PREDLOG ZA AKREDITACIJO

Visokošolskega zavoda: Študijskega programa: Prva akreditacija

Akreditacija preoblikovanja

Podaljšanje akreditacije

Prva akreditacija

Akreditacija spremembe

Podaljšanje akreditacije

Ime visokošolskega zavoda in sedež: Ime študijskega programa:UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE,Pivola 10, 2311 Hoče

Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine

A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU

1. Vrsta visokošolskega zavoda: univerza članica univerze samostojni visokošolski zavod

število sodelujočih zavodov je ___

2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:

Utemeljitev:Študijske programe je sprejel:- Senat Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede- Univerze v Mariboru dne 14. 10. 2005 na 26. redni seji Senata FKBV;- Senat Univerze v Mariboru dne 25. 10. 2005 na 21. seji Senata UM.Soglasje h programom je podal Svet za visokošolstvo Republike Slovenije dne 18. 11. 2005.

3. Podatki o vlagatelju:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Prof. dr. Danijel Rebolj, rektor

Zavod, organizacija Univerza v MariboruUlica in hišna številka Slomškov trg 15Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon / Faks 02 23 55 280 / 02 23 55 211Elektronski naslov fkbv@uni-mb.si

4. Podatki o članici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije študijskega programa:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Izr. prof. dr. Mario Lešnik, dekan

1

Zavod, organizacija Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v MariboruUlica in hišna številka Pivola 10Poštna številka in pošta 2311 HočeTelefon 02 32 09 000Elektronski naslov maja.krajnc-ruzic@uni-mb.si

5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju zavoda:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslovTabelo po potrebi kopirajte.

6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj Republika Slovenija.):

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov

B. PODROČJA PRESOJE

1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno objavljeni. da ne

a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji. da neb) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev.

da nec) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja.

da ne

Utemeljitev:Poslanstvo, vizija, cilji, strateška usmeritev in organiziranost zavoda izhajajo iz strategije in ciljev Univerze v Mariboru, ki je usklajena z Nacionalnim programom visokega šolstva ter drugimi dokumenti Republike Slovenije. Strateška usmerjenost se prilagaja v skladu z dokumenti fakultete ter Univerze.Osnovno poslanstvo smo na fakulteti opredelili kot kakovostno izobraževanje na vseh stopnjah bolonjskih študijskih programov in izvajanje raziskovalne dejavnosti za potrebe gospodarskih panog interdisciplinarno povezanih s kmetijskim sektorjem v okviru Slovenije in širše v Evropskem gospodarskem prostoru.

2

Delovati želimo na način, da dosežemo celostno dopolnjevanje izobraževanja na vseh nivojih z rezultati lastnih in tujih znanstvenih raziskav ter s smernicami razvoja družbe, ki vodijo v ekonomsko učinkovito, vendar do narave in ljudi odgovorno, trajnostno naravnano gospodarsko aktivnost.Poslanstvo fakultete je iskanje tehnoloških in poslovno organizacijskih rešitev za doseganje bistveno višje ravni samooskrbe Republike Slovenije s hrano skozi inovativne pridelovalne, predelovalne in poslovne procese, katerih značilnost je, da poleg zagotavljanja visoko kakovostne hrane in visokega nivoja dohodkov zaposlenih v kmetijskem sektorju, pomembno prispevajo tudi k oskrbi z alternativnimi viri energije, omogočajo izboljšave pri varstvu okolja in nudijo podlage za razvoj drugih gospodarskih panog (turizem, energetika, transport, gradbeništvo, zdravstvo …).Naša vizija je postati idejno in fizično stičišče med znanstveno, gospodarsko in družbeno politično sfero preko mehanizmov informacijskih povezav (baze podatkov in ekspertiz, e-forumi idej in tehnoloških rešitev, e-svetovanje, e-projektno povezovanje, e-borza zaposlitev in poslov, agro-spin-off podjetja …) in preko mnogih oblik interesnega druženja (znanstvene in strokovne konference, posebne tematske konference za politike, funkcionarje in managerje podjetij, gospodarsko tehnološke razstave, tehnološki sejmi, tehnološka tekmovanja …). Želimo biti usmerjevalci inovativnih procesov in mediatorji v procesih usklajevanja potreb in zahtev vseh gospodarskih subjektov kmetijskega sektorja (kmetovalci, gospodarske družbe v okviru pridelave in predelave) z drugimi sektorji družbe glede izboljševanja njihovega družbenega in ekonomskega položaja (priprava zakonodaje na različnih ravneh, oblikovanje strateških razvojnih dokumentov RS, delovanje gospodarskih interesnih združenj …).

Organiziranost Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je pregledna. Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljeni. Opredeljena so v Splošnem aktu o organiziranosti in sistematizaciji univerze in članic, ki je dostopen na povezavah s spremembami in dopolnitvami:http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=3543,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=2812,http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6145,http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6264.Notranja organiziranost fakultete je dostopna na povezavi:http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/o-fakulteti.

Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Statuta UM, kjer študenti sodelujejo v vseh organih UM tako, da imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.

2. Navedite študijski/e program/e:

Vrsta študijskega programa Stopnja študijskega programa Ime študijskega programaVisokošolski strokovni 1. stopnja Agronomija - okrasne rastline,

zelenjava in poljščine ščine

a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:

Ime programa: Agronomija - okrasne rastline, zelenjava, poljščine ščine

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-SRV:(Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.)ožja skupina vrst – raven: 16

podrobna skupina vrst – vrsta: 16203

3

Utemeljitev:Študijski program je visokošolski strokovni študijski program I. bolonjske stopnje.Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P: (Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3- in 4-mestno kodo. V primeru interdisciplinarnega programa tabelo po potrebi kopirajte.)

široko področje 6

ožje področje 62

podrobno področje 620

nacionalno-specifično področje 6200

Utemeljitev:Celoten študijski program se nanaša na široko področje kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo.

b) Opredelitev študijskih področij po klasifikacijiISCED:

(14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev

(21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:Vsebine visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnja spadajo po Iscedovi klasifikaciji v (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Študij je interdisciplinarnega značaja, saj je poleg kmetijstva (62) in vseh panog v okviru le-tega tesno povezan tudi s študijskem področjem o živi naravi - 42 (biologija, botanika, mikrobiologija, entomologija, genetika,…) in o neživi naravi – 44 (kemija, meteorologija s klimatskimi raziskavami,…), predelavo - 54 (hrana in pijače), varstvom okolja 85 (onesnaževanje voda in tal, varovanje biotske raznovrstnosti) ter s poslovanjem in administracijo 34 (marketing, management,…).

3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:(Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)

naravoslovno-matematične vede tehniške vede

družboslovne vede humanistične vede

4

medicinske vede biotehniške vede

druge vede

Utemeljitev:Študijski program se uvršča v znanstveno raziskovalne discipline, ki so po Frascatijevi klasifikaciji opredeljene kot biotehniške vede, natančneje pa v področje rastlinska produkcija in predelava ter podpodročje kmetijske rastline (evidenca raziskovalnih organizacij pri MVZT).

4. Umetniške discipline:

Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ne izvaja umetniških disciplin.

B.1 VPETOST V OKOLJE

5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v: gospodarskem razvoju, da ne družbenem razvoju, da ne kulturnem razvoju. da ne

Utemeljitev:FKBV že pet desetletij prispeva k razvoju in spodbuja izvajanje družbeno odgovornih projektov in aktivnosti (razvija tutorski sistem, ki bazira na prostovoljskem delu, spodbuja vseživljenjsko izobraževanje, ki temelji na izboljšanju življenja posameznikov ter posledično družbe). Skozi organiziranje in vodenje simpozijev, seminarjev, okroglih miz spodbuja aktivnosti za trajen in uravnotežen razvoj ter opozarja na potrebe sedanjih in prihodnjih generacij.Fakulteta je močno vpeta v družbeno dogajanje in aktivnosti pri oblikovanju novih smernic in strateških usmeritev slovenskega kmetijstva in živilstva, zavedaje se njene odgovornosti v kmetijskem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru. S svojimi znanji, izkušnjami in raziskavami želi povečati kvaliteto življenja in doprinesti k trajnostnemu in ekonomskemu razvoju Slovenije ter ugledu slovenske znanstvene in gospodarske sfere v Evropi in svetu.Neizpodbitno dejstvo namreč je, da je fakulteta v okviru svojega delovanja zaslužna, da se je kmetijstvo razvijalo in krepilo širom Slovenije, v zadnjem obdobju pa odločilno prispeva k ohranjanju in nadaljnji revitalizaciji celotnega kmetijskega sektorja v SV Sloveniji – kmetijsko najrazvitejšem in najpomembnejšem delu države. Ima pomembno vlogo v okolju predvsem z vidika gospodarskega razvoja. FKBV med drugim aktivno sodeluje s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, s posameznimi Kmetijsko gozdarskimi zavodi in inštituti (Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto ...), preko raznih posvetov, delavnic, simpozijev in predvsem z organiziranjem izobraževanj za njihove svetovalne službe. Dobra praksa sodelovanja med gospodarstvom in visokošolskim zavodom je razvidna iz številnih projektov, ki jih fakulteta izvaja s podjetji, kar kaže na visoko raziskovalno usposobljenost in zaupanje v delo raziskovalcev FKBV UM: Radenska d.d., Tanin d.o.o., AS An d.o.o., Ekorast d.o.o., Panvita d.d., LAS MDD d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Meko d.o.o., Pomurske mlekarne d.d. itd.Fakulteta se zaveda pomena kulturne vpetosti za razvoj posameznika in družbe. Ob organizaciji svečanih dogodkov sodeluje z domačimi in tujimi glasbenimi in umetniškimi skupinami. Ob 50 obletnici FKBV UM je fakulteta organizirala nekaj kulturnih dogodkov:* V okviru evropskega festivala stare glasbe Sevoqc Brežice – Seviqc Municipii (v sklopu EPK 2012) je FKBV v sodelovanju z Zavodom Ars Ramovš v svojih prostorih gostila koncert norveške skupine Norwegian Cornett&Sackbuts.

5

* Otvoritev čitalnice starih tiskov s področja kmetijstva in razstava z naslovom:''Kmetijska literatura skozi čas''.* Organiziranje razstave slik prof. dr. Antona Ivančiča in Danice Štefok z naslovom:''Rastline naše sopotnice''.*Organiziranje filatelistične razstave prof. dr. Jožeta Nemca:''Prve slovenske znamke''.* Organiziranje čebelarske razstave:''Apiterapija, čebelarska literatura, medene pijače, peciva iz medu''.* Koncert skupine InQuartet v Botaničnem vrtu FKBV UM.Fakulteta je v okviru Botaničnega vrta FKBV UM v letih od 2007-2011 organizirala 69 dogodkov (seminarjev, predavanj, razstav in delavnic), v katerih so poleg podjetij sodelovala razna društva: Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, Društvo za kulturo vrtov Slovenije, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Društvo za opazovanje in ohranjanje ptic Slovenije, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Društvo zeliščarjev Maribor, Gobarsko društvo Lisička Maribor, Društvo ljubiteljev fotografije Slovenije, Botanično društvo Slovenije, Društvo ljubiteljev orhidej Slovenije, Društvo Antropa, Turistično društvo Radvanje, Turistično društvo Hoče-Slivnica … Fakulteta je organizirala veliko razstav v sodelovanju z zunanjimi razstavljavci: Založba Kmečki glas, Klub Gaia, Zavod Hrastovec, Zavod raznolikost, Rokodelstvo Art&Craft Soven d.o.o., Vrtnarstvo Tement, Drevesnica Kren, Inštitut za preventivno arheologijo, Hortikultura Sežana, predstavitev Kluba Soroptimist International Slovenije … Fakulteta je organizirala otroške delavnice v sodelovanju z društvi in s podjetji: Afrodita, Mercator d.d., Igre d.o.o., Aero Celje d.o.o.. V mesecu decembru 2009 in 2010 so bile v Botaničnem vrtu organizirane Žive jaslice, ki si jih je ogledalo približno 2500 ljudi.Fakulteta je resnično svojevrstna tudi po tem, da smo prisotni praktično na vseh koncih zemeljske oble, kjer njeni posamezni zaposleni opravljajo nekaj več od same pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Gre za spekter izjemnih kulturno umetniških stvaritev (npr. izdelava več kot 50 oljnih slik, približno 50 kipov s pretežno religiozno vsebino na Fidžiju, Samoi, Salomonovih otokih, Papui Novi Gvineji, Novi Kaledoniji, Vanuatu, Etiopiji in Madagaskarju – dela red. prof. dr. Antona Ivančiča) kakor tudi za opravljanje humanitarne dejavnosti v nekaterih državah Afrike, Melanezije in Polinezije. Fakulteta se samostojno in v sodelovanju z znanstvenimi skupinami drugih ustanov ukvarja tako z razvojnimi, aplikativnimi in temeljnimi raziskavami, kakor tudi z drugimi raziskovalnimi projekti za neposredne uporabnike.

PREGLED RAZISKOVALNIH PROJEKTOV ARRS (2005-2011)

Ciljni raziskovalni projekti – izvajalec FKBV UM:

V4-0739: ''Biološki način zatiranja trtne uši s podlago "Borner in njen vpliv na rast in rodnost vinske trte ter kompatibilnost z nekaterimi sortami'', 2002-2007 V4-0743: ''Razvoj novih tehnik pridelave bučevk, primernih za ekološko kmetovanje'', 2004 –2005 V4-0870: ''Razvoj metod za tehnično in zakonodajno obravnavo pojavo zanašanja (drifta) pri aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji'', 2003-2006 V5-0869: ''IPP - Integrirana predelava hrane'', 2003-2006 V4-0101: ''Razvoj metodološkega orodja za kvantitativno ocenjevanje multifunkcionalnosti kmetijstva'', 2004-2006 V4-0103: ''Potencial in maksimiranje simbiotske vezave dušika pri metuljnicah za kratkotrajno ozelenitev tal'', 2004-2006 V4-0104: ' Ekološka pridelava zelenjave'', 2004-2006 V4-0865: '' Spremljanje stanja tal in omejitve za ekološko kmetovanje na onesnaženih območjih'', 2003-2006

6

V4-0332: " Intercropping -alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin'', 2006-2009 V4-0333: " Analiza možnosti uvedbe energetskih rastlin za predelavo v bioplin na slov. kmet. gospodarstvih'', 2006-2009 V4-0334: ''Razvoj sistema za podporo odločanju na ekoloških kmetijah'', 2006-2008 V4-0336: ''Preučitev tehničnih možnosti za obvladovanje koruznega hrošča v Sloveniji'', 2006-2008 V4-0338: ''Alternativna reja prašičev - ekološko kmetijstvo'', 2006-2008 V4-0339: ''Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja'', 2006-2009 V4-0341: ''Raba travinja za ohranjanje pestrosti, ekološko kmetovanje in zagotavljanje trajnih in kakovostnih pridelkov krme, 2006-2009 V4-0472: ''Sladka koruza - razvoj novega. okoljsko, ekonomsko in podnebno sprejemljivega proizvoda'', 2008-2011 V4-0475: ''Določitev optimalne tehnologije pridelave grozdja glede na napovedane klimatske spremembe in prihodnost slovenskega vinogradništva''. 2008-2011 V4-0485: ''Izboljšanje rodovitnosti tal v spreminjajočih se podnebnih razmerah in gospodarjenje z dušikom ter ogljikom s prezimno ozelenitvijo njiv'', 2008-2011 V4-0515: ''Tehnologije pridelave sadja brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev'', 2008-2011 V4-0527: ''Presoja okoljske in ekonomske sprejemljivosti novih metod kemičnega in biotičnega zatiranja bakterije (Erwinia amylovora Burr.) povzročiteljice hruškovega ožiga v nasadih pečkarjev v Sloveniji'', 2008-2011 V4-0533: ''Internacionalizacija slovenskega kmetijskega in živilskega sektorja in njegova konkurenčnost na mednarodnih trgih'', 2008-2010 V4-0537: ''Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves'', 2008-2010 V4-1019: ''Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva'', 2010-2012 V4-1062: ''Proučevanje vpliva alternativnih načinov obdelave tal na izboljšanje rodovitnosti tal in povečevanje humusa v tleh ter zmanjšanje izpustov CO2 v ozračje'', 2010-2013 V4-1077: ''Vpliv vključevanja tanina v krmne obroke prašičev na njihove proizvodnje lastnosti, zdravje, klavno kakovost in kakovost mesa ter ekonomiko reje'', 2010-2012 V4-1059: ''Analiza stanja in možnosti javno zasebnih partnerstev pri trženju lokalnih prehrambenih izdelkov iz gorsko hribovskih območij'', 2010-2012 V7-1118: ''Ekonomika ekoloških kmetij v Sloveniji'', 2011-2013 V4-1134: ''Vzpostavitev nacionalnega sistema prilagodljivih varovalnih pasov za uporabo FFS v bližini voda, varovalnih območij in urbanih območij'', 2011-2014 V4-1137: ''Alternativne poljščine v različnih pridelovalnih sistemih in kolobarjih kot osnova za prilagajanje klimatskim razmeram ter oskrbe s kakovostno krmo in hrano'', 2011-2014

Ciljni raziskovalni projekti – soizvajalec FKBV UM:

V4-0752: ''Genetsko izboljšanje funkcionalnih lastnosti ekonomsko pomembnih kmetijskih rastlin: krompir, zelje, fižol'', 2001-2005 V4-0744: ''Sodobnim trendom in klimatskim razmeram prilagojene tehnologije pridelovanja lucerne'', 2001-2005 V4-0864: ''Ocena tržnih možnosti za izdelek ''prekmurska šunka'', 2003-2005 V4-0875: ''Sodobne in alternativne metode tehnologije reje perutnine - novi sistemi zdravstvenega varstva'', 2003-2006 V4-6376: ''Zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje kakovosti prašičjega mesa'', 2004-2007 V4-0116: ''Slovenske prehranske tabele - meso in mesni izdelki'', 2004-2006 V5-0859: ''Tržni potenciali posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil in oblikovanje tržnih strategij na ciljnih trgih'', 2004-2005

7

V4-0259: ''Analiza upravljanja s tveganjem zaradi toče z uporabo atmosferskih modelov in dreves odločanja'', 2006-2008 V4-0361: ''Analiza učinkov kmetijske politike z modelom tipičnih kmetijskih gospodarstev'', 2006-2009 V4-0327: ''Oživitev prireje kopunjega mesa z različnimi genotipi piščancev'', 2007-2008 V4-0473: ''Ocena tveganja vnosa invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v Slovenijo, kot posledica vpliva podnebnih sprememb'', 2008-2011 V4-0489: ''Razvoj strateških scenarijev in optimalnih struktur trajnostne proizvodnje biogoriv v Sloveniji'', 2008-2010 V4-1083: ''Vloga bakrovih pripravkov v kmetijstvu danes in jutri – analiza stanja ter priporočila za nadaljnje ukrep'', 2008-2011 V1-1051: ''Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja – modelni pristop na primeru Celjske kotline'', 2010-2012 V1-1090: ''Invazivne tujerodne rastlinske vrste v Sloveniji in vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov'', 2010-2012 V4-1074: ''Raba fitofarmacevtskih sredstev in preučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabi v Sloveniji'', 2010-2012 V4-1054: ''Razvoj sistema za analizo upravljanja strategij s tveganjem zaradi toče z uporabo atmosferskih modelov, dreves odločanja in odela realnih opcij (akronim TočaII)'', 2010-2012 V4-1073: ''Analiza avtohtonega materiala izbranih vrst metuljnic kot pomoč pri ohranjanju biodiverzitete in žlahtnjenju v spreminjajočih se podnebnih razmerah'', 2010-2013 V4-1133: ''Modeli rastlinske pridelave na območjih degradiranega okolja'', 2011-2013 V4-1128: ''Ohranjanje biotske raznovrstnosti travinja z vzpostavitvijo sistema pridelovanja ohranitvenih semenskih mešanic'', 2011-2013

Temeljni raziskovalni projekti:

J4-9532: ''Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave'', 2007-2010 J4-4187: ''Preučevanje mehanizmov odpornosti pri vrtni jagodi, fižolu in papriki na glive iz rodu Colletotrichum'', 2011-2014

Aplikativni raziskovalni projekti:

L4-6376: ''Zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje kakovosti prašičjega mesa'', 2004-2007 L4-6349: ''Raziskave še nepojasnjene rasti, sestave in reoloških lastnosti semena zrnatega ščira'', 2004-2007 L4-6012: ''Analiza trgovinskih tokov in primerjalnih prednosti agro-živilskih proizvodov'', 2004-2007 L4-6470: ''Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov za ozelenitev tal'', 2004-2007 L4-9577: ''Raziskave še nepojasnjene rasti, razvoja in sestave semen alternativnih oljnic'', 2007-2009 L1-2174: ''Novi originalno razviti krmilni dodatki na osnovi vodotopnega CoQ10 in njihov vpliv na ekonomičnost proizvodnje in zdravstveno stanje piščancev in kokoši nesnic med industrijsko vzrejo'', 2009-2012

