Osnutek spremembe GGN GGE Leskova dolina · GGE Leskova dolina leži v južnem delu postojnskega...

ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA POSTOJNA

OSNUTEK SPREMEMBE

GOZDNOGOSPODARSKEGA NA ČRTA

GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE

LESKOVA DOLINA

(2014 – 2023)

Štev.: 05 – 24/19

VSEBINA

Sprememba GGN GGE Leskova dolina 2014-2023

2

0 UVOD ........................................................................................................................................................... 3

1 SPLOŠNI OPIS GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE ............................................................................ 4

1.1 SPLOŠNI OPIS LEGE GGE ........................................................................................................................... 4 1.2 LESNA ZALOGA IN TEKOČI PRIRASTEK ....................................................................................................... 4

1.3 RAZDELITEV GOZDOV NA RASTIŠČNO GOJITVENE RAZREDE ...................................................................... 6 1.4 VARSTVO NARAVE IN NARAVNIH VREDNOST ............................................................................................. 7

1.4.1. Ekološko pomembna območja ....................................................................................................... 9 1.4.2. Posebna varstvena ........................................................................................................................ 9

1.4.3. Konkretne varstvene usmeritve ..................................................................................................... 9 1.4.4. Konkretne in podrobnejše usmeritve s pripadajočimi upravljavskimi conami ........................... 15

2 OSNOVNI CILJI, USMERITVE IN UKREPI ................ ....................................................................... 18

2.1 SPLOŠNI CILJI ........................................................................................................................................... 18

2.2 USMERITVE ............................................................................................................................................. 18

2.3 UKREPI .................................................................................................................................................... 19

2.3.1 Možni posek ................................................................................................................................ 19

2.3.2 Potrebna gojitvena in varstvena dela ......................................................................................... 20

3 IZVAJANJE NA ČRTA 2014 - 2018 ........................................................................................................ 21

3.1 SEČNJA V OBDOBJU 2014 - 2018 .............................................................................................................. 21 3.2 IZVEDENA GOJITVENA IN VARSTVENA DELA V OBDOBJU 2014 - 2018 ...................................................... 22 3.3 OCENA IZVAJANJA GGN GGE V OBDOBJU 2014 - 2018 .......................................................................... 22

4 SPREMENJENI CILJI, USMERITVE IN UKREPI ............ ................................................................. 23

4.1 SPLOŠNI CILJ ............................................................................................................................................ 23

4.2 USMERITVE ............................................................................................................................................. 23

4.3 SPREMENJENI UKREPI .............................................................................................................................. 25 4.3.1 Spremenjen možni posek ............................................................................................................. 25

4.3.2 Spremenjena gojitvena dela ........................................................................................................ 26

4.4 VODENJE EVIDENC................................................................................................................................... 26

4. SPREMEMBO NAČRTA SO IZDELALI .............................................................................................. 27

UVOD


3

0 UVOD Gozdnogospodarski načrt (GGN) gozdnogospodarske enote (GGE) Leskova dolina z veljavnostjo 2014 – 2023 je nadaljevanje dolge dobe načrtnega gospodarjenja z gozdovi na območju Snežniških gozdov. Prvi načrt za širše območje je bil izdelan že leta 1891. Gozdnogospodarski načrt za območje obravnavane GGE predstavlja dvanajsto zaporedno obnovo gozdnogospodarskega načrta. Gozdove GGE Leskova dolina je februarja 2014 prizadel katastrofalen žled nato pa je v letih 2015-2017 sledila gradacija smrekovega lubadarja. Decembra 2017 je obravnavane gozdove prizadel še katastrofalen vetrolom, ki se je v manjšem obsegu ponovil še novembra 2018. Zaradi novonastalih razmer v gozdovih, ki so posledica sanacije omenjenih kalamitet smo ocenili, da so v gozdovih GGE Leskova dolina nastale take razmere, da se obstoječi GGN v skladu s 56. členom Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanju z divjadjo – dalje Pravilnik (Ur. list RS št. 91/10), ne da več izvajati v okviru dopustnih odstopanj. Zato smo v skladu s 1. odstavkom 66. člena Pravilnika, na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (dalje MKGP) dne 20. 02. 2019 vlažili pobudo za spremembo GGN GGE Leskova dolina. MKGP je z odločbo št. 3400-27/2013/7, prejeto 04. 03. 2019 spremembo navedenega GGN odobrilo. Ta sprememba GGN GGE Leskova dolina se nanaša izključno samo na spremembo načrtovanih ukrepov (možni posek in gojitvena ter varstvena dela), ki so potrebni za uspešno sanacijo kalamitet, ki sta prizadeli te gozdove v obdobju 2014 – 2017) in tako zagotovitev trajnosti vseh funkcij gozdov. S to spremembo GGN GGE Leskova dolina ne spreminjamo stanja gozdov, stopnje poudarjenosti funkcij gozdov niti gozdnogospodarskega cilja na ravni GGE. Postopek izdelave, sprejemanja in potrjevanja GGN GGE Leskova dolina je potekal takole:

• Dne 20. 02. 2019 smo na MKGP posredovali pobudo za spremembo GGN GGE Leskova dolina. • MKGP je spremembo GGN GGE Leskova dolina odobrilo s sklepom št. 3400-27/2013/7,

prejetim po e-pošti 01. 03. 2019. • Strokovni svet OE Postojna je določil osnutek spremembe GGN GGE Leskova dolina na svoji

seji dne 02. 09. 2019.

SPLOŠNI OPIS STANJA V GGE


4

1 SPLOŠNI OPIS GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE

1.1 Splošni opis lege GGE

GGE Leskova dolina leži v južnem delu postojnskega GGO, na vzhodni meji območja. Zajema osrednji in severni del kraškega masiva Snežnik. GGE Leskova dolina leži v celoti na teritoriju občine Loška dolina, ki spada pod Upravno enoto Cerknica. Površina gozdov je 3.003,12 ha. Skupna površina GGE Leskova dolina znaša 3.053,80 ha. Vsi gozdovi v GGE Leskova dolina so v lasti R. Slovenije. GGE Leskova dolina meji na severovzhodu in vzhodu z GGE Snežnik, na jugovzhodu z Republiko Hrvaško, na jugu z GGE Gomance, na jugozahodu z GGE Okroglina, na zahodu z GGE Mašun in na severozahodu z GGE Jurjeva dolina. V GGE Leskova dolina prevladujejo dinarski gozdovi jelke in bukve (78 %), slede gorska, visokogorska in subalpska bukovja (14 %), dinarska jelovja in smrekovja na skalovju (4 %), rušje (3%) in javorja z brestom (1 %). V GGE Leskova dolina močno prevladujejo večnamenski gozdovi s 89,1 %, slede gozdovi s posebnim namenom brez dovoljenih ukrepov (gozdni rezervat) s 10,5 % in varovalni gozdovi s 0,4 %. Med funkcijami gozdov na 1. stopnji poudarjenosti prevladuje lesnoproizvodna funkcija (2.687 ha). Na 1. stopnji poudarjenosti so pomembne še varovalna funkcija gozdov (396 ha), biotopska funkcija (777 ha), funkcija varaovanja naravnih vrednot (344 ha in raziskovalna funkcija (338 ha). Na 2. stopnji poudarjenosti so poudarjene predvsem ekološke funkcije gozdov in to hidrološka funkcija (3.054 ha) in biotopska funkcija (2.277 ha).

1.2 Lesna zaloga in teko či prirastek

Preglednica 1: Absolutna lesna zaloga in tekoči prirastek po debelinskih razredih v GGE

Leskova dolina

Deb. razred Lesna zaloga (m 3) Tekoči letni prirastek (m 3)

Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj

10 – 19 cm 22.864 33.690 56.554 829 1.014 1.843 20 – 29 cm 48.414 66.714 115.128 1.264 1.396 2.660 30 – 39 cm 73.167 112.793 185.960 1.405 1.798 3.203 40 – 49 cm 148.464 123.364 271.828 2.166 1.513 3.679 nad 50 cm 483.823 114.016 597.839 4.664 1.073 5.737 Skupaj 776.732 450.577 1.227.309 10.328 6.794 17.122

m3/ha 258,6 150,0 408,6 3,44 2,26 5,70

Lesna zaloga je 409 m3/ha. V lesni zalogi prevladujejo iglavci (63 %). Tekoči prirastek znaša 7,70 m3/ha (1,4 % od lesne zaloge), od tega pri iglavcih 3,44 m3 /ha (1,3 % od lesne zaloge) in 2,26 m3/ha pri listavcih (1,5 % od lesne zaloge).



5

Karta 1: Pregledna karta lege GGE Leskova dolina na terenu.



6

Preglednica 2: Lesna zaloga in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih

razredih v GGE Leskova dolina

Debelinski razredi (v % od LZ) Skupaj I II III IV V m3/ha %

Smreka 5,2 9,3 11,1 19,1 55,3 70,8 17,3 Jelka 2,1 5,1 8,8 19,1 64,9 187,8 45,9 Ostali iglavci 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Bukev 7,6 15,0 25,0 27,3 25,1 137,5 33,7 Hrast 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Pl. listavci 6,4 13,0 25,4 27,8 27,4 12,5 3,1 Dr. trdi listavci 12,5 58,3 29,2 0,0 0,0 0,0 0,0 Mehki listavci 18,2 0,0 81,8 0,0 0,0 0,0 0,0

Iglavci 2,9 6,2 9,4 19,1 62,4 258,6 63,2 Listavci 7,5 14,8 25,0 27,4 25,3 150,0 36,8

Skupaj 4,6 9,4 15,2 22,1 48,7 408,6 100,0 V lesni zalogi prevladuje jelka (46 %), sledi bukev (34 %), smreka (17 %) in pl. listavci (3 %). Drugih drevesnih vrst je skupaj manj kot 1 %. Glede na debelino so iglavci znatno debelejši od listavcev saj je skoraj 2/3 lesne zaloge le-teh v V. debelinskem razredu (52 %), medtem ko je pri listavcih delež lesne zaloge v V. debelinskem razredu bistveno manjši (25 %). Med razvojnimi fazami in zgradbami gozdov prevladujejo debeljaki z 32 %, slede sestoji v obnovi z 29%, raznomerni gozdovi z 20 %, drogovnjaki z 10 %, mladovje s 5 % in grmičast gozd (rušje) s 4 %.

1.3 Razdelitev gozdov na rastiš čno gojitvene razrede

Preglednica 3: RGR v GGE Leskova dolina in povezava z območnimi RGR

Šifra

RGR

GGO

Šifra

RGR

GGE

Ime RGR Površina

(ha)

Delež

(%)

18 65 Varovalni gozdovi na ekstremnih rastiščih 11,55 0,38

19 69 Gozdni rezervati v območju varovalnih gozdov 316,29 10,53

03 103 Mešani gozdovi na rastišču Omphalodo-Fagetum lycopodietosum 301,20 10,03

03 112 Mešani gozdovi na rastišču Omphalodo-Fagetum homogynetosum (apnenec) 767,10 25,54

11 121 Bukovi gozdovi na rastišču Ranunculo platanifolii-Fagetum v. g. Cal. gr. (boljše) 234,44 7,81

02 407 Mešani in raznomerni gozdovi na rastišču Omphalodo-Fagetum mercurialetosum 249,77 8,32

01 504 Mešani in raznomerni gozdovi na rastišču Omphalodo-Fagetum typicum 1.122,77 37,39

GGE Leskova dolina v celoti sodi v območje Natura 2000 Javorniki-Snežnik (SI 3000231). V GGE so prisotni naslednji gozdni habitatni tipi:

• HT (9410) Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea)-nahajajo se v odseku 44, ki so del RGR 112 Mešani gozdovi na rastišču Omphalodo-Fagetum homogynetosum (apnenec). V manjšem obsegu se nahajajo tudi v drugih RGR.

• HT (91K0) Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))-sem uvrščamo vse RGR, saj se v vseh pojavljajo dinarska jelova bukovja ali zgornjegorska bukovja.

• HT (9180) Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih-pojavljajo se mozaično v vseh nižje ležečih RGR.

• HT (4070) Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti)-se pojavlja v RGR 69 (gozdni rezervati). Ruševje ne spada v gozdne habitatne tipe, temveč v habitatne tipe grmišč in travišč.



