PREDLOGI SPREMEMB 1 -66 - europarl.europa.eu€¦AM\834311SL.doc 5/30 PE450.738v01-00 SL Predlog...

$: PREDLOGI SPREMEMB 1 -66 - europarl.europa.eu€¦AM\834311SL.doc 5/30 PE450.738v01-00 SL Predlog spremembe 5 Marian Harkin Osnutek mnenja Uvodna izjava A Osnutek mnenja Predlog spremembe$
AM\834311SL.doc PE450.738v01-00

SL Združena v raznolikosti SL

EVROPSKI PARLAMENT 2009 - 2014

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

2010/2088(INI)

13.10.2010

PREDLOGI SPREMEMB1 - 66

Osnutek mnenjaMarian Harkin(PE448.777v01-00)

o BDP in več – Merjenje napredka v svetu, ki se spreminja(2010/2088(INI))

PE450.738v01-00 2/30 AM\834311SL.doc

SL

AM_Com_NonLegOpinion

AM\834311SL.doc 3/30 PE450.738v01-00

SL

Predlog spremembe 1Marian Harkin

Osnutek mnenjaNavedba sklicevanj -1 (novo)

Osnutek mnenja Predlog spremembe

– ob upoštevanju obstoječih statističnih instrumentov, ki krijejo nekatere razsežnosti socialnega napredka, blaginje in trajnostnega razvoja v Evropi, kot so Statistika Evropske unije o dohodkih in življenjskih pogojih, anketa o delovni sili, Eurobarometri, anketa o evropskih vrednotah ter Evropski družbeni pregled,

Or.en


Osnutek mnenjaNavedba sklicevanj - 1 a (novo)


– ob upoštevanju evropske raziskave o kakovosti življenja, ki jo vodi Eurofund in zagotavlja celostno sliko kakovosti življenja in življenjskih pogojev v evropskih državah (za vse države članice EU in njene kandidatke) z več kot 120 kazalniki s primerjalnimi podatki med državami1,_____________________1Evropska raziskava o kakovosti življenja krije bistvena področja pojma kakovosti življenja: gospodarski viri, prikrajšanje; zdravje in dostop do zdravstvene nege; zaposlovanje in kakovost delovnih mest; ravnovesje med delom in zasebnim življenjem; družinski odnosi in podpora; socialna vključenost/izključenost

PE450.738v01-00 4/30 AM\834311SL.doc

SL

(življenje v skupnosti in družbena udeležba); izobraževanje in usposabljanje; kakovost stanovanj in lokalno okolje; družbeni kapital in kakovost družbe; kakovost javnih storitev; subjektivna blaginja (vključno s srečo, zadovoljstvom z življenjem, optimizmom glede prihodnosti);

Or.en


Osnutek mnenjaNavedba sklicevanja - 1 b (novo)


– ob upoštevanju poročila Stiglitz (poročilo Komisije za merjenje gospodarske storilnosti in družbenega napredka1), ki ponuja pregled sedmih razsežnosti, ki jih je treba upoštevati pri razvoju novih kazalnikov,_______________________1 http://www.stiglitz-sen-fitoussi.fr/documents/rapport_anglais.pdf

Or.en

Predlog spremembe 4Tamás Deutsch

Osnutek mnenjaUvodna izjava A


A. ker je bruto domači proizvod (BDP), sicer pomemben kazalnik gospodarske rasti, povsem neustrezno vodilo za politiko, ki želi biti kos izzivom 21. stoletja,

A. ker je bruto domači proizvod (BDP), sicer pomemben kazalnik gospodarske rasti, neustrezno vodilo za politiko, ki želi biti kos izzivom 21. stoletja,

Or.en

AM\834311SL.doc 5/30 PE450.738v01-00

SL





A. ker je bruto domači proizvod (BDP), sicer pomemben kazalnik gospodarske rasti, neustrezno vodilo za politiko, ki želi biti kos izzivom 21. stoletja,

Or.en

Predlog spremembe 6Kinga Göncz




A. ker je bruto domači proizvod (BDP), sicer pomemben kazalnik gospodarske rasti, nezadosten kot edino vodilo za politiko, ki želi biti kos izzivom 21. stoletja,

Or.en

Predlog spremembe 7Traian Ungureanu




A. ker je bruto domači proizvod (BDP), sicer pomemben kazalnik gospodarske rasti, lahko uporabljen skupaj z dodatnimi kazalniki za boljše merjenje odzivov na izzive 21. stoletja,

