jih je le malo verje-lo. Nekateri so dejali, da ni poøten, drugispet, da je nor. Zasmehovali so ga in œalili.Toda vse to ni izniçilo dejanskosti njegove-ga videnja. Imel je videnje, vedel je, da gaje imel, in vse preganjanje pod nebom tegani moglo spremeniti. Çetudi bi ga preganja-li do smrti, je in bi do zadnjega diha vedel,da je videl svetlobo kot tudi sliøal glas, kimu je govoril, in ves svet ga ni mogel prisi-liti, da bi mislil ali verjel drugaçe.

Tako je bilo tudi z menoj. Dejansko semvidel svetlobo in sredi te svetlobe sem

videl dve osebi in resniçno sta mi govorili.Çeprav so me sovraœili in preganjali, kersem govoril, da sem imel videnje, je biloslednje res. Ko so me zaradi mojih trditevpreganjali, sramotili in proti meni po krivicigovorili vse vrste hudobij, sem si v srcugovoril: Zakaj me preganjate, ker govorimresnico? Dejansko sem imel videnje in kdosem jaz, da se lahko zoperstavim Bogu, ali

zakaj me svet misli prisiliti, da bi zanikal,kar sem dejansko videl? Kajti imel sem vide-nje. To sem vedel in vedel sem, da to ve Bog

in tega nisem mogelzanikati, niti si teganisem upal storiti, kajtivedel sem, da bi s temuœalil Boga in priøelpod obsodbo.

Moj um je bil karzadeva svet verskihloçin sedaj pomirjen— nisem se bil dolœanpridruœiti nobeni odnjih, ampak mi je bilonaroçeno, naj nadalju-

jem tako kot doslej, dokler ne bom dobilnovih navodil. Ugotovil sem, da je Jakobovopriçevanje resniçno — da çlovek, kateremumanjka modrosti, lahko modrost izprosi odBoga in mu jo bo dal, ne da bi mu kaj oçital.

Do enaindvajsetega septembra tisoç osem-sto triindvajset sem nadalje opravljal svojavsakodnevna opravila v œivljenju in vsesko-zi prenaøal preganjanje vseh vrst ljudi, takovernih kot nevernih, ker sem øe naprejzatrjeval, da sem imel videnje.

Od takrat, ko sem imel videnje, pa do letaosemnajsto triindvajset — ker mi ni bilodovoljeno, da bi se pridruœil kateri od teda-njih verskih loçin, in ker sem bil v rosni mla-dosti in ker so me preganjali tisti, ki bi moralibiti moji prijatelji in ki bi morali z menoj pri-jazno ravnati, in çe so mislili, da sem bil zav-edèn, bi si morali primerno in ljubeçe prizade-vati, da bi me privedli nazaj na pravo pot —sem bil prepuøçen vsem vrstam skuønjav. Kersem priøel med razliçne ljudi, sem pogosto

4

Imel semvidenje. To semvedel in vedelsem, da to ve

Bog, zatonisem mogelzanikati, nitisi tega nisemupal storiti.

naredil veliko nespametnih napak in razkrivalmladostne slabosti ter øibkosti çloveøke nara-ve, ki so me, na œalost, vodile v razliçne skuø-njave, ki so bile œaljive v Boœjih oçeh. Vendarzaradi tega priznanja nikomur ni potrebnopredpostavljati, da sem kriv veçjih ali zlona-mernih grehov. Po naravi nisem bil nikolinagnjen k slednjemu.

Moronijev prihod

Ker Joseph ni hotel zanikati, da je videl Boga,se je preganjanje nadaljevalo. Potem ko je 21.septembra 1823 legel v posteljo, je molil, da biizvedel, kaj si o njem misli Gospod. Prikazal semu je angel Moroni.

Na veçer zgoraj omenjenega enaindvajse-tega septembra sem se potem, ko sem

legel v posteljo, zatekel k molitvi in priproø-nji vsemogoçnemu Bogu za odpuøçanje

vseh svojih grehov in neumnosti in tudida bi izvedel, kaj si o meni misli Bog. Kajtidocela sem zaupal, da bom prejel Boœjiodgovor, kot sem ga œe prej.