7

1.4 Varstvo narave in naravnih vrednost

S spremembo načrta GGE Leskova dolina ostajajo vsebine glede varstva narave in naravnih vrednot v osnovi enake kot so določene v osnovnem GGN GGE Leskova dolina. V preglednici 4 dopolnjujemo seznam naravnih vrednot, ki so bile na seznam naravnih vrednot dodane po sprejetju osnovnega GGN GGE Leskova dolina 2014-2023. S spremembo Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15) se je seznam jam dopolnil, lokacije nekaterih jam pa popravile. Preglednica 4: Pregled naravnih vrednot in pripadajočih konkretnih varstvenih usmeritev

IDENT. ŠT. IME KRATKA

OZNAKA ZVRST STATUS KONKRETNE VAR. USMERITVE STOPNJA POUDAR.

2615 Vodna draga Kraška uvala, mrazišče in izvir na Snežniku

GEOMORF, HIDR, EKOS

NVLP - V delu, kjer je gozdni rezervat se, gozd prepusti naravnemu razvoju.

- Glede na dejstvo, da območje GGN GGE Leskova dolina sega na območje naravne vrednote v majhnem obsegu in na njenem robnem delu, zadoščajo podrobnejše varstvene usmeritve:

- Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) se na naravni vrednoti izvaja tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.

- Uporabljajo naj se biološko razgradljiva olja.

1 (v delu kjer je GR), sicer 2

Preglednica 5: Seznam dodanih jam in pripadajočih konkretnih varstvenih usmeritev

IDENT. ŠT. IME JAME KRATKA OZNAKA ST.

PO. REŽIM VST. KONKRETNE VARSTVENE USMERITVE

49320 Brezno pri Krstnem breznu Brezno 2 3 Upošteva naj se varstveni režim v jami naveden v 18. členu Zakona o varstvu podzemnih jam. Na vplivnem območju jame (na površju nad znanimi rovi jame) naj se upošteva naslednje usmeritve:

- Izvaja se takšne vrste gradenj, da se ne poškoduje podzemeljske naravne vrednote.

- Vibracij zaradi eksplozij ali iz drugih virov se ne povzroča.

- Vegetacijsko odejo, vključno z njenim odstranjevanjem, se spreminja le v takšnem obsegu, da se ne ali bistveno ne spremenijo kakovostne (kemične) in količinske lastnosti pronicajoče vode.

- Odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom, se ne odlaga ali skladišči na naravni vrednoti.

- Nevarnih snovi, kot so nafta in naftni derivati, kemikalije in podobne snovi, se ne pretovarja in skladišči.

49994 Brezno v Lepem dolu Brezno 2 3 50011 Žalčevo brezno Poševno ali stopnjasto brezno 2 3 50012 Pretočni spodmol Spodmol, kevderc 2 3 50013 Bunker pod obračališčem Brezno 2 3 50539 ASVF 003 Brezno 2 3 50570 Luknja v Novi Kračini Brezno 2 3 51005 Kujaviško brezno 1 Brezno 2 3 51006 Kujaviško brezno 2 Brezno 2 3 51013 Kujaviško brezno 9 Brezno s snegom 2 3 51014 Kujaviško brezno 10 Brezno 2 3 51015 Kujaviško brezno 11 Brezno 2 3 51016 Kujaviško brezno 12 Brezno 2 3 51017 Kujaviško brezno 13 Vodnjakasto brezno s snegom 2 3 51018 Kujaviško brezno 14 Brezno 2 3 51025 Brezno nad udorom Brezno 2 3 51877 Modrc Francijeve medvedke Brezno 2 3 52024 Brezence za Tjuro Brezno 2 3 52027 Brezno 3 nad Lepim dolom Brezno 2 3 52035 Brezno pod Gašperjevo cesto Brezno 2 3 52051 Jama pod Malim Vavkovcem Vodoravna jama 2 3 52074 Mala jama za Tjuro Spodmol, kevdrc 2 3 52094 Velika jama za Tjuro Brezno 2 3

Opombe: Številka režima vstopa pomeni: 3 – odprta jama s prostim vstopom. * - V stolpcu STOPNJA POUDARJENOSTI je naveden predlog poudarjenosti stopnje funkcije varovanja naravnih vrednot . V preglednici 5 dopolnjujemo seznam naravnih vrednot – jam, ki so bile na seznam naravnih vrednot dodane po sprejetju osnovnega GGN GGE Leskova dolina 2014-2023. S spremembo Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15) se je seznam jam dopolnil, lokacije nekaterih jam pa popravile. PRIPOROČILO: V letu 2006 je bil sprejet Pravilnik o sporočanju podatkov o podzemnih jamah (Uradni list RS, št. 120/06), katerega namen je zbiranje in izpopolnjevanje podatkov o jamah. V 8. členu omenjenega Pravilnika je opredeljen obseg sporočanja popolnejšega podatka za že znano jamo, vključno z natančnejšo določitvijo lege vhoda v že znano jamo. V kolikor razpolagate s takšnimi podatki, jih sporočite Inštitutu za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.



8

Karta 2: Pregledna karta lege naravnih vrednot na območju GGE Leskova dolina.



9

1.4.1. Ekološko pomembna obmo čja

Sprememba Uredbe o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/2004, 33/2013, 99/2013) ne prinaša novosti na območju GGE Leskova dolina. Celotna GGE sega v isti EPO območji, kot smo navajali v naravovarstvenih smernicah leta 2013, ki so bile upoštevane pri izdelavi GGN GGE Leskova dolina 2014-2023.

1.4.2. Posebna varstvena

Glede na nova spoznanja o pojavljanju kvalifikacijskih vrst znotraj GGE Leskova dolina se je spremenila njihova notranja conacija, medtem ko se območja Natura 2000 kot taka niso spremenila. V letu 2015 je Vlada RS sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020. Meja Natura 2000 območij in upravljavske cone podane v Naravovarstvenih smernica za GGN GGE Leskova dolina (št. 3-III-516/3-O-13/BK) ostajajo enake zato kart za območja Natura 2000 ter Upravljavskih con območij Natura 2000 ne prilagamo v prilogah. Posledično podajamo celotno posodobljeno poglavje 5.

1.4.3. Konkretne varstvene usmeritve

Na podlagi splošnih varstvenih usmeritev se določijo podrobnejše in konkretne varstvene usmeritve, ki se morajo obvezno upoštevati pri izdelavi načrtov rabe naravnih dobrin - gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (šesti odstavek 7. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)). Podrobnejše varstvene usmeritve so navedene v tabelarični obliki v Prilogi 6.1 »Cilji in ukrepi« programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020 (v nadaljevanju PUN) oziroma so dodatno določene v naravovarstvenih smernicah, kjer se določijo konkretne varstvene usmeritve za doseganje podrobnejših varstvenih ciljev oziroma izvajanje podrobnih varstvenih ukrepov (PUN, str. 10). Gozdnogospodarski načrti za gozdnogospodarske enote morajo vsebovati konkretne usmeritve in ukrepe, ki so podane v naravovarstvenih smernicah. Sklep vlade št. 00719-6/205/13 z dne 09.04.2015 nalaga ministrstvom in drugim državnim organom ter izvajalcem javnih pooblastil, ki so v Programu upravljanja določeni kot izvajalci ukrepov, da do izteka programskega obdobja te ukrepe tudi izvedejo.



10

Preglednica 6: Pregled območij Natura 2000 in evropsko pomembnih vrst in habitatni tipov, ki se nahajajo znotraj GGE Leskova dolina

KODA IN IME STATUS VRSTE IN HABITATNI TIPI

VEZANI NA GOZDNI PROSTOR ZNOTRAJ GGE LESKOVA DOLINA

SI3000231 Javorniki - Snežnik SAC

Sesalci: širokouhi/mulasti netopir (Barbastella barbastellus), mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), navadni ris (Lynx lynx), volk (Canis lupus*), rjavi medved (Ursus arctos*). Žuželke: drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti), bukov kozliček (Morimus funereus), črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria*). Dvoživka: veliki pupek (Triturus carnifex), človeška ribica (Proteus anguinus*). Rastline: dinarska smiljka (Cerastium dinaricum), Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana). Habitatni tipi: (4070*) Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti), (8310) Jame, ki niso odprte za javnost, (9180*) Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih, (9410) Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea), (91K0) Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)).

SI5000002 Snežnik - Pivka SPA

Ptice: divji petelin (Tetrao urogallus), gozdni jereb (Bonasa bonasia), koconogi čuk (Aegolius funereus), kozača (Strix uralensis), pivka (Picus canus), triprsti detel (Picoides tridactylus), belohrbti detel (Dendrocopos leucotos), mali skovik (Otus scops), črna žolna (Dryocopus martius), sršenar (Pernis apivorus).

Preglednica 7: Habitatni tipi vezani na gozdne površine znotraj GGE Leskova dolina

Habitatni tip Cona / obmo čje habitatnega tipa Ekološke zahteve habitatnega tipa

Velikost cone (ha)

znotraj SAC

Velikost cone (ha)

znotraj GGE

Ocena stanja na obmo čju SAC

(8310) Jame, ki niso odprte za javnost

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Celotno območje GGE.

To so jame, vključno s pripadajočimi vodnimi telesi in so življenjski prostor specializiranih ali endemičnih vrst živali. Mednje sodijo različni nevretenčarji, zlasti hrošči, raki in mehkužci, ki imajo praviloma zelo omejeno razširjenost. Jame so prezimovališče in kotišče netopirjev ter življenjski prostor človeške ribice.

44.039

3.053

Stopnja ohranjenosti strukture in funkcije HT je odlično ohranjena, splošna ocena stanja HT je odlična.

(9410) Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Manjša zaplata na južnem delu GGE.

V Sloveniji se pojavljajo v alpskem in dinarskem svetu. Zaradi počasne regeneracije so zelo občutljivi na kakršnekoli posege. Mednje sodijo tako mraziščni gozdovi v kraških depresijah kot tudi kisloljubni smrekovi gozdovi v pasu med 1400-1600 m nadmorske višine. Med drevesi prevladujejo smreka, bukev in gorski javor. Ob robovih mrazišč, so smreki primešani bukev, jelka in javor.

Ni znano

32,6 **

Stopnja ohranjenosti strukture in funkcije je odlična, splošna ocena stanja HT je odlična.



11

Habitatni tip Cona / obmo čje habitatnega tipa Ekološke zahteve habitatnega tipa

Velikost cone (ha)

znotraj SAC

Velikost cone (ha)

znotraj GGE

Ocena stanja na obmo čju SAC

(91K0) Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Pretežno celotno območje GGE.

Ilirski bukovi gozdovi rastejo na karbonatni podlagi na nadmorski višini 600-1400 m. Sestavlja jih več različnih združb (dinarski podgorski bukovi gozdovi, bukovi gozdovi z jelko, visokogorski bukovi gozdovi), zanje je značilna večja vrstna pestrost kot za ostale bukove gozdove. V Sloveniji so najbolje ohranjeni v dinarskem svetu, pojavljajo pa se tudi v Alpah in ponekod v vzhodni Sloveniji. V preteklosti jih je ponekod ogrožalo panjevsko gospodarjenje, steljarjenje in gozdna paša, sedaj pa mestoma pospeševanje smreke in oteženo pomlajevanje zaradi objedanja.

26.289

2.788

Stopnja ohranjenosti strukture in funkcije HT je dobro ohranjena, splošna ocena stanja HT je odlična.

(9180*) Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Na Snežniku se nahajajo predvsem v dolinah, vrtačah in ulekninah. Manjša zaplata na južnem delu GGE.

Sem štejemo vse gozdove plemenitih listavcev od okoli 400 do 1200 m nadmorske višine, ki se pojavljajo v obliki otokov znotraj bukovih združb. Poraščajo vlažna in hladna pobočja, skalnate jarke in vrtače, pretežno na karbonatni podlagi. V drevesni plasti prevladujejo gorski javor, veliki jesen in bukev, jelka se pojavljajo le posamič. Habitatni tip se je ohranil zlasti tam, kjer bukev ni konkurenčna. Ogroža ga spreminjanje v smrekove gozdove in oteženo pomlajevanje zaradi objedanja.

Ni znano

24,6 **

Zaradi preštevilčene rastlinojede divjadi je problem v pomlajevanju ključnih vrst ter prehajanje v višje višinske razrede. (Vir: Popis objedenosti mladja, 2014).

(4070*) Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Ovršje Snežnika Uspevajo na apnenčasti in dolomitni podlagi, na

skeletnih tleh z malo prsti. Dobimo jih v alpinskem pasu nad zgornjo gozdno mejo. Ponekod v Dinaridih se v drevesni plasti pojavlja bukev.

220

108 **

Stopnja ohranjenosti strukture in funkcije je odlična, splošna ocena stanja HT je odlična.