Podoktorski raziskovalni projekti:

Z1-9602: ''Časovna analiza lokalnih in sistemskih sprememb v obrambni kemiji in anatomiji navadne smreke pri napadu podlubnikov'', 2007-2008

8

Raziskovalni programi:

P1-0164: ''Raziskave za zvišanje odpornosti in produktivnosti rastlin in živali'', 2004-2008 P4-0164: ''Raziskave za zagotavljanje varne hrane in zdravja'', 2009-2012

Infrastrukturna dejavnost:

Infrastrukturna dejavnost – Botanični vrt, 2004-2008 Infrastrukturna dejavnost – Botanični vrt, 2009-2014

PREGLED DRUGIH PROJEKTOV (2005-2011)

Projekti financirani iz proračunskih sredstev:

Mestna občina Maribor: ''Dodelitev finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v MOM'', 2005 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja: ''Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov - ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti'', 2005-2007 MKGP/ UL,BF: ''Podpora reji in preizkušanju plemenskih živali za leto 2005'', 2005 MKGP/ UL,BF: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju prašičereje za leto 2006'', 2006 UM VZŠ: ''Zdrava prehrana in gibanje za varovanje in krepitev zdravja'', 2006-2007 MKGP/LAS: ''OPIIS'', 2009-2011 Vlada RS …: ''Program informiranja in izobraževanja na temo ekološkega kmetijstva za brezposelne osebe v Pomurju v luči prilagajanja in preprečevanja učinkov podnebnih sprememb'', 2009 MKGP/KIS: ''Preskušanje sort v postopku vpisa sort v sortno listo in Posebnega preskušanja sort za opisno sortno listo'', 2005-2011 MKGP: ''Strokovna pomoč na področju fitofarmacevtskih sredstev v času priprav na predsedovanje EU'', 2007 MKGP/KIS: ''Genska banka kmetijskih rastlin, genska banka hmelja ter genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin'', 2007-2011 MKGP: ''Izdelava modelnega izračuna za ukrep ''Eko travinje 0,2-0,5 GVŽ/ha'', 2009 MKGP/KIS: ''Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte'', 2005-2011 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/EPD: ''Naložbe v kmetijska gospodarstva'', 2008 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/PRP: ''Posodabljanje kmetijskih gospodarstev'', 2010 Občina Rače-Fram: ''Izobraževanje za uporabo strojev za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev'', 2009-2011 MKGP/KIS: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju govedoreje'', 2005-2011

Projekti financirani iz neproračunskih sredstev:

MKGP: ''Kontrola poljščin v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi poljščin'', 2005-2007 Perutnina Ptuj: ''Študija učinkovitosti in varnosti probiotskega izdelka K-BL-01 na piščancih'', 2005 Perutnina Ptuj: ''Proučevanje in raziskovanje perutninske proizvodnje'', 2005-2008 MEKO d.o.o.: ''Uporaba pripravka agrovit v vinogradništvu'', 2007-2011 Krka d.d.: ''Testiranje na piščancih brojlerjih'', 2009 As An d.o.o.: ''Izvajanje raziskave uporabe sredstev za nego rastlin (Mineral rumeni, mineral zeleni)'', 2010-2012

9

Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi s področja vinogradništva'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi pridelavi solate in krompirja'', 2010-2012 Tanin d.d.: ''Izvajanje raziskave vpliva standardov hidrilizirajočih taninov na treh linijah intestinalne celice prašičev iz poskusa v projektu CRP'', 2011 UM, MF: ''Fiziologija živali - oskrba živali'', 2009-2011 ZRSVN: ''NATREG - Program transnacionalnega sodelovanja JV Evropa; priprava strokovne študije:Stanje kmetijstva na projektnem območju Pohorje'', 2010

6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da ne

Utemeljitev:Na FKBV so se zvrstile že številne generacije študentov, diplomantov in profesorjev, ki so pomembno vplivali na razvoj kmetijstva, agroživilstva, kot tudi drugih panog in storitvenih dejavnosti v slovenskem gospodarstvu.FKBV spremlja zaposlitev svojih diplomantov. Podatke pridobivamo z anketiranjem ter neposredno preko profesorjev ob spremljanju svojih diplomantov. V študijskem letu 2010/2011 smo anketirali 42 diplomantov, profesorji pa svoja vedenja o zaposlitvah diplomantov vpisujejo v za ta namen pripravljeno zbirno podatkovno tabelo. Med tistimi diplomanti, ki so se po končanju študija zaposlili, se jih je približno 52% zaposlilo v gospodarstvu, 26% se jih je samozaposlilo, ostali (22%) so se zaposlili v javnem sektorju (občine, ministrstva, javni zavodi …). Mentor diplomanta na fakulteti je seznanjen z nadaljnjimi potmi posameznega diplomanta, saj je cilj fakultete vzpostaviti krog vseživljenjskega učenja in ponovnega vračanja diplomantov na fakulteto.Z diplomanti smo prav tako v stalnem stiku preko Alumni kluba, ki je bil ustanovljen leta 2009. Trenutno šteje 78 članov.

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:FKBV svoje diplomante izobražuje tako, da pridobijo strokovna znanja in veščine pomembne tudi za negospodarski sektor. Široka paleta znanj na posameznih področjih študijskih programov omogoča diplomantom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektroju. Diplomanti se zaposlujejo tako v javni upravi, kot v ostalem javnem sektorju (zavodi, agencije, inštituti …). Iz podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo notranjih virov informacij (neposredno preko profesorjev, ki spremljajo svoje diplomante), se približno 48% diplomantov zaposli v javnem sektorju (na Univerzi, kmetijskih zavodih, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja ter drugih javnih zavodih).

7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.) da ne

Utemeljitev:Po vsaki opravljeni praksi, se izvede preverjanje praktične usposobljenosti z oceno opravljenega dela (1-kvalitetno, 2-sprejemljivo, 3-ponavljanje). Obvezna praksa je usposabljanje (A). Dodatno organizirano (proizvodno) prakso (B) si študenti izberejo prostovoljno, če želijo pridobiti več praktičnih izkušenj in se zapiše kot priloga k diplomi; študenti pri zunanjih izvajalcih v ta namen sklenejo aneks h krovni pogodbi o izvajanju prakse, kjer se dogovorijo o podrobnostih in tudi

10

možnosti plačila. V skladu z internim pravilnikom o izvajanju prakse, se študentom, ki so izvajali prakso na drugih študijskih smereh ali v tujini priznava del oz. do polovica opravljenega praktičnega dela od tam. Fakulteta stalno posodablja pogodbena civilnopravna razmerja in glede na razmere in potrebe sklepa tudi nova.Fakulteta ima sklenjenih 66 aktualnih pogodb o sodelovanju pri izvajanju prakse z različnimi zunanjimi izvajalci. Praksa lahko poteka:- na Univerzitetnem kmetijskem centru,- v organizacijah, s katerimi ima Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sklenjeno pogodbo o opravljanjuprakse,- v laboratorijih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede,- v laboratorijih kmetijskih zavodov in inštitutov,- v pooblaščenih institucijah, ki se ukvarjajo s kmetijsko inšpekcijo,- v organizacijah, ki se ukvarjajo z žlahtnjenjem rastlin in semenarstvom,- v organizacijah, ki se ukvarjajo s selekcijo domačih živali,- na veterinarskih klinikah in veterinarskih postajah,- v industriji kmetijske mehanizacije in opreme,- na servisih za kmetijsko mehanizacijo in opremo,- v kmetijskih trgovskih centrih in kmetijskih trgovinah,- v kmetijskih proizvodnih obratih,- v obratih za predelavo kmetijskih proizvodov,- na kmetijsko-izobraževalnih ustanovah,- v botaničnih vrtovih,- v zooloških vrtovih,- na urejenih kmetijah (mojstrske in druge kmetije),- v genskih bankah,- pri pridelovalcih okrasnih rastlin in rejcih malih in/ali drobnih živali,- v državni upravi za kmetijstvo, za geodezijo ali zemljiškem katastru,- pri proizvajalcih fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, maziv, dezinficiensov, zdravil, krmil,- pri Kmetijsko gozdarski zbornici,- v parkih in narodnih parkih,- pri certifikacijskih organih za kmetijsko mehanizacijo,- v inštitutih za kontrolo in certifikacijo,- pri organih za testiranje kmetijskih strojev in naprav,- na kmetijsko živilskih sejmih,- v gozdarstvu in gozdarskih storitvah,- v gradbeništvu (če je povezano s kmetijstvom),- v tujih sorodnih inštitucijah, povezanih s kmetijsko dejavnostjo in- preko mednarodnih društev, ki delujejo v okviru Univerze v Mariboru (IAAS in IAESTE in drugih).

Sklenjene pogodbe, ki jih ima fakulteta za praktično usposabljanje ter število študentov, ki jim dogovor o sodelovanju zagotavlja praktično usposabljanje:

ŠTUD. PROGRAMŠTEVIL

O MEST NASLOV

1.VSI STROK. PROGRAMI 10

AVTOMEHANIKA NATERENU FERENČAK, DOLENJE SKOPICE 11, 8262 KRŠKA VAS

2.VSI STROK. PROGRAMI 10 AVTOVIP ZVONE PEPELNAK s.p., ŠTATENBERG 54A, 2321 MAKOLE

3.VSI STROK.* PROGRAMI 1 BIOKMETIJA ZEL, JASTREBCI 62A, 2276 KOG

11

4.VSI STROK. PROGRAMI 2

DRUŠTVO ZA PROM. IN Z. PREKM. DOBROT, LENDAVSKA UL. 1, 9000 MURSKA SOBOTA

5.VSI STROK.

PROGRAMI* 2 EKOLOŠKA KMETIJA KRIČAJ, SP. DOLIČ 34, 3205 VITANJE

6.VSI STROK.

PROGRAMI* 2 EKOLOŠKA KMETIJA RADIKON, GL.UL.186A, DOLGA VAS, 9220 LENDAVA

7.VSI STROK. PROGRAMI 1

Javni zavod INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE, C. ŽALSKEGA TABORA, ŽALEC

8.VSI STROK. PROGRAMI 4

KMET. GOZD. ZBORNICA SLOVENIJE KGZ CE, TRNOVELJSKA C. 1, 3000 CELJE

9.VSI STROK. PROGRAMI 10

KMET. GOZD. ZBORNICA SLOVENIJE KGZ LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 135, 1000 LJUBLJANA

10.VSI STROK. PROGRAMI 2

KMET. GOZD. ZBORNICA SLOVENIJE KGZ Murska Sobota, ŠTEFANA KOVAČA 40, 9000 MURSKA SOBOTA

11.VSI STROK. PROGRAMI 3

KMET. GOZD. ZBORNICA SLOVENIJE KGZ PTUJ, ORMOŠKA 28, 2250 PTUJ

12.VSI STROK. PROGRAMI 2 KMETIJSKA ZADRUGA LENART, UNDUSTRIJSKA UL. 24, 2230 LENART

13.VSI STROK. PROGRAMI 2 KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z.O.O., MIKLOŠIČEVA UL. 12, 2250 PTUJ

14.VSI STROK. PROGRAMI 1

KMETIJA UŠEN, ZGORNJE GRUŠOVLJE 6, 3311 ŠEMPETER V SAV. DOLINI

15.VSI STROK. PROGRAMI 1 OBČINA LJUTOMER, VRAZOVA UL. 1, 9240 LJUTOMER

16.VSI STROK. PROGRAMI 2 POMURSKE MLEKARNE D.D., INDUSTRIJSKA UL. 10, 9000 M. SOBOTA

17.VSI STROK. PROGRAMI 5

PORA RAZVOJNA AGENCIJA G. RADGONA, TRG SVOBODE 12, 9250 G. RADGONA

18.VSI STROK.

PROGRAMI* 2 ROMAN FERLEŽ, GRDINA 30, 2289 STOPERCE

19.VSI STROK. PROGRAMI 4

SKUPINA PANVITA, KG RAKIČAN D.D., LENDAVSKA 5, 9000 MURSKA SOBOTA

20.VSI STROK.

PROGRAMI* 2 TIKVA EKOLOŠKA KMETIJA, N. KRIŽMAN, LACKOVA C. 267, 2341 LIMBUŠ

21.VSI STROK.

PROGRAMI* 2 TURISTIČNA KMETIJA PECEL, MALINE 17, 8333 SEMIČ

22.VSI STROK.

PROGRAMI* 1 ZRP POMELAJ Z.O.O., MALA POLANA 103, 9225 VELIKA POLANA23. A-OZP 1 ZELIŠČNA KMETIJA KALAN, PODLEŠJE 12, 3233 KALOBJE24. BI 1 CIGÜT ŠTEFAN, NORŠINCI 62, 9221 MARTJANCI25. BI 1 HROVATIN CVETO, DUPLJE 5, 5271 VIPAVA26. BI 2 JUHART BRANKO, KOSTANJEVEC 57, 2316 ZG. LOŽNICA27. BI 4 JZ GRM NOVO MESTO, SEVNO 13, 8000 NOVO MESTO28. BI 1 KNEZ ROMAN, SELO 2, 3270 LAŠKO29. BI 1 LAH JOŽE, PONGERCE 8, 2326 CIRKOVCE30. BI 1 MARKOVIČ RAJKO, POLJE 30B, 6310 IZOLA31. BI 1 ZONTA MARINO, ŠKOCJAN 29, 6000 KOPER32. BI 2 RATNIK SIMON, PETANJCI 23, 9251 TIŠINA

33. EK 2 AMARANT KOOP. D.O.O., KMETIJA PERDIH, GOLIŠČE 3, 1281 KRESNICE

12

34. EK 2 EKOLOŠKA KMETIJA ČERNELIČ, DEČNO SELO 48, 8253 ARTIČE35. EK 2 EKOLOŠKA KMETIJA KUGOVNIK, LETUŠ 65, 3327 ŠMARTNO OB PAKI36. EK 2 HAUPTMAN MARTIN, ŠOBER 3, 2354 BRESTERNICA37. EK 2 KMETIJA BONČINA, ČADRG 8, 5220 TOLMIN38. EK 2 KMETIJA ŠLIBAR, KOVOR, CESTA NA HUDO 23, 4290 TRŽIČ39. EK 2 REPOVŽ JOŽE, ŠENTJANŽ 14, 8297 ŠENTJANŽ40. EK 2 SADEK BERNARD, BEZOVJE N. ZREČAMI 5, 3214 ZREČE41. EK 2 SLAVIČ MARKO, VUČJA VAS 51, 9242 KRIŽEVCI P. LJUTOM.42. MARP 20 Javni zavod KRAJINSKI PARK GORIČKO, GRAD 191, 9264 GRAD44. MARP 1 KMETIJA ERNIŠA, SUHI VRH 103, 9208 FOKOVCI43. MARP 1 OZMEC FRANC, CVETKOVCI 46, 2273 PODGORCI45. VVS 1 STADLER MARKO, ZAGAJ 40, 3256 BISTRICA OB SOTLI46. ŽI 1 BRADEŠKO PAVEL, VELIKA LIGOJNA 17, 1360 VRHNIKA47. ŽI 1 BEDRAČ MILKA, SLATINA 55B, 2282 CIRKULANE48. ŽI 1 ČETINA DAMJAN, SP. GRUŠOVLJE 6, 3311 ŠEMPETER V SAV. D.49. ŽI 1 ERBUS ZVONKO, PLETERJE 35, 2324 LOVRENC NA DR.P.50. ŽI 1 FREŠER VLADKO, KALŠE 19, 2315 ŠMARTNO NA POH.51. ŽI 1 HRIBAR ANDREJ, BRDO 15, IHAN, 1230 DOMŽALE52. ŽI 1 KASTELIC ALOJZ, MALI VRH 8, 8216 MIRNA PEČ53. ŽI 1 KNEZ ROMAN, SELO 2, 3270 LAŠKO54. ŽI 1 KOCBEK ALBERTO, ZG. VOLIČINA 28, 2232 VOLIČINA55. ŽI 1 KOŠIR MATEVŽ, ŠENTJOŠT 40, 1354 HORJUL56. ŽI 1 LAH JOŽE, PONGERCE 8, 2326 CIRKOVCE57. ŽI 1 LUŽNIK MIRKO, JOŽICA, TRBONJE 23, 2371 TRBONJE58. ŽI 1 MASTNAK JOŽE, LOKARJE 10, 3230 ŠENTJUR59. ŽI 4 PP AGRO D.O.O., TRŽAŠKA 41 A, 2000 MARIBOR60. ŽI 1 RANTAŠA MARINKA, BOLEHNEČICI 10, 9244 SV. JURIJ OB ŠČAV.61. ŽI 1 ŠONAJA MIRKO, STARI TRG 16, 9241 VERŽEJ62. ŽI 1 UNUK MILAN, ZG. JABLANE 35, 2326 CIRKOVCE63. ŽI 1 VEBER STANKO, GALICIJA 66, 3310 ŽALEC

64. ŽI 1 VZREJNO TURISTIČNA KMETIJA GOLJEVŠČEK, STAROŠINCE 37, 2326 CIRKOVCE

65. ŽI 1 ZORE DAMJAN, ZG. PIRNIČE 116, 1215 MEDVODE

66. ŽI 4 ŽIPO ŽIVINOREJA POLJEDELSTVO LENART, D.O.O., ŠETAROVA 21, 2230 LENART V SLOV.

* ekološke kmetije.

B.2DELOVANJE ZAVODA

8. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci opravljajo: znanstveno delo, da ne raziskovalo delo, da ne strokovno delo, da ne umetniško delo da nedelom nosilcev predmetov.

9. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z: znanstvenim da ne raziskovalnim, da ne

13

umetniškim, da ne strokovnim da nedelom nosilcev predmetov.

Utemeljitev:Znanstveni, raziskovalni in strokovni projekti, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na fakulteti: V4-0875: ''Sodobne in alternativne metode tehnologije reje perutnine - novi sistemi zdravstvenega varstva'', 2003-2006 V4-6376: ''Zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje kakovosti prašičjega mesa'', 2004-2007 Mestna občina Maribor: ''Dodelitev finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v MOM'', 2005 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja: ''Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov - ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti'', 2005-2007 MKGP/ UL,BF: ''Podpora reji in preizkušanju plemenskih živali za leto 2005'', 2005 MKGP/ UL,BF: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju prašičereje za leto 2006'', 2006 UM VZŠ: ''Zdrava prehrana in gibanje za varovanje in krepitev zdravja'', 2006-2007 MKGP/LAS: ''OPIIS'', 2009-2011 Vlada RS: ''Program informiranja in izobraževanja na temo ekološkega kmetijstva za brezposelne osebe v Pomurju v luči prilagajanja in preprečevanja učinkov podnebnih sprememb'', 2009 MKGP/KIS: ''Preskušanje sort v postopku vpisa sort v sortno listo in Posebnega preskušanja sort za opisno sortno listo'', 2005-2011 MKGP: ''Strokovna pomoč na področju fitofarmacevtskih sredstev v času priprav na predsedovanje EU'', 2007 MKGP/KIS: ''Genska banka kmetijskih rastlin, genska banka hmelja ter genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin'', 2007-2011 MKGP: ''Izdelava modelnega izračuna za ukrep ''Eko travinje 0,2-0,5 GVŽ/ha'', 2009 MKGP/KIS: ''Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte'', 2005-2011 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/EPD: ''Naložbe v kmetijska gospodarstva'', 2008 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/PRP: ''Posodabljanje kmetijskih gospodarstev'', 2010 Občina Rače-Fram: ''Izobraževanje za uporabo strojev za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev'', 2009-2011 MKGP/KIS: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju govedoreje'', 2005-2011 MKGP: ''Kontrola poljščin v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi poljščin'', 2005-2007 Perutnina Ptuj d.d.: ''Študija učinkovitosti in varnosti probiotskega izdelka K-BL-01 na piščancih'', 2005 Perutnina Ptuj d.d.: ''Proučevanje in raziskovanje perutninske proizvodnje'', 2005-2008 MEKO d.o.o.: ''Uporaba pripravka agrovit v vinogradništvu'', 2007-2011 Krka d.d.: ''Testiranje na piščancih brojlerjih'', 2009 As An d.o.o.: ''Izvajanje raziskave uporabe sredstev za nego rastlin (Mineral rumeni, mineral zeleni)'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi s področja vinogradništva'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi pridelavi solate in krompirja'', 2010-2012 Tanin d.d.: ''Izvajanje raziskave vpliva standardov hidrilizirajočih taninov na treh linijah intestinalne celice prašičev iz poskusa v projektu CRP'', 2011 UM, MF: ''Fiziologija živali - oskrba živali'', 2009-2011

14

ZRSVN: ''NATREG - Program transnacionalnega sodelovanja JV Evropa; priprava strokovne študije: Stanje kmetijstva na projektnem območju Pohorje'', 2010