Ko sem tako klical k Bogu, sem ugotovil, dase je v moji sobi pojavila svetloba, ki je posta-jala vse moçnejøa, dokler soba ni bila svetlejøakot opoldan, ko se je nenadoma poleg mojepostelje pojavila oseba, ki je stala v zraku,kajti njegova stopala se niso dotikala tal.

Na sebi je imel ohlapno oblaçilo nadvseçiste beline. Ta belina je presegala vse zemelj-sko, kar sem bil kdaj koli videl. Niti ne verja-mem, da bi kar koli zemeljskega lahko biloprikazano tako silno belo in sijajno. Njegovedlani in roke so bile do in malo viøe od zape-stja gole; tudi stopala so bila gola, kakor sobile noge do in malo viøje nad gleœnji. Golasta bila tudi njegova glava in vrat. Opazilsem, da na sebi ni imel drugega oblaçilakakor to ogrinjalo, ker je bilo odprto, takoda sem lahko videl njegovo oprsje.

Silno belo pa ni bilo le njegovo oblaçilo,ampak je bila veliçastna vsa njegova podoba,kar je presegalo vsak opis, in njegovo obliçjeje bilo prav zares kot blisk. Soba je bila silnosvetla, a ne tako svetla kakor neposrednookrog njega. Ko sem nanj pogledal prviç, meje bilo strah; toda strah me je kmalu zapustil.

Poklical me je po imenu in mi rekel, da jeglasnik, poslan k meni iz Boœje navzoçnostiin da mu je ime Moroni, da ima Bog zamepripravljeno delo in da bo moje ime za dobroin slábo med vsemi narodi, rodovi in jezikioziroma da se bo o njem med vsemi ljudmigovorilo tako dobro kakor slabo.

5

Tri leta po prvem videnju Josepha Smitha je Bog poslal angela Moronija, da biJosepha pouçil o obnovi evangelija Jezusa Kristusa.

Rekel je, da je nekje shranjena knjiga,napisana na zlate ploøçe, ki poroça o

prejønjih prebivalcih te celine in navaja vir,od kod so izøli. Rekel je tudi, da vsebujepolnost veçnega evangelija, kakor ga je sta-rodavnim prebivalcem podal Odreøenik;

da obstajata tudi dva kamna v srebrnihokvirih — in ta kamna, pritrjena na naprsnik,sestavljata to, kar se imenuje urim in tumim— ki sta shranjena s ploøçami, in posedova-nje ter uporaba teh kamnov je bilo tisto, karje doloçalo vidce v starodavnih oziroma prej-ønjih çasih, in da jih je bil Bog namenomapripravil za prevajanje knjige.

Ko mi je vse to povedal, je priçel navajati prerokbe iz Stare zaveze. Najprej je nave-

del del tretjega poglavja Malahije. Prav takoje navedel çetrto oziroma zadnje poglavje

iste prerokbe (v nekaterih Svetih pismih 19.verz 3. poglavja), vendar malo drugaçe kotje napisano v Svetem pismu. Namesto da biprvi verz navedel tako, kot se glasi v Svetempismu, ga je navedel takole:

»Kajti glejte, pride dan, razœarjen kakorpeç. In vsi prevzetni, da, in vsi malopridne-œi bodo goreli kot strniøçe, kajti tisti, ki pri-hajajo, jih bodo poœgali, pravi Gospod nadvojskami, tako da od njih ne bo ostala nekoreninica ne vejica.«

Peti verz je nadalje navedel takole: »Glejte,po roki preroka Elije vam bom razodel duhov-niøtvo pred prihodom velikega in straønegaGospodovega dne.«

Tudi naslednji verz je navedel drugaçe: »Inv srca otrok bo vsadil obljube, dane oçetom, insrca otrok se bodo obrnila k njihovim oçetom.Çe ne bi bilo tako, bi bila vsa zemlja popolno-ma opustoøena ob njegovem prihodu.«

Poleg tega je navedel øe enajsto poglavjeIzaije, rekoç, da je na tem, da se izpolni.Navedel je tudi dvaindvajseti in triindvajsetiverz iz tretjega poglavja Apostolskih del, insicer natanko tako, kot sta zapisana v Novizavezi. Dejal je, da je bil omenjeni prerokKristus, a da dan øe ni priøel, ko bo »vsak,kdor ne bo posluøal tega preroka, iztrebljeniz ljudstva«, ampak da bo priøel kmalu.