Preglednica 8: Kvalifikacijske vrste vezane na gozdne površine znotraj GGE Leskova dolina

Vrsta Cona / obmo čje, pomembno za vrsto Ekološke zahteve vrste

Velikost cone (ha) vrste znotraj

SAC / SPA

Velikost cone (ha) vrste

znotraj GGE

Ocena stanja na obmo čju

SAC volk (Canis lupus*)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Celotno Natura 2000 območje.

Podnevi se zadržujejo v skrivališčih v gosti podrasti ali na nepristopnih krajih. Prehranjuje se zlasti s srnjadjo, jelenjadjo in divjimi svinjami. Ujame predvsem živali, ki so v slabi telesni kondiciji, zato je pomemben selektor. Je zelo prilagodljiv, omejuje ga le človekova dejavnost (velika gostota naselij in prometnic). Za preživetje vrste je pomembna povezanost populacij s koridorji.

41.825

3.053

Vrsta je pogosta, dobro ohranjena, populacija je skoraj izolirana.

rjavi medved (Ursus arctos*)


Pri nas živi v bukovo-jelovih gozdovih dinarskega visokega krasa. Zaradi velikosti telesa in pretežno rastlinske prehrane, ki ni energetsko bogata, mora medved pojesti veliko količino hrane, kar pomeni, da potrebuje veliko časa, da jo najde. Pri tem prehodi velike razdalje ter se seli. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje. Brlog, ki ne sme biti izpostavljen motnjam, je ključnega pomena za izbiro življenjskega prostora. To še posebej velja za samice, ki pozimi v njih kotijo mladiče. Pomembni so tudi mladi stadiji gozda, kjer uspevajo plodonosne vrste. Na izbiro življenjski prostora močno vpliva človek.

42.102

3.053

Vrsta je pogosta, odlično ohranjena, populacija je skoraj izolirana.

navadni ris (Lynx lynx)


Gozd, v katerem živi, je lahko prekinjen s kmetijskimi površinami. Za preživetje so ključni zadostna količina plena ter strpnost s strani ljudi. Na območjih, kjer je delež manjših parkljarjev majhen, je njegov glavni tekmec volk. Za njegovo ohranitev je nujna vzpostavitev povezave med izoliranimi populacijami v Evropi.

41.411

3.053

Neugodno.

mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Celoten gozdni prostor je prehranjevalni habitat.

Živi v toplih zavetrnih dolinah z listopadnim drevjem in grmičevjem, najbolj mu ustrezajo zakrasela območja s kraškimi jamami. Prehranjuje se z žuželkami, med katerimi prevladujejo nočni metulji, mrežekrilci in mladoletnice.

39.869

Cona ni določena.

Vrsta je prisotna, ohranjenost vrste je odlična, populacija ni izolirana, splošna ocena stanja je dobra.

širokouhi netopir (Barbastella barbastellus)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik:

Prebivalec gozdnatih območij. Zimska zatočišča: pogosto jame z nizkimi temperaturami do 5°C in visoko zračno vlago. Poletna zatočišča: drevesne dupline, stavbe, jame, ki jih dnevno menja. Območje dejavnosti: do 10 km od zatočišča. Prehranjevalni

39.869

3.040

Vrsta je prisotna, ohranjenost vrste je odlična, populacija ni



12



SAC / SPA


znotraj GGE


SAC Celoten gozdni prostor znotraj Natura 2000 območja.

habitat: zreli listopadi gozd, gozdni rob. Glavni vzrok ogroženosti je zatiranje žuželk v kmetijstvu in gozdarstvu, izguba zatočišč (dupline), pa tudi raba zaščitnih sredstev za les na podstrešjih.

izolirana, splošna ocena stanja je dobra.

drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Jame znotraj GGE.

Živi v jamah s temperaturo nižjo od 10°C, tudi v ledenicah in snežnih jamah. Prisotnost je verjetno močno odvisna od trenutnih mikroklimatskih razmer v jami. Lahko ga ogrozi direktno onesnaževanjem jam, z odlaganjem raznovrstnih odpadkov v vhodne dele jam in brezna ter onesnaževanje površinskih voda, ki se stekajo v jame. Problem predstavljajo tudi raziskovalci in amaterski zbiralci, ki lahko fizično poškodujejo dostopne predele jam.

17.551

3.053

Stopnja ohranjenosti je dobra, populacija ni izolirana, splošna ocena stanja je odlična.

bukov kozliček (Morimus funereus)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Celoten gozdni prostor znotraj Natura 2000 območja.

Prehranjuje se z lesom različnih drevesnih vrst. Odrasle privablja vonj ranjenih ali posekanih dreves predvsem bukve in jelke, v katerega samice tudi odlagajo jajčeca. Razvoj poteka tri do štiri leta, ličinke se prehranjujejo pod lubjem in se zabubijo globlje v lesu. Posebnost vrste je relativno dolga življenjska doba odraslih osebkov (2 leti). Hroščki so nekrilati, zaradi česar je omejena njihova mobilnost, kljub temu pa lahko posamezen osebek prehodi velike razdalje. Odrasli osebki so aktivni od maja do julija in jih najdemo večinoma na cestah ter ob posekanih deblih jelke ali bukve. Ličinka se razvija predvsem v svežih štorih jelke in bukve.

28.182

2.311

Vrsta je pogosta, ohranjenost vrste je odlična, populacija ni izolirana, splošna ocena stanja je dobra.

črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria*)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Gozdni rob ob gozdnih cestah, sestoji presvetljeni po žledolomu, vetrolomu in lubadarju.

Vrsta potrebuje listnate do mešane presvetljene gozdove od nižin do 1000 metrov nadmorske višine z visokim deležem vrzeli, jas in gozdnih robov z dobro zastopanim zeliščnim in grmovnim slojem ter vrstno bogatimi travniki v bližini. Mlade gosenice se hranijo z listi mrtvih kopriv, vrbovcev in drugih zelišč v podrasti, po prezimitvi pa se hranijo z listi grmovnih vrst (leska, robida, kosteničevje, navadna metla). Metulji srkajo nektar cvetov konjske grive, navadne dobre misli, gadovca, osatov, mete in tudi drugih medonosnih rastlin, ki cvetijo pozno poleti v gozdu in ob gozdnem robu. Metulji so aktivni podnevi in ponoči: podnevi se odrasli osebki hranijo, ponoči pa parijo. Posamezne populacije so ogrožene zaradi pogoste košnje gozdnega roba ali zaradi uporabe pesticidov na površinah v bližini.

4.595

173

Vrsta je pogosta, dobro ohranjena, populacija ni izolirana.

veliki pupek (Triturus carnifex)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Celotno Natura 2000 območje. Pomembni so vodni biotopi. Vrsta je bila najdena v mlaki in v ponoru na Godeševem lazu.

Odrasel osebek se prehranjuje na kopnem, predvsem na ekstenzivnih vlažnih travnikih gričevnatega in hribovitega sveta. Prezimuje lahko na kopnem (v gozdu ali grmiščih v zavetju na vlažnih mestih pod kamni, v skalnih razpokah in luknjah, pod ali v razpadajočem lesu...) ali v vodi, kjer se tudi razmnožuje (srednje veliki kali in druge stoječe mirne vode, ki se zelo redko izsušijo in imajo bujno obrežno in vodno rastlinje ter čisto vodo). Ogroža ga uničevanje in onesnaževanje vodnih okolij, vlaganje rib, intenzivno kmetijstvo ter ceste in promet. Za ohranjanje vrste so pomembni ekološki koridorji, ki vse življenjske prostore na širšem območju povezujejo v funkcionalno celoto.

44.039

3.053

Vrsta je prisotna, ohranjenost vrste je dobra, populacija ni izolirana.

človeška ribica (Proteus anguinus*)


Živijo v podzemnih vodah dinarskega krasa s temperaturo 8-12°C. Ogroženost močerila je povezana z onesnaženjem površinskih voda na kraškem svetu.

15.230

3.053

Stopnja ohranjenosti je dobra, populacija je (skoraj) izolirana, splošna ocena stanja je odlična.

dinarska smiljka (Cerastium dinaricum)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Z ruševjem obdana vrtača imenovana Smrekova draga na Snežniku.

Raste na karbonatih v subalpinskem pasu, predvsem na meliščih in kamnitih tratah. V Sloveniji raste le na Notranjskem Snežniku, kjer dosega SZ mejo svoje razširjenosti, in je zelo redka. Je svetloljubna vrsta, zato jo ogroža naravna sukcesija - zaraščanje z ruševjem in Waldsteinovo vrbo.

4,8

4,8

Stopnja ohranjenosti je povprečna ali zmanjšana, populacija je (skoraj) izolirana. Vrsta je ogrožena zaradi zaraščanja z ruševjem.



13



SAC / SPA


znotraj GGE


SAC Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana)

Celoten gozdni prostor SI3000231 Javorniki – Snežnik: Snežnik, njegovo ovršje, (skalne razpoke, snežne dolinice, skalni roglji v pasu ruševja).

Raste v skalnih razpokah, na meliščih, gruščnatih tratah, v snežnih dolinicah in ruševju v zgornjem montanskem in subalpinskem pasu. V Sloveniji dosega skrajno severozahodno mejo razširjenosti v Trnovskem gozdu, uspeva pa tudi na Nanosu, ovršju Snežnika ter v stenah nad Kolpo. Je terciarni relikt dinarsko-ilirskega izvora. Ponekod ga ogrožata zaraščanje travišč z ruševjem in množično pohodništvo.

399

191

Stopnja ohranjenosti je odlična, populacija ni izolirana. Vrsta je ogrožena zaradi zaraščanja z ruševjem. Vrsta ima na Snežniku najmočnejšo in najbolj vitalno populacijo v Sloveniji (ZGS, 2017).

gozdni jereb (Bonasa bonasia)

Celoten gozdni prostor SI5000002 Snežnik - Pivka: Dobro strukturirani sestoji z večjim deležem iglavcev in skupinami lesk.

Je tipična vrsta razčlenjenih gozdov z množico presvetlitev in veliko diverziteto drevesnih vrst, v kombinaciji s starejšimi sestoji nujno zahteva tudi pionirske stadije gozda ter jase ali poseke. Tak habitat gozdnemu jerebu omogoča pestro prehrano in večjo možnost prilagajanja na spremembe. Običajno naseljuje mešani gozd; v prevladujočem iglastem sestoju mora biti prisoten vsaj manjši delež listavcev. Glavni razlogi za upad populacije gozdega jereba: pomankanje gostega grmovnega sloja (do 2 m višine) iglavcev, listavcev ali visokih steblik; pomanjkanje zeliščenega sloja (borovnica, malinovje) na katerega ima z objedanjem velik vpliv parkljasta divjad; manjša dolžina gozdnega roba in primerljivo manjši delež površin v zaraščanju.

35.523

3.053

Ni dovolj podatkov za oceno stanja. 30-60 gnezdečih parov.

koconogi čuk (Aegolius funereus)

Celoten gozdni prostor SI5000002 Snežnik - Pivka: Iglasti in jelovo-bukovi debeljaki nad 800 m nadmorske višine z velikim številom dupel in gozdnimi jasami.

Naseljuje pretežno iglaste, lahko tudi mešane gozdove v višjih legah (nad 800 m). Za gnezdenje potrebuje luknje, ki jih je v preteklem letu stesala črna žolna. V špranjah in drevesnih rogovilah dela zaloge hrane. Lovi tako v gozdu kot na bolj odprtih predelih (jase, poseke, gozdni robovi). V Sloveniji velja za redko gnezdilko gorskega in dinarskega sveta. Samci so stalnice, samice in mladiči pa klateži.

35.147

2.795

Ohranjenost vrste je dobra, populacija ni izolirana, splošna ocena stanja populacije je dobra. 40-70 gnezdečih parov.

kozača (Strix uralensis)

Celoten gozdni prostor SI5000002 Snežnik - Pivka: Ustreza ji vrzelast gozd s starejšim drevjem. Ne ustreza pa ji mlad gozd in gosto zaraščene površine. Teritorij je velik od 200-400 ha. V njem ima kopališča v vodnih kotanjah.

Kozača naseljuje v Sloveniji večinoma jelovo-bukove gozdove (Omphalodo-Fagetum), ki so tudi glavna gozdna rastlinska združba dinarskega sveta v Sloveniji. Potrebuje gozd debeljaka in pomlajenca z dovolj velikim številom velikih dupel in poldupel. Tolerira prebiralno sečnjo in ekstenzivno gospodarjenje z gozdom – pobiranje določenega deleža odmrlih vej, omejeno izločanje sušic ter vzdrževanje določenega števila posek in presvetlitev (neposeljenih in manjših od 2 ha). Izogiba se naseljenim območjem.