PE450.738v01-00 6/30 AM\834311SL.doc

SL

Or.en

Predlog spremembe 8Elisabeth Schroedter & Jean Lambert




A. ker je bruto domači proizvod (BDP), sicer pomemben kazalnik gospodarske rasti, povsem neustrezno vodilo za politiko, ki želi biti kos izzivom 21. stoletja, prav tako pa ne zadostuje za ocenogospodarske in socialne kohezije,

Or.en

Predlog spremembe 9Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis)



Α. ker je bruto domači proizvod (BDP), sicer pomemben kazalnik gospodarske rasti, povsem neustrezno vodilo za politiko, ki želi biti kos izzivom 21. stoletja,

Α. ker je bruto domači proizvod (BDP), sicer pomemben kazalnik gospodarske rasti, povsem neustrezno vodilo za politiko, ki želi biti kos izzivom 21. stoletja, če se ga ne upošteva skupaj z drugimi družbenimi in okoljskimi kazalniki,

Or.el

Predlog spremembe 10Pervenche Berès

Osnutek mnenjaUvodna izjava A a (novo)


Aa. ker finančna, gospodarska in

AM\834311SL.doc 7/30 PE450.738v01-00

SL

družbena kriza kaže na to, da gospodarska strategija, ki temelji zgolj na BDP, ne omogoča razvoja trajnega modela,

Or.fr

Predlog spremembe 11Sergio Gutiérrez Prieto



Aa. ker gospodarska kriza povečuje socialno neenakost, so izjemno pomembne ustrezne in popolne informacije o razvoju realnega dohodka gospodinjstev ter o stopnji gospodarskega razvoja in obstoječega socialnega napredka v gospodarstvih,

Or.es

Predlog spremembe 12Gabriele Zimmer



A a. ob upoštevanju, da glede na trenutno stanje družbenega razvoja v Evropski uniji pomeni napredek zlasti, omogočiti individualno in kolektivno politično, družbeno in demokratično udeležbo za vse z odpravo družbene delitve in revščine;

Or.de

PE450.738v01-00 8/30 AM\834311SL.doc

SL


Osnutek mnenjaUvodna izjava A b (novo)


A b. ob upoštevanju, da revščina in socialna izključenost prizadeneta človeško dostojanstvo, preprečujeta politično, socialno in kulturno sodelovanje in da je družbeni napredek vezan na njuno premagovanje,

Or.de


Osnutek mnenjaUvodna izjava A c (novo)


A c. ob upoštevanju, da dekomodifikacija dela pomeni napredek v smislu posameznikovega odločanja o sebi in možnosti sodelovanja v družbi,

Or.de


Osnutek mnenjaUvodna izjava B


B. ker so za dopolnitev BDP potrebni bolj vključujoči kazalniki, ki zajemajo socialne in okoljske dobičke ter izgube, pa tudi indeksi za merjenje trajnostnega razvoja,

B. ker gospodarska blaginja, razvoj in socialni napredek niso nujno povezani, so za dopolnitev BDP potrebni bolj vključujoči kazalniki, ki odražajo socialne in okoljske dobičke ter izgube, pa tudi indeksi za merjenje trajnostnega razvoja in

AM\834311SL.doc 9/30 PE450.738v01-00

SL

kakovosti življenja državljanov,

Or.es


Osnutek mnenjaUvodna izjava B


B. ker so za dopolnitev BDP potrebni bolj vključujoči kazalniki, ki zajemajo socialne in okoljske dobičke ter izgube, pa tudi indeksi za merjenje trajnostnega razvoja,

B. ker oblikovanje skladnih politik potrebuje podatkovni okvir, ki vsebuje bolj vključujoče kazalnike, ki zajemajosocialne in okoljske dobičke ter izgube, pa tudi indeksi za merjenje trajnostnega razvoja,

Or.en


Osnutek mnenjaOdstavek 1


1. ugotavlja vse večji razkorak med uradnimi statističnimi podatki o gospodarski storilnosti in podatki o tem, kako ljudje ocenjujejo svoje življenjske razmere, kar povzroča pomanjkanje zaupanja v vlado in demokratični proces;