Navedel je tudi drugo poglavje Joela(v nekaterih Svetih pismih 3. poglavje) odosemindvajsetega do zadnjega verza. Pravtako je dejal, da se slednje øe ni izpolnilo,da pa se bo kmalu. Nadalje je izjavil, dabodo mnoœice Nejudov kmalu pristopile kveri. Navedel je øe veliko drugih odlomkov

6

Prerok Moroni je leta 421 na hribu Cumorah zakopal svete zapise svojega ljuds-tva. Ko se je pozneje vrnil kot vstalo bitje, je Josephu Smithu povedal o staro-davnem zapisu, ki vsebuje polnost evangelija, kot ga je Odreøenik podalstarodavnim prebivalcem ameriøke celine. Ta zapis je Mormonova knjiga.

iz svetih spisov in podal veliko razlag, kijih tu ne morem omeniti.

Ponovno mi je rekel, ko bom dobil tisteploøçe, o katerih je bil govoril — kajti ças,

da bi jih prejel, se øe niizpolnil — da jih nebom smel pokazati niko-mur; niti naprsnika zurimom in tumimom,samo tistim, katerimmi jih bo zapovedanopokazati, çe pa bom,bom pogubljen. Ko seje z menoj pogovarjal oploøçah, se mi je pred

oçmi odprlo videnje, da sem videl kraj, kjerso bile ploøçe shranjene, in to tako jasno inrazloçno, da sem kraj takoj prepoznal, kosem priøel tja.

Po tem sporoçilu sem videl, da se je svetlo-ba v sobi zaçela zbirati neposredno okrognjega, ki je bil z menoj govoril, in tako se jenadaljevalo, dokler soba ni postala spettemna, razen le okrog njega, ko sem v trenut-ku videl nekaj takega kakor pot, ki se je odpi-rala naravnost v nebesa, in dvigal se je,dokler ni docela izginil, in soba je bila, kakorpreden se je pojavila ta nebeøka svetloba.

Leœal sem zamiøljen nad neverjetnimdogodkom in se moçno çudil temu, kar mije bil povedal ta nenavadni glasnik, ko semsredi premiøljevanja nenadoma odkril, da seje v sobi spet zaçela pojavljati svetloba, innekako v trenutku je bil isti nebeøki glasnikspet pri moji postelji.

Zaçel je spet pripovedovati prav tisto,kar je bil storil ob prvem prihodu, brez

najmanjøe spremembe. Ko je s tem konçal,

me je obvestil o velikih sodbah, ki prihajajonad Zemljo, ki jih bodo povzroçila velikaopustoøenja zavoljo lakote, meça in kuge,in da bodo priøle te bridke sodbe na Zemljov tem rodu. Ko mi je to povedal, se je spetdvignil, kakor je bil storil prej.

Do sedaj so bili vtisi v meni tako globoki, dame je spanec zapustil, in leœal sem osupel nadtem, kar sem tako videl kot sliøal. A kolikønoje bilo moje preseneçenje, ko sem spet zagledalistega glasnika ob svoji postelji in ga sliøalpripovedovati oziroma spet ponavljati istood zaçetka kakor prej. Dodatno me je posvaril,

govoreç mi, da me bo Satan poskusil skuøati(zavoljo revøçine v druœini mojega oçeta), dabi hotel dobiti ploøçe, da bi obogatel. To mije prepovedal rekoç, da ne smem imeti dru-gega namena, ko bom ploøçe dobil, kakorslaviti Boga, in ne smem pustiti, da bi namevplival kakrøen koli drug motiv kakor le gra-dnja Boœjega kraljestva, sicer jih ne bommogel dobiti.