Izsledki znanstvenega in raziskovalnega dela so vključeni v naslednje predmete:ŠIFRA

PREDMETA PREDMETSTOPNJA ŠTUDIJA PROJEKT

8025AGROEKOLOGIJA IN PREHRANA POLJŠČIN TER ZELENJADNIC 2. STOPNJA CHANNEL

7168, 7086 AGROEKOLOGIJA 1. STOPNJA K-NET

7148 ALTERNATIVNE POLJŠČINE 1. STOPNJA

ERASMUS ALTERNATIVES FOR ECOLOGICALCHANNEL

8037ALTERNATIVNE POLJŠČINE-PRIDELOVALNI SISTEMI 2. STOPNJA CHANNEL

8035

BIOLOŠKO - FIZIOLOŠKE IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI ALTERNATIVNIH RASTLIN 2. STOPNJA CHANNEL

7081BIOMETRIJA IN POPULACIJSKA GENETIKA 1. STOPNJA

PROGRAM ZA IZVEDBO SKUPNEGA TEMELJNEGA REJSKEGA PROGRAMA NA PODROČJU ŽIVINOREJE ZA LETO 2006

7227EKOLOGIJA IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO 1. STOPNJA K-NET

7006, 7146 EKOLOGIJA 1. STOPNJA K-NET

7025 EKOLOŠKO KMETOVANJE 1. STOPNJA

PROGRAM INFORMIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA NA TEMO EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA ZA BREZPOSELNE OSEBE V POMURJU V LUČI PRILAGAJANJA IN PREPREČEVANJA UČINKOV PODNEBNIH SPREMEMBLDV, ECOLOGICA E-LEARNINGDAADCHANNEL

7135 EKOLOŠKO POLJEDELSTVO 1. STOPNJA

IZVAJANJE RAZISKAVE SIMULATORJEV RASTI (HERBOGREEN X) V EKOLOŠKI PRIDELAVI SOLATE IN KROMPIRJALDV, CREATING A PLATFORM FOR COMMUNICATION BETWEEN SCIENCE AND PRACTICE IN ORGANIC FOOD CHAINCHANNEL

7136 EKOLOŠKO ZELENJADARSTVO 1. STOPNJA INTERVEG

8068EKONOMIKA IN MARKETING V AGROŽIVILSTVU 2. STOPNJA E-TRUST

7266

EKONOMIKA V KMETIJSTVU IN ŽIVILSKO –PREDELOVALNI INDUSTRIJI 1. STOPNJA E-TRUST

15

7077FIZIOLOGIJA IN ANATOMIJA DOMAČIH ŽIVALI 1. STOPNJA

SODOBNE IN ALTERNATIVNE METODE THNOLOGIJE REJE PERUTNINE - NOVI SISTEMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVAPROUČEVANJE IN RAZISKOVANJE PERUTNINSKE PROIZVODNJEFIZIOLOGIJA ŽIVALI-OSKRBA ŽIVALI

8021GENETIKA V ŽLAHTNJENJU RASTLIN 2. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTARO

7115GLAVNE IN ALTERNATIVNE POLJŠČINE 1. STOPNJA CHANNEL

7184 INDUSTRIJSKE POLJŠČINE 1. STOPNJA CHANNEL

7177INTEGRIRANA PRIDELAVA POLJŠČIN 1. STOPNJA

PREIZKUŠANJE SORT V POSTOPKU VPISA SORT V SORTNO LISTO IN POSEBNEGA PRESKUŠANJA SORT ZA OPISNO SORTNO LISTO

KONTROLA POLJŠČIN V SKLADU S PRAVILNIKOM O INTEGRIRANI PRIDELAVI POLJŠČINIZVAJANJE RAZISKAVE UPORABE SREDSTEV ZA NEGO RASTLIN ( MINERAL RUMENI, MINERAL ZELENI)CHANNEL

3033INTEGRIRANA PRIDELAVA SADJA 2. STOPNJA OPIIS

7179INTENZIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN 1. STOPNJA QUALIREDFRUITS

8056IZBRANE TEME IZ EKOLOŠKEGA POLJEDELSTVA 2. STOPNJA

CHANNELERASMUS ALTERNATIVES FOR ECOLOGICAL CROP PRODUCTION

8057IZBRANE TEMNE IZ EKOLOŠKEGA ZELENJADARSTVA 2. STOPNJA

ERASMUS ALTERNATIVES FOR ECOLOGICAL CROP PRODUCTION

7261 KMETIJSKA POLITIKA 1. STOPNJA

DODELITVE FINANČNE POMOČI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V MOM

8076 KMETIJSKA POLITIKA 2. STOPNJA

DODELITVE FINANČNE POMOČI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V MOMPODPORA REJI IN PREIZKUŠANJU PLEMENSKIH ŽIVALI ZA LETO 2005

7020 KMETIJSKA TEHNIKA 1. STOPNJA EUREKA - MSASN7244 KRAJINSKA EKOLOGIJA, 1. STOPNJA K-NET

7143MANAGEMENT EKOLOŠKIH KMETIJ 1. STOPNJA

IZDELAVA MODELNEGA IZRAČUNA ZA UKREP ''EKO TRAVINJE 0,2-0,5 GVŽ/HA''

7150MARKETING , REGIONALNA OSKRBA IN PRODAJA 1. STOPNJA E-TRUST

7242 MARKETING V AGROŽIVILSTVU 1. STOPNJA E-TRUST

16

7265 MARKETINŠKO RAZISKOVANJE 1. STOPNJA E-TRUST

8062 NAMIZNE SORTE GROZDJA 2. STOPNJASELEKCIJA IN VZGOJA NOVIH SORT VINSKE TRTE

8122OKOLJE, HRANA IN PROIZVODNI SISTEMI 2. STOPNJA

ASSESING AND IMPLEMENTING SUSTAINABLE MANAGEMENT OF AGRICULTURAL EFFLUENTS AND AGRO- PROCESSING INDUSTRYEURO-MARCERASMUS

7076, 7275OSNOVE EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA 1. STOPNJA

PROGRAM INFORMIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA NA TEMO EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA ZA BREZPOSELNE OSEBE V POMURJU V LUČI PRILAGAJANJA IN PREPREČEVANJA UČINKOV PODNEBNIH SPREMEMBLDV, ECOLOGICA E-LEARNINGDAADLDV, CREATING A PLATFORM FOR COMMUNICATION BETWEEN SCIENCE AND PRACTICE IN ORGANIC FOOD CHAIN

7015OSNOVE RASTLINSKE PRIDELAVE 1. STOPNJA CHANNEL

7106 OSNOVE ŽLAHTNJENJA RASTLIN 1. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTAROGENSKA BANKA KMETIJSKIH RASTLIN, GENSKA BANKA HMELJA TER GENSKA BANKA ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN

7263, 7171 PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI 1. STOPNJAEURO-MARCERASMUS

8077 PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI 2. STOPNJAERASMUSEURO-MARC

7279 POGONSKI STROJI 1. STOPNJAPROBIO - INTERNATIONAL PROMOTION OF BIODISEL CHAIN

7026, 7284 POLJŠČINE 1. STOPNJA

KONTROLA POLJŠČIN V SKLADU S PRAVILNIKOM O INTEGRIRANI PRIDELAVI POLJŠČINIZVAJANJE RAZISKAVE UPORABE SREDSTEV ZA NEGO RASTLIN (MINERAL RUMENI, MINERAL ZELENI)CHANNEL

7101 PREDELAVA MLEKA IN MESA 1. STOPNJA

SODOBNE IN ALTERNATIVNE METODE TEHNOLOGIJE REJE PERUTNINE - NOVI SISTEMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVAFIZIOLOGIJA ŽIVALI-OSKRBA ŽIVALI

17

7192PREHRANA SADNIH RASTLIN IN VINSKE TRTE 1. STOPNJA

IZVAJANJE RAZISKAVE SITNULATORJEV RASTI (HERBAGREEN,X) V EKOLOŠKI PRIDELAVI S PODROČJA VINOGRADNIŠTVA

UPORABA PRIPRAVKA AGROVIT V VINOGRADNISTVU

8026

PRIDELOVALNI SISTEMI IN OKOLJEVARSTVENI VIDIKI V PRIDELAVI GLAVNIH POLJŠČIN 2. STOPNJA CHANNEL

7262, 7170PROIZVODNI SISTEMI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ 1. STOPNJA

ASSESING AND IMPLEMENTING SUSTAINABLE MANAGEMENT OF AGRICULTURAL EFFLUENTS AND AGRO- PROCESSING INDUSTRYEURO-MARCERASMUS

8069PROIZVODNI SISTEMI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ 2. STOPNJA

ASSESING AND IMPLEMENTING SUSTAINABLE MANAGEMENT OF AGRICULTURAL EFFLUENTS AND AGRO- PROCESSING INDUSTRYEURO-MARCERASMUS

8075RAZISKOVALNO DELO V MARKETINGU KMETIJSKIH 2. STOPNJA E-TRUST

7130 SADJARSTVO I 1. STOPNJA OPIIS7155 SADJARSTVO II 1. STOPNJA OPIIS

7292SELEKCIJSKE METODE IN NAČRTOVANJE V ŽIVINOREJI 1. STOPNJA

PROGRAM ZA IZVEDBO SKUPNEGA TEMELJNEGA REJSKEGA PROGRAMA NA PODROČJU ŽIVINOREJE ZA LETO 2006

7131 SPLOŠNO VRTNARSTVO 1. STOPNJA QUALIREDFRUITS

8028

SPRAVILO IN POŽETVENE TEHNOLOGIJE V VRTNARSTVU IN POLJEDELSTVU 2. STOPNJA CHANNEL

7230 STROJI ZA POLJEDELSTVO 1. STOPNJA EUREKA - MSASN8052 TROPSKE KULTURE 2. STOPNJA QUALIREDFRUITS7041 TRŽENJE V KMETIJSTVU 1. STOPNJA E-TRUST7200 TRŽENJE V VINA IN SADJA 1. STOPNJA E-TRUST

7142, 7264VARNOST IN KAKOVOST KMETIJSKIH PRIDELKOV 1. STOPNJA

TRŽENJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV - USTANAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE SHEM KAKOVOSTI

8059VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN 2. STOPNJA QUALIREDFRUITS

7159 VINARSTVO 1. STOPNJASELEKCIJA IN VZGOJA NOVIH SORT VINSKE TRTE

18

7158 VINOGRADNIŠTVO II 1. STOPNJA

SELEKCIJA IN VZGOJA NOVIH SORT VINSKE TRTEIZVAJANJE RAZISKAVE STIMULATORJEV RASTI (HERBAGREEN,X) V EKOLOŠKI PRIDELAVI S PODROČJA VINOGRADNIŠTVA

7285 VRTNARSTVO 1. STOPNJA

PREIZKUŠANJE SORT V POSTOPKU VPISA SORT V SORTNO LISTO IN POSEBNEGA PRESKUŠANJA SORT ZA OPISNO SORTNO LISTO

7091 ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI 1. STOPNJA

SODOBNE IN ALTERNATIVNE METODE TEHNOLOGIJE REJE PERUTNINE - NOVI SISTEMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVAPROUČEVANJE IN RAZISKOVANJE PERUTNINSKE PROIZVODNJETESTIRANJE NA PIŠČANCIH BROJLERJIHFIZIOLOGIJA ŽIVALI-OSKRBA ŽIVALI

7178ZELENJADARSTVO - INTEGRIRANA PRIDELAVA 1. STOPNJA

PREIZKUŠANJE SORT V POSTOPKU VPISA SORT V SORTNO LISTO IN POSEBNEGA PRESKUŠANJA SORT ZA OPISNO SORTNO LISTO

7092 ZRNATA KRMA 1. STOPNJA

KONTROLA POLJŠČIN V SKLADU S PRAVILNIKOM O INTEGRIRANI PRIDELAVI POLJŠČINCHANNEL

7288 ŽLAHTNJENJE RASTLIN 1. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTAROGENSKA BANKA KMETIJSKIH RASTLIN, GENSKA BANKA HMELJA TER GENSKA BANKA ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN

8036ŽLAHTNJENJE RASTLIN ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO 2. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTARO

7198ŽLAHTNJENJE SADNIH RASTLIN IN VINSKE TRTE 1. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTAROGENSKA BANKA KMETIJSKIH RASTLIN, GENSKA BANKA HMELJA TER GENSKA BANKA ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN

Visokošolski učitelji in sodelavci vključujejo rezultate raziskovalnega dela v študijski program tako, da v okviru kontaktnih ur (npr. predavanja) povzamejo izsledke raziskav, ki so povezane z vsebino nekega predavanja. Med izvedbo laboratorijskih ali terenskih vaj se opravljajo razne meritve in testiranja s katerimi se študenti vključujejo tudi v praktični del raziskovalnega dela (npr. križanje

19

rastlin in vinske trte, mikropropagacija nekaterih rastlinskih vrst, stratifikacija semen nekaterih sadnih vrst, vrednotenje križancev, analiziranje praktičnih primerov dednosti pri rastlinah itd.).

10. Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem: znanstvenem, da ne raziskovalnem, da ne umetniškem da nedelu nosilcev predmetov.

Utemeljitev:Nosilci in izvajalci predmetov na vseh študijskih programih, ki jih izvaja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, so vključeni v znanstveno raziskovalne in druge projekte. V učne vsebine vnašajo izsledke svojih raziskav, v obliki rezultatov, kot tudi metodologiji dela. V študijskem procesu občasno sodelujejo tudi gostujoči strokovnjaki iz gospodarstva. Učni načrti predmetov so zasnovani na sodobnih spoznanjih strok in znanstvenih disciplin.Pri nekaterih predmetih je delež učnih vsebin, ki temelji na znanstvenem oz. raziskovalnem delu nižji, pri drugih predmetih pa višji. Ocenjujemo, da je na visokošolskem strokovnem študijskem programuAgronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnjeta delež med 30% in 50%.

11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

12. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

Utemeljitev:Fakulteta ima z nacionalnimi, kot tudi z mednarodnimi visokošolskimi zavodi, institucijami, organizacijami, podjetji zgledno sodelovanje. Sodelovanje se kaže v številnih skupnih projektih, delavnicah, problemskih konferencah, publikacijah, predavanjih...Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih teamov in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami.Izvajajo se tudi projekti, ki kažejo na zelo dober primer povezovanja raziskovalnih inštitucij znotraj univerze in navzven, ki s pozitivno naravnanostjo interdisciplinarnih raziskav kažejo pravo pot v uspešno raziskovalno prihodnost in prepoznavnost raziskovalcev FKBV UM. Povečuje se število izmenjav raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na izmenjave v Slovenijo in tudi obratno. Rezultati našega dela se kažejo v povečanju števila objav v znanstvenih revijah ter števila citatov. Povečali

20

smo znanstveno-raziskovalno dejavnost z državami izven Evrope, še posebej z Afriko, Indijo in Azijo. Na ta način se je povečala vpetost dodiplomcev in podiplomcev v raziskovalno delo. V letu 2007 smo aktivno sodelovali kot zunanji eksperti pri projektih ERA (npr. ERA-ARD; ERA-Snowman: ERA-Safefood). Kot dokaz znanstvene odličnosti prispeva tudi dejstvo, da imamo v komisiji za podeljevanje Zoisovih nagrad, kot najvišjega priznanja za raziskovalno delo v Republiki Sloveniji, članico z 8 letnim mandatom. Prav tako je FKBV vključena v seznam EFSA (European Food Safety Authority) institucij, ki zanjo opravljajo izvedenska mnenja. Fakulteta ima individualno EFSA ekspertinjo. Uspešno povezujemo znanstveno-raziskovalne rezultate s stroko, kar dokazujemo s 160 objavljenimi strokovnimi deli v letu 2009, 146 del v 2010 ter 94 v letu 2011.Raziskovalci si prizadevajo, da lahko temeljna spoznanja raziskav uspešno uporabi tudi praksa in da z znanjem, ki ga imajo, rešujejo konkretne probleme in na ta način doprinesejo k večji ustvarjalnosti, razvoju, splošni kakovosti življenja in prepoznavnosti.

FKBV sodeluje z visokošolskimi zavodi v Sloveniji: Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerza v Novi Gorici, Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Visoka šola za trajnostni turizem

FKBV sodeluje z mednarodno priznanimi tujimi Univerzami: Mendel University of Agriculture and Forestry Brno, Češka University of Copenhagen, Danska AGROSUP Dijon, Francija FESIA, Francija Estonian University of Life Sciences, Estonija HAMK University of Aplied Sciences (Hämeen ammettikorkeakoulu), Finska Agricultural university of Athens, Faculty of Food Science and Technology, Grčija Mediterranea Agronomic Institute of Chania, Grčija University of Zagreb, Hrvaška Križevci College of Agriculture, Hrvaška Universitá degli Studi di Firenze, Italija Universitá di Bologna, Italija Vilnaius Kolegija /Vilnius College of Higher Educartion, Faculty of Agrotechnologies, Litva Univesity of Szeged, Madžarska Georg-Avgust-Universität Göttingen, Nemčija University of Kassel, Nemčija University of Bonn, Faculty of Agriculture, Nemčija

21

Wageningen University, Nizozemska, Christian Agricultural College, Nizozemska Lapin Yiopisto University of Lapland, Finska Kraljevska veterinarska in kmetijska univerza v Kopenhagnu, Danska Szkola Glówna Gospodarstwa Wiejskiego, Poljska Institutio Politecnico de Csastelo Branko, Portugalska Universidade dos Acores, Portugalska Universitatea ˝Dunarea de Jos˝ din Galati, Romunija Slovenská pol'nohospodárska univerzita v Nitre/ Slovak agricultural University in Nitra, Slovaška Universidad de Castilla-La Mancha, Španija Universidad Pública de Nevarra, Španija Universitat Rovira I Virgili, Španija Adnan Menderes University, Turčija Gaziosmanpasa University, Turčija Ankara Üniversitesi, Turčija Mustafa Kamel University University of Beograd, Agricultural Faculty, Srbija Agricultural Faculty, University of Novi Sad, Srbija University of Mostar, Faculty of Agriculture, Bosna in Hercegovina VIT University; Vellore, Indija University of Pretoria, Faculty of Natural and Agricultural Sciences, Južna Afrika University of Namibia, Windhoek, Namibija Universty of Botswana, Faculty of Science, Botswana Agricultural University of Tirana, Albanija King Mongut's University of Technology Thonburi, Tajska Norwegian University of Life Sciences, Norveška

FKBV sodeluje oz. je sodelovala v mednarodnih projektih:Projekti 6. in 7. OP PATHOGENCOMBAT, 2005-2009 CHANNEL, 2004-2006 INCO, MARAMA II, 2007-2008 EURO-MARC, 2007-2010 E-TRUST, 2006-2009 K-NET, 2006-2007 PROBIO, Interated promotion of biodisel chain, 2007-2009 Water Resources and their Management from now on referred to as KNet Water, 2006-2008 QualiRedFruits, 2010/2011 Establishment of the first regional commercially based certified laboratory for quality control moni, 2011-2013

Drugi mednarodni projekti Socrates – EPIDORGE, 2004-2007 KVL, 2004 - 2007 ERA-ARD, 2006-2009 LDV, Creating a platform for communication between science and practice in organic food system, 2009-2011 Erasmus, Alternatives for ecological, 2006-2007 LDV, Ecologica e-learnig, 2005-2006 DAAD, 2007-2009

22

LDV, Organic.Balkanet; LLP, Leonardo da Vinci Transfer of Innovation; 2009 - 2011 ERA-NET SAFEFOODERA (PROBIOSAFE), 2009-2011 ERA-NET SAFEFOODERA (RISKFOODCONT), 2009-2011 Zmanjšanje onesnaževanja tal in podtalnice z uporabo fitaz v prehrani neprežvekovalcev, 2010-2011 Erasmus, 2010 -2012 EUREKA, 2010-2012 SF-ANTISPOIL (EUREKA), 2011-2014 InterVeg, 2011-2014 TARO, 2010-2014 EUREKA – MSASN, 2010-2012 EUREKA – SF – ANTISPOIL, 2011-2014 Assessing and implementing sustainable management of agricultural effluents and agro-processing indu, 2010-2013

FKBV sodeluje v projektih z inštituti, drugimi organizacijami, podjetji: Kemijski inštitut Slovenije Kmetijski inštitut Slovenije Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavodi Slovenije Inštitut za okolje in prostor, Celje Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Inštitut za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, Koper Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljana Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani Gozdarski inštitut Slovenije Štajerski tehnološki park Nacionalni inštitut za biologijo Inštitut Jožef Štefan Državni izpitni center Bistra projekti Ptuj Sadjarstvo Slovenije, GIZ Semenarna d.d. Kapion – Senzor d.o.o. Krka d.d. Meko d.o.o Skupina Panvita d.d. Pan-nutri d.o.o. As An d.o.o Ekorast d.o.o. Tanin d.d. Planteja d.o.o. Perutnina Ptuj d.d. LAS MDD d.o.o. Pomurske mlekarne d.d. Radenska d.d. Sadjarstvo Mirosan d.d. Evrosad d.o.o. ŽIPO Lenart d.o.o.