38.211

3.053

Ohranjenost vrste je dobra, populacija ni izolirana, splošna ocena stanja populacije je dobra. 140 – 200 gnezdečih parov.

pivka (Picus canus)

Celoten gozdni prostor SI5000002 Snežnik - Pivka: Celotno Natura 2000 območje.

Naseljuje mešane in listnati gozdovi, rečne loke in drevesne mejice. Duplo si izteše sama, najpogosteje v listavce (javor, bukev, hrast, lipa, vrba). Hrani se z mravljami in drugimi žuželkami, ki jih lovi na tleh in na drevju, kjer izza lubja pobira tudi njihove ličinke in bube. Je manj specializirana na mravlje kot zelena žolna. Je stalnica, v Sloveniji velja za pogosto vrsto. V nižinskih predelih jo ogroža zlasti uničevanje rečnih lok in drevesnih mejic.

44.614

2.795

Ohranjenost vrste je dobra, populacija ni izolirana. 30 – 50 gnezdečih parov.

mali skovik (Glaucidium passerinum)

Celoten gozdni prostor SI5000002 Snežnik - Pivka: Iglast in jelovo-bukov gozd na višjih nadmorskih višinah s presvetlitvami in gozdnimi jasami.

Prebiva v iglastih in mešanih gozdovih s številnimi presvetlitvami, jasami in posekami, praviloma v višjih legah. Za gnezditveno uspešnost potrebuje strukturiran gozd z dupli in gozdnimi jasami ali posekami v območju 2 do 10 km2. Gnezdo si naredi v duplu, ki ga je prejšnje leto iztesal veliki detel. Je stalnica, samec celo leto brani teritorij.

38.211

3.053




14



SAC / SPA


znotraj GGE


SAC črna žolna (Dryocopus martius)


Živi v mešanih bukovo-jelovih in iglastih gozdovih, kjer si za gnezdenje teše dupla z ovalnim vhodom. Za gnezdenje pa potrebuje bukova debla oziroma debla listavcev, ki jih uporablja več let. Pomembna so predvsem drevesa, ki imajo ravno deblo in imajo na višini 4-10 metrov malo stranskih vej ter so na tej višini debela vsaj 35 cm. Par potrebuje za uspešno gnezdenje kar 300-400 ha gozda. Med prehranjevanjem na starih drevesih (zlasti iglavcih) za seboj pušča velike luknje, v katerih išče lesne mravlje. Je stalnica in v Sloveniji pogosta gnezdilka.

51.043

2.980


sršenar (Pernis apivorus)


Naseljuje odprte gozdove s številnimi jasami in mozaično kmetijsko krajino. Za gnezditveno uspešnost potrebuje strukturiran gozd z visokimi debelimi drevesi, jasami in mirnimi conami, v polmeru 4 do 10 km od gnezda pa odprto krajino. Gnezdi na velikih drevesih, 10-20 m nad tlemi. Je selivka, ki prezimuje v zahodnem in centralnem delu ekvatorialne Afrike in se vrne sredi aprila. Zelo je občutljiv na človekove motnje v času gnezdenja ter na spremembe v gnezditvenem habitatu.

54.926

3.053


triprsti detel (Picoides tridactylus)

Cona A SI5000002 Snežnik - Pivka: Klimaksni iglasti sestoji z visokim deležem odmrlega drevja.

Omejujoč dejavnik za prisotnost vrste je prisotnost iglavcev (smreke, jelke). Izbira goste gozdove z velikim številom dreves na enoto površine. Najraje ima alpske smrekove in dinarske jelove gozdove v fazi debeljaka z visokim deležem odmrlih stoječih dreves (predvsem iglavcev). Optimalni prehranjevalni habitat naj bi imel več kot 10 stoječih odmrlih dreves (debelejših od 30 cm) na hektar gozda. Odmrlih, poškodovanih in ležečih dreves naj bi bilo najmanj 5 % od lesne zaloge. Prehranjuje se tudi na podrticah. Izmed drevesnih vrst ima najraje jelko zaradi sušečih se vrhov in odmrlih vej. Pojavlja se na predelih, kjer je zaradi snegoloma ali žledoloma večje število polomljenih oziroma sušečih se dreves, ter v predelih z večjo gostoto larv lubadarjev Scolytidae in kozličkov Cerambycidae. Teritorij je velik od 50 do 80 ha. Ogrožajo ga: odpiranje zaprtih gozdov in povečevanje intenzitete gospodarjenja v še pred kratkim zaprtih sestojih ter odstranjevanje odmrlega in propadajočega drevja.

17.802

728

2.477

Ni dovolj podatkov za oceno stanja.

belohrbti detel (Dendrocopos leucotos)

Cona A SI5000002 Snežnik – Pivka: Sestoji s prevladujočimi listavci v lesni zalogi z višjim deležem odmrlega lesa.

Dobimo ga povečini v bukovo – jelovih gozdovih v starejših razvojih fazah z velikim deležem odmrlega drevja. Najbolj pogost je v gozdnih rezervatih dinarskega območja, Alp in Gorjancev. Teritorij je velik od 50-150 ha (odvisno od ustreznosti habitata). Za gnezditveno uspešnost potrebuje strukturiran gozd z visokim deležem odmrlih in starih debelih dreves listavcev, predvsem bukve. Hrani se pretežno z žuželkami drevesnih debel (larve drevesnih hroščev), ki jih nabira tudi na ležečih deblih.

9.446

728

478

Stopnja ohranjenosti je povprečna ali zmanjšana, populacija ni izolirana na širšem območju. 40-50 gnezdečih parov.

divji petelin (Tetrao urogallus)

CONA A1 SI5000002 Snežnik – Pivka: Močno strukturirani iglasti gozdovi (pomlajenci) z veliko podrasti.

Divji petelini so stalnice, ki v Sloveniji gnezdijo v zrelih iglastih in mešanih gozdovih gorskega sveta, prepredenih s posekami in jasami, na katerih je veliko plodonosnih rastlin. Potrebujejo tudi vodni vir in predel, kjer nabirajo kamenčke za prebavo (gastrolite). Prehranjujejo se skoraj izključno z rastlinami, pozimi so to iglice in poganjki, ki jih nabirajo na drevju, v času brez snežne odeje pa se hranijo na tleh z listi, poganjki, plodovi (borovnice, brusnice, mahovnice, barjanske kopišnice). Samci divjega petelina za pevska drevesa uporablja predvsem rdeči bor, macesen in smreko. Gnezdo zgradijo na tleh v gostem kritju, pogosto ob deblu drevesa. Za potrebe prehranjevanja petelin nujno potrebuje vzdrževanje mladic bukve, macesna oziroma jerebike v majhnih sklenjenih skupinah, robnih pasovih ali kot drevesa, ki so ostala na poseki. Ogroža ga intenzivna sečnja, širjenje gozdnih monokultur, vznemirjanje s strani človeka, ponekod tudi nezakonit lov.

1915

382

607

Neugodno.

Opomba: Ocene stanja vrst in habitatnih tipov na območju je podane na podlagi virov, navedenih v poglavju viri.



15

1.4.4. Konkretne in podrobnejše usmeritve s pripada jočimi upravljavskimi conami

Usmeritve vezane na celoten gozdni prostor znotraj obmo čij Natura 2000: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi: širokouhi/mulasti netopir (Barbastella barbastellus), mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), navadni ris (Lynx lynx), volk (Canis lupus*), rjavi medved (Ursus arctos*), drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti), bukov kozliček (Morimus funereus), črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria*), veliki pupek (Triturus carnifex), človeška ribica (Proteus anguinus*), dinarska smiljka (Cerastium dinaricum), Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana), (4070*) Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti), (8310) Jame, ki niso odprte za javnost, (9180*) Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih, (9410) Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea), (91K0) Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)), gozdni jereb (Bonasa bonasia), koconogi čuk (Aegolius funereus), kozača (Strix uralensis), pivka (Picus canus), mali skovik (Glaucidium passerinum), črna žolna (Dryocopus martius), sršenar (Pernis apivorus). - Ohranja naj se rastišču primerna drevesna sestava gozdnih združb, v spremenjenih ali izmenjanih

sestojih pa naj se gospodarjenje z gozdovi usmeri k vzpostavljanju rastišču primernejše drevesne sestave.*

- Spodbuja naj se naravno pomlajevanje, s sadnjo naj se kvečjemu vzpostavlja naravno sestavo gozdnih združb.

- Vzdržuje naj se najmanj 50 % delež sestojev z odraslim drevjem (razširjenega debelinskega razreda B in C).

- Ohranja naj se vsaj 3% od celotne lesne zaloge mrtvih, odmirajočih dreves in sušic, predvsem odraslega drevja nad 30 cm prsnega premera.

- Na težko dostopnih območjih, območjih brez ekonomske vrednosti, po grebenih in drugih območjih s primernimi sestoji (stara drevesa bukve), naj se izločijo ekocelice brez ukrepanja (ukrep: načrtno prepuščanje delov biotopov).

- Ohranjajo in vzdržujejo naj se travnate površine (lazi, jase) znotraj gozdnega prostora*. Preko njih naj se ne gradi novih gozdnih prometnic (ukrep: 611 - Vzdrževanje pasišč v gozdu).

- Vzpostavi naj se mreža habitatnih dreves (Habitatno drevje so odmrla in živa drevesa, naseljena z glivami ter živalskimi vrstami, drevesa z dupli oziroma gnezdi ter drevesa večjih dimenzij in posebnih oblik*): 1-2 drevesi debelejši od 30cm / ha.

Medved, volk, ris: - Z gozdom in krajino naj se upravlja v skladu s strategijami in akcijskimi načrti, ki obravnavajo velike

zveri. - V okolici aktivnih medvedjih brlogov, v radiju najmanj 200 m, naj se ne ukrepa v času od 15.12. do

30.4.. Vzpostavijo naj se mirne cone.* - V razdalji najmanj 300 m od kraja, kjer so poleženi mladiči volka, se v obdobju 1. 4. do 31. 5. dela

v gozdu ne izvajajo. Vzpostavijo naj se mirne cone.* - V razdalji najmanj 100 m od kraja, kjer so poleženi mladiči risa, se v obdobju 1. 6. do 31. 8. dela v

gozdu ne izvajajo. Vzpostavijo naj se mirne cone.* Jame, drobnovratnik: - Ob vhodih v jame ter v neposredni oklici jamskih vhodov (ena drevesna višina, 30m) naj se ohranja

raznomerna struktura gozdov. - Na površini nad znanimi jamskimi prostori naj se ne gradijo gozdne prometnice. Če je to potrebno,

naj se jih načrtuje v sodelovanju z ZRSVN. - Zaželena je uporaba biološko razgradljivih olj. - V kolikor se ugotovi povečan obisk jame oziroma nabiranje jamskih živali naj se obvesti ZRSVN. Netopirji: - V gozdu in gozdnem robu naj se vzdržuje majhne vodne in močvirne biotope kot so mlake, luže in

kaluže. V radiju vsaj 50 metrov od njih naj se ne postavlja solnic.* Obstoječe solnice naj se odstrani (ukrep: 612 – vzdrževanje vodnih virov v gozdu).



16

Veliki pupek:

- Mlaka mora biti vseskozi osončena, različno globoka (najgloblji del je lahko globok več kot 1m), vsebovati mora vodno rastlinje, brežine morajo biti položne.

- Pri sečnji naj se drevesa usmerjeno podira stran od vodnih teles. - Pri spravilu lesa naj se v vodna telesa ne posega, vanje naj se ne odlaga sečnih ostankov. - Vodnih kotanj, ki so ponekod prisotne ob vlakah, naj se ne zasipava. Bukov kozli ček: - Posekan les listavcev na območjih povečane aktivnosti bukovega kozlička, se v času od 15. maja

do 15. avgusta iz gozda transportira čim prej (v 14 dneh po poseku). Iz drugih območij, se posekan les iz gozda transportira čim prej.

Kozača: - 300 metrov (razdalja se prilagodi terenu) okoli znanih gnezd kozače naj se od 1.2. do 30.6. s

prekinitvijo gozdnih del zagotavlja mir. V primeru poznavanja lokacije gnezda, naj se območje z lokacijo vnese v gozdnogojitveni načrt, omejitve iz usmeritve pa se upoštevajo v načrtovalni oz. gojitveni enoti, kjer je gnezdo locirano.