Po tem tretjem prihodu se je spet dvignilv nebesa kakor poprej in spet sem premiølje-val o nenavadnosti tega, kar sem bil pravkarizkusil. Skoraj brœ ko se je bil nebeøki glasnik

7

V mislihsem prejel

videnje, da semlahko videl

mesto, kjer sobile ploøçeshranjene.

Hrib Cumorah leœi pribliœno pet kilometrov jugovzhodno od Smithove domaçije vPalmyri, v zvezni drœavi New York. V Josephovem çasu je bil severni del poraøçens travo, juœni pa z gozdovi. Ploøçe so bile zakopane na zahodni strani nedaleç odvrha. Slika: avgust leta 1907.

dvignil od mene v tretje, je zakikirikal pete-lin, in spoznal sem, da se dani, tako da sonajini razgovori morali zavzeti vso noç.

Kmalu potem sem vstal iz postelje in kotponavadi øel po potrebnih dnevnih opravi-

lih, toda ko sem poskuøal delati kakor sicer,sem opazil, da me je moç tako zapustila, dasem postal popolnoma nemoçen. Oçe, ki jedelal z menoj, je odkril, da je bilo z menojnekaj narobe, in mi rekel, naj grem domov.Krenil sem z namero, da pojdem proti hiøi,a ko sem s polja, kjer sva bila, poskusil pritipreko ograje, me je moç popolnoma zapu-stila in nemoçno sem padel po tleh ter senekaj çasa nisem niçesar zavedal.

Prvo, çesar se spomnim, je bil glas, ki mije govoril, ko me je bil poklical po imenu.Pogledal sem navzgor in videl istega glasni-ka, ki je stal nad mojo glavo, obdan s svetlo-bo kakor poprej. Potem mi je spet povedalvse, kar mi je bil povedal prejønjo noç, in mizapovedal, naj grem k oçetu in mu povem ovidenju in zapovedih, katere sem bil prejel.

Ubogal sem. Vrnil sem se k oçetu na poljein mu povedal celotno zadevo. Odvrnil mije, da je bilo to od Boga, in mi rekel, najgrem in storim, kakor mi je glasnik zapove-dal. Zapustil sem polje in øel na kraj, kjer sobile shranjene ploøçe, kakor mi je bil pove-dal glasnik. In zahvaljujoç jasnosti videnja,ki sem ga bil o tem imel, sem kraj v hipuprepoznal, ko sem tja prispel.

Sveti zapis

Nedaleç od vasi Manchester v okrajuOntario v New Yorku stoji hrib precej-

ønjega obsega in je najviøji od vseh v okoli-ci. Na zahodni strani tega hriba nedaleç odvrha so pod kamnom dokajønje velikosti leœa-le ploøçe, shranjene v kamnitem zaboju. Takamen je bil v sredi na zgornji strani debel inokroglast ter tanjøi proti krajem, tako da se jesrednji del videl iznad tal, rob pa je vse nao-krog prekrivala zemlja.

Ko sem zemljo odstranil, sem si priskrbelvzvod, ki sem ga zataknil pod rob kamnain ga z nekoliko napora dvignil. Pogledalsem noter in tam se resniçno zagledal ploø-çe, urim in tumim ter naprsnik, kakor jenavedel glasnik. Zaboj, v katerem so leœali,je bil oblikovan s polaganjem kamnov sku-paj z neke vrsto malto. Na dnu zaboja stapoçez skupaj leœala dva kamna, na teh

8

Moroni se je nadaljnja øtiri leta vsako leto vraçal in øe naprej dajal navodila mla-demu preroku. Po teh øtirih letih je Joseph prejel ploøçe in zaçel prevajatiMormonovo knjigo.

kamnih pa so leœale ploøçe in z njimidruge reçi.