1. ker se vertikalna porazdelitev bogastva pogosto ne realizira, obstaja vse večji razkorak med uradnimi statističnimi podatki o gospodarski storilnosti in podatki o tem, kako ljudje ocenjujejo svoje življenjske razmere, kar povzroča pomanjkanje zaupanja v vlado in demokratični proces;

Or.en



PE450.738v01-00 10/30 AM\834311SL.doc

SL


1. ugotavlja vse večji razkorak med uradnimi statističnimi podatki o gospodarski storilnosti in podatki o tem, kako ljudje ocenjujejo svoje življenjske razmere, kar povzroča pomanjkanje zaupanja v vlado in demokratični proces;

1. ugotavlja vse večji razkorak med uradnimi statističnimi podatki o gospodarski storilnosti in podatki o tem, kako ljudje ocenjujejo svoje življenjske razmere in kakovost življenja, kar povzroča pomanjkanje zaupanja v vlado in demokratični proces; opaža, da na subjektivno blaginjo v Evropi vpliva prihodek, a tudi zaznana kakovost družbe1;_____________1 Glede na zaključke Eurofound je povprečna stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem v EU med zadnjim četrtletjem 2007 in septembrom 2009 padla za približno 4 %. Vzorec spremembe v zadovoljstvu z življenjem odseva spremembe BDP v državah, kot so baltske države, a ne ustreza relativno majhnim znižanjem BDP držav, kot sta Malta ali Francija. (Vir: Trends in quality of life in the EU: 2003-2009, Eurofound, 2010)Znotraj držav razlike v prihodkih in zaznana korupcija pomembno vplivajo na zaupanje v politične institucije. (Vir: Eurofound 2nd European Quality of Life Survey)

Or.en




1. ugotavlja vse večji razkorak med uradnimi statističnimi podatki o gospodarski storilnosti in podatki o tem, kako ljudje ocenjujejo svoje življenjske razmere, kar povzroča pomanjkanje

1. ugotavlja vse večji razkorak med uradnimi statističnimi podatki o gospodarski storilnosti in podatki o tem, kako ljudje ocenjujejo svoje življenjske razmere, kar poziva k oblikovanju

AM\834311SL.doc 11/30 PE450.738v01-00

SL

zaupanja v vlado in demokratični proces; natančnejših kazalnikov in k boljšemu tolmačenju;

Or.en


Osnutek mnenjaOdstavek 1 a (novo)


1 a. povečanje BDP v resnici ne zmanjša socialne prikrajšanosti znotraj držav članic ter ne pomeni boljše porazdelitve bogastva, posledica tega pa je, da nekateri nimajo koristi od rasti;

Or.en




1 a. meni, da je sedaj pravno zavezujoča listina o temeljnih pravicah postala referenca za vse politike Evropske unije; obžaluje, da temeljne pravice niso posamično iztožljive; zahteva, da je listina o temeljnih pravicah brez izjem v vseh državah članicah brez izjem in za vse v Evropski uniji živeče ljudi veljavna in posamično iztožljiva;

Or.de

PE450.738v01-00 12/30 AM\834311SL.doc

SL




1 a. uporabo in tolmačenje boljših kazalnikov je treba splošni javnosti posredovati na razumljivejši način, da bi spodbudili jasen pogled na družbeno-gospodarski okvir določenega obdobja;

Or.en




2. poudarja, da je treba vključiti družbo, da bi dosegli soglasje, ki lahko zagotovi legitimnost, nujno za razvoj skupnega pogleda na družbene cilje;

2. poudarja, da morajo vse države članice sprejeti aktivnejšo vlogo pri opredelitvi omejitev, s katerimi se soočajo, ter sredstev merjenja in računanja morebitnih kazalnikov, ki bodo na splošno uporabljeni za kvantitativne modele;

Or.en





2. poudarja, da je treba vključiti socialne partnerje in predstavniške organizacije, da bi dosegli soglasje, ki lahko zagotovi legitimnost, nujno za razvoj skupnega pogleda na družbene cilje;

AM\834311SL.doc 13/30 PE450.738v01-00

SL

Or.en





2. poudarja, da je treba vključiti družbo, da bi dosegli soglasje, ki lahko zagotovi legitimnost, nujno za razvoj skupnega pogleda na družbene cilje; poudarja, da so teme, povezane s stanjem naravnega okolja, okoljske trajnosti, pravičnosti in socialne vključenosti tako pomembne za blagostanje družb kot gospodarska vprašanja, ki podpirajo evropski model za trajnostni razvoj;