Sršenar: - V polmeru najmanj 400 m (razdalja se prilagodi terenu) okoli znanih gnezd sršenarja naj se od

1.6. do 31.8. s prekinitvijo gozdnih del zagotavlja mir*. Gozdni jereb: - V polmeru 400 m (razdalja se prilagodi terenu) okoli znanih stanišč gozdnega jereba naj se

oblikujejo mirne cone, v katerih naj se vsaj v času od 1. aprila do 30. julija ne izvaja sečnje in spravila lesa ter gradnje cest. V primeru poznavanja lokacije stanišč, naj se območje z lokacijo vnese v gozdnogojitveni načrt, omejitve iz usmeritve pa se upoštevajo v načrtovalni oz. gojitveni enoti, kjer je gnezdo locirano.

- Kjer sestojne razmere dopuščajo, naj se zagotavlja vrzelast gozd s pestro zeliščno in grmovno vegetacijo s prisotnostjo plodonosnih drevesnih vrst. Primerne so zlasti površine prizadete po žledolomu, vetrolomu in lubadarju. Znotraj takšnih površin naj se: • ohranja raznomerna struktura gozdov (sestoje z vrzelastim ali pretrganim sklepom krošenj, s

šopi in skupinami odraslih dreves); • pri obnovi gozda ohranjajo in sproščajo skupine lesk, brez, jelš in drugih plodonosnih vrst kot

so jerebika, mokovec, brek, češmin, glog na skupni površini vsaj 0,5 – 1 ha; kjer teh plodonosnih rastlin ni, naj se jih vnaša s sadnjo;

• vzdržuje skupine različno starih iglavcev, predvsem v fazi drogovnjaka; • v primeru postavitve žičnatih ograj za zaščito mladja naj se te ustrezno označi z namenom, da

postanejo dobro vidne; • novih krmišč za divjad naj se ne postavlja (dovoljena so krmišča s tam pridelano krmo). • 5% površin prizadetih po vetrolomu in lubadarju prepusti naravnemu razvoju (za dobo 10 let).

Habitatni tip (4070*) Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti: - Izločijo naj se primerni sestoji. - Ruševje naj se varuje v okviru gozdnega rezervata Snežnik-Ždrocle (ne glede, da gre za prednostni

habitatni tip, imata pred njim prednost varovanja prostorsko zelo omejena rastišča dinarske smiljke in Scopolijevega repnjaka).

Habitatni tip (9180*) Javorovi gozdovi (Tilio-Aceri on) v grapah in na pobo čnih gruš čih: - Izločijo naj se primerni sestoji. Znotraj njih naj se ohranja semenjake vrst plemenitih listavcev.

Pospešuje naj se javor, brest, lipa oz. rastišču primerne vrste. - Razmisli naj se o proaktivnih ukrepih varovanja habitatnega tipa: npr. zaščiti mladja z zaščitnimi

ograjami in premestitvi lovskotehničnih objektov (solnice, preže).



17

Habitatni tip (9410) Kisloljubni smrekovi gozdovi o d montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea): - Izločijo naj se primerni sestoji. - V kisloljubnih smrekovih sestojih (mrazišča) naj se pri gospodarjenju upošteva specifične ekološke

zahteve območja (daljše proizvodne in pomladitvene dobe, sestoji brez gospodarjenja).

Dinarska smiljka, Scopolijev repnjak: - Izločijo naj se rastišča. - Znotraj rastišč je zaželeno v sodelovanju z ZRSVN zaustavljanje zaraščanja s habitatnim tipom

(4070*) Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti. Usmeritve vezane na posamezne upravljavske cone:

Ime upravljavske cone: Cona A Površina v GGE: 728 h VRSTE: triprsti detel (Picoides tridactylus), belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) OPIS CONE: Cono tvori območje s prevladujočimi sestoji z odraslim drevjem, vključujoč gozdna rezervata Snežnik-Ždrocle in Risov žleb z buffer cono in varovalni gozd na jugu GGE. V coni želimo vzpostaviti višji delež odmrlega lesa. Konkretne usmeritve: - Status ekocelic, gozdnih rezervatov in varovalnih gozdov naj se ohranja. - Zagotavlja naj se višji delež iglavcev (pospeševanje v mladovju, pri redčenjih). Vitalne jelove semenjake naj se ohranja.

Skrbi naj se za naravno pomlajevanje jelke. - Znotraj cone naj se oblikuje predele (mrežo sestojev), kjer naj se naravnemu razkroju prepušča večje število stoječih

suhih in odmirajočih dreves iglavcev in listavcev. Delež odmrlega lesa naj se znotraj predelov (mreže sestojev) poveča na vsaj 5% mrtve mase od skupne LZ oz. 10 m3/ha mrtvih in odmirajočih dreves oz. vsaj 3-5 mrtvih, odmirajočih dreves in sušic, predvsem odraslih stoječih dreves na ha (debelinski stopnji B in C).

- V primeru naravnih nesreč naj se znotraj cone pušča posamezna še stoječa poškodovana in ležeča drevesa iglavcev in listavcev (drevesa na težje dostopnih legah; drevesa majhne ekonomske vrednosti; količina, ki ne predstavlja nevarnosti za gradacijo podlubnikov).

- V oddaljenosti vsaj 50 m od roba rezervatov naj bo poudarjena 1. stopnja funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti (buffer cona).

- Na manj produktivnih, manj kvalitetnih rastiščih, ki so slabo odprti ali zaprti, naj se ne načrtuje gradnje novih vlak in cest.

Sektorski ukrepi, predlagani za vklju čitev v GGN: načrtno prepuščanje delov biotopov (ekocelice brez ukrepanja), načrtno puščanje biomase v gozdu.

Ime upravljavske cone: Cona A1 POVRŠINA v GGE: 381 ha VRSTE: divji petelin (Tetrao urogallus) OPIS CONE: Cona vsebuje širše območje opuščenih rastišč divjega petelina. V njej želimo izboljšati življenjsko okolje in prehranjevalni habitat, zmanjšati negativni vpliv divjadi ter zagotoviti mir v času rastitve in prezimovanja. Konkretne usmeritve:

- Na območjih pojavljanja divjega petelina naj bodo sestoji, ki se uvajajo v obnovo v 1. svetlitvenem redčenju močneje presvetljeni. Podaljšana naj bo pomladitvena doba sestoja.

- Z nego sestoja naj se jagodičevja in borovničevja ohranja in povečuje.

- Zaželena je vzpostavitev dobro vidnih prehranjevalnih ograj velikosti od 0,5 do 1 ha, katerih vloga je omejevanje dostopa jelenjadi do zeliščne in grmovne plasti. Znotraj njih naj se spodbuja razvoj zeliščne plasti (borovnica in malina) in sadijo plodonosne vrste namenjene prehrani petelina (jerebika, mokovec, češmin, glog, borovnica, malina).

- Novih krmišč za divjad naj se ne postavlja. Sektorski ukrepi, predlagani za vklju čitev v GGN: - Znotraj cone naj se vzpostavijo mirne cone, znotraj katerih naj se v času parjenja, to je od 1. marca do 30. junija ne

izvajajo gozdna dela. * Povzeto po Pravilniku o varstvu gozdov (Uradni list RS št. 92/2000, 56/2006, 114/2009).

OSNOVNI CILJI, USMERITVE IN UKREPI


18

2 OSNOVNI CILJI, USMERITVE IN UKREPI

2.1 Splošni cilji

Ob upoštevanju večnamenske vloge gozdov v GGE Leskova dolina, stopnje poudarjenosti posameznih funkcij gozdov, splošnih gospodarskih razmer in posestne strukture teh gozdov, je gozdnogospodarski cilj sledeč:

• zagotoviti trajno pridobivanje lesa po količini in kvaliteti kot ga omogoča plodnost rastišč (proizvodni cilj),

• preko zagotavljanja dohodka od lesa in dela v gozdu zagotoviti socialno varnost delavcem v gozdu in s tem ohraniti poselitev nižje ležečega prostora (socialni cilj),

• ohranitev in izboljšanje delovanja ekoloških in socialnih funkcij gozdov ter ohranitev sonaravnega ravnovesja ter sonaravnega razvoja gozdov (večnamenskost gozda kot ekološki cilj).

Splošni cilji so:

• Doseči ciljno lesno zalogo v GGE Leskova dolina (401 m3/ha), v ciljnem obdobju 10 let. • Z ukrepi nege še izboljševati negovanost v mlajših razvojnih fazah. • Ohranjati naravno drevesno sestavo oz. rastiščem ustrezno razmerje drevesnih vrst. • Izboljšati oziroma približati se optimalnemu razmerju razvojnih faz oz. zgradb sestojev. • Ohranjati delež gozdov z raznomerno zgradbo. • Krepiti delovanje vseh funkcij gozdov, še posebej pa krepiti izjemno poudarjene in ovrednotene

funkcije gozdov. • Zagotavljati usklajen odnos med rastlinojedo divjadjo in gozdom. • Uporabljati okolju prijazne tehnologije in strojne opreme, ter ustrezne načine izvajanja gozdnih

del. • Ohranjati ugodno stanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov v območju Natura 2000.

2.2 Usmeritve

Splošne usmeritve za dosego ciljev:

• Ohranjati dobro izkoriščenost rastiščnega potenciala. • Pri obnovi gozdov izkoristiti naravni podmladek in nego matičnega sestoja. • V obnovo uvajati prvenstveno slabše sestoje, kjer prevladuje nevitalno in nekvalitetno drevje.

Obnova mora biti malopovršinska in postopna. • Za zagotovitev možne obnove s plemenitimi listavci, je potrebno tam, kjer se obilno pojavi

ustrezen podmladek, izvesti končni posek, ki obsega površino vsaj dveh višin drevja v odraslem sestoju.

• Obnova s sadnjo naj bo le v izjemnih primerih, tam kjer naravna obnova ni možna, ali kjer želimo izboljšati obstoječe stanje. Sadi naj se rastišču primerne drevesne vrste (bukev, smreka, jelka, plemeniti listavci).

• Ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov, oziroma jo izboljšati v spremenjenih gozdovih. • Izboljšati negovanost sestojev (z dovolj močnimi izbiralnimi redčenji), zlasti drogovnjakov, ter s

tem povečati njihovo mehansko in biološko stabilnost. • Izboljšati razmerje razvojnih faz. Primerjava med modelnim in dejanskim stanjem kaže, da v

GGE Leskova dolina malo primanjkuje mladovij in raznomernih sestojev, močno primanjkuje drogovnjakov, nekoliko preveč je debeljakov, močno preveč pa je sestojev v obnovi. Ključno je, da se v sestojih v obnovi zaključi z obnovo ter s tem poveča količino mladih sestojev.

• Kjer so rastišča in zgradba sestojev primerna, ohraniti in oblikovati raznomerne sestoje, ker jih v GGE Leskova dolina glede na modelno stanje malo primanjkuje. Ob zgolj nekoliko prenizki



19

lesni zalogi, je razvrstitev znotraj debelinskih razredov neustrezna, saj je preveč najdebelejšega drevja, bistveno premalo pa tanjšega.

• Ohranjati vitalne jelke vseh debelin ter z nego pospeševati vključevanje jelovih kapnikov v odrasel sestoj.

• V drogovnjakih, predvsem pa v debeljakih in pomlajencih, kjer je debelinska in drevesna struktura zelo pestra in kjer je iz stališča rastišča to smotrno, je potrebno s premenilnimi redčenji oblikovati raznomerne sestoje.

• Pri redni sečnji jelke upoštevati vitalnost, kvaliteto in debelino dreves tako, da se prvenstveno odstranjuje nevitalna drevesa pred vitalnimi, nekvalitetna pred kvalitetnimi in debelejša pred tanjšimi. Kvalitetno drevo odrasle jelke je tisto, ki ima vsaj 8 m čistega debla brez vej.

• Redno izvajati sanitarne sečnje pri iglavcih. V primeru pojava lubadarke ukrepati takoj, drugače sanitarno sečnjo iglavcev v najbolj izpostavljenih sestojih izvajati vsake dve leti, drugod pa vsake tri do štiri leta.

• Odpirati gozdove z gozdnimi prometnicami in to prvenstveno na prednostnih območjih za odpiranje gozdov z le-temi.

• Uskladiti razmerje med živalsko in rastlinsko komponento gozda. • Posegi v populacije rastlinojede parkljaste divjadi morajo biti v takem obsegu, da se zagotovi

njihova naravna spolna in starostna struktura, ki naj bo taka, da zagotavlja ohranitev populacij in hkrati omogoča naravno obnovo gozda.