Poskusil sem jih vzeti ven, toda glasnik mije slednje prepovedal in me spet spomnil, daças, da bi priøle na dan, øe ni napoçil, nitine bo, dokler od takrat ne minejo øtiri leta,povedal pa mi je, naj na tisti kraj pridem

natanko çez eno letood tistega çasa, da sebo tam sestal z menojin naj tako nadaljujem,dokler ne bo priøel ças,ko bom ploøçe prejel.

Zatorej sem, kot mije bilo zapovedano,

tja øel konec vsakegaleta in tam vsakiç naøelistega glasnika ter odnjega prejel navodilain znanje ob vsakemod najinih pogovorov

v zvezi s tem, kar je nameraval Gospod inkako ter na kakøen naçin bo v poslednjihdneh vodeno njegovo kraljestvo.

Ker oçe ni bil premoœen, smo bili primo-rani delati z lastnimi rokami, tako da sonas drugi najemali za dnevno delo ali kakodrugaçe, kakor se nam je paç ponudila pri-loœnost. Vçasih smo bili doma vçasihzdoma in s stalnim delom smo se lahkodobro preœivljali.

Joseph je opravljal veliko del in je lepo preœivljalsvojo druœino. Leta 1825 je dobil delo v okroœjuChenango v ameriøki zvezni drœavi New York.Tam je spoznal Emmo Hale, s katero se je poroçil18. januarja 1827.

Naposled je priøel ças, ko sem prejel ploøçe,urim in tumim in naprsnik. Dvaindvajsetegadne v septembru tisoç osemsto sedemindvaj-set, ko sem øel kot ponavadi ob koncu øeenega leta na kraj, kjer so bile shranjene, mijih je isti nebeøki glasnik predal z naroçilom,naj odgovorno skrbim zanje, da bom, çe jihbom brezskrbno pustil iz rok oziroma zavoljosvojega zanemarjanja, zavrœen, çe pa bomuporabil vse svoje napore, da jih bom ohra-nil, dokler jih on, glasnik, ne bo priøel iskat,bodo zaøçitene.

Kmalu sem odkril razlog, zavoljo kateregasem bil prejel taka stroga navodila, naj jihvarno hranim, in zakaj je bilo, da je bilglasnik rekel, ko bom opravil, kar se je odmene zahtevalo, da jih bo priøel iskat. Kajtibrœ ko se je izvedelo, da jih imam, se jeuporabilo najbolj prizadevne napore, dabi se jih dobilo od mene. V ta namen se jeuporabilo vsako zvijaço, ki si jo je bilo moçizmisliti. Preganjanje je postalo bridkejøein hujøe kot prej in mnoœice so bile v stalnipripravljenosti, da bi jih dobile od mene,çe bi bilo mogoçe. Z Boœjo modrostjo pa soostale varno v mojih rokah, dokler nisembil z njimi dovrøil, kar se je od mene zahte-valo. Ko je, kakor je bilo dogovorjeno, gla-snik priøel ponje, sem mu jih izroçil. In onjih ima v skrbi do danaønjega dne, ki jedrugi dan v maju tisoç osemsto osemintri-desetega leta.«

Peti dan aprila 1829 je v mojo hiøo priøelOliver Cowdery, ki ga do tedaj nisem øe

nikoli videl. Pojasnil mi je, da uçi v øoli vsoseski, kjer œivi moj oçe, in ker je moj oçeeden tistih, ki poøiljajo v øolo, je nekaj çasaœivel pri njem, medtem pa mu je druœina

9

Na zahodnistrani tega

griça nedaleçod vrha so podprecej velikim

kamnom leœaleploøçe, ki so

bile shranjenev kamnitem

zaboju.

povedala, kako sem prejel ploøçe, in je zato-rej priøel, da bi me bolje spoznal.

Dva dni po prihodu gospoda Cowderyja(na dan sedmega aprila) sem priçel prevajatiMormonovo knjigo, on pa je postal moj pisar.

Aprila leta 1829 je Joseph Smith z OliverjemCowderyjem kot piscem zaçel prevajatiMormonovo knjigo z Boœjim darom in moçjo.Ko je Joseph konçal, so tudi drugi ljudje prejeliprivilegij, da so videli zlate ploøçe. Te priçeso prav tako zapisale svoje priçevanja, kajti»vsaka stvar se bo ugotovila po izjavi dvehali treh priç« (2 Kor 13:1).