Or.en





2. poudarja, da je treba vključiti družbo, da bi dosegli soglasje, ki lahko zagotovi legitimnost, nujno za razvoj skupnega pogleda na družbene cilje, s kombinirano uporabo tudi alternativnih kazalnikov, ki se nanašajo na okolje, socialno vključenost in družbeno blaginjo;

Or.el

PE450.738v01-00 14/30 AM\834311SL.doc

SL




3. poziva k pravočasni objavi podatkov o merjenju kakovosti in količine, da bi okrepili oblikovanje politike;

3. je zaskrbljen zaradi precejšnje zamude pri zbiranju in posredovanju podatkov o socialnih posledicah nedavne finančne in gospodarske krize ter krize zaposlovanja; zato poziva k pravočasni objavi podatkov o merjenju kakovosti in količine, ki naj temeljijo na različnih vrstah gospodinjstev, da bi okrepili oblikovanje politike in se bolj ciljno odzvali na izzive, ki jih je povzročila kriza;

Or.en





3. poziva k pravočasni objavi podatkov o merjenju kakovosti in količine, da bi okrepili oblikovanje politike z namenom doseči najboljše možno ravnotežje med finančno konsolidacijo, razvojem in socialno kohezijo;

Or.el



AM\834311SL.doc 15/30 PE450.738v01-00

SL



3. poziva k pravočasni objavi podatkov o merjenju kakovosti in količine, da bi okrepili oblikovanje politike in omogočili spremljanje časovnih trendov;

Or.en

Predlog spremembe 30Sari Essayah



3 a. poudarja, da morajo kazalniki temeljiti na statističnih informacijah, ki so pomembne, pravočasne, točne, dostopne, primerljive in skladne v vseh državah članicah;

Or.en




3 a. poziva Evropsko komisijo, naj na okoljskem in socialnem področju prednostno in nujno uvede kazalnike poleg BDP, saj se BDP povezuje le z gospodarskimi vidiki razvoja, da bi zagotovili celovitejši pregled nad blaginjo in kohezijo;

Or.en

PE450.738v01-00 16/30 AM\834311SL.doc

SL




3 a. poziva k novemu partnerstvu med vsemi zadevnimi akterji (Eurostat, nacionalni statistični uradi, raziskovalne organizacije, nacionalne vlade, evropske agencije itd.) za oblikovanje kazalnikov blaginje in trajnostnega razvoja, ki pripravljavcem politik zagotavljajo dodatne ukrepe za večrazsežne pojave blaginje in kakovosti življenja;

Or.en




3a. meni, da bi morala Komisija k običajnim instrumentom za ocenjevanje napredka pri doseganju ciljev strategije EU 2020 dodati alternativne kazalnike;

Or.fr


Osnutek mnenjaOdstavek 3 b (novo)


3b. meni, da cilja inovativnosti ni mogoče doseči brez vzpostavitve kazalnikov za

AM\834311SL.doc 17/30 PE450.738v01-00

SL

opredelitev in ocenitev okolja, ki je ugodno za nastanek inovacij;

Or.fr




4. poudarja, da je treba meriti kakovost življenja v družbah, ter ugotavlja, da bo to merjenje zahtevalo meritve iz najmanj naslednjih kategorij: zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, povezanost, politično udejstvovanje, materialna blaginja in okolje;

4. za boljšo količinsko opredelitev državne blaginje, morajo kazalniki in agregatni indeksi, ki merijo zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, povezanost, politično udejstvovanje, materialno blaginjo in okolje, postati referenca za tolmačenje ravni kakovosti življenja skupaj z BDP;

Or.en

Predlog spremembe 36Sari Essayah




4. poudarja, da je treba meriti kakovost življenja v družbah, ter ugotavlja, da bo to merjenje zahtevalo meritve iz najmanj naslednjih kategorij: zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, družina, kriminal, povezanost, politično udejstvovanje, materialna blaginja, duševno zdravje in okolje;