23

Apos d.o.o. Sončni vrt d.o.o. Zveza zadrug z.o.o. Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije Združenje govedorejcev Slovenije Zavod RS za varstvo narave Zavod Ekvilib.

Preglednica: Tuji visokošolski zavodi in organizacije, s katerimi Fakulteta za kmetijstvo inbiosistemske vede sodeluje

Albanija Faculty of Agriculture and Environment, Agricultural University of Tirana

http://www.ubt.edu.al

Avstrija University of Natural Resources and Life Sciences, Vienna

http://www.boku.ac.at/

Ludwig Boltzmann Institute for Organic Farming and Applied Ecology, Vienna

http://www.orca-research.org

Ludwig Boltzmann Institut für Biologischen Landbau und Angewandte Ökologie

http://www.bildungundberuf.at

OIR – Austrian Institute for Regional Studies and Spatial Planning

http://www.oir.at

University of Innsbruck http://www.uibk.ac.atInstitute of Sustainable Techniques and Systems http://www.joanneum.at

Australija Australian Food Safety Centre of Excellence

http://www.feast.org

Belgija University of Gent http://www.ugent.beEuromontana - European Association for cooperation and development of mountain areas

http://www.euromontana.org

Rago Centrum voor NASCHOLING Brussels

http://www.g-o.be

K.T.A. - HORTECO Vilvoorde http://www.kta-horteco.beBolgarija Agricultural University of Plovdiv http://www.au-plovdiv.bg

Institute of Soil Science ''Nikola Poushkarov'', Sofia http://www.iss-poushkarov.orgAGROBIOINSTITUTE http://www.abi.bg

Brazilija Universidade de Sao Paulo http://www.usp.br

University of Vicosa http://www.ufv.brCiper Agricultural Research Institute of Cyprus,

Nicosia http://www.ari.gov.cyPittas Dairy Industries ltd http://www.pittas.com

Češka Faculty o Agriculture, University of South Boheia, Ceské Budejovice

http://www.zf.jcu.cz

Veterinary Research Institute http://www.vri.czDanska The Royal Veterinary and Agrcultural

Universityhttp://www.kvl.dk/main.asp

Bactoforce A/S http://www.pathogencombat.com

24

Danisco A/S http://www.corporateinformation.comTecnical University of Denmark http://www.dtu.dkUniversity of Copenhagen http://www.ku.dk

Estonija Estonian Organic Farming Foundation, Tartu

http://www.lzuu.lt

Finska Hame Polytechnic Mustiala http://www.hamk.fiFrancija ENESAD Dijon http://www.enesad.fr

ESA Angers http://www.groupe-esa.comISAB Beauvais http://www.isab.frISARA Lyon http://www.isara.frISA Lille http://www.isa-lille.frESAP Toulouse http://www.esa-purpan.frINRA http://w3.inra.frENITAB http://www.enitab.frLEGTA Montauban http://www.educagri.frLEGTA «Edouard Herriot» Cibeins http://www.annuaireecolo.frLEGTA Colmar Wintzenheim http://www.educagri.frFrench Agency for Food, Environmental and Occupational Health & Safety

http://www.anses.fr

Institut Technique Français des Fromages http://www.ist-world.orgECOLE D'INGENIEURS PURPAN http://www.purpan.frVITAMIB SAS http://www.sas-centre.orgLycee agricole de Mountbellew http://www.lycee-agricole-sully.frINOPLANT BOURGOGNE http://www.ist-world.orgSOCIETE COOPERATIVE AGRICOLE DES COTEAUX LYONNAIS

http://www.sicoly.fr

Grčija Mediterranean Agronomic Institute of Chani, Crete,

http://www.maich.gr

Technical Educational Institution of Athens

http://www.teiath.gr/0en.htm

Agricultural Univrsity of Athens http://www.aua.grE.B.T.E., Biological Technological Applications, Ltd.

http://www.ebte.gr

Aristotle University of Thessaloniki http://www.auth.grIslandija Ben-Gurion University of the Negev http://in.bgu.ac.il

Degania Sprayers Co. http://www.degania-sprayers.co.ilItalija University of Bologna http://www.unibo.it/Portale/default.htm

University of Perugia http://www.unipg.itUniversity of Turin http://www.unito.itUniversity of Udine http://www.uniud.itUniversity of Pisa http://www.unipi.itUniversity of Padua http://www.unipd.itMediterranean Agronomic Institute of Bari,Valenzano http://www.iamb.itUniversity of Lecce http://www.unisalento.itRegione Abruzzo / ARAEN http://www.regione.abruzzo.itTeramo Uniersity http://www.unite.itMybatec s.r.l. http://www.italianbiotech.com

Litva Institute of Botany,Vilnius http://www.botanika.lt

25

Lithuanian Institute of Agriculture, Kedainiai

http://www.university-directory.eu

Lithuanian University of Agriculture http://www.lzuu.ltLatvija Priekuli Plant Breeding Station, Priekuli http://www.priekuliselekcija.lvMadžarska Attila Jozsef University of Sciences,

Szeged, Institute of Biotechnologyhttp://www.u-szeged.hu/eindex.ivy

Kerteszseti es elelmiszeripari egyete http://www.kszgysz.huCORVINUS University of Budapest, Central Service for Plant Protection and Soil Conservation, Budapest http://www.uni-corvinus.huNational Institute for Agricultural Quality Control, Budapest http://www.mgszh.gov.huInstitute for Small Animal Research, Gödölló

http://sunserv.katki.hu

Association of Hungarian Small Animal Breeders for Gene Conservation, Gödölló http://www.mgegodollo.huBiokontroll Hungária KHT, Budapest http://www.biokontroll.huSOMA’S Trade Ltd http://www.somagroup.com.kh

Malta The Genista Foundation, Kalkara http://www.genistafoundation.orgMakedonija Faculty of Agriculture Skopje http://www.zf.ukim.edu.mk

University of Macedonia http://www.uom.grNemčija University of Kassel http://www.uni-kassel.de

Center for Agricultural Landscape and Land Use Reseach, ZALF, Müncheberg http://www.zalf.deUniversity of Bonn http://www3.uni-bonn.deBergpracht Milchwerk Gmbh & Co KG http://www.bergpracht.deBiomax Informatics AG http://www.biomax.comCONGEN Biotechnologie GmbH http://www.biotop.deFederal Research Centre for Nutrition and Food http://www.mri.bund.deForschungzentrum Karlsruhe GmbH http://www.kit.eduGeflügelspezialitäten Ziegler http://a-ziegler.deProfos AG http://www.profos.deUniversity of Stuttgart http://www.uni-stuttgart.deVermicon AG http://www.vermicon.comUniversity of Hohenheim http://www.uni-hohenheim.deFederal Agricultural Research Centre, Braunschweig

http://www.kooperation-international.de

University of Berlin http://www.tu-berlin.deNizozemska Dronten Professional Agriculture

Universityhttp://www.cah.nl

Wageningen University http://www.wau.nl/welcome.htmlNational Institute for Consumer Research, SIFO - Oslo http://www.nanoplat.orgCocker Consulting http://www.cocker.ieWELLANTCOLLEGE Rotterdam http://www.wellant.nlHELICON Opleidingen de Deurne

Norvaška Agricultural University of Norway http://www.nlh.noNational Institute for Consumer Research, SIFO - Oslo http://www.helicon.nl

26

Poljska Warsaw University of Life Science http://www.sggw.plUniversity of Wroclaw http://www.up.wroc.plUniwersytet Przyrodniczy w Lublinie http://www.ar.lublin.plUniversity of Agriculture in Krakow http://bip.ar.krakow.plGdansk Management College http://www.wsz.pl

Portugalska Politechnic Institute of Beja http://www.esab.ipbeja.ptUniversity of Azores http://www.angra.uac.ptUniversity of Algarve http://www.ualg.pt

Romunija University of agricultural and veterinary medicine Bucharest

http://www.agro-bucuresti.ro

Academia de Studii Economice din Bucuresti

http://www.ase.ro

University Fundation CERA for Agricultural and Rural Development http://www.agrobiology.roUniversity of Agronomic Science and Veterinary Medicine, Bucuresti

http://www.usamv.roNorth University of Baia Mare

http://www.ubm.roSlovaška University of Veterinary Medicine, Košice http://www.uvm.sk

Slovak University of Agriculture, Nitra http://www.uniag.skSrbija Faculty of Agriculture Belgrad http://www.agrifaculty.bg.ac.yu

Faculty of Agriculture Novi Sad http://polj.ns.ac.yuUniversity of Novi Sad, Science and Research Institute for food technologies http://www.uns.ac.rsFaculty of Science Novi Sad http://www.pmf.uns.ac.rs

Španija University of Castilla-La Mancha http://www.uclm.esUniversity of Publica de Navarra http://www.unavarra.esUniverstity of Santiago de Compostela http://www.usc.esUNIVERSIDAD POLITECNICA DE MADRID (UPM)

http://www.upm.es

The Uni versity of Cordoba http://www.uco.esThe University of Leon http://www.unileon.esUniversity of Valladolid http://www.universityofvalladolid.uva.es

Martinez Loriente, S.A http://www.martinezloriente.comUniversity of Burgos http://www.ubu.esAgencia Provincial de la Energia de Avila http://www.apea.com.esExma. Diputacion Provincial de Huelva http://www.diphuelva.esCentro Europeo de Empresas e Innovacion de Burgos http://ceeiburgos.es

Švedska Lund University http://www.lu.seSwedish University of Agricultural Sciences

http://www.slu.se

Švica Eidgenoessisches Volkswirtschaftsdepartement

http://www.evd.admin.ch

Turčija Ege University http://www.ege.edu.trUludag University http://www.uludag.edu.tr

USA University of Florida http://www.ufl.eduVelika University of Leeds http://www.leeds.ac.uk

27

BritanijaUniversity of Glasgow http://www.gla.ac.ukThe Scottish Agricultural College http://www.sac.ac.ukUniversity of Wales Aberystwyth http://www.wales.ac.ukPerth College, University of Highlands and Islands

http://www.uhi.ac.uk

Manchester Metropolitan University http://www.mmu.ac.ukNational Resource Institute, University of Greenwitch

http://www.nri.org

B.3 KADRI

13. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

Zap. št. Ime in priimek Naziv Področje izvolitveDatum zadnje izvolitve

1. 1 BAVEC FRANC Redni profesor Poljedelstvo 30.09.2003

2. BAVEC MARTINA Redni profesor Poljedelstvo z zelenjadarstvom

22.9.2011

3. BERK PETER Asistent Kmetijsko strojništvo 31.8.20104. BRAČKO BRIGITA Asistent Poljedelstvo 26.5.2010

5. BRUS MAKSIMILJAN Višji predavatelj Živinoreja 26.1.2011

6. 0 GROBELNIK M. SILVA Višji predavatelj Poljedelstvo 27.6.2012

7. GSELMAN ANASTAZIJA

Višji predavatelj Poljedelstvo 19.12.2007

8. IVANČIČ ANTON Redni profesor Genetika, Žlahtnjenje rastlin, Botanika kultiviranih rastlin

18.1.2005 in dohabi. 25.10.2005

9. JAKOP MANFRED Asistent Rastlinska pridelava 23.6.2010

10. JANŽEKOVIČ IGNAC Višji predavatelj Biologija 25.11.2009

11. JANŽEKOVIČ MARJAN Docent Živinoreja, Zgradbe v

živinoreji, Etologija 23.6.2010

12. KRAMBERGER BRANKO Redni profesor Poljedelstvo 21.10.2008

13. KRANER ŠUM. TADEJA Docent Matematika 23.4.2010

14. KRISTL JANJA Docent Kemija, agrokemija 24.10.2007

15. LAKOTA MIRAN Izredni profesor Kmetijsko strojništvo 27.9.2011

16. LEŠNIK MARIJA Lektor Angleški jezik – jezik stroke 23.2.2012

17. LEŠNIK MARIO Izredni profesor Fitomedicina 23.6.2010

18. MURŠEC MATEJA Višji predavatelj Pedologija 27.3.2012

19. PAVLOVIČ MARTIN Izredni Kmetijsko podjetništvo 28.2.2012

28

profesor

20. PAŽEK KARMEN Izredni profesor* Management v kmetijstvu 22.11.2011

21. PODVRŠNIK MIRAN Asistent Poljedelstvo 17.2.2010

22. PULKO BORUT Višji predavatelj Vinogradništvo in vinarstvo 28.2.2012

23. ROBAČER MARTINA Višji predavatelj

Rastlinska produkcija in predelava 28.9.2011

24. ROZMAN ČRTOMIR Izredni profesor Management v kmetijstvu 28.5.2009

25. STAJNKO DENIS Izredni profesor Kmetijska tehnika 17.2.2010

26. ŠIŠKO METKA Docent

Žlahtnjenje rastlin, Biologija (rastlinska biotehnologija, genetika, botanika kultiviranih rastlin)

19.12.2007

27. ŠKORJANC DEJAN Redni profesor Živinoreja 20.5.200828. ŠUŠEK ANDREJ Docent Vrtnarstvo 24.9.200829. ŠUŠTAR VILMA Asistent Matematika in statistika 22.10.201130. TURINEK MATJAŽ Docent Poljedelstvo 30.11.2011

31. TURK JERNEJ Redni profesor Agrarna ekonomika, Kmetijska politika 19.10.2004

32. URBANEK K. ANDREJA

Docent – podaljšana izvolitev za čas porodniške

Biologija (predmeti: biologija rastlinske celice, genetika, fiziologija rastlin, tkivne kulture) 21.2.2007

33. VAJS STANISLAV Višji predavatelj Fitomedicina 17.9.2010

34. VALDHUBER JANEZ Višji predavatelj Vinarstvo in vinogradništvo 5.9.2007

35. VINDIŠ PETER Docent Kmetijska tehnika 28.9.2011

36. VOGRIN ANDREJ Višji predavatelj Sadjarstvo 24.5.2011

37. VRŠIČ STANKO Docent Vinogradništvo in vinarstvo 18.4.200738. WEINGERL VESNA Docent Agrokemija 28.9.2011

39. BRUS ROBERT Izredni profesor Gojenje gozdov 27.09.2010

40. BUNEVSKI GJOKO Izredni profesor Govedoreja in konjereja november

200741. GREGORC ALEŠ Redni profesor Čebelarstvo 22.09.2009

42. OSVALD MARIJAVišji predavatelj - upokojena

Zelenjadarstvo 26.6.2003

43. POHLEVEN FRANC Redni profesor Patologija in zaščita lesa 29.6.2000

44. ROZMAN CAFUTA MELITA

Asistent - podaljšano Prostorsko načrtovanje

17.2.2012

45 ŠIFTAR ALEKSANDER Izredni profesor Okrasne rastline 20.12.1999

46. VOJTIC IGOR Izredni profesor Živinoreja 27.11.2007

29

47. VOLK GILDA Učitelj veščin - upokojena Nemški jezik upokojena

14. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so predpisani in javni. da ne

Utemeljitev:Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja zaposlenih so predpisani z javno veljavno zakonodajo in akti Univerze v Mariboru.FKBV postopa na področju urejanja delovnih razmerij v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in s postopki opredeljenimi v Kadrovskem priročniku UM(Obvestila XXV-9-2007)http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12523, v katerem so opredeljeni tudi postopki imenovanja in napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev.Postopki napredovanja (v plačni razred) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (UR. L. RS št. 94/2010) – velja od 11.12.2010)http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=7047.Postopki izbire za zaposlitev (sklenitve pogodb o zaposlitvi) potekajo na podlagi javno objavljenih prostih delovnih mest.

15. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija. da ne

Utemeljitev:Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev je sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 21. 4. 2004 in njihove spremembe dne 26. 9. 2006 ter 16. 10. 2007. Merila in ostali akti o postopku izvolitve v naziv pa so objavljeni na spletnem naslovu: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=261in so trenutno v fazi usklajevanja z Merili za izvolitev v naziv NAKVIS-a.Zahtevnejše kriterije za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na FKBV je na predlog Senata FKBV z dne 26. 11. 2008 sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 16. 12. 2008. Zahtevnejši kriteriji so objavljeni na spletni strani Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=4051.Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter Univerzi dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research.Kodeks in Listina sta objavljena na spletni strani fakultete:http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/raziskovalna-dejavnost-fkbv.

16. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev. da ne

Utemeljitev:Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci imajo ustrezno izvolitev oz. so v fazi pridobitve le te. V študijskem letu 2011/2012 sodeluje 47 visokošolskih učiteljev in sodelavcev od tega 9 zunanjih. Med vsemi izvajalci (redni in zunanji) je 40 visokošolskih učiteljev, ter 7 visokošolskih sodelavcev (zaposleni izvajalci: 33 učiteljev, 5 sodelavcev; zunanji sodelavci: 7 učiteljev, 2 sodelavca).

Struktura visokošolskih učiteljev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev:- redni profesorji: 8 (6 rednih, 2 zunanja),- izredni profesorji: 9 (6 rednih, 3 zunanji),- docenti: 11 (10 rednih, 1 zunanji),

30

- višji predavatelji: 11 (10 rednih, 1 zunanji),- lektor: 1 (1 redni, 0 zunanjih).

Struktura visokošolskih sodelavcev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev:- asistent z doktoratom: 0 (0 rednih, 0 zunanjih),- asistent z magisterijem: 2 (2 redni, 0 zunanjih),- asistent: 4 (3 redni, 1 zunanji),- učitelj veščin: 1 (0 redni, 1 zunanji).17. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. da ne

Utemeljitev:Vsakoletni Kadrovski načrt, ki je del Programa dela (v prilogi) posameznega leta, opredeljuje FTE za posameznega visokošolskega učitelja in sodelavca za izobraževalno, znanstveno in raziskovalno strokovno delo. Iz Kadrovskega načrta za leto 2012 izhajajo podatki o obremenitvi visokošolskih učiteljev in sodelavcev po nazivih, ki opravljajo izobraževalno delo v okviru skupne obremenitve (stanje FTE na dan 31. 12. 2011), ki predstavlja za izobraževalno dejavnost 47,68 od tega je za redno zaposlene skupaj 40,58 (29,08 za visokošolske učitelje in 11,5 za visokošolske sodelavce); za pogodbene sodelavce pa je skupno FTE 7,1 (od tega 5,8 za visokošolske učitelje in 1,3 za visokošolske sodelavce). FTE za znanstveno raziskovalno delo je 5,12.

18. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma strokovnem delu je določena. da ne

Utemeljitev:Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti:- Zakon o visokem šolstvu- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005-2BB http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2870 in vseh dopolnitvah, dostopnih na spletni povezavi http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=437- Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2764,- Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2766 in- - Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FKBV http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/pravilniki, ki so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, upoštevajoč blok sistem, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem, poleg izvedbe pedagoških obveznosti, tudi sodelovanje na znanstveno raziskovalnem področju.V skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM, imajo pedagoški delavci tako neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob le tej še aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

19. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih sodelavcev. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM podpira mlade visokošolske sodelavce pri uveljavljanju in napredovanju tako, da jih podpira pri izobraževanju tako doma kot v tujini (podiplomski študij, dodatna izobraževanja). Mladi visokošolski sodelavci so vključeni v raziskovalne

31

projekte in se udeležujejo znanstvenih in strokovnih konferenc, kjer predstavljajo svoje prispevke. Na tak način jim fakulteta omogoča objavo znanstvenih in strokovnih prispevkov, s katerimi ustvarjajo pogoje za napredovanja v višje habilitacijske nazive. Sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega procesa, kjer si pod vodstvom mentorjev (nosilcev predmetov) nabirajo pedagoške izkušnje in sodelujejo pri pripravi gradiva za izvedbo svojega dela pedagoškega procesa.

20. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev: doma, da ne v tujini. da neUtemeljitev:Povezovanje z drugimi sorodnimi fakultetami, v Sloveniji kot v tujini (predvsem v EU), se na fakulteti odvija na večih ravneh:• raven študijskih obiskov, predavanj tujih gostov,• raven skupnih projektov,• raven mednarodnih srečanj,• raven izmenjave učiteljev in strokovnega osebja v okviru Staff Training ter Teaching Staff Mobility v okviru programa Erasmus ter Norveškega finančnega mehanizma.FKBV aktivno sodeluje pri izmenjavi učiteljev in strokovnega osebja v tujini. Možnost imajo predavati ali se usposabljati v tujini na univerzah, s katerimi ima sklenjene bilateralne sporazume. V študijskem letu 2010/2011 je imela FKBV podpisane Erasmus bilateralne sporazume z 29 tujimi institucijami iz 18 držav. Poleg navedenih ima FKBV še 15 splošnih sporazumov o sodelovanju. Sproti pregledujemo veljavnost posameznih sporazumov, jih dopolnjujemo in sklepamo tudi nove.V letih 2004-2011 je bilo izvedenih 18 mobilnosti učnega osebja (Teaching Staff Mobility) v tujino v okviru programa ERASMUS. V zadnjih 11 letih je k nam prišlo predavat preko 45 tujih profesorjev.