• Kjer je divjadi preveč in je posledično obnova nemogoča, postaviti ograjo in s tem zaščititi mladje pred objedanjem.

• Za nemoteno bivanje prosto živečih živali je potrebno zagotoviti mirne predele, oziroma zimovališča, laze pa redno vzdrževati za zagotavljanje večjih prehranskih možnosti.

• Zaradi ohranjanja biološke pestrosti ptic duplarjev dosledno puščati v sestoju vse odmrlo drevje, katerega les nima več tehnične uporabne vrednosti in ne predstavlja več potencialne nevarnosti za razvoj podlubnikov.

• Za zagotavljanje večnamenske vloge gozda upoštevati usmeritve, ki so navedene v poglavju 6.2.2 Usmeritve za krepitev in uskladitev funkcij gozdov.

• Pri ekoloških funkcijah upoštevati karbonatno podlago (hidrološka funkcija) in posebno varstveno območje Natura 2000 (funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti) ter Ekološko pomembno območje Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri.

• Na območju GGE Leskova dolina je precej naravnih vrednot, ki jih moramo ohranjati. • V gozdovih, ki so bližje naseljem je potrebno upoštevati, da socialne funkcije pomembno

vplivajo na način gospodarjenja. • Za ekocelice (to so sestoji, v katerih se v zadnjih nekaj desetletjih zaradi ekstremnih terenskih,

rastiščnih, sestojnih ali spravilnih razmer ni izvajalo sečnje in tudi v prihodnje ni pričakovati, da se bo v njih posegalo), se ne predvidi ukrepov.

2.3 Ukrepi

2.3.1 Možni posek

Preglednica 9: Osnovni možni posek po RGR v GGE Leskova dolina

RGR 10 letni možni posek

Delež možnega poseka

% od lesne zaloge % od prirastka

Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj

65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0

103 35.067 4.741 39.808 26 22 25 164 125 158 112 51.389 22.425 73.814 26 19 23 201 139 177 121 1.644 10.768 12.412 16 17 17 191 113 120 407 14.661 4.572 19.233 17 15 17 123 98 116 504 81.535 30.316 111.851 24 18 22 191 116 164

Skupaj 184.296 72.822 257.118 24 16 21 178 107 150



20

Osnovni možni posek za obdobje 2014-2023 je bil načrtovan v višini 257.118 m3 oziroma 21 % od lesne zaloge ali 150 % prirastka. Pri iglavcih je bil načrtovan v višini 184.296 m3 (24 % od lesne zaloge in 178 % od prirastka), pri listavcih pa v višini 72.822 m3 (16 % lesne zaloge in 107 % prirastka). Glede na vrsto sečnje v načrtovanem poseku prevladuje sanitarna sečnja in sečnja oslabelega drevja (60 %), sledi pomladitvena sečnja (21 %), redčenja (11 %) in prebiralna sečnja (8 %). Negovalne sečnje skupaj naj bi tako obsegale 40 % vse sečnje.

2.3.2 Potrebna gojitvena in varstvena dela

Preglednica 10: Načrtovana gojitvena in varstvena dela v GGE Leskova dolina

Vrsta dela Enota Površina (ha)

dejanska s ponovitvami dnin/ha skupaj dnin

Priprava sestoja ha 270,37 270,37 2 541 Priprava tal ha 13,13 13,13 10 131 Sadnja ha 13,13 13,13 10 131 Nega mladja ha 30,77 30,77 4 123 Nega gošče ha 361,52 361,52 4 1.446 Nega letvenjaka ha 218,74 218,74 5 1.094 Nega drogovnjaka ha 81,18 81,18 2 162 Nega v prebiralnem gozdu ha 127,89 127,89 4 512 Zaščita s premazom ha 13,13 39,39 1,5 59 Zaščita mladovja z ograjo (novo.) m 400,00 400,00 0,125 dnine/m' 50 Vzdrževanje zaščitnih ograj m 2.050,00 20.500,00 0,020 dnine/m' 410 Odstranjevanje zaščitne ograje m 1.035,00 1.035,00 0,010 dnine/m' 10 Vzdrževanje travinj ha 21,27 212,70 1 213 Vzdrževanje vodnih virov in kalov kos 46,00 230,00 0,250 dnine/kos 58 Ostalo varstvo dnin - - - 220 Skupaj 5.160

Za vsa načrtovana gojitvena in varstvena dela je predvidenih 5.160 dnin. Največji obseg gojitvenih del (65 %) je namenjenih negi gozda, obnovi je namenjenih 16 %, zaščiti 2 %, vsem ostalim delom pa je namenjenih 17 % vseh dnin. Pri obnovi gozda je bil poudarek na naravni obnovi gozda saj je obnova s sadnjo načrtovana le na površini dobrih 13,1 ha.

IZVAJANJE GGN GGE 2013 - 2017


21

3 IZVAJANJE NA ČRTA 2014 - 2018

3.1 Sečnja v obdobju 2014 - 2018

GGN GGE Leskova dolina se od začetka veljavnosti zadnjega GGN dejansko ni izvajal. V začetku februarja 2014 je gozdove v GGE Leskova dolina močno prizadel žled, v letih 2015, 2016 in 2017 je sledila gradacija smrekovega lubadarja, konec leta 2017 pa je gozdove GGE Leskova dolina prizadel močan vetrolom, ki se je v manjši obliki ponovil še jeseni 2018. Zaradi sanacije žledoloma, gradacije lubadarja in vetrolomov je obseg realizirane sečnje izjemno presegel načrtovan obseg sečnje in to predvsem pri iglavcih. Preglednica 11: Izvedena sečnja po RGR in skupaj za GGE Leskova dolina ter primerjava z načrtovanim možnim posekom

Možni posek Sečnja Realizacija 2014 - 2023 2014-2018 % Skupaj GGE

Iglavci 184.296 224.483 122 Listavci 72.822 36.482 50 Skupaj 257.118 260.965 101

RGR 103


RGR 112


RGR 121

Iglavci 1.644 521 32 Listavci 10.768 266 2 Skupaj 12.412 787 6

RGR 407


RGR 504


V obdobju 2014 – 2018 je bilo v GGE Leskova dolina tako posekano 224.483 m3 iglavcev ali 122 % možnega poseka iglavcev v obdobju 2014 -2023, ter 36.482 m3 listavcev ali 50 % možnega poseka listavcev v obdobju 2014 - 2023, oziroma skupaj 260.965 m3 ali 101 % vsega možnega poseka v obdobju 2014 – 2023. Glede na vrste sečnje je bilo 86 % iglavcev in 86 % listavcev posekanih zaradi varstveno sanacijskih sečenj, oziroma 10 % iglavcev je bilo posekanih zaradi napada podlubnikov, 32% zaradi sanacije vetroloma in 42 % zaradi sanacije žledoloma, 80 % posekanih listavcev je bilo posekanih zaradi sanacije žledoloma in 6 % zaradi sanacije vetroloma.

IZVAJANJE GGN GGE 2013 - 2017


22

3.2 Izvedena gojitvena in varstvena dela v obdobju 2014 - 2018

Preglednica 12: Izvedena gojitvena in varstvena dela v obdobju 2014 – 2018 v

GGE Leskova dolina in primerjava z načrtovanim obsegom

Gojitveno delo Enota Načrtovano 2014 - 2023

Realizirano 2014 - 2018

Realizacija v %

Priprava sestoja ha 270,37 0,90 0,3 Priprava tal ha 13,13 5,50 41,9 Sadnja ha 13,13 5,50 41,9 Nega mladja ha 30,77 0 0 Nega gošče ha 361,52 4,00 1,1 Nega letvenjaka ha 218,74 2,00 0,9 Nega drogovnjaka ha 81,18 0 0 Nega v prebiralnem gozdu ha 127,89 0 0 Zaščita s premazom ha 39,39 13,97 35,5 Zaščita mladovja z ograjo (novo.) m 400,00 0 0 Vzdrževanje zaščitnih ograj m 20.500,00 6.700 32,7 Odstranjevanje zaščitne ograje m 1.035,00 0 0 Vzdrževanje travinj ha 212,70 0 0 Vzdrževanje vodnih virov in kalov kos 230,00 0 0 Ostalo varstvo dnin 220 0 0

Realizirana gojitvena in varstvena dela močno zaostajajo za načrtovanimi in to najbolj pri negi in naravni obnovi gozda. Razlog za tako stanje je prav sanacija žledoloma, gradacije lubadarja in vetrolomov. Gojitvena in varstvena dela se v tem GGN GGE niso normalno izvajala vse od začetka veljavnosti GGN GGE v letu 2014. Po eni strani so bila zaradi žledoloma in gradacije lubadarja popolnoma ali delno uničena mladovja predvsem pa drogovnjaki tako, da enostavno ni več mladovja in drogovnjakov, kjer bi lahko izvajali nego. Po drugi strani pa se je lastnik (upravitelja) gozda v letih 2014 – 2018 predvsem ukvarjali s sanacijo žledoloma, gradacije podlubnikov ter vetrolomov in je enostavno »zmanjkalo časa« za izvajanje gojitnenih del.

3.3 Ocena izvajanja GGN GGE v obdobju 2014 - 2018

Zaradi posledic, ki jih je v gozdovih v GGE Leskova dolina povzročil žled 2014 ter kasnejša gradacija lubadarja in vetroloma, so se razmere v gozdovih v GGE Leskova dolina tako spremenile, da izvajanje osnovnega GGN GGE Leskova dolina ni več mogoče. Zato je nujna sprememba tega GGN GGE, predvsem določitev novih ukrepov in smernic za izvajanje le-teh.

SPREMENJENI CILJI, USMERITVE IN UKREPI

Sprememba GGN GGE Leskova dolina (2014-2023) 23

4 SPREMENJENI CILJI, USMERITVE IN UKREPI

4.1 Splošni cilj

Splošni, dolgoročni gozdnogospodarski cilj v GGE Leskova dolina, je ob pripravi teh spremembe tega GGN GGE, ostal v osnovi nespremenjen in je:

• Zagotoviti trajno pridobivanje lesa ustrezne kakovosti in v ustreznih količinah, ki jo omogoča plodnost rastišč (proizvodni cilj).

• Zagotoviti delovna mesta zaposlenih v gozdarstvu in dohodek od lesa lastnikom gozdov (socialni cilj).

• Zagotavljati trajno ohranjanje sonaravnega ravnovesja in sonaravnega razvoja gozdov (ekološki cilj).

• Ohranitev virov čiste pitne vode.

4.2 Usmeritve

Splošne usmeritve so prilagojene stanju po sanaciji žledoloma, sanaciji žarišč lubadarja ter sanaciji vetrolomov. Gozdove smo razdelili v tri kategorije glede poškodovanosti in jim tudi prilagodili smernice. 1. Gozd je povsem uni čen

• Na velikih, razgaljenih površinah, kjer ni možnosti naravnega pomlajevanja, na primernih tleh (globoka tla) naj se gozdove obnavlja s sadnjo. Na večjih površinah (nad 1,0 ha) naj se sadi smreka in bukev v razmerju 50:50 glede na površino. Pri tem se smreka smatra kot predkultura v katero se bodo vrasli listavci. Na manjših površinah, kjer je možnost vrasti naravnega mladja, naj se sadi samo smreka.

• Na razgaljenih površinah, na plitvih tleh naj se gozdove obnavlja izključno po naravni poti s pripravo sestoja za naravno nasemenitev. Na najbolj ekstremnih rastiščih pa se sestoj prepusti naravnemu razvoju.

• Smreko in bukev naj se zaščiti s premazi. • V mladovjih osnovanih s sadnjo naj se po potrebi izvaja obžetev. V desetih letih po sadnji naj

se izvede tudi nega mladja. • Dosledno naj se izvajajo sanitarne sečnje smreke, v kolikor je še prisotna. • Ohranjajo naj se semenjaki listavcev, ki so še v zadovoljivem stanju in ne ovirajo sadnje. S

svojim semenom bodo povečali vrstno pestrost v mladovjih osnovanih s sadnjo. 2. Gozd je zelo poškodovan

• Dosledno naj se izvajajo sanitarne sečnje smreke. • Sestojev naj se, zaradi velikih količin poškodovanega drevja, dodatno ne razgrajuje s sečnjo

nepoškodovanih dreves. Izjema so le sestoji, ki gredo v obnovo (nujni končni poseki). Tam je smiselno posekati še kakšno nepoškodovano drevo in podstojna drevesa ter tako oblikovati pomladitvena jedra, da se mladje čim prej oblikuje.