Or.en

PE450.738v01-00 18/30 AM\834311SL.doc

SL





4. poudarja, da je treba meriti kakovost življenja v družbah, ter ugotavlja, da bo to merjenje zahtevalo meritve iz najmanj naslednjih kategorij: zdravje in pričakovana življenjska doba, izobraževanje, zaposlovanje, dostop do storitev in prevoza (predvsem v primeru prikrajšanih mikroregij), povezanost, stopnja javnega zaupanja, politično udejstvovanje, družbena blaginja (družba brez diskriminacije z enakimi priložnostmi za vse na vseh področjih), materialna blaginja in okolje;

Or.en





4. poudarja, da je treba meriti kakovost življenja v družbah, ter ugotavlja, da bo to merjenje zahtevalo meritve, ki bodo odražale dostop državljanov do netržnih storitev, kot na primer: zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, stanovanja, prevoz in varnost; pomembno je, da ti kazalci odražajo produktivnost teh storitev ter kakovost institucij in okolja;

Or.es

AM\834311SL.doc 19/30 PE450.738v01-00

SL





4. poudarja, da je treba meriti kakovost življenja posameznika v družbah, zlasti pripadnikov skupin, ki jih izključenost še posebej ogroža, ter ugotavlja, da bo to merjenje zahtevalo meritve iz najmanj naslednjih kategorij: zdravje, izobraževanje, revščina, zaposlovanje, prosti čas, povezanost, politično in kulturno udejstvovanje, materialna blaginja in okolje;

Or.de




4. poudarja, da je treba meriti kakovost življenja v družbah, ter ugotavlja, da bo to merjenje zahtevalo meritve iz najmanjnaslednjih kategorij: zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, povezanost, politično udejstvovanje, materialna blaginja in okolje;

4. poudarja, da je treba meriti kakovost življenja v družbah, ter ugotavlja, da bo to merjenje zahtevalo sistematične družbene študije, ocene učinkov in meritve iz naslednjih kategorij: zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, povezanost, politično udejstvovanje, materialna blaginja in okolje;

Or.el



PE450.738v01-00 20/30 AM\834311SL.doc

SL



4. poudarja, da je treba meriti kakovost življenja v družbah, ter ugotavlja, da bo to merjenje zahtevalo meritve iz najmanj naslednjih kategorij: zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, povezanost, politično udejstvovanje, materialna blaginja, okolje, socialna zaščita in družbeni kapital;

Or.en




4 a. predlaga, naj se kazalniki Evropske raziskave o kakovosti življenja, ki krijejo bistvena področja kakovosti življenja, oblikujejo na nadaljnjem razvoju podatkov o merjenju kakovosti in količine;

Or.en




5. ugotavlja, da moramo poleg kakovosti življenja in blaginje meriti tudi napredek, ki je večrazsežnosten in dinamičen ter zajema tako materialni kot nematerialni vidik;

5. ugotavlja, da so poleg merjenjagospodarskega razvoja in produktivnosti tudi drugi kazalniki, ki vplivajo in tolmačijo blaginjo države in ki se do sedaj niso merili;

Or.en

AM\834311SL.doc 21/30 PE450.738v01-00

SL




5. ugotavlja, da moramo poleg kakovosti življenja in blaginje meriti tudi napredek, ki je večrazsežnosten in dinamičen ter zajema tako materialni kot nematerialni vidik;

5. ugotavlja, da moramo poleg kakovosti življenja in blaginje meriti tudi napredek, ki je večrazsežnosten in dinamičen ter zajema tako materialni kot nematerialni vidik, na primer izobrazbo, pričakovano življenjsko dobo, kakovost življenja itd.;

Or.el




5 a. poziva Evropsko komisijo, naj na dolgi rok nadomesti BDP kot najpomembnejši kazalnik, uporabljen pri sprejemanju odločitev, ki omogoča primernejši in obsežnejši pojem blaginje;

Or.en




6. poudarja, da je treba meriti „shajanje z dohodki“ter stopnjo, do katere ljudje živijo dobro v finančnem in materialnem

6. poudarja, da je potrebna boljša ocena učinkov dohodkov, tako da se pozove države članice, naj zagotovijo natančnejše

PE450.738v01-00 22/30 AM\834311SL.doc

SL

smislu, vključno z minimalnim dohodkom, dolgovi, kakovostjo stanovanj in ustreznostjo sistemov socialne varnosti;

podatke v tesnejšem časovnem okviru;

Or.en




6. poudarja, da je treba meriti „shajanje z dohodki“ter stopnjo, do katere ljudje živijo dobro v finančnem in materialnem smislu, vključno z minimalnim dohodkom, dolgovi, kakovostjo stanovanj in ustreznostjo sistemov socialne varnosti;