Podatki o izmenjavah v zadnjih letih

Outgoing Incoming2008/2009 Mag. Mateja Muršec – AGROSUP

Dijon (Francija) - Erasmus mobilnost učnega osebja Dr. Avrelija Cencič - HAMK University of Applied Sciences (Finska) - Erasmus mobilnost učnega osebja Dr. Mario Lešnik – Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnost učnega osebja

Dr. Fabia Luzija -Veterinarska fakulteta Milano (Italija)- mobilnosti učnega osebja Dr. Štefan Kováč- Faculty of Engineering of Slovak University (Slovaška) - Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Ozhan Boz , Faculty of Agriculture, Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnosti učnega osebja

2009/2010 V tem letu ni bilo zabeleženih Erasmus mobilnosti.

Jan Tancik - Slovak University of Agriculture (Slovaška) - Erasmus mobilnosti učnega osebja

2010/2011 Dr. Avrelija Cencič - HAMK University of Applied Sciences (Finska) - Erasmus mobilnost učnega osebja, Dr. Martina Bavec – (Norveška) - Erasmus mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih Janez. Pivec BOOMKIUEKERIJ

Jean- Claud JAUNEAU - Isara Lyon(Francija)- Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Ibrahim Cakmak Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Hulusi Akcay - Adnan

32

BILOBA v.o.f. (Nizozemska) - Erasmus mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih Dr. Jurij Rakun – (Norveška) - Norveški finančni mehanizem - individualne mobilnosti osebja za raziskovanje Marko Ocepek, mag.– (Norveška) - Norveški finančni mehanizem - individualne mobilnosti osebja za raziskovanje Peter Berk – (Norveška) - Norveški finančni mehanizem - individualne mobilnosti osebja za raziskovanje

Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Marie Edit – (Madžarska) Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Vesna Samobor - Agricultural College Krioževci (Hrvaška) - Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Marija Vukobratović- Agricultural College Krioževci (Hrvaška) – Erasmus mobilnost z namenom usposabljanja zaposlenih.

V letih 2007 do 2011 smo imeli 2 outgoing mobilnosti zaposlenih z namenom usposabljanja (Staff Training).V letu 2009 se je tudi odprla možnost financiranja mobilnosti profesorjev, zaposlenih in raziskovalcev s skladov Norveškega finančnega mehanizma. Od takrat smo v okviru le tega imeli 3 individualne mobilnosti osebja za raziskovanje.Izmenjava profesorjev že od leta 1995 poteka tudi v okviru programa CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies). V okviru tega programa pri nas ni bilo še nobene mobilnosti profesorja ali zaposlenega, kar je naš cilj v prihodnje.V letu 2008/2009 smo imeli 2 outgoing mobilnost učnega osebja, 3 incoming mobilnosti učnega osebja ter nobene mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih.V letu 2009/2010 smo imeli zabeleženo eno incoming mobilnost v okviru naštetih programov. Iz omenjenega razloga smo to leto intenzivno spodbujali učitelje in zaposlene, da se odločijo za mobilnost in pri tem bili tudi zelo uspešni.V letu 2010/11 smo zabeležili 1 outgoing mobilnost učnega osebja, 2 outgoing mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih in 3 outgoing individualne mobilnosti osebja za raziskovanje. Prav tako smo dosegli 5 incoming mobilnosti učnega osebja ter 1 incoming mobilnost z namenom usposabljanja zaposlenih.

21. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti. da ne

Utemeljitev:Zaposlenim se omogoča vključevanje v mednarodne izobraževalne in raziskovalne mreže ter udeležba na znanstveno raziskovalnih oz. strokovnih konferencah, in drugih strokovnih ali znanstvenih srečanjih ter sodelovanje na tujih fakultetah in mednarodnih izmenjavah. Asistenti, ki še nimajo magisterija oz. doktorata, so vključeni v programe formalnega izobraževanja.Nepedagoški delavci se poleg pridobivanja formalne izobrazbe v lastnem interesu za pridobitev višje stopnje izobrazbe (trenutno 2 delavca) udeležujejo tudi nekaterih seminarjev s svojega delovnega področja. Organiziramo tudi izobraževanja znotraj kolektiva nepedagoških delavcev (npr. osnove excela) ter prenos informacij posameznih sodelavcev, ki se udeležijo določenih izobraževanj in usposabljanj, na svoje sodelavce.Fakulteta zagotavlja pridobitve oz. ohranjanje strokovnih licenc (ZUP, izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu …).V okviru vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja je Fakulteta izvedla v sodelovanju z zunanjimi izvajalci (Združenje govedorejcev Slovenije, Pan-nutri d.o.o., Euromontana, Štajerski tehnološki park, Društvo biodinamičnega kmetijstva, Čebelarsko zvezo Slovenije, APE d.o.o. itd.)

33

številna strokovna predavanja, okrogle mize, delavnice in posvete z namenom dodatnega informiranja in izobraževanja na strokovnem področju, tako zaposlenih, kot študentov in drugih. Na fakulteti deluje tudi Karierni center v sklopu Kariernega centra Univerze v Mariboru, kjer je možnost svetovanja za razvoj poklicne poti.

22. Delež visokošolskih učiteljev, ki so (bodo, v primeru prve akreditacije zavoda) na zavodu v rednem delovnem razmerju, je 83%.

23. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 38,5. Število študentov na enega (FTE) delavca je 2,05.

24. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 1,98.

25. Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 6,08.

26. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za izvajanje študijskih programov. da ne

Utemeljitev:Točka 22: visokošolskih učiteljev, ki so na FKBV v rednem delovnem razmerju je 33, pri izvedbi študijskega programa pa sodeluje še 7 zunanjih sodelavcev. Iz tega izhaja, da je delež visokošolskih učiteljev na študijskem programu Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine, 1. stopnje, ki so v rednem delovnem razmerju 83%. Točka 23: Upoštevali smo deleže zaposlitev (učiteljev in sodelavcev) za redno zaposlene, kjer je FTE 36,50 ter za zunanje sodelavce (učitelje in sodelavce) deleže pedagoške obveze v polni pedagoški obvezi, kjer je FTE 2,01. Število študentov na študijskem programu Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje(skupaj z absolventi) je 79.Točka 24: Upoštevali smo število zaposlenih in zunanjih učiteljev (ne glede na delež zaposlitve oz. delež pedagoške obveze), kar je 40. Pri številu študentov so zajeti vsi študenti (skupaj z absolventi), ki jih je na študijskem programu Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje 79. Točka 25: Upoštevali smo št. študentov – 79 na 13 zaposlenih upravno strokovnih delavcev, ki nudijo strokovno podporo na fakulteti.Točka 26: Število podpornih delavcev (13) na FKBV zagotavlja najnujnejšo podporo za izvajanje študijskih programov. Strokovne službe vodi tajnica fakultete. V referatu za študijske zadeve dela samo strokovna delavka (vodja referata), dela in naloge celotnega kadrovskega področja ter del najave izvaja pomočnica tajnice fakultete, v tajništvu dekanata je zaposlena 1 delavka za določen čas, 1 delavka pokriva znanstveno raziskovalno področje, vseživljenjsko izobraževanje ter del aktivnosti s pravnega področja. V računovodstvu so zaposlene 4 delavke (delavke v računovodstvu v precejšnji meri izvajajo tudi dela za posestvo fakultete, kjer se izvajajo dejavnosti na 400 ha in je 25 redno zaposlenih), v knjižnici pa 2. V podpori za tehnično računalniško področje ter vzdrževalna dela sta zaposlena 2 delavca. Posamezni strokovni delavci izvajajo dela in naloge večih področij. Strokovne službe so dostopne za študente preko uradnih ur ter spletne pošte.

27. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po delovnih mestih):

Zap. št. Delovno mesto (Predvideno) število zaposlenih na tem delovnem mestu

1 Tajnik FKBV/tajnik članice VII/2 (VT) 12 Pomočnik tajnika FKBV/Pomočnik tajnika članice VII/2 1

34

(VT)3 Tajnica vodstva članice/ Poslovni sekretar VI (VT) 14 Vodja referata za študentske zadeve/Vodja

področja/enote II (z do 5 zaposlenimi) VII/2 (RŠZ)1

5 Strokovni svetovalec za vseživljenjsko izobraževanje /Samostojni strokovni delavec VII/2 (II) (SSZ)

1

6 Vodja Službe za računovodstvo/ Vodja področja/enote II (z do 5 zaposlenimi) VII/2 (RS)

1

7 Finančni knjigovodja II/Strokovni delavec VI (RS) 18 Obračunovodja plač/Strokovni delavec VI (RS) 19 Administrativni referent/Strokovni delavec V (RS) 110 Vodja knjižnice / Vodja področja/enote II (z do 5

zaposlenimi) VII/2 (K)1

11 Višji knjižničar/Strokovni delavec VI (K) 112 Višji strokovni delavec II /Samostojni strokovni delavec

VII/2 (II) (O)1

13 Kurir – vzdrževalec/Tehnični delavec IV (II) (O) 1

VT – vodstvo tajništvaRŠZ – referat za študentske zadeveSSZ – služba za splošne zadeveSR – služba za računovodstvoK – knjižnicaO – ostalo

B.4 ŠTUDENTI

28. Predvideno število razpisanih mest študentov je: 80 (40 redni študij, 40 izredni) / Pri podaljšani akreditaciji: Število študentov je 71.

Utemeljitev:Število razpisanih mest za visokošolski strokovni študijski program Agronomija-okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje na rednem študiju v študijskem letu 2011/2012 je 40. Predviden vpis je določen glede na povpraševanje ter glede na pedagoške in raziskovalne kapacitete. Povpraševanje vrednotimo glede na število študentov prijavljenih s prvo prijavo. Program izobraževanja na visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija-okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje je odraz specifičnih potreb po tovrstnem znanju za slovensko podeželje zaradi majhnosti kmetij in potreb po specializacijah, odnosno dodatnih dejavnostih na področjih okrasnih rastlin, zelenjadarstva in poljedelstva.Razmere na trgu dela preverimo občasno s pregledom statistik o iskalcih zaposlitev in o povpraševanju s strani delodajalcev na zavodih za zaposlovanje. Običajno se o teh statistikah pogovorimo ob pregledu rezultatov vpisa in ob načrtovanju števila vpisnih mest. Sistematičnih statistik podatkov dobljenih na zavodih za zaposlovanje še ne vodimo, je pa ta aktivnost v pripravi. Razmere v kmetijskih panogah se spreminjajo in ni možno v naprej predvideti razmerja med študenti, ki se zanimajo za različne panoge. Kadar je na primer v nekoliko slabšem položaju živinoreja, je povečano povpraševanje po usmeritvah v rastlinski pridelavi in obratno. Ker se precej diplomantov zaposli tudi izven neposrednega kmetijskega sektorja je potrebno gledati tudi na gibanja v sektorjih, ki so povezani s kmetijskim sektorjem (turizem, predelovalna industrija, management okolja, trgovina …). Iz omenjenih vzrokov ni mogoče povsem natančno opredeliti, koliko mest se naj ponudi na razpisih. Ocenjujemo, da velikega nesorazmerja med povpraševanjem in ponudbo prostih mest ni. Pri

35

kmetijskih mini podjetjih imamo veliko dinamiko propadanja in odpiranja novih (trgovina, usluge, svetovanje …), kar tudi precej vpliva na nihanja v povpraševanju. Podoben vpliv imajo spremembe zakonodaje in sistema subvencij (razvoj podeželja), ki vplivajo na zahtevane strokovne kompetence. Ko se spremeni zakonodaja se lahko poveča povpraševanje po izobraževanju. V preteklih študijskih letih opažamo nezapolnjenje vseh razpisnih mest in posledica tega je predvideno zmanjšanje števila vpisnih mest v prve letnike študijskih programov. Osnova za odločanje o številu zmanjšanja nam je vpis s prvo prijavo.

29. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih. da ne

Utemeljitev:FKBV nudi kandidatom za študij in prav tako že vpisanim študentom vrsto možnosti svetovalnih storitev, ki so povezane z vpisom in informacijami o študiju ter možnostih zaposlitve.Kakovostne informacije lahko pridobijo osebno ali preko elektronske pošte referata za študentske zadeve, prav tako pa na spletni strani FKBV. Kandidati za vpis lahko potrebne informacije pridobijo tudi na spletni strani http://vpis.uni-mb.si/, saj del vpisnega postopka poteka preko Visokošolske prijavno informacijske službe UM.Intenzivno sodelujemo s posameznimi srednjimi šolami, kjer predstavljamo svoje študijske programe, prav tako organiziramo informativni dan ter dneve odprtih vrat, ko se s posamezno srednjo šolo dogovorimo o strokovnem obisku na fakulteti, kjer jim predstavimo študijske programe in delovanje na fakulteti.Udeležujemo se sejmov, kjer se predstavljamo (AGRA – Gornja Radgona, Noč raziskovalcev - Maribor, Eko teden - Ljubljana, Mladi za napredek Pomurja – Murska Sobota, Informativa - Ljubljana, Poklicna avtocesta - Brežice, Infoteden – Novo Mesto, Študentska Arena, itd.).Posebna pomoč se nudi študentom v sklopu tutorskega sistema, ki ga iz leta v leto dopolnjujemo in skupaj s študenti nadgrajujemo. Cilj tutorstva je olajšati študentom vključevanje v univerzitetno okolje, jih usmerjati skozi študij, graditi odnose med študenti in predavatelji ter visokošolsko inštitucijo kot celoto. Fakulteta si prizadeva, da se s tutorstvom zagotovi kreativno okolje za uspešen prehoden in uravnotežen študij. Tutorji so na voljo študentu za: pomoč pri reševanju težav in problemov, ki nastopijo v času študija, pripravo načrta študija, spodbujanje in ocenjevanje njegovega napredka, podajanje mnenj in svetovanje (kako se motivirati za učenje, razporediti čas za učenje, iskanje primerne literature za študij, samoocenjevanje ...), spodbujanje odličnosti, svetovanje pri poglobljenem študiju in pomoč pri vključevanju v strokovno ter znanstveno raziskovalno delo.Na fakulteti deluje, v sklopu Kariernega centra Univerze v Mariboru, karierni center, ki študente fakultete informira o dogodkih (predavanja, seminarji, delavnice, okrogle mize …) v povezavi s kariernim področjem – pri načrtovanju kariere, pri gradnji zaposlitvenih kompetenc. 8 ur na teden je tako na fakulteti prisoten karierni svetovalec, ki med drugim nudi osebno svetovanje za načrtovanje posameznikove kariere.Na fakulteti uspešno deluje tudi Alumni klub, ki vzpostavlja vezi med diplomati in posledično izmenjavo informacij povezanih bodisi z nadaljnjim študijem ali zaposlitvenimi možnostmi.

30. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena. da ne

Utemeljitev:

36

Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=1150. 211. člen Statuta ureja položaj študentov invalidov in drugih, ki potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje.Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboruhttp://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21399, enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru : http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813.Študente s posebnimi potrebami obravnava Komisija za študijske zadeve FKBV, kamor lahko študentje oddajo vlogo in pridobijo status študenta s posebnimi potrebami. Študentom s posebnimi potrebami omogočamo prilagojeno opravljanje študijskih obveznosti (predavanja, vaje, izpiti) in tudi potrebne posebne prilagojene konzultacije s profesorji. Zanje skrbi referent, ki ob vpisu in tekom študija ugotavlja potrebe posameznika, skrbi za povezovanje s pedagoškim osebjem, ostalimi zaposlenimi na fakulteti. Študentov s priznanim statusom študenta s posebnimi potrebami je na FKBV malo, zato jim lahko nudimo individualno obravnavo.

31. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno: organiziranje, da ne sodelovanje v organih upravljanja. da ne

Utemeljitev:V skladu s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.Tudi na fakulteti sodelujejo študenti v vseh organih: Senatu FKBV, Komisijah Senata – Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za znanstveno raziskovalne zadeve, Komisiji za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje, prav tako v Komisiji za ocenjevanje kakovosti ter v Poslovodnem odboru in Akademskem zboru.Študenti delujejo v Študentskem svetu fakultete v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9919. Študentski svet FKBV se sestaja na rednih in izrednih sejah, v poletnih mesecih pa se praviloma sklicujejo korespondenčne seje. Študentski svet predlaga študente v komisije Senata FKBV, neposredno pa voli predstavnike v Senat ter Akademski zbor FKBV.Sodelovanje vodstva FKBV in Študentskega sveta ter predsednika in prodekana za študentska vprašanja je zelo zgledno. Sodelujemo na večih nivojih, tako ob odprtih vprašanjih povezanih s študijskim procesom, kot tudi pri aktivnostih in projektih v skladu s programom dela tekočega leta.

32. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. da ne

Utemeljitev:Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009 (http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=437); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, Obvestila XXVIII-7-2010) (http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398).S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja in s tem omogočamo študentom sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Sprotno preverjanje je sestavljeno iz delnih izpitov, ki ji študentje opravljajo po zaključenih določenih tematskih sklopih. Število delnih izpitov je odvisno od obsega nekega predmeta (najpogosteje gre za 2 delna izpita). Dosežene učne izide in kompetence študent nadgrajuje in hkrati preverja v študijskem procesu, še

37

posebej pa v okviru terenskih vaj na kmetijskem posestvu, ki je sestavni del FKBV in v okviru vključevanja v različne oblike strokovnega in raziskovalnega dela. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja študentov, so v skladu s pravili, sprejetimi na ravni Univerze v Mariboru, določeni v učnem načrtu vsakega posameznega predmeta. Vsak predmet se zaključi s končnim preverjanjem znanja in učnim izidom študenta. Blok sistem predavanj omogoča sprotno opravljanje izpitov tekom celega študijskega leta. Visokošolski učitelji med študijskim letom spodbujajo študente k aktivnemu sprotnemu študiju in vključevanju v študijski proces s t.i. delnimi izpiti. Poleg delnih izpitov lahko učitelji, v skladu z učnim načrtom, študentom omogočijo tudi druge oblike vmesnega preverjanja znanj, kot so na primerizdelava seminarskih in drugihprojektnih nalog z javno predstavitvijo izsledkov. S temi vmesnimi oblikami preverjanja znanja se pridobljene ocene oziroma spoznanja visokošolskega učitelja o študentovem znanju evidentirajo kot vmesna ocena oziroma kot delni prispevek k oceni pri sklepnem preverjanju znanja, skladno z učnim načrtom in s študijskim programom.Rezultate izpitov lahko študent spremlja v svojem e-indeksu preko aplikacije UM AIPS, preko katere lahko ureja vse v zvezi z izpiti (prijava, odjava, spremljanje rezultatov …). Delni rezultati izpitov se objavljajo na spletni strani FKBV pri čemer je zagotovljena varnost osebnih podatkov študentov, saj so delni rezultati objavljeni samo z vpisnimi številkami študentov.FKBV izvaja analizo izpitov oziroma študija pri pripravi samoevalvacijskih poročil za posamezno študijsko leto. Poročila pripravi in sprejme Komisija za ocenjevanje kakovosti in ga posreduje v obravnavo Senatu; le-ta so za študijsko leto 2006/07, 2007/08, 2008/09, 2009/2010 in 2010/2011 dostopna na spletni strani fakultete: http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/o-fakulteti/117-kakovost-na-fkbv. Poročila vsebujejo analizo napredovanja študentov (prehodnost med posameznimi letniki).

33. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte. da ne

Utemeljitev:Študijski programi so zastavljeni tako, da so kompetence, ki jih študentje pridobivajo povezane z osnovnimi opredelitvami in jasno zastavljenimi cilji, ki jih programi imajo za dosego ustrezno poklicno izobraženega kadra. Študijski programi omogočajo poznavanje naravoslovnih, tehničnih, ekoloških in socialno ekonomskih osnov, tehnologij modernega kmetijstva iz praktičnega in teoretično-znanstvenega vidika. Strokovna znanja so povezana s teoretičnimi, z namenom, da se povežejo v poglobljeno celoto. V skladu s tem ima študijski program organizirane terenske vaje, v okviru katerih se študentje srečajo tudi s prakso, ki spremlja vse ključne predmete, povezane s stroko (s kmetijstvom). V času študija študent pridobi osnovna znanja za interdisciplinarno in praktično znanstveno-raziskovalno delo.Pridobijo se splošne kompetence analize, sinteze in predvidevanja rešitev problemskih situacij, obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje ter uporabe znanja v praksi. Pridobijo se sposobnosti za reševanje konkretnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov ter uporabo znanja na znanstvenem in strokovnem področju.Študente povezujemo v raziskovalne aktivnosti z delom v različnih raziskovalnih laboratorijih in na posestvu FKBV. Rezultati vključevanja študentov v projekte se kažejo tudi v prispevkih na konferencah in objavah v znanstveni in strokovni periodiki. Vključevanje študentov v delo na projektu je v veliki meri odvisno od iniciative posameznega študenta, vendar je težnja po tem, da se del vaj, predvsem pa diplomske naloge izvedejo v okviru projektnih aktivnosti. To pomeni, da je delo, ki ga študent opravi ob izvajanju diplomske naloge, hkrati tudi delo, ki ga je potrebno opraviti za izvedbo projekta. Predavatelji v okviru svojih kontaktnih ur študentom predstavijo projekte na katerih delajo, študentje, ki jih omenjena tematika zanima, se nato po dogovoru s predavateljem vključijo v raziskovalno delo na projektu. Tako študent pridobi tudi prve izkušnje o tem, kako se na tehničnem in

38

organizacijskem nivoju izvajajo projekti. Študenta vodi mentor in rezultati študentove diplomske naloge se vnesejo v rezultate projekta. Študentje se prostovoljno odločijo na katerih raziskovalnih področjih želijo delati. Velikokrat je delo, ki ga opravijo v okviru projekta, predstavljeno kot diplomsko delo. Imamo tudi primere, ko se diplomske naloge sestavni del objav v mednarodnih revijah in tudi primere ko študentje sodelujejo pri izvedbi raziskovalnih in tehničnih uslug za gospodarske družbe. V okviru priprave diplomskega dela, se študent sooči s pravilnim pristopom k raziskovalnemu delu in pravilni interpretaciji ter obdelavi rezultatov. Posebej so študenti vključeni v raziskovalno in praktično delo preko diplomskih nalog, ki jih izvajamo na UKC Pohorski dvor in na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo. Tehnološki, poskusniški del projektov se izvaja na posestvu, kjer se lahko v realni praksi izvaja metodično in didaktično tiste vsebine, ki so zajete v študijskih programih.

Študenti so oz. so bili v zadnjih letih vključeni v naslednje projekte: Projekt FP7-SME New agricultural practices for quality production of red fruits enriched in healthy compound, Analiza avtohtonega materiala izbranih vrst metuljnic kot pomoč pri ohranjanju biodiverzitete in žlahtnjenju v spreminjajočih se podnebnih razmerah, Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva, Izboljšanje rodovitnosti tal v spreminjajočih se podnebnih razmerah in gospodarjenje z dušikom ter ogljikom s prezimno ozelenitvijo njiv, Raba travinja za ohranjanje pestrosti, ekološko kmetovanje in zagotavljanje trajnih in kakovostnih pridelkov krme, Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov na ozelenitev tal, Potencial in maksimiranje simbiotske vezave dušika pri metuljnicah za kratkotrajno prezimno ozelenitev tal, Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije, Sodobnim trendom in klimatskim spremembam prilagojene tehnologije pridelovanja lucerne, Večnamenska vloga podorin v kmetijski pridelavi, Gospodarjenje na traviščih, floristična pestrost in trpežnost rastlin, Optimizacija tehnike pridelave in ugotavljanje kakovosti krmnih rastlin, CRP V1-1051 Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja - modelni pristop na primeru Celjske kotline, CRP V4-0537 Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, Bilaterala Slovenija-Izrael: Razvoj robotskega sistema za ciljni nanos fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih in vinogradih, CRP V4-0537 Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, EUREKA: MSASN, CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin, J4 - 9532 Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave, CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin, CRP V4-1083 Vloga bakrovih pripravkov v kmetijstvu danes in jutri - analiza stanja ter priporočila za nadaljnje ukrepe, INEA International Network for Edible Aroids, CRP V4-1077 Vpliv vključevanja tanina v krmne obroke prašičev na njihove proizvodnje lastnosti, zdravje, klavno kakovost in kakovost mesa ter ekonomiko reje.

39

34. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov pri posameznih obveznostih. da ne

Utemeljitev:Na Univerzi v Mariboru se ob koncu študijskega leta izvaja redne letne ankete o dejanski študijski obremenjenosti študentov, v skladu s Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta, ki ga je UM sprejela 30. 3. 2010 in je dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21085.Študenti v anketi izrazijo mnenje o dejanski študijski obremenitvi študentov pri posameznih predmetih študijskih programov. Anketa v uvodu vsebuje podatke o fakulteti in študijskem programu, v katerega je študent vpisan. V nadaljevanju so navedena imena predmetov z navedbo nosilca, izpisi oblik izvedbe pedagoškega procesa z navedenim številom študijskih ur, kot jih določa študijski program. Študenti pri vsaki obliki izvedbe pedagoškega procesa označijo, ali je ta presegala število študijskih ur, določenih v študijskem programu ter vnesejo morebitne razlike v številu ur.

35. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi. da ne

Utemeljitev:S pomočjo rezultatov vprašalnikov v skladu s Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta lahko študentski sveti članic spremljajo dejansko študijsko obremenitev študenta v posameznih študijskih programih. S pomočjo izsledkov anket Študentski svet FKBV lahko pripravi predloge ter načrte za izboljšanje kakovosti ter spremembe študijskih programov, kadar je to potrebno.Kot je opredeljeno v 4. členu omenjenega pravilnika, v primeru, da so dve leti zapored ugotovljena večja odstopanja med potrjenim kreditnim vrednotenjem in izmerjeno dejansko obremenitvijo študentov pri posameznem predmetu, študentski svet članice o tem nemudoma obvesti Senat članice in predlaga ustrezne ukrepe. Na Univerzi v Mariboru so bile ankete prvič izvedene v študijskem letu 2010/2011.

36. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega programa. da ne

Utemeljitev:Vsem študijskim programom, ki jih izvajamo na FKBV je skupno, da razvijajo naslednje splošne kompetence študentov:• kritično mišljenje in razumevanje;• uporaba učinkovitih in celovitih pristopov v reševanju problemov;• učinkovito ustno in pisno komuniciranje;• spretnost v analiziranju, interpretiranju in uporabi kvantitativnih podatkov in modelov;• učinkovita raba informacijske in komunikacijske tehnologije;• odprtost in posluh za druge in raznolikost (kultur, ljudi, organizacij);itd.Diplomant mora na prvi stopnji študija pridobiti primerno znanje in razumevanje strokovne problematike s področja študija znotraj posameznih študijskih smeri, ki so izoblikovane na podlagi opredeljenih strokovnih kompetenc diplomanta za vsako od usmeritev, nabora potrebnih znanj in iz njih izhajajočih študijskih vsebin. Splošne kompetence izhajajo iz temeljnega znanja predmetov programov in sestavljajo splošni profil diplomanta. Visokošolski strokovni študijski program Agronomija- okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje omogoča poznavanje naravoslovnih, tehničnih, ekoloških in socialno ekonomskih osnov, tehnologij modernega kmetijstva iz praktičnega in teoretično-znanstvenega vidika. Strokovna

40

znanja so povezana s teoretičnimi, z namenom, da se povežejo v poglobljeno celoto. V skladu s tem ima program organiziramo tudi vaje na terenu, ki spremljajo vse ključne predmete, povezane s stroko (s kmetijstvom). V času študija študent pridobi osnovna znanja za interdisciplinarno in praktično znanstveno-raziskovalno delo. Splošne kompetence torej izhajajo iz temeljnega znanja predmetov programa in sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru omenjenih kompetenc bo diplomant visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje sposoben samostojno iskati optimalne rešitve problemov na svojem strokovnem področju z analiziranjem stanja, povezovanjem teorije in prakse… Obvladal bo osnovne raziskovalne pristope in posebnosti raziskovanja v tovrstni rastlinski pridelavi. Glede na številne omejitve v integriranem in ekološkem sistemu pridelave (omejena oz. prepovedana uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov…) in posebne zahteve v načinu pridelave in predelave pridelkov v primerjavi s konvencionalnim pridelovanjem, sta etičnost in zavezanost profesionalni etiki še posej poudarjeni lastnosti, ki jih diplomant te usmeritve mora imeti. Tudi samoiniciativnost in avtonomnost pri strokovnih odločitvah bosta pomembni kompetenci pridobljeni v obdobju študijskega procesa.Ker so diplomanti usposobljeni za delo v svetovalnih, trgovskih, nevladnih… organizacijah oz. podjetjih in javni upravi, bo pridobivanje komunikacijskih spretnosti vključeno v okvir priprav in predstavitev seminarjev, pridobivali pa jih bodo tudi v vodenih razpravah, okroglih mizah ter v drugih aktivnostih samostojnega in skupinskega dela. Preko timskega dela bodo usposobljeni za medsebojno sodelovanje pri reševanju problemov in nalog. Poznali bodo pomen odgovornosti posameznika za uspešno skupinsko delo. Vpeljava novih pristopov izobraževanja na področje kmetijstva (problem solving, problem based learning) bo omogočila aktivno vključenost vseh študentov. Razvoj kritične in samokritične presoje sta veščini, ki ju bodo diplomanti pridobili z razpravami v delovnih skupinah in aktivnim rednim študijskim delom ter s »feedbackom« o uspešnosti dela. V obdobju študija osvojeno strokovno izrazoslovje tujega jezika in možnost študija v tujini (cel semester ali posamični izpiti), možnost prakse v tujini, sodelovanje s tujimi študenti v okviru Socrates Erasmus pri nas in organizirane strokovne ekskurzije v tujino, bodo diplomantom omogočile lažjo in uspešnejšo komunikacijo v mednarodnem okolju, kjer so kljub načelu »iz regije za regijo« vse bolj prisotni trendi globalizacije in tudi mednarodnega sodelovanja. Vključitev študentov v raziskovalne projekte in delo na fakulteti ali inštitutih ter samostojno načrtovanje urnika na podlagi nabora izbirnih predmetov navajajo študenta samostojnosti pri odločanju in prevzemanju odgovornosti.S spoznavanjem shem kakovosti v kmetijstvu, vključno s potrebnim internim presojanjem in spoznavanjem metod zagotavljanja kakovosti, bodo diplomanti osvojili osnove nenehne skrbi za kakovost produktov oz. storitev.Predmetno specifične kompetence, ki jih bo razvil diplomant, so povezane s pridobljenim strokovnim znanjem ter eksperimentalni in neposredni uporabi znanja v praksi. Diplomanti visokošolskega strokovnega študijskega programaAgronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje bodo s študijem pridobili (oz. obvladali) zlasti:- sposobnost za reševanje konkretnih problemov z uporabo standardnih strokovnih in znanstvenih metod ter postopkov,- sposobnost povezovanja znanj iz različnih področij, - razumevanje standardov kakovosti v kmetijski pridelavi in predelavi in uporabljanje standardov s področja integriranega in ekološkega sistema pridelave v praksi,- razvoj veščin in spretnosti v uporabi interdisciplinarnih veščin in znanja na izbranih strokovnih področjih,- uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na svojem strokovnem področju,- (samostojno ob nastopu dela) obvladovati vse potrebne poklicne spretnosti in prevzeti vse delovne naloge, ki so povezane z njegovim predhodnim poklicnim izobraževanjem, - sposobnost delovanja po načelih etičnega in družbeno odgovornega ravnanja.

41

Študentje bodo v teku študijskega procesa razvili kritično mišljenje, hkrati pa tudi motivacijo in zmožnost nadaljevanja študija oziroma vseživljenjskega učenja.

37. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod. da ne

Utemeljitev:Na Univerzi v Mariboru izvede postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev Erasmus Charterja, ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje. Mobilnosti študentov, učnega osebja in zaposlenih po programu Erasmus se načrtujejo in izvajajo v skladu z Razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM.Na FKBV deluje mednarodna pisarna, ki usmerja tako domače kot tudi tuje študente. Urejeno imamo spletno stran za mednarodno sodelovanje http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/mednarodno-sodelovanje,na kateri študenti najdejo informacije o različnih programi izmenjave, postopku prijave in kriterijih izbora za študij po programu Erasmus, Erasmus partnerske institucije in drugo. Prav tako deluje oglasna deska mednarodno sodelovanje(http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/oglas-deska/mednarodno-sodelovanje). Cilj, ki smo si ga zadali je, da naše študente še v večji meri navdušimo za študij v tujini. Vsako leto jim predstavimo Statistika na ravni Univerze v Mariboru kaže, da več tujih študentov opravlja študijske obveznosti pri nas kot študentov Univerze v Mariboru na tujih institucijah. To velja tudi za FKBV, saj je v 1999-2011 v okviru programa ERASMUS 37 študentov odpravilo v tujino na daljšo študijsko izmenjavo v tujini (to število ne zajema študentov na intenzivnih programih, poletnih šolah in praksi). V letih 2007-2011 sta bila na Erasmus praksi v tujini 2 študenta. FKBV s svojim posestvom omogoča tudi, da lahko tuji študentje prakso opravljajo pri nas. Tako so samo v preteklih štirih letih izvedli prakso za 28 tujih študentov. Večina teh praks ni potekala v okviru programa Erasmus.

Prikazujemo outgoing ter incoming mobilnost študentov po letih:Outgoing Incoming

2006/2007 - 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (1x 3. let. in 1x 4. let. stari UNI); (Nemčija, Poljska)Ni podatkov o mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol

- 9 izmenjav (študenti iz Francije, Španije)Ni podatkov o izmenjavah z namenom opravljanja prakse

2007/2008 - 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (1x 3. let. stari UNI in 1x 3. let. stari Agronomija SV); (Portugalska, Španija)- 2 izmenjavi z namenom opravljene prakse (2x 3. let. stari Agronomija -SV) (pri poročilu o mednarodni mobilnosti je pri Samoevalvacijskem poročilu za leto 2009/2010 ter Evalvacijskem poročilu 2008/2009 je prisotna napaka – dokumentacija o mobilnosti ni bila dostopna v mednarodni pisarni FKBV, zato ni bila evidentirana v poročilu)- 13 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (1x AB stari UNI, 1x 3. let. stari Agronomija PV in 1x 1.let. AE 3. stopnja, natančni podatki

- 10 izmenjav (študenti iz Portugalske, Francije, Španije in Turčije)- 8 izmenjav z namenom opravljanja prakse

42

preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani)

2008/2009 - 6 izmenjav na dodiplomskem študiju (2x 4. let in 3x AB stari UNI in 1x AB stari Agronomija SV); (Portugalska)- 14 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (2x AB stari UNI, 1x AB stari Agronomija PV, 1x 3. let. MARP, 1x 2. let. UNI, 1x 1. let. VH 2. stopnja, natančni podatki preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani)

- 9 izmenjav (študenti iz Estonije, Poljske, Francije, Grčije in Slovaške)- 10 izmenjav z namenom opravljanja prakse- 1 izmenjava- študent druge članice UM, ki je pri nas izbral izbirni 1 predmet

2009/2010 - 1 izmenjava na I stopnji (1x 3. let. VVS); (Grčija)- 14 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (2x 1. let. VH 2. Stopnja, 2x AB stari UNI, 3x 3. let EKO. 1x 3. let UNI, 1x 2. let EKO. 1x 2. let. UNI, 2x 1. let. EKO. 2x 1. let. UNI)

- 11 izmenjav (študenti iz Turčije, Španije, Francije in Slovaške) od tega 1x na 3. stopnji, 3x na 2. stopnji in 8 x na 1. stopnji- 6 izmenjav z namenom opravljanja prakse- 1 izmenjava- študentka druge članice UM, ki je pri nas opravljala prakso

2010/2011 - 3 izmenjave na 1 stopnji (2x 2. let. UNI in 1x 3. let. Biosistemsko inženirstvo); (Francija, Španija in Nemčija)- 9 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (1x 2. let. VH 2. stopnja, 4x 1.let. AE 2. stopnja in 4x 3. let. Biosistemsko inženirstvo)

- 10 izmenjav (študenti iz Nemčije, Španije, Češke in Slovaške) od tega 2x na 3. stopnji, 3x na 2. stopnji in 5x na 1. stopnji- 4 izmenjave z namenom opravljanja prakse

2011/2012 - Prijave so še možne; doslej sta že na mobilnosti 2 študentki (1x AB Agronomija 1. stopnja in 1x 2. let. Varnost hrane 2. stopnja); (Nizozemska)

- 11 izmenjav, vendar število še ni dokončno (potekajo še prijave za 2. semester) (študenti iz Španije, Francije, Slovaške, Turčije in Srbije) od tega 1x na 3. stopnji, 2x na 2. stopnji in 8x na 1. stopnji.

Študenti FKBV se za izmenjavo odločajo predvsem v 3. letniku študija ali v absolventskem času. Leti 2009/2010 in 2010/2011 sta nekoliko izstopali z večjim številom mobilnosti, ki so bile izvedene še pred vpisom v 3. letnik. Med tem ko so se študenti v starih študijskih programih predvsem odločali za izmenjavo ob koncu študija, se študenti v Bolonjskih študijskih programih odločajo za izmenjave že prej.

43

Program izmenjave študentov med slovenskimi univerzami omogoča študentom, da del študijskih obveznosti namesto na matični univerzi, opravi v sorodnem študijskem programu ene od drugih dveh slovenskih univerz. V naprej dogovorjene študijske obveznosti, ki jih študent uspešno opravi na drugi univerzi, se študentu v celoti priznajo na matični univerzi. V preteklih letih nismo imeli izmenjav v okviru nacionalne mobilnosti. V letu 2008/2009 smo imeli enega študenta iz druge članice UM, ki je pri nas izbral izbirni predmet in v letu 2009/2010 eno študentko iz druge članice UM, ki je pri nas opravljala prakso.Študentom se obveznosti opravljene na tuji instituciji priznajo kot opravljena obveznost znotraj matičnega študijskega programa. Vse obveznosti so razvidne v prilogi k diplomi, ki jo diplomant prejme skupaj z diplomsko listino.

38. Zavod omogoča notranjo izbirnost. da ne

Utemeljitev:Študijske programe na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede sestavljajo obvezni predmeti programa, obvezni in izbirni predmeti. Študenti lahko izberejo kot izbirne predmete, ki se izvajajo kot obvezni predmeti na drugih usmeritvah. Notranja izbirnost v okviru UM je urejena v skladu s Pravilnikom o ECTS kreditnem sistemu študija na UM, dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10321. Podprta je s sistemom AIPS in organizacijsko urejena z Navodili za izvajanje izbirnosti med članicami UM. Povezava: http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5601FKBV UM omogoča notranjo izbirnost. Študenti fakultete so z možnostjo notranje izbirnosti seznanjeni, vendar se doslej za to možnost niso odločali.

44

39. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse. da ne

Utemeljitev:Praksa se izvaja pod vodstvom vodje prakse, kar zagotavlja kakovostno strokovno izvedbo in pridobitev izkušenj študentov za aplikacijo različnih tehnoloških rešitev, kot je opredeljeno v študijskem programu in kompetencah.

40. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov. da ne

Utemeljitev:Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študentske svete članic. Študentski svet FKBV se sestaja pravilom enkrat mesečno oz. po potrebi. Na posamezne seje vabi tudi tajnico fakultete, tako, da je pretok informacij kar se da hiter in poglobljen. Študentski svet redno spremlja tudi delo študentov v organih fakultete in univerze ter z imenovanjem novih predstavnikov skrbi za konstantno in dobro zastopanost študentov.Študentski svet študente obvešča preko svojih voljenih predstavnikov posameznih letnikov, preko spletne strani fakultete (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/studentski-svet) ter oglasnih mest na fakulteti.

B.5 MATERIALNI POGOJI

41. Visokošolski zavod ima: v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih dejavnosti, najete primerne prostore za obdobje ________ let.

42. Visokošolski zavod ima prostore za: izvajanje študija, da ne vodstvo zavoda, da ne tajništvo, da ne služba za študentske zadeve, da ne ustrezne sanitarije, da ne knjižnico. da neVsi ti prostori so na isti lokaciji. da ne

Utemeljitev:FKBV je leta 2009 pridobila povsem nove prostore v izmeri 3833 m2 v gradu in 1875 m2 v novogradnji. Prostori na drugih lokacijah so na Meranovem ter na Vili 858 m2, dislocirana enota pa je tudi v Rakičanu (153m2).Na lokaciji FKBV, Pivola 10 je 9 predavalnic, ki imajo skupaj 544 sedežev. V Vili Pohorski dvorec, Pivola 8 so 4 predavalnice s skupno 100 sedeži. Na Meranovem, Vrhov dol 14 sta dve predavalnici s skupaj 90 sedeži. V Rakičanu so tri predavalnice.Študijski program se izvaja v naslednjih predavalnicah:

1. Auditorium Magnum - 248,48 m2, sedežev: 224;2. M. Erjavca - 125,44 m2, sedežev: 80;3. Predavalnica 1 - 42,06 m2, sedežev: 20;4. Predavalnica 2 - 42,63 m2, sedežev: 20;5. Predavalnica 3 - 47,98 m2, sedežev: 24;

45

6. Predavalnica 4 - 114,88 m2, sedežev: 60;7. Predavalnica 5 - 116,21 m2, sedežev: 70;8. Predavalnica 6 - 52,19 m2, sedežev: 30;9. Sejna soba 1 - 40,27 m2, sedežev: 16;10. V04 - 35,59 m2, sedežev: 30;11. V04/1 - 38,24 m2, sedežev: 30;12. V13 - 28,19 m2, sedežev: 15;13. V23 - 29,03 m2, sedežev: 25;14. Meranovo - 124,50 m2, sedežev: 45 + 15;15. Meranovo - degustacijska - 53,55 m2, sedežev: 30;16. Rakičan - predavalnica 4 - 54 m2, sedežev: 25;17. Rakičan - predavalnica 5 - 54 m2, sedežev: 25;18. Rakičan - predavalnica 7 - 45 m2, sedežev: 30;

Na FKBV UM imamo urejene znanstveno raziskovalne laboratorije za naslednja področja dela: Rastlinske tkivne kulture, Varstvo rastlin, Genetika, Sadjarstvo, Poljedelstvo – vrtnarstvo, Živinoreja, Pedologija, Kemija, Mikrobiologija, Rastlinska fiziologija in botanika, Biokemija in biotehnologija, Vinarski laboratorij (lokacija Meranovo), Laboratorij za mikrobiologijo, biokemijo, molekularno biologijo in biotehnologijo (lokacija Magdalena).Poleg laboratorijev za znanstveno raziskovalno delo imamo 4 učne laboratorije, ki so namenjeni za izvajanje laboratorijskih vaj za študente: Mikroskopirnica, Učni laboratorij za genetiko, Učni laboratorij za pedologijo in Učni laboratorij za kemijo.