• Kjer je dovolj semenjakov naj se daje prednost naravni obnovi s pripravo sestoja za naravno nasemenitev.

• Zaščitne ograje je smiselno postaviti tam, kjer pričakujemo naravno pomlajevanje jelke. Naravno mladje znotraj ograj se lahko izpopolni s sadnjo jelke. Ograje je potrebno ustrezno označiti, da se prepreči zaletavanje živali vanje. Ograje je potrebno redno vzdrževat.

• V vrzelih, kjer ne pričakujemo naravnega pomlajevanja, na globokih tleh, naj se gozdove obnavlja s sadnjo. V manjše vrzeli naj se sadi samo smreka. Na večjih golih površinah naj se sadi bukev in smreka v razmerju 50 : 50 glede na površino. Smreko smatramo kot predkulturo v katero se bodo vrasli listavci.

• V mladovjih osnovanih s sadnjo naj se izvaja obžetev po potrebi. V desetih letih po sadnji naj se izvede tudi nega mladja.

• S premazi naj se zaščiti smreko, lahko tudi bukev. • Mladovja listavcev z rahlim ali vrzelastim sklepom se lahko izpopolni s sadnjo smreke.



• Pri negi naravnega mladja in gošče naj se poudarek daje uravnavanju zmesi v korist jelke in plemenitih listavcev.

• V letvenjakih in drogovnjakih naj se odstrani prelomljena, prevrnjena in močno zvita drevesa. Izbiralna redčenja zaradi rahlega ali vrzelastega sklepa niso več potrebna.

3. Gozd je nepoškodovan ali zmerno poškodovan

• Pri obnovi gozdov naj se izkoristi naravno pomlajevanje in indirektno nego matičnega sestoja. S tem dobimo rastišču primerno zmes drevesnih vrst. Naravno mladje jelke naj se na odličnih jelovih in jelovo - bukovih rastiščih zaščiti z ograjo. Ograje je potrebno ustrezno označiti, da se prepreči zaletavanje živali vanje. Ograje naj se redno vzdržuje.

• Potrebno je povečevati negovanost in mehansko stabilnost mladih sestojev. Pri negi naj se poudarek daje uravnavanju zmesi v korist jelke in plemenitih listavcev. S pravilno in pravočasno nego letvenjaka in tanjšega drogovnjaka želimo povečati mehansko stabilnost sestojev in zagotoviti ustrezno mešanost drevesnih vrst.

• V drogovnjakih, debeljakih in raznomernih sestojih naj se izvajajo samo sanitarne sečnje. • V sestojih v obnovi naj se izvedejo vse načrtovane nujne pomladitvene sečnje (končni poseki

in pospešeno nadaljevanje obnove). • Dosledno naj se izvajajo sanitarne sečnje smreke. • Dosledno naj se vrši posek oslabelih in suhih jelk, ki imajo še tehnično uporaben les.

Splošne usmeritve za GGE

• Po izvedeni sanaciji žledoloma, gradaciji lubadarja in vetrolomov je potrebno zagotoviti obnovo gozda ter oblikovanje mladih sestojev, ter zagotoviti negovanost teh mladih sestojev ter tako zagotoviti pogoje za mehansko in biološko stabilnost bodočih odraslih sestojev ter možnost vzgoje kvalitetnega lesa.

• Dosledno izvajati gojitvena dela še posebej tista, ki prispevajo k večji mehanski in biološki stabilnosti gozdov (nega gošče, nega letvenjaka in nega drogovnjaka) in tudi pospešujejo kvaliteto sestojev.

• Gozdne prometnice naj se prvenstveno gradi na prednostnih območjih za gradnjo le-teh. • Potrebno je uskladiti rastlinsko in živalsko komponento gozda. S posegi v populacije rastlinojede

divjadi se glede na kazalnike v populacijah in njihovem okolju zagotovi naravna spolna in starostna struktura v številčnosti, ki bo tudi v bodoče zagotavljala ohranitev samih populacij in uskladitev odnosov med njimi in okoljem. Poleg tega je potrebno ohranjati oziroma vzpostaviti naravno okolje primerno za prosto živeče živali ter zagotoviti mirne predele (zimovališča) za njihov nemoten razvoj.

• Zaradi ohranjanja biološke pestrosti naj se dosledno pušča v sestojih vse odmrlo drevje, katerega les nima več tehnične uporabne vrednosti in ne predstavlja več potencialne nevarnosti za razvoj podlubnikov.

• Potrebno je spremljati družbeni razvoj in dejavnosti drugih uporabnikov gozdnega prostora in tvorno sodelovati z njimi zaradi varovanja narave in ohranjanja biotske pestrosti gozdnega prostora.

• Na vodovarstvenih območjih upoštevati veljavne predpise s področja zavarovanja vodnih virov. • Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno

v skladu z veljavno zakonodajo s področja upravljanja z vodami pridobiti vodno soglasje.

V skladu z veljavnimi predpisi s podro čja upravljanja z vodami je na: • erozijskih območjih prepovedano krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje

zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije;

• plazljivih območjih prepovedano krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, kar povzroča pospeševanje plazenja zemljišč;

• plazovitem območju prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča;

• poplavnem območju prepovedano izvajati vse dejavnosti in vse posege v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.



4.3 Spremenjeni ukrepi

4.3.1 Spremenjen možni posek

Na osnovi spremenjenega stanja gozdov, že izvedenih ukrepov, gozdnogospodarskih ciljev in spremenjenih smernic je bil za obdobje 2014-2023 določen spremenjen možni posek in tudi spremenjena gojitvena in varstvena dela. Preglednica 13: Spremenjen možni posek po RGR in skupaj za GGE Leskova dolina

Delež spremenjenega možnega poseka Spremenjen 10 letni možni posek % od lesne zaloge % od prirastka

RGR Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj 65 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0 0 0 69 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0 0 0

103 34.470 2.878 37.348 25,5 13,3 23,8 161 76 148 112 59.742 11.847 71.589 29,8 10,2 22,7 234 73 172 121 2.181 10.006 12.187 21,6 15,7 16,6 251 105 117 407 30.466 4.272 34.738 36,1 13,5 29,9 256 91 209 504 159.366 28.043 187.409 47,2 16,8 37,1 373 110 274

Skupaj 286.225 57.046 343.271 36,8 12,7 27,9 277 84 201 Spremenjen možni posek se je skupaj povečal za + 33,5 % (pri iglavcih za + 55,3 %, pri listavcih pa se je zmanjšal za – 21,7 %) in tako predstavlja sečnjo v višini 27,9 % lesne zaloge (36,8 % pri iglavcih in 12,7 % pri listavcih), oziroma sečnjo 201 % tekočega prirastka (277 % pri iglavcih in 84 % pri listavcih). Spremembe možne sečnje po RGR so različne in so prilagojene stopnji poškodovanosti gozdov zaradi žleda 2014, gradacije lubadarja 2015 – 2017 in sanacije vetrolomov 2017 - 2018, oziroma potrebni sečnji v teh gozdovih, da se sanirajo posledice navedenih kalamitet v gozdovih. Tako se je možni posek povečal v RGR 407 za + 81 % in RGR 504 za + 68 %, v ostalih treh RGR pa se je zmanjšal in sicer v RGR 103 za – 6 %, RGR 112 za – 3 % in v RGR 121 za - 2 %. Pri spreminjanju možnega poseka znotraj RGR smo maksimalno upoštevali možne prerazporeditve. Tako smo povsod, kjer je bilo možno znižali (kompenzirali) možni posek iglavcev na račun znižanja poseka listavcev. Pa tudi med iglavci smo povsod, kjer je bilo možno znižali (kompenzirali) možni posek jelke na račun povečanja poseka smreke.



4.3.2 Spremenjena gojitvena dela

Preglednica 14: Osnovna in spremenjena gojitvena in varstvena dela (skupaj s ponovitvami) v

GGE Leskova dolina.

Gojitveno in

varstveno delo

RGR 103 RGR 112 RGR 121 RGR 407 RGR 504 Skupaj GGE

Osno.

g. de.

Spre.

g. de.

Osno.

g. de.

Spre.

g. de.

Osno.

g. de.

Spre.

g. de.

Osno.

g. de.

Spre.

g. de.

Osno.

g. de.

Spre.

g. de.

Osno.

g. de.

Spre.

g. de.

Priprava sestoja ha 37,68 2,00 76,65 30,20 9,06 9,10 30,50 7,00 116,48 37,90 270,37 86,20

Priprava tal ha 1,00 4,80 5,00 2,65 0 0 2,63 0,49 4,50 4,76 13,13 12,70

Sadnja ha 1,00 4,80 5,00 2,65 0 0 2,63 0,49 4,50 4,76 13,13 12,70

Nega mladja ha 1,35 0,90 9,50 6,45 2,55 2,65 4,16 1,40 13,21 8,50 30,77 19,90

Nega gošče ha 22,39 8,00 97,32 55,10 19,76 19,40 30,23 8,80 191,82 90,17 361,52 181,47

Nega letvenjaka ha 12,28 3,30 46,49 23,65 10,23 9,80 19,55 8,24 130,19 49,27 218,74 94,26

Nega drogovnjakov ha 8,94 0,40 14,90 9,74 11,11 10,75 6,87 2,40 39,36 15,05 81,18 38,34

Nega prebiralnega gozda ha 38,66 2,60 52,23 6,10 1,64 1,70 7,92 0,40 27,44 3,70 127,89 14,50

Zaščita ml. s premazom ha 3,00 14,40 15,00 6,77 0 0 7,89 1,47 13,50 14,28 39,39 36,92

Zaščita ml. z ograjo novog. m 0 0 400 0 0 0 0 600 0 2.550 400 3.150

Zaščita ml. z ograjo vzdrže. m 0 0 0 0 0 0 3.500 800 17.000 6.400 20.500 7.200

Odstranitev zaščitnih ograj m 735 740 0 0 0 0 0 600 300 2.870 1.035 4.210

Vzdrževanje travinj ha 33,70 33,70 0,40 0,40 1,00 1,00 68,70 68,70 108,9 108,9 212,70 212,70

Vzdrževanje vodnih virov kos 30 30 70 70 20 20 15 15 95 95 230 230

Varstvo pred žuželkami dnin - - - - - - - - - - 220 220

Osno. g. de. – osnovno gojitveno delo Spre. g. de. – spremenjeno gojitveno delo Spremembe gojitvenih del so največje v tistih RGR, ki so najbolj poškodovani po žledu 2014, kalamiteti lubadarja 2015 – 2017 in vetrolomih 2017 - 2018. Zaradi tega se je zmanjšal obseg večine gojitvenih del razen obnove s sadnjo in zaščite mladja z ograjo.

4.4 Vodenje evidenc

Po sprejetju spremembe GGN GGE Leskova dolina se evidence opravljenih del vodijo dalje na predpisanih obrazcih na ravni GGE, lastništva gozdov, RGR in odsekov v osnovnem GGN kot so se vodile do sedaj v osnovnem GGN GGE Leskova dolina.

SPREMEMBO NAČRTA SO IZDELALI


4. SPREMEMBO NAČRTA SO IZDELALI Pri kabinetnih delih so sodelovali: Marko UDOVIČ, univ. dipl. inž. gozd. Vinko STERŽAJ, univ. dipl. inž. rač. Danimir ŽUNIĆ, dipl. inž. gozd. Igor PRIDIGAR, dipl. inž. gozd., revirni gozdar Postojna 02. 09. 2019 Vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov Spremembo načrta sestavil: na OE Postojna Marko UDOVIČ, univ. dipl. inž. gozd. Marko UDOVIČ, univ. dipl. inž. gozd.

Vodja OE Postojna: Anton SMREKAR, univ. dipl. inž. gozd.

direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damijan ORAŽEM, univ. dipl. inž. gozd.

PRILOGE pregled spremenjenih ukrepov na ravni GGE, lastništ va, RGR in odsekov


Spremenjeni ukrepi za GGN GGE Leskova dolina 2014-2 023 na ravni GGE Preglednica 15: Spremenjen možni posek (v m3).

Iglavci 286.225

Listavci 57.046

Skupaj 343.271

Preglednica 16: Spremenjena gojitvena in varstvena dela.