6. poudarja, da je treba meriti „shajanje z dohodki“ter stopnjo, do katere ljudje živijo dobro v finančnem in materialnem smislu, vključno z minimalnim dohodkom, dolgovi, kakovostjo in dostopnostjo stanovanj, prevoza, javnih storitev in ustreznostjo sistemov socialne varnosti;

Or.fr





6. poudarja, da je treba meriti „shajanje z dohodki“ ter stopnjo, do katere ljudje živijo dobro v finančnem in materialnem smislu, vključno z minimalnim dohodkom, dolgovi, kakovostjo stanovanj (cenovno sprejemljivo gretje, elektrika in pitna voda) in ustreznostjo sistemov socialne varnosti;

Or.en

AM\834311SL.doc 23/30 PE450.738v01-00

SL





6. poudarja, da je treba meriti „shajanje z dohodki“ter stopnjo, do katere ljudje živijo dobro v finančnem in materialnem smislu, vključno z varnostjo pred revščinominimalnega dohodka, dolgovi, kakovostjo stanovanj, oskrbo z energijo, izdatki za izobraževanje in kulturo, izdatki za informacijske in komunikacijske tehnologije, ustreznostjo sistemov socialne varnosti in dostopom do visokokakovostnih storitev, izdatkov za varstvo otrok, izdatkov za zdravje, oskrbo in nego;

Or.de





6. poudarja, da je treba meriti „shajanje z dohodki“ter stopnjo, do katere ljudje živijo dobro v finančnem in materialnem smislu, vključno z minimalnim dohodkom, dolgovi, kakovostjo stanovanj in ustreznostjo sistemov socialne varnosti, kot tudi dostopom do izobraževanja in usposabljanja, nadomestila za primer brezposelnosti ter zdravstvenega varstva;

Or.el

PE450.738v01-00 24/30 AM\834311SL.doc

SL




6 a. poudarja nujno potrebo po statističnih podatkih Evropske unije, ki ne spadajo med monetarne kazalnike o razmerah skrajne revščine, kot je na primer brezdomstvo, in ki jih statistični pregled dohodkov in življenjskih pogojev Evropske unije trenutno ne zajema; ti socio-ekonomski kazalniki se v obliki poročila enkrat letno posredujejo v razpravo državam članicam in Evropskemu parlamentu ter za namene določanje nadaljnjih konkretnih možnosti za ravnanje;

Or.de




6a. poudarja, da obstajajo ustrezni kazalniki, ter poziva Komisijo in države članice, naj pri urejanju, načrtovanju in vrednotenju socialnih politik upoštevajo meritve in rezultate na podlagi teh kazalnikov v povezavi s podatki o BNP;

Or.el



AM\834311SL.doc 25/30 PE450.738v01-00

SL


7. poziva k oblikovanju kazalnikov, ki bodo odražali tudi vprašanja o razdelitvi bogastva v družbi, da bi spremljalisocialno vključenost;

7. poziva k oblikovanju kazalnikov, ki bodo odražali horizontalno in vertikalno porazdelitev bogastva v družbi, da bi ugotovili, ali različne socialne in etnične skupine občutijo enak delež gospodarskega napredka in ali finančna rast prispeva socialni vključenosti;

Or.en




7. poziva k oblikovanju kazalnikov, ki bodo odražali tudi vprašanja o razdelitvibogastva v družbi, da bi spremljalisocialno vključenost;

7. poziva, naj kazalci odražajo razvoj in dinamiko realnega dohodka gospodinjstev, tako da je mogoče primerjati različne družbene skupine in regije ene države ter tako analizirati stopnjo razdelitve bogastva v družbi in s tem spremljati socialno vključenost;

Or.es




7. poziva k oblikovanju kazalnikov, ki bodo odražali tudi vprašanja o razdelitvi bogastva v družbi, da bi spremljali socialno vključenost;

7. poziva k oblikovanju kazalnikov, ki bodo odražali tudi vprašanja o razdelitvi bogastva v družbi, da bi spremljali socialno vključenost in družbeno sodelovanje v Evropski uniji in izven nje;

Or.de

PE450.738v01-00 26/30 AM\834311SL.doc

SL




7. poziva k oblikovanju kazalnikov, ki bodo odražali tudi vprašanja o razdelitvi bogastva v družbi, da bi spremljalisocialno vključenost;