Obnovljeno duhovniøtvo

Øe vedno sva prevajala, ko sva nekega dne v naslednjem mesecu (maju leta 1829)

odøla v gozd, da bi molila in vpraøala Gospodao krstu za odpuøçanje grehov, ki ga je omenjalprevod ploøç. Ko sva tako molila in klicala hGospodu, se je iz nebes v oblaku svetlobe spu-stil sel in naju potem, ko je poloœil roke nanaju, posvetil z besedami:

»Vama, moja sosluœabnika, v Mesijevemimenu podeljujem Aronovo duhovniøtvo,ki ima kljuçe angelskega delovanja in evan-gelija kesanja ter krsta s potopitvijo za odpuø-çanje grehov. To ne bo nikoli veç odvzetoz Zemlje, dokler Levijevi sinovi ne bodoponovno v praviçnosti darovali Gospodu.«

Dejal je, da Aronovo duhovniøtvo ni pol-nomoçje za polaganje rok za dar SvetegaDuha, temveç nama bo to podeljeno pozne-je. Zapovedal nama je, naj greva in se krsti-va, ter nama naroçil, naj jaz krstim OliverjaCowderyja, on pa naj nato krstiti mene.

Tako sva øla in se krstila. Najprej semjaz krstil njega, nato je on krstil mene

— potem sem mu jaz poloœil roke na glavoin ga posvetil v Aronovo duhovniøtvo, nakarje on poloœil roke name in me posvetil v

10

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je bila ustanovljena pri PetruWhitmerju st. doma 6. aprila leta 1830. Skoraj øestdeset ljudi je bilo priça temu,da je øest moœ izpolnilo zahteve zvezne drœave New York za ustanovitev nove ver-ske skupnosti.

15. maja leta 1829 je Janez Krstnik s polaganjem rok Josephu Smithu inOliverju Cowderyju podelil Aronovo duhovniøtvo.

isto duhovniøtvo — kajti tako nama je bilozapovedano.

Sel, ki se nama je prikazal ob tej priloœnostiin nama podelil omenjeno duhovniøtvo, jedejal, da mu je ime Janez, in sicer da je tisti, kise v Novi zavezi imenuje Janez Krstnik, in dadeluje po navodilih Petra, Jakoba in Janeza, kiimajo kljuçe Melkizedekovega duhovniøtva, zakatero je dejal, da nama bo podeljeno ob pra-vem çasu, in da se bom imenoval prvi stareøi-na Cerkve, Oliver Cowdery pa drugi. Po rokitega sla sva bila posveçena in se krstila petnaj-stega dne v maju leta 1829.

Takoj potem, ko sva po krstu stopila iz vode, sva bila deleœna velikih in veliça-

stnih blagoslovov nebeøkega Oçeta. Takojpotem ko sem krstil Oliverja Cowderyja, jenanj priøel Sveti Duh, in vstal je in preroko-val veliko stvari, ki naj bi se zgodile kmalu.

Prav tako sem tudi sam, takoj potem ko meje krstil, prejel duha preroøtva in sem stojeprerokoval glede rasti te Cerkve in o øtevil-nih drugih zadevah v zvezi s Cerkvijo ter stem rodom çloveøkih otrok. Navdal naju jeSveti Duh in radostna sva zaradi Boga naøeodreøitve.

To je preprosto, neposredno priçevanje JosephaSmitha, ki podaja nekatere dogodke, ki so vodilik obnovi evangelija in ustanovitvi Cerkve JezusaKristusa svetih iz poslednjih dni.

Veç o zapisu pripovedi Josepha Smitha v JosephSmith — History v Dragocenem biseru ali Historyof the Church, 1:2–79.

11

Mormonova knjiga, ki je bila prviç natisnjena leta 1830, je bila doslejizdana v veç kot sto jezikih po svetu.