Gojitveno in varstveno delo Skupaj GGE

Dejanski obseg Obseg s ponovitvami

Priprava sestoja ha 86,20 86,20 Priprava tal ha 12,70 12,70 Sadnja ha 12,70 12,70 Nega mladja ha 19,90 19,90 Nega gošče ha 181,47 181,47 Nega letvenjaka ha 94,26 94,26 Nega drogovnjakov ha 38,34 38,34 Nega prebiralnega gozda ha 14,50 14,50 Zaščita ml. s premazom ha 13,17 36,92 Zaščita ml. z ograjo novog. m 3.150 3.150 Zaščita ml. z ograjo vzdrže. m 7.200 7.200 Odstranitev zaščitnih ograj m 4.210 4.210 Vzdrževanje travinj ha 21,27 212,70 Vzdrževanje vodnih virov kos 46 230 Varstvo pred žuželkami dnin - 220

Spremenjeni ukrepi za GGN GGE Leskova dolina 2014-2 023 na ravni lastništva

Ker je celotna GGE Leskova dolina v državni lasti se vsi načrtovani ukrepi nanašajo na državne gozdove in so enaki načrtovanim ukrepom na ravni GGE. Spremenjeni ukrepi za GGN GGE Leskova dolina 2014-2 023 na ravni RGR Preglednica 17: Spremenjen možni posek (v m3).

RGR Iglavci Listavci Skupaj 65 0 0 0 69 0 0 0

103 34.470 2.878 37.348 112 59.742 11.847 71.589 121 2.181 10.006 12.187 407 30.466 4.272 34.738 504 159.366 28.043 187.409

Skupaj 286.225 57.046 343.271



Preglednica 18: Spremenjena gojitvena in varstvena dela (skupaj s ponovitvami).

Gojitveno delo enota RGR 103 RGR 112 RGR 121 RGR 407 RGR 504 Skupaj Priprava sestoja ha 2,00 30,20 9,10 7,00 37,90 86,20 Priprava tal ha 4,80 2,65 0 0,49 4,76 12,70 Sadnja ha 4,80 2,65 0 0,49 4,76 12,70 Nega mladja ha 0,90 6,45 2,65 1,40 8,50 19,90 Nega gošče ha 8,00 55,10 19,40 8,80 90,17 181,47 Nega letvenjaka ha 3,30 23,65 9,80 8,24 49,27 94,26 Nega drogovnjakov ha 0,40 9,74 10,75 2,40 15,05 38,34 Nega prebiralnega gozda ha 2,60 6,10 1,70 0,40 3,70 14,50 Zaščita ml. s premazom ha 14,40 6,77 0 1,47 14,28 36,92 Zaščita ml. z ograjo novog. m 0 0 0 600 2.550 3.150 Zaščita ml. z ograjo vzdrže. m 0 0 0 800 6.400 7.200 Odstranitev zaščitnih ograj m 740 0 0 600 2.870 4.210 Vzdrževanje travinj ha 33,70 0,40 1,00 68,70 108,9 212,70 Vzdrževanje vodnih virov kos 30 70 20 15 95 230 Varstvo pred žuželkami dnin - - - - - 220



Spremenjeni ukrepi za GGN GGE Leskova dolina 2014-2 023 na ravni odsekov Preglednica 19: Spremenjeni ukrepi (možni posek, gojitvena in varstvena dela skupaj

s ponovitvami) na ravni odsekov.

odse

k

Spremenjen možni posek (m 3)

Spremenjena gojitvena in varstvena dela (skupaj s p onovitvami)

igla

vci

lista

vci

skup

aj

Prip

rava

ses

toja

(ha

)

Prip

rava

tal (

ha)

Sad

nja

(ha)

Neg

a m

ladj

a (h

a)

Neg

a go

šče

(ha)

Neg

a le

tven

jaka

(ha

)

Neg

a dr

ogov

njak

a (h

a)

Neg

a pr

ebira

lneg

a go

zda

(ha)

Zaščita

pre

maz

(ha

)

Zaščita

z o

graj

o –

novo

g. (

m)

Zaščita

z o

graj

o –

vzdr

ž. (

m)

Ods

tarn

itev

zašč

. ogr

aj (

m)

1a 2.005 75 2.080 1b 1.934 325 2.259 1c 1.596 72 1.668 0,51 0,51 1,53 1d 712 159 871 0,38 0,38 1,10 1e 2.185 421 2.606 1,50 1,50 0,50 4,10 1f 2.125 336 2.461 1,00 2,00 0,25 2,00 2a 3.297 735 4.032 4,00 0,25 1,70 1,20 2,50 2b 2.026 942 2.968 3,00 1,20 4,80 2,40 0,60 2c 1.323 71 1.394 2,00 1,40 1,30 0,25 2d 3.544 733 4.277 3,00 0,25 5,80 1,00 0,35 0,20 2e 1.357 243 1.600 2f 3.284 296 3.580 0,44 0,44 1,32 3a 5.061 626 5.687 3,50 7,50 1,25 3b 2.693 1.384 4.077 3,00 1,50 8,00 4,30 1,60 0,40 3c 84 26 110 3d 1.254 124 1.378 4a 4.423 228 4.651 4b 1.369 138 1.507 600 4c 1.205 114 1.319 5a 1.922 217 2.139 2,00 0,70 3,50 3,90 1,10 5b 980 62 1.042 2,00 0,30 1,40 1,00 0,35 5c 1.646 278 1.924 8,00 0,90 6,90 3,30 1,80 1,20 5d 1.675 241 1.916 6,00 1,35 6,60 4,00 1,34 0,80 5e 2.579 602 3.181 6a 4.435 1.264 5.699 0,46 0,46 1,38 6b 1.981 1.169 3.150 6c 129 463 592 7a 146 66 212 7b 1.304 409 1.713 7c 476 772 1.248 7d 375 309 684 8a 1.373 233 1.606 3,00 0,50 9,00 3,80 0,80 8b 1.211 156 1.367 3,00 1,10 6,90 2,70 0,70 8c 1.907 645 2.552 4,00 1,20 8,20 3,00 1,50 9a 1.326 334 1.660 3,00 0,40 4,50 2,00 0,90 9b 1.440 302 1.742 2,00 0,90 4,00 1,30 0,40 2,60 10a 1.826 427 2.253 4,00 1,40 7,40 3,70 0,30 10c 2.548 1.364 3.912 4,00 1,00 1,00 3,30 1,50 0,40 11a 116 180 296 11b 200 10 210 11c 1.435 504 1.939 11d 1.262 1.110 2.372 0,90 2,20 1,00 0,10 12a 785 23 808 12b 493 31 524 12c 1.115 123 1.238 12d 1.334 350 1.684



odse

k Spremenjen možni

posek (m 3) Spremenjena gojitvena in varstvena dela (skupaj s p onovitvami)

igla

vci

lista

vci

skup

aj

Prip

rava

ses

toja

(ha

)

Prip

rava

tal (

ha)

Sad

nja

(ha)

Neg

a m

ladj

a (h

a)

Neg

a go

šče

(ha)

Neg

a le

tven

jaka

(ha

)

Neg

a dr

ogov

njak

a (h

a)

Neg

a pr

ebira

lneg

a go

zda

(ha)

Zaščita

pre

maz

(ha

)

Zaščita

z o

graj

o –

novo

g. (

m)

Zaščita

z o

graj

o –

vzdr

ž. (

m)

Ods

tarn

itev

zašč

. ogr

aj (

m)

13a 360 10 370 13b 1.239 649 1.888 13c 1.144 207 1.351 13d 3.459 507 3.966 4,00 2,00 14a 922 871 1.793 14b 444 124 568 15a 250 1.129 1.379 0,15 0,25 0,90 1,35 15b 100 950 1.050 0,50 0,70 0,70 1,70 15c 494 159 653 1,40 2,10 1,00 1,60 15d 27 78 105 1,00 3,20 2,00 4,10 15e 100 920 1.020 15f 220 1.400 1.620 16a 160 82 242 16b 173 344 517 16c 361 135 496 17a 5 230 235 17b 260 330 590 0,30 1,20 0,60 1,20 17c 100 180 280 0,20 0,50 0,35 0,20 0,50 17e 30 300 330 0,50 1,20 0,70 0,10 0,10 17f 10 190 200 0,30 0,50 0,50 17g 5 680 685 0,30 0,10 1,20 1,00 0,40 18a 50 0 50 18b 141 149 290 18c 100 920 1.020 1,40 2,40 0,80 18e 100 900 1.000 2,00 0,50 3,00 1,00 0,50 19a 486 190 676 19b 2.366 72 2.438 19c 79 53 132 20a 790 682 1.472 0,20 1,10 20b 1.271 878 2.149 1,00 5,50 1,40 0,80 20c 374 183 557 20d 3.735 260 3.995 1,44 1,44 4,32 20e 2.436 640 3.076 0,00 21a 5.003 412 5.415 0,00 21b 3.121 235 3.356 0,00 22a 4.765 37 4.802 0,00 22b 2.180 142 2.322 0,00 22c 2.465 82 2.547 0,00 23a 5.113 421 5.534 0,00 23b 1.074 124 1.198 0,86 0,86 1,44 23c 3.624 279 3.903 23d 1.012 23 1.035 0,72 0,72 2,16 23e 5.767 300 6.067 0,49 0,49 1,47 23f 4.339 357 4.696 0,20 0,20 0,60 23g 4.665 140 4.805 4,60 4,60 13,80 23h 984 47 1.031 24 5.080 144 5.224 25a 3.998 453 4.451 3,00 0,40 7,00 3,60 25b 1.524 211 1.735 25c 1.848 226 2.074 26a 738 62 800 26b 1.806 142 1.948 26c 1.405 143 1.548



odse

k Spremenjen možni

posek (m 3) Spremenjena gojitvena in varstvena dela (skupaj s p onovitvami)

igla

vci

lista

vci

skup

aj

Prip

rava

ses

toja

(ha

)

Prip

rava

tal (

ha)

Sad

nja

(ha)

Neg

a m

ladj

a (h

a)

Neg

a go

šče

(ha)

Neg

a le

tven

jaka

(ha

)

Neg

a dr

ogov

njak

a (h

a)

Neg

a pr

ebira

lneg

a go

zda

(ha)

Zaščita

pre

maz

(ha

)

Zaščita

z o

graj

o –

novo

g. (

m)

Zaščita

z o

graj

o –

vzdr

ž. (

m)

Ods

tarn

itev

zašč

. ogr

aj (

m)

27a 2.446 273 2.719 2,00 6,40 2,60 1,20 320 27b 1.623 145 1.768 28a 2.065 307 2.372 28b 2.304 113 2.417 28c 3.596 332 3.928 29a 3.813 271 4.084 29b 1.707 175 1.882 30a 1.315 274 1.589 30b 1.375 402 1.777 31a 2.983 761 3.744 31b 4.054 436 4.490 1,92 550 100 550 32 2.424 726 3.150 33a 1.104 286 1.390 33b 2.160 569 2.729 2,00 2,30 1,90 0,50 34a 3.858 623 4.481 34b 8.199 687 8.886 35a 1.222 119 1.341 35b 3.050 263 3.313 35c 3.265 268 3.533 36a 9.954 538 10.492 2,60 2,60 7,80 36b 2.276 173 2.449 36c 2.534 992 3.526 0,60 6,50 3,50 37a 6.191 817 7.008 2,00 6,00 3,80 0,30 37b 3.612 112 3.724 37c 2.223 238 2.461 38a 3.107 2.494 5.601 10,00 6,12 0,70 1.450 6.300 1.450 38b 2.620 278 2.898 0,80 1,34 0,40 600 800 600 39a 3.094 409 3.503 1,00 0,20 3,40 3,30 2,80 39b 1.464 213 1.677 39c 7.379 923 8.302 2,00 0,30 6,80 7,40 4,40 550 550 39d 3.970 773 4.743 1,60 1,00 7,00 2,10 0,60 40a 2.427 34 2.461 40b 4.562 327 4.889 40c 1.114 57 1.171 40d 3.306 128 3.434 40e 996 58 1.054 40f 2.319 53 2.372 140 41a 723 170 893 41b 7.641 733 8.374 41c 742 113 855 43 521 289 810 44a 61 0 61 44b 94 0 94 44c 124 0 124 45a 15 110 125 0,10 0,00 0,25 0,30 0,20 45b 10 545 555 0,35 0,35 1,40 0,35 0,20 45c 355 485 840 0,35 0,00 1,10 0,20 0,20 45d 60 990 1.050 0,20 0,20 45e 370 390 760 0,10 0,25 0,10 45f 0 400 400 0,10 0,40 0,20 0,10 45g 0 100 100 0,15 0,50 0,30 0,10

Osnutek spremembe GGN GGE Leskova dolina · GGE Leskova dolina leži v južnem delu postojnskega...

Documents

Transcript of Osnutek spremembe GGN GGE Leskova dolina · GGE Leskova dolina leži v južnem delu postojnskega...