7. opaža, da sta socialna in gospodarska kohezija vseobsežna cilja EU, ki potrebujeta kazalnike, ki bodo odražalitudi vprašanja o razdelitvi bogastva v družbi in omogočili spremljanje socialne vključenosti;

Or.en




8. poudarja, da je treba meriti tako plačano kot neplačano delo;

8. poudarja, da je treba meriti tako plačano kot neplačano delo in pri tem upoštevati, ali je to delo v skladu z načeli dostojnega dela Mednarodne organizacije dela, načelom dobrega dela in ali varuje pred revščino;

Or.de





8. poudarja, da je treba meriti tako neplačano delo v gospodinjstvu ali

AM\834311SL.doc 27/30 PE450.738v01-00

SL

prostovoljno delo kot plačano delo;

Or.el

Predlog spremembe 59Evelyn Regner




8. poudarja, da je treba meriti tako plačano kot neplačano delo, vendar pri tem kot kazalnik upoštevati tudi stopnjo brezposelnosti;

Or.de




8 a. poziva Komisijo, naj v zvezi s položajem otrok uvede skupne kazalnike, zbere primerljive podatke višje kakovosti in dolgoročne statistike, ki bodo izboljšali vse vidike celovitega pristopa za odpravo revščine otrok in njihove socialne izključitve, vključno s stanovanji za otroke in družine ter oskrbo z možnostmi varstva otrok, z namenom spremljanja blaginje otrok;

Or.de



PE450.738v01-00 28/30 AM\834311SL.doc

SL


8 b. poziva k uvedbi klavzule o socialnem napredku v primarno zakonodajo Evropske unije;

Or.de

Predlog spremembe 62Csaba Sógor



9. poziva k sprejetju in spodbujanju uporabe priročnika Mednarodne organizacije dela o merjenju prostovoljnega dela.

9. poziva k sprejetju in spodbujanju uporabe priročnika Mednarodne organizacije dela o merjenju prostovoljnega dela ter k načrtovanju ukrepanja civilne družbe z uporabo merljivih kazalnikov in večjemu spodbujanju takšnega ukrepanja.

Or.hu




9. poziva k sprejetju in spodbujanjuuporabe priročnika Mednarodne organizacije dela o merjenju prostovoljnega dela.

9. poziva k sprejetju priročnika Mednarodne organizacije dela o merjenju prostovoljnega dela in k njegovemu spodbujanju s strani vseh držav članic.

Or.en

AM\834311SL.doc 29/30 PE450.738v01-00

SL

Predlog spremembe 64Tamás Deutsch



9 a. poudarja, da čeprav nacionalni organi pri ustrezni stopnji sprejemanja odločitev lahko uporabijo druge kazalnike, ki upoštevajo posebne lastnosti regij in mest, pa mora na ravni EU BDP ostati glavno merilo za določanje upravičenosti za pomoč regionalne politike.

Or.en




9 a. je seznanjen s sklepom Sveta z dne 17. junija 2010, da se državam članicam pusti, da na podlagi enega ali več od treh kazalnikov, ki jih je potrdil Svet, določijo nacionalne cilje za zmanjševanje števila ljudi, ki jih ogrožata revščina in izključenost; meni, da bi utegnile države članice, ki uporabljajo samo kazalnik gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, prezreti vprašanja, kot so revščina zaposlenih, energetska revščina, revščina otrok in socialna izključenost;

Or.de

PE450.738v01-00 30/30 AM\834311SL.doc

SL




9 b. poziva Svet in države članice, naj glavni cilj strategije Evropa 2020 za boj proti revščini merijo na kazalniku relativne revščine (60 % srednjega dohodkovnega praga), ki ga je sprejel Evropski svet v Laeknu decembra 2001, saj ta kazalnik prikazuje revščino kot realno stanje, odraža realnost revščine v kontekstu posamezne države članice in omogoča primerjavo za celotno EU.

Or.de

PREDLOGI SPREMEMB 1 -66 - europarl.europa.eu€¦AM\834311SL.doc 5/30 PE450.738v01-00 SL Predlog...

Documents

Transcript of PREDLOGI SPREMEMB 1 -66 - europarl.europa.eu€¦AM\834311SL.doc 5/30 PE450.738v01-00 SL Predlog...