Računalniška učilnica na objektu Pivola 10 ima površino 34,41 m2, 18 sedežev in 18 stacionarnih računalnikov. Računalniška predavalnica v Rakičanu pa meri 54 m2 v njej pa je 13 stacionarnih in 2 prenosna računalnika.

Vodstvo Fakultete in strokovne službe imajo na voljo 200,28 m2.

Prostori knjižnice merijo skupaj 323,77 m2 (Čitalnica 34,20 m2, Knjižnica 270,90 m2, Raritetna čitalnica 18,67 m2).

43. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna: informacijsko-komunikacijska tehnologija, da ne učna tehnologija, da ne oprema. da ne

Utemeljitev:Informacijsko - komunikacijska tehnologijaVsi obnovljeni prostori fakultete (Pivola 10) so opremljeni s sodobnim internetnim LAN omrežjem, ki ima 4 vozlišča, v katerih so nameščena stikala Cisco. V glavnem vozlišču je tudi IP telefonska centrala. Omrežje omogoča žično povezavo računalnikov in IP telefonov v vseh prostorih. V vseh predavalnicah in knjižnici v objektu Pivola 10 je omogočen dostop do Eduroam brezžičnega omrežja. Na lokaciji Pivola 8, je prav tako v vseh prostorih sodobno LAN omrežje z enim vozliščem. V vsakem nadstropju je omogočen tudi brezžični dostop do interneta. Telefonsko omrežje je ločeno od LAN omrežja in je speljano do vseh prostorov. Prostori na Meranovem imajo LAN omrežje z dvema vozliščema, omogočeno pa je tudi brezžično omrežje. Prostori v Rakičanu imajo LAN omrežje v računalniški predavalnici in brezžično omrežje v ostalih prostorih. Spletne strani Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in ostale aplikacije za študente in zaposlene tečejo na zmogljivem strežniku. FKBV je, kot del Univerze v Mariboru, povezana v univerzitetni informacijski sistem, ki omogoča informacijsko podporo na področju izobraževalne dejavnosti (AIPS), na kadrovskem področju (KIPS)

46

in finančnem področju (FIPS). V kadrovskem informacijskem podsistemu (KIPS) se vodi evidenca o zaposlenih na Univerzi. Zajeti so osnovni podatki o zaposlenih, funkcije zaposlenih, plačni razredi, habilitacije, vrsta delovnega razmerja. Kadrovske podatke uporabljajo tudi ostali informacijski podsistemi. Akademski informacijski podsistem (AIPS) vodi evidenco o študentih in izvajanju študijskega procesa. Sestavljajo ga vpisna evidenca, izpitna evidenca, predmetniki, najava študijskega procesa, evidenca pedagoških obveznosti, evidenca o postopkih, ki se izvedejo ob diplomah, magisterijih in doktorskih nalogah, izdelava statistik, študentska anketa. Finančni informacijski podsistem (FIPS) Sestavljajo ga glavna knjiga, saldakonti, plače in drugi osebni prejemki, osnovna sredstva, stroškovno računovodstvo, obračun DDV, fakturiranje in finančni tokovi.

Študenti imajo možnost elektronskega vpisa,elektronske prijave in odjave na izpit.

FKBV ima nabavljeno programsko opremo za podporo pri izdelavi urnikov.

Profesorjem in študentom je na voljo tudi e-izobraževanje z aplikacijo MOODLE. Omogočen je tudi dostop do tujih baz podatkov (Cab abstract, Science direct, Web of science, Eifl, Springer links, Brooquest, Proquest ...).

Učna tehnologija V vseh predavalnicah so bele šolske table, na katere se piše s flomastrom in projekcijska platna za projiciranje vsebin iz LCD, dia projektorjev ter grafoskopov.Štiri predavalnice na lokaciji Pivola 10, so opremljene z multimedijsko opremo (ozvočenje, LCD projektor, ki lahko predvaja vsebine iz različnih medijev). V dveh predavalnicah v objektu Pivola 10, v dveh predavalnicah v objektu na Meranovem in v eni predavalnici v Rakičanu je na strop vgrajen LCD projektor. Za ostale predavalnice in sejne sobe so na voljo prenosni LCD projektorji. Na voljo so tri interaktivne table Hitachi, ki se po želji premaknejo v katerokoli predavalnico. Amfiteatralna predavalnica ima poleg audiovizualne opreme še dve kabini za simultano prevajanje.

OpremaPohištvo v predavalnicah je skoraj novo. Mize in stoli so ergonomsko, oblikovno in funkcijsko oblikovani tako, da se skladajo z objektom. Prezračevanje, ogrevanje in hlajenje prostorov na objektu Pivola 10 je računalniško nadzorovano preko CNS sistema. Predavalnice, knjižnica in vsi laboratoriji imajo prisilno prezračevanje preko centralne prezračevalne naprave z rekuperacijo toplote, ter z možnostjo hlajenja v poletnih mesecih. Za dodatno hlajenje laboratorijev in nekaterih predavalnic in hodnikov sta vgrajeni dve klimatski napravi s split enotami v prostorih.Prostori na lokaciji Pivola 8, imajo prav tako prezračevanje in ogrevanje preko prezračevalne naprave. Za hlajenje pa imajo prostori klimatsko napravo s split enotami v prostorih.

44. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom. da ne

45. Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti. da ne

Utemeljitev:V objektih FKBV se nahaja 19 prostorov namenjenih laboratorijem, v katerih je različna raziskovalna oprema. V šestih prostorih je oprema namenjena kemijskim raziskavam. Kemijski laboratorij ima 7 prostorov z naslednjo raziskovalno opremo: dva kromatografa HPLC-ja z detektorji fluorescence, dvokanalski Nmin analizator, dva spektrofotometra, aparat za določanje celokupnega dušika Buchi, liofilizator, dva aparata za atomsko asorbcijsko spektrografijo, ultrazvočna

47

kopel… Laboratorij genetika in tkivne rastline ima tri prostore, v njih pa so tri rastne komore, PCAR aparat, elektroforeza, centrifuga, več stereomikroskopov… Poljedelski laboratorij ima 5 prostorov, v njih pa je ekstrakcijski sistem soxhlet - buchi, fotosistemski sistem s fluorometrom, klorofil meter Yaran, vlagomer Aquamatic, merilec listne površine LAI-2000. Pet laboratorijev in rastlinjak so namenjeni rastlinski pridelavi (poljedelstvo, zelenjadarstvo, okrasno vrtnarstvo, ekološko kmetijstvo, travništvo in sadjarstvo). V laboratorijih je naslednja raziskovalna oprema: ekstrakcijski sistem soxhlet - buchi, fotosistemski sistem s fluorometrom, klorofil meter Yaran, vlagomer Aquamatic, merilec listne površine LAI-2000, merilci za ugotavljanje električne konduktivnosti tal in raztopin, pH metri, lux metri. Rastlinjak je razdeljen v 4 ločene prostore, kjer je mogoče ločeno spremljati vse okoljske dejavnike, ki vplivajo na rast in razvoj rastlin. Dodatno je opremljen z opremo: fotoperiodična razsvetljava, sistem za zagotavljanje visoke zračne vlažnosti, računalniki za spremljanje okoljskih dejavnikov, sistemom za uravnavanje jakosti sončnega obsevanja. Živinorejski prostori so štirje. Laboratorij za mikrobiologijo, biokemijo, molekularno biologijo in biotehnologijo se nahaja na ločeni lokaciji na Magdaleni, kjer se na površini okoli 200 m2 nahaja ultracentrifuga, sistem z lovilcem frakcij za proteine, cryostat, elektroforeza in še veliko manjše laboratorijske opreme.Za izobraževalne in znanstveno raziskovalne namene se uporablja Botanični vrt UM, ki leži v sklopu Univerzitetnega kmetijskega centra.Zraven prostorov v sami zgradbi FKBV pa se kot učno - raziskovalni laboratoriji uporablja infrastruktura Univerzitetnega kmetijskega centra. Potrebno je poudariti, da se večina poskusov izvede v neposredni proizvodnji na omenjenem posestvu. Posestvo UKC je torej en velik laboratorij s 55 ha sadovnjakov, 60 ha njiv, 18 ha vinogradov, 22 ha travnikov in pašnikov, 8 ha botaničnega vrta, 240 ha gozdov, rastlinjakom, hlevom prašičev in vinsko kletjo.

46. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:Fakulteta je do sedaj vpisala dva študenta s posebnimi potrebami. Eden je bil na vozičku, drugi slaboviden. Z obema je bil opravljen razgovor o potrebah in željah, nato pa smo na podlagi tega uredili dostop z vozičkom (lesena klančina), oziroma omogočili pomoč pri hoji (študent je ob pomoči lahko hodil). Novi prostori FKBV na Pivoli 10 so urejeni tako, da je invalidom na vozičkih omogočen dostop do vseh prostorov v zgradbi. V ta namen so zunaj objekta urejena parkirišča rezervirana za invalide, urejene so brežine, v samem objektu pa sta dve dvigali. Za invalide so urejene tudi sanitarije. Na ostalih lokacijah se dostop do prostorov ureja individualno po dogovoru z invalidom.

47. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:Za slepe in slabovidne je bila dosedanja praksa takšna, da smo se s študentom dogovorili o potrebah in se je njemu individualno prilagodila študijska literatura (zapiski v digitalni obliki, ki jih je lahko pregledoval na velikem monitorju) oz. druga oprema, ki jo je študent potreboval pri svojem študiju. Posebne opreme fakulteta ne poseduje, saj je doslej še nismo potrebovali, v primeru take potrebe, se bo oprema nabavila.

48

48. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij: študija, da ne znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti visokošolskega zavoda.

da ne

49. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

50. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

51. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami. da ne

Utemeljitev:Študentje si lahko izposojajo literaturo brezplačno, razen v primeru nepravočasnega vračanja literature sledijo opomini, ki jih študenti morajo poravnati. Brezplačno lahko dosegajo tudi elektronske dokumente, ki so v DKUM. To pravilo velja le za redno vpisane študente, velja za celotno univerzo oz. za celoten KISUM (knjižnično informacijski sistem UM).Knjižnica ni pogodbeno vezana z nobeno drugo institucijo. Fakulteta ima pogodbo z IZUM-om, ki je host za ves sistem COBISS (gre za programsko opremo). Z ostalimi knjižnicami v Sloveniji sodelujemo v okviru medknjižnične izposoje, vendar posebnih pogodb za to nimamo.

52. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije. da,v celoti delno ne

Utemeljitev:V skladu z določili 72. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS št. 199/2006, spremembe 64/2008, 86/2009 in 34/2011) o zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov ter Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in določenih kriterijev za dodeljevanje proračunskih sredstev ne pričakujemo večjih odstopanj od sedanjega financiranja visokega šolstva v Sloveniji. Ocena potrebnih finančnih sredstev temelji na številu vpisanih na študijske programe fakultete, pri čemer ne računamo na bistvene spremembe vpisa.

53. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta. da ne

Utemeljitev:V strateških načrtih opredeljujemo poti, ki naj omogočijo razvoj v obsegu dejavnosti in povečanje kakovosti izvajanja dejavnosti na podlagi realnih možnosti za povečanje obsega pridobljenih sredstev. Uresničevanje ciljev strateškega načrta zagotavljamo skozi proračunska in neproračunska sredstva, pri čemer stremimo k povečanju deleža neproračunskih sredstev – Eu razpisi in druga sredstva.

54. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost so dolgoročno zagotovljena iz različnih virov. da ne

49

Utemeljitev:V bodoče bo za povečanje kakovosti izvajanja dejavnosti potrebno pridobiti čim več neproračunskih sredstev na območju Slovenije in širše. V našem razumevanju bodočega razvoja se v popolnosti zavedamo nuje pridobitve čim večjega deleža sredstev iz drugih neproračunskih virov. Fakulteta se namreč aktivno odziva na vse vrste domačih in evropskih razpisov za pridobivanje raziskovalnih in pedagoških sredstev iz proračuna RS in EU. Kandidiranje na vse razpise, ki se objavljajo je sestavni del strategije, kot tudi trajno izboljševanje naših kakovostnih kazalcev, ki naj zagotovijo uspešnost pri kandidiranju. Drugi nivo so gospodarski projekti in nudenje uslug gospodarstvu. Pri tem gre za pridobivanje neproračunskih sredstev na trgu za opravljene usluge kot so: strokovna mnenja in strokovno svetovanje, naročeni tehnološki testi, naročene analize, priprava gospodarskih, tehničnih in ekonomskih elaboratov, podpora gospodarstvu pri kandidiranju na gospodarske projekte, dejavnost demonstracijskih centrov, organizacija gospodarskih strokovnih konferenc in druge aktivnosti, ki lahko zagotavljajo dolgoročno stabilno financiranje fakulteti.

55. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti se finančni okvir delovanja ureja preko zakonodaje o financiranju visokega šolstva, ki ureja razmerja med financerji (MVZT) in Univerzo v Mariboru, katere sestavni del je naša fakulteta. Fakulteta ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega in strokovnega dela z ARRS, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Evropsko komisijo.

56. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti redno spremljamo porabo sredstev načrtovanih aktivnosti tako v pogledu fizičnih izvedbenih kazalcev, kot glede na finančne okvirje (uskladitev predvidene porabe sredstev za posamezno načrtovano aktivnost). Ves čas delovanja iščemo ustrezno ravnotežje med kakovostjo izvedbe in stroški izvedbe. Pri tem se primerjamo s konkurenčnimi ustanovami in preverjamo, ali je možno z razpoložljivimi sredstvi dosegati kakovostno raven, kot jo imajo konkurenčne ustanove. Učinkovitost razporejenih sredstev gospodarno načrtujemo v letnem proračunu ter načrtovano redno (letno, kvartalno in mesečno) spremljamo porabo le teh.

57. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti spremljamo porabo pridobljenih finančnih sredstev po posameznih stroškovnih mestih oz. nosilcih za vsako dejavnost posebej (javna služba, tržna dejavnost). Porabo sredstev spremljamo sproti ob vsaki oddaji javnega naročila, učinkovitost in uspešnost porabe posameznih dejavnostih spremljamo tedensko preko analize porabljenih in razpoložljivih sredstev in vsake tri mesece ko sestavljamo kvartalna računovodska poročila, ki zajemajo izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti in pregled prilivov po virih financiranja. Na FKBV organi, predvsem Poslovodni odbor FKBV, pri svojem delu spremljajo porabo sredstev v povezavi z izvedbo projektov, za potrebe strateškega načrtovanja, kot tudi za potrebe določanja prioritet.

50

Struktura porabe sredstev (plače, materialni stroški, razvoj, izvedba projektov) se v zadnjih letih nekoliko spreminja. Delež sredstev za plače smo cel čas omejevali, ker se je približal 90% od sredstev pridobljenih po Uredbi o financiranju visokega šolstva. Velike napore vlagamo, da bi lahko povečali sredstva za razvoj (npr. nakup nove opreme), ki so vezana predvsem na sredstva iz projektov. Povečevanje sredstev za razvoj skušamo doseči tudi na račun racionalizacije splošnih materialnih stroškov. Pri večjih nakupih mora biti le ta utemeljen tudi s pojasnili, v kakšni obliki in v kolikšnem času se bo investicija povrnila. Pojasnila morajo biti s strani oseb, ki želijo opraviti nakupe podana na zagovoru pred člani Poslovodnega odbora FKBV.

B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

58. Samoevalvacije se izvajajo periodično da ne

Utemeljitev:Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije UM in njenih članic št. A3/2006-812-MPhttp://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10319 ter njegovih sprememb. Samoevalvacijsko poročilo na fakulteti vsako leto pripravi Komisija za ocenjevanje kakovosti. Pri poročilu sodelujejo strokovne službe FKBV. Po potrditvi poročila na seji Komisije za ocenjevanje kakovosti, samoevalvacijsko poročilo obravnava in sprejme Senat FKBV. Poročilo je objavljeno na spletnih straneh FKBV http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/kakovost.

59. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in učinkovitost: izobraževalnega dela, da ne znanstvenega dela, da ne raziskovalnega dela, da ne umetniškega dela, da ne strokovnega dela. da ne

Utemeljitev:Na Univerzi v Mariboru je Poslovnik kakovosti v izdelavi, na seji Komisije za ocenjevanje kakovosti UM v oktobru 2011, je bil predstavljen osnutek. Poslovnik kakovosti bo po obravnavi pripomb in pobud članov omenjene Komisije stopil v veljavo. To področje trenutno obravnavajo drugi dokumenti in sicer Pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije na UM, iz katerega je razvidno, da se kakovost presoja na področju izobraževanja, znanstveno - raziskovalnega in strokovnega dela. Umetniškega dela na FKBV ne izvajamo. V samoevalvacijsko poročilo smo zapisali korektivne ukrepe. Večina ukrepov je bila v zadnjih dveh letih realizirana. Preostala se bodo realizirala v bližnji prihodnosti. Nekaj pa je takšnih ukrepov, ki se bodo izvajali konstantno. Ukrepi se tičejo vseh segmentov delovanja zavoda. Zavod sproti spremlja izvrševanje teh ukrepov in tako izboljšuje kakovost in učinkovitost.

60. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni. da ne

Utemeljitev:K sodelovanju so pozvani vsi zaposleni, vendar zaradi specifičnosti, vsi delavci ne sodelujejo v enakem obsegu. Naš zavod se po svoji organiziranosti razlikuje od drugih zavodov na Univerzi v Mariboru. Del Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je Univerzitetni kmetijski center (UKC) Pohorski dvor. V okviru UKC deluje več področij: sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, poljedelstvo in vrtnarstvo, živinoreja, travništvo, kmetijska tehnika ter gozdarstvo z botaničnim vrtom. Razen s proizvodnjo, ki

51

poteka na UKC je ta center osnova za učenje praktičnih veščin študentov. Sodelovanje zaposlenih v proizvodnji in tistih, ki se ukvarjajo s pedagoškim in raziskovalnim delom je konstantno. Na ta način je vse nove dosežke v znanosti mogoče preveriti v kmetijski proizvodnji. Tako neprestano teče notranje preverjanje uspešnosti, tako raziskovalnega dela kot dela v proizvodnji. Kot zavod z majhnim številom zaposlenih, je večina zaposlenih vključena v organe zavoda. Kot predstavniki manjših enot (katedre) znotraj zavoda, člani organov pobude prenašajo na vodstvo. Na FKBV imamo letno več Akademskih zborov, občasno pa tudi zbore delavcev. Vse pobude zaposlenih se na teh organih obravnavajo, sprejmejo se stališča in zagotovi se, da se sprejeti sklepi realizirajo. Nepedagoški delavci se preko svojih rednih srečanj vključujejo v samoevalvacijo.

61. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti. da ne

Utemeljitev:Študenti so vključeni v samoevalvacijo preko predstavnikov v Komisiji za ocenjevanje kakovosti. Sodelujejo tudi preko anket, ki jih izpolnjujejo ob prehodu iz letnika v letnik in anket, ki jih izpolnjujejo pri posameznih predavanjih in vplivajo na ukrepe samoevalvacije. Študenti svoja mnenja izpostavljajo predstavnikom letnikov, ki jih volijo na vsakoletnih volitvah v študentske svete. Predstavniki nato podane predloge in informacije posredujejo članom Študentskega sveta fakultete, ki na sejah o posameznih vprašanjih razpravljajo. Izpostavljena vprašanja študenti podajo na Senatu, Akademskem zboru, Poslovodnemu odboru ali drugih organih fakultete preko svojih predstavnikov.

62. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda. da ne

Utemeljitev:Organi zavoda se redno sestajajo. Na svojih sejah sprejemajo sklepe, ki jih posredujejo Senatu FKBV. Senat se seznani s sklepi posameznih komisij in o tem razpravlja. Vodstvo fakultete pripravlja predloge in podlage za odločitve, ki jih sprejemajo organi fakultete. Vodstvo fakultete zaposlene in študente seznanja s svojimi odločitvami preko spletne strani, zapisnikov sej, oglasne deske ter jih informira preko elektronske pošte. Zapisniki komisij, ki delujejo na FKBV so objavljeni na spletnih straneh fakultete. Zapisniki se na spletni strani FKBVobjavijo po potrditvi zapisnikov.

63. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti: so formalno sprejeti, da ne so javno objavljeni, da ne v njih je opredeljena vloga zaposlenih, da ne v njih je opredeljena vloga študentov. da ne

Utemeljitev:Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalnega izboljševanja kakovosti. Deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze v Mariboru in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze, upoštevajoč pri tem smernice, navodila in priporočila Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru (vse dostopno na: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=439).V okviru svojih del in nalog v samoevalvacijskem poročilu pripravlja fakulteta ukrepe, postopke in strategijo za izboljševanje kakovosti.Ukrepi, postopki in strategija so sprejeti na Komisiji za ocenjevanje kakovosti FKBV ter na seji Senata, ki jih prav tako sprejme.

52

Akcijski načrt korektivnih ukrepov skrbi za kakovost FKBV je javno objavljen na spletnih straneh fakultete, kjer je opredeljena vloga zaposlenih in študentov o izvajanju ukrepov.

64. Zavod ima formalna orodja za potrjevanje, da ne spremljanje, da ne presojanje da neštudijskih programov.

Utemeljitev:V obdobju zadnjih štirih let ni bilo večjih sprememb študijskih programov, se pa konstantno vršijo manjše spremembe (spremembe nosilcev …). Nosilci predmetov skladno z razvojem stroke implementirajo znanstveno raziskovalno delo v vsebine študijskih programov. Nosilci predmetov in predstojniki študijskih programov predlagajo spremembe študijskih programov. Proces potrjevanja, spremljanja in presojanja študijskih programov je določen in se izvaja glede na stopnjo sprememb. V postopek manjših sprememb so vključene katedre, Komisija za študijske zadeve, Komisija za ocenjevanje kakovosti ter Senat FKBV. Predloge nato obravnavajo ustrezni organi na Univerzi v Mariboru. Za večje spremembe obstoječih študijskih programov in ob uvajanju novih študijskih programov se le-to predlaga v potrditev na Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Spremljanje kakovosti študijskih programov se vrši na nivoju predstojnikov kateder, Komisije za študijske zadeve in Komisije za ocenjevanje kakovosti. V zvezi s tem se je opravila tudi anketa med študenti, absolventi in diplomanti v študijskem letu 2010/11, ki je bila predmet razprave na Komisiji za študijske zadeve FKBV ter Senatu FKBV. Tudi na podlagi tega pripravljamo obširno revizijo študijskih programov.

65. Zavod ima formalna orodja za spremljanje, da ne presojanje da nekompetenc diplomantov.

Utemeljitev:Zavod nima formalnih orodij za spremljanje in presojanje kompetenc. Vzpostavljamo pa sistem za urejanje le tega. V pripravi je anketa, ki jo bomo pošiljali delodajalcem iz katere bomo presojali o kompetencah diplomantov – doseganju kompetenc ter pomenu le teh.

66. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo, da ne analizirajo. da ne

Utemeljitev:Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo in analizirajo. Podatki so objavljeni v letnem samoevalvacijskem poročilu in zajemajo: število vpisanih študentov po posamezni smeri študija, število diplomantov na posamezni smeri študija, prehodnost študentov med letniki, število ponovno vpisanih študentov, število vpisanih na drugo stopnjo, delež vpisanih na drugo stopnjo glede na zaključek na prvi stopnji ...

67. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so: javno dostopni, da ne dosledno uporabljani. da ne

53

Utemeljitev:Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentov so javno dostopni. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je dostopen na spletnih straneh: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=11960,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16723,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398. V začetku meseca oktobra 2011 je bil v javno obravnavo podan nov Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Nov pravilnik bo z dnem veljave omogočal višjo kakovost študija na UM, posledično pa tudi višjo kakovost študija na FKBV. Na spletnih straneh FKBV imajo študenti dostop do vseh potrebnih dokumentov za pripravo in zagovor diplomskega dela. Pričakovani študijski rezultati so navedeni v učnih načrtih predmetov. Z uvedbo Bolonjskih študijskih programov se je povečala prehodnost med letniki. Z uvedbo novega Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM predvidevamo, da se bo prehodnost dodatno povečala in posledično skrajšal čas študija. Omeniti velja tudi tutorski sistem, ki pomaga študentom pri študiju.V okviru dela Komisije za študijske zadeve se opravljajo razprave o uspehih študentov pri posameznih predmetih, predvsem tistih, ki imajo podpovprečne (matematika, kemija) uspehe. Opravi se razgovor študentov in profesorja, kjer se analizirajo vzroki za podpovprečni uspeh.Rezultat teh pogovorov je sprememba načina podajanja snovi, uvrstitev posameznih poglavij predmeta v program dela tutorjev in splošna okrepitev delovanja dela tutorjev. Rezultat je tudi dodatno izvajanje predavanj za zainteresirane študente na posameznih predmetih.

68. Informacije o zaposljivosti diplomantov se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da neUtemeljitev:Na fakulteti spremljamo zaposlovanje svojih diplomantov skozi anketni vprašalnik, preko podatkov Alumni kluba FKBV ter zbiranja podatkovne baze preko učiteljev FKBV. Anketni vprašalnik pošljemo diplomantom po končanem študiju, v Alumni klubu se zbirajo podatki, učitelji zbirajo podatke o zaposlovanju svojih diplomantov v zbir podatkov. Podatki se analizirajo preko Komisije za ocenjevanje kakovosti ter uporabljajo za prilagajanje in spremljanje študijskih programov.

69. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne

Utemeljitev:Informacije o zanimanju kandidatov za študij na FKBV se sistematično zbirajo, analizirajo in uporabljajo. Na raznih mestih (srednje šole, seminarji, prireditve, spletne strani, javna občila …) se morebitne študente seznanja s študijem na FKBV. Predstavljamo se na srednjih šolah, sejmih, prireditvah usmerjenih na študij. Prav tako se zbirajo in analizirajo podatki o zanimanju kandidatov za drugo in tretjo stopnjo študija na FKBV z anketnim vprašalnikom.Na podlagi analize se planirajo nadaljnje aktivnosti na področju pojavljanja fakultete oz. promocijskih aktivnosti. Dosedanje zanimanje za študij kmetijstva in nacionalna želja po povečani samooskrbi s hrano sta botrovali odločitvi, da ohranimo predvideno število vpisnih mest na posameznih študijskih programih.

70. Redno se objavljajo informacije o:

54

izvajanju študijskih programov, da ne dosežkih visokošolskih učiteljev, da ne dosežkih znanstvenih delavcev, da ne dosežkih drugih zaposlenih. da ne

Utemeljitev:Vsi podatki o izvajanju študijskih programov so dostopni na spletni strani FKBV. Informacije so dostopne na oglasni deski na fakulteti. Vse informacije pa so na voljo vsem zainteresiranim v referatu fakultete. Vsi dosežki, tako študentov kot zaposlenih, se redno objavljajo na spletni strani FKBV. Dosežki znanstvenih delavcev in ostalih zaposlenih se redno objavljajo v bibliografski bazi COBISS. Sestavni del samoevalvacijskega poročila je seznam vseh dosežkov na vseh ravneh zavoda.

71. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti. da ne

Utemeljitev:Ob prenovi in uvedbi novih študijskih programov so se upoštevale smernice razvoja kmetijstva pri nas in v svetu. Uvedeni so bili novi študijski programi, medtem ko so bili obstoječi študijski programi prenovljeni. Študijski programi se sprotno dopolnjujejo. Pri tem pa se sledi strateškemu načrtovanju FKBV na podlagi strategije Univerze v Mariboru. Strateško načrtovanje je tako del zagotavljanja kakovosti. Skozi le tega želimo popravljati pomanjkljivosti, ki se ugotavljajo pri izvajanju analize kakovosti delovanja fakultete. Načrtovanje sledi strategiji UM ter zunanji in notranji presoji, ki jo izvajajo:- Komisija za ocenjevanje kakovosti FKBV,- Komisija za ocenjevanje kakovosti FKBV,- Nacionalna agencija za akreditacijo študijskih programov,- z anketami za spremljanje delovanja fakultete (anketa diplomantov, anketa o dejanski študijski obremenitvi študentov, anketa o presojanju kompetenc diplomantov za delodajalce …).Zavod sproti preverja strateške načrte, ki so predmet samoevalvacije. Ugotovljene potrebe za izboljšanje pa upošteva pri pripravi strateških aktov in načrtov.

72. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti: izobraževanja, da ne

Utemeljitev:Pri izvajanju visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnja želimo, da študenti pridobijo široko strokovno znanje s področja kmetijstva. Študente spodbujamo k povezovanju kmetijskega znanja s sorodnimi znanji, ki se vključujejo v kmetijsko proizvodnjo. Študente pripravimo na morebitno nadaljevanje študija na naši ali katerikoli tuji univerzi. Med pomembnejše zadane cilje kakovosti izobraževanja štejemo:- pridobitev ustreznih kompetenc,- uspešno prehodnost,- zaposljivost diplomantov.Posebno pozornost smo v zadnjih letih namenili prehodnosti študentov, saj smo v študijskem letu 2007/2008 prehodnost iz prvega v drugi letnik le 34%, leta 2008/2009 se je le ta zvišala na 58% ter v letu 2009/2010 na 72%, prehodnost iz drugega v tretji letnik pa iz 61% v letu 2008/2009 na 90% v letu 2009/2010.Študentom na visokošolskih strokovnih študijskih programih, ki so vezani na posamezne kmetijske panoge, omogočimo visoko stopnjo strokovnega znanja. To nam omogoča tudi Univerzitetni kmetijski

55

center Pohorski dvor, ki je sestavni del naše fakultete. Študenti so po končanem študiju sposobni samostojnega dela v kmetijski praksi, pri čemer so usposobljeni iskati rešitve problemov, ki se tam pojavljajo.Študente spodbujamo, da del študija opravijo v tujini in se tako pripravijo na globalno povezovanje, kar prispeva k pridobitvi ustreznih kompetenc.

znanstvenega in raziskovalnega dela, da ne

Utemeljitev:Zaposleni na FKBV so vključeni v znanstveno raziskovalno delo. Univerzitetni kmetijski center s svojimi tehnološkimi centri je laboratorij v naravi, ki ob drugih laboratorijih omogoča vrhunsko delo. Cilji znanstveno – raziskovalnega dela na FKBV so:- izvajanje temeljnih in aplikativnih raziskav na področju kmetijstva, - razvijanje novih tehnologij v kmetijstvu v različnih kmetijskih panogah,- sodelovanje zaposlenih iz različnih panog kmetijstva in širše,- objavljanje rezultatov znanstveno – raziskovalnega dela v najkakovostnejših revijah,- prenos pridobljenega znanja v prakso. V raziskovalno delo pa v okviru pedagoškega procesa vključujemo tudi študente. Vso pridobljeno znanje se pri predavanjih in vajah prenaša na študente.

umetniškega dela, da ne

Utemeljitev:Na FKBV se umetniško delo ne izvaja.

strokovnega dela, da ne

Utemeljitev:Cilj FKBV je, da se vso pridobljeno raziskovalno znanje prenese na študente in v prakso. Fakulteta skrbi za prenos znanja preko pospeševalcev specialistov do kmetijskih pridelovalcev. Prav tako organiziramo direkten prenos znanja na kmetijske pridelovalce v različnih kmetijskih panogah (živinoreja, poljedelstvo, zelenjadarstvo, kmetijska tehnika, vinogradništvo, sadjarstvo …). Več strokovnjakov na posameznih področij kmetijstva je vključenih v razne strokovne komisije in odbore, ki pomagajo oblikovati smer razvoja kmetijstva v RS.

zavoda v celoti, da ne

Utemeljitev:FKBV je sestavljena iz kateder. Na vsaki katedri je zaposlenih več visokošolskih učiteljev in njihovih sodelavcev. Višja kakovost v posameznem delu celote pomeni dvig kakovosti celotnega zavoda. Tako zavod v skrbi za višjo kakovost posamezne katedre viša kakovost celotnega zavoda. Pri tem pa sledi začrtanim ciljem kakovosti FKBV, ki so zapisani v Samoevalvacijskem poročilu in ciljem kakovosti UM.

mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja. da ne

Utemeljitev:Mednarodno umeščanje in mednarodno prepoznavnost dosežkov lahko merimo s številom izmenjav visokošolskih učiteljev in študentov, sodelovanjem v mednarodnih projektih, sodelovanjem na mednarodnih konferencah, objavljanju znanstvenih prispevkov, …

56

Zato smo si na FKBV v želji po večji umeščenosti v mednarodnem prostoru zastavili naslednje cilje, ki so povezani z večanjem:- števila visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki del svojega izobraževanja opravijo v tujini, - števila študentov, ki del študijskih obveznosti opravijo v tujini,- števila tujih študentov, ki del svojih študijskih obveznosti opravijo na FKBV,- števila visokošolskih učiteljev, ki svoje znanje predavajo na tujih univerzah,- števila visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo na mednarodnih konferencah,- števila visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo v mednarodnih projektih,- števila znanstvenih prispevkov v mednarodnih revijah,- števila znanstvenih prispevkov tujih strokovnjakov v lastni znanstveni reviji,- števila tujih citatov strokovnjakov s FKBV.Zavedajoč se pomembnosti umeščanja v mednarodno strokovno javnost spodbujamo delovanje in doseganje merljivih rezultatov.

73. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti. da ne

Utemeljitev:Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov samoevalvacijskih postopkov nam pokaže pomanjkljivosti ter nam omogoča ugotovitve glede doseženih ciljev v delovanju. Na podlagi teh pomanjkljivosti in ugotovitev določimo smernice in cilje delovanja za zagotavljanje višje kakovosti. Ob skrbi za doseganje zastavljenih ciljev se tako porajajo nove ideje za dvig kakovosti. Sprotno pregledovanje doseženih ciljev nam omogoča dvigovanje kakovosti in spodbuja zaposlene v obliko delovanja, ki je prijaznejša do zaposlenih in uporabnikov našega sistema – študentov. Omenimo lahko nekaj ciljev, ki so bili doseženi v bližnji preteklosti: - razvoj tutorstva, - izdelava strategije organiziranja praktičnega pouka za študente,- ustanovitev Alumni kluba,- ureditev fotokopiranja za študente,- uvedba tople malice za zaposlene in študente.

Konkretnejše cilje smo zapisali tudi v akcijskem načrtu korektivnih ukrepov, Komisija za kakovost pa je sproti spremljala izvajanje le teh. Zapisanih je bilo več kot 70 konkretnih ciljev z namenom skrbi za zvišanje kakovosti, izvedba le teh pa je bila v letu 2010, določeni ukrepi pa se izvajajo konstantno.

74. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti. da ne

Utemeljitev:Na podlagi ugotovitev samoevalvacijskega dela je bil izdelan akcijski načrt. Akcijski načrt korektivnih ukrepov je bil terminsko določen. Za zagotavljanje višje kakovosti so bili posamezni zaposleni, ali skupine zaposlenih, zadolženi za izvedbo korekturnih ukrepov. Ob izpolnjevanju teh ukrepov se pojavljajo nova vprašanja, katerih odgovori vodijo v delovanje višje kakovosti. Na ta način tečejo spremembe v izobraževanju, znanstvenem in raziskovalnem delu ter strokovnem delu.

75. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela: na celotnem zavodu, da ne v vseh oddelkih, da ne

57

na vseh stopnjah izobraževanja. da ne

Utemeljitev:V postopku samoevalvacije sodeluje večina zaposlenih na fakulteti. Pobude za spremembe v delovanju zavoda prihajajo tako s strani vodstva fakultete kot s strani ostalih zaposlenih in študentov. Vse spremembe, ki vodijo v večjo kakovost so vključene v postopek samoevalvacije. Ker prihajajo ideje z vseh strani je zagotovljena učinkovita presoja kakovosti na vseh nivojih zavoda. Tako višja kakovost posameznega oddelka, katedre, vpliva na višjo kakovost celotnega zavoda. Prav tako se dvig kakovosti pozna v vseh stopnjah izobraževanja.Ukrepi, ki smo jih v letu 2010 zapisali, so sledili iz zbiranja, obdelovanja in analiziranja podatkov samoevlvacije za izboljšanje kakovosti in smo jih razdelili na področja – Strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost; Izobraževanje – študijska dejavnost; znanstveno-raziskovalna in strokovna dejavnost; visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in sodelavci; upravno in strokovno tehnični delavci; študenti v visokošolskem zavodu; Prostori, oprema za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost, knjižnica; Financiranje izobraževalne oziroma študijske, znanstveno-raziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti; sodelovanje z družbenim okoljem. Na teh področjih smo si zadali več kot 70 ukrepov in Komisija za ocenjevanje kakovosti ter vodstvo fakultete bdita nad izvajanjem le teh.

76. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom. da ne

Utemeljitev:Samoevalvacijsko poročilo se predstavi vsem zaposlenim na fakulteti in vsem študentom, ki so vključeni v izobraževalni proces na FKBV. Samoevalvacijsko poročilo je dostopno na spletnih straneh fakultete (http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/kakovost).

77. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno. da ne

Utemeljitev:Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani FKBV (http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/kakovost).

78. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri: celoviti presoji stanja, da ne oblikovanju ukrepov, da ne razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo. da ne

Utemeljitev:Študenti dejavno sodelujejo pri vseh odločitvah zavoda. Skladno s Statutom UM, so študenti člani vseh organov na fakulteti. Študentski svet FKBV z volitvami skrbi, da so na vseh mestih v posameznih organih fakultete izvoljeni študenti. Študentski svet izvoli prodekana za študentske zadeve. Študenti v okviru 20% članov sodelujejo v Senatu FKBV, Akademskem zboru FKBV, Komisiji za študijske zadeve FKBV, Komisiji za znanstveno raziskovalne zadeve, Komisiji za ocenjevanje kakovosti, Komisiji za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje in Poslovodni odbor FKBV. V vseh organih fakultete imajo študenti volilno pravico. Na ta način so direktno vključeni v aktivnosti zagotavljanja višje kakovosti fakultete. Študenti preko Študentskega sveta FKBV podajajo pobude in predloge za višanje kakovosti.

79. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta 2006.

58

80. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto. da ne

Utemeljitev:Samoevalvacija se na FKBV izvaja vsako leto od leta 2006. Ob tem se izdela letno samoevalvacijsko poročilo.

C. PRVA AKREDITACIJA

C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Za oblikovanje senata visokošolskega zavoda je zagotovljeno ustrezno število visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev. da ne

2. V senatu visokošolskega zavoda bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja, znanstvene discipline in umetniška področja visokošolskega zavoda. da ne

3. Oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na zavodu v rednem delovnem razmerju. da ne

Utemeljitev:

4. Visokošolski zavod izvaja študij na dislociranih enotah. da ne

Utemeljitev:

5. Na dislociranih enotah so zagotovljeni prostori za: izvajanje študija, da ne službo za študentske zadeve, da ne govorilne ure, da ne primerne sanitarije, da ne knjižnico. da ne

Utemeljitev:

6. Na dislociranih enotah so zagotovljeni kadri za izvajanje študija. da ne

Utemeljitev:

7. Na dislociranih enotah je zagotovljen sodelavec za študentske zadeve. da ne

Utemeljitev:

59

C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Ime študijskega programa: Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine

2. Splošni podatki o študijskem programu:Visokošolski strokovni študijski program Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje predstavlja tri letni (šest semestrski) študij, ki je sestavljen iz študija, ki obsega obvezne predmete in izbirne predmete.Izbirni predmeti so na voljo šele v zadnjem, tretjem letniku; v petem semestru zbere 18 ECTS in v šestem semestruzbere 4 ECTS. Izbirnost predmetov v visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje omogoča poglobljeno znanje znotraj rastlinske usmeritev. Študent na ta način v veliki meri vpliva na svoj končni profil izobrazbe.Visokošolski strokovni študijski program Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje omogoča študentom pridobiti vsa potrebna strokovna in nekatera temeljna znanja s področij kmetijstva sodobnih tehnik pridelave, trženja in osnov varnosti hrane pridelane na njivah ter pridelave s trženjem okrasnih rastlin. Prav tako študij omogoča usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju.Konceptualna zasnova visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje je specifična predvsem s stališča nekaterih posebnosti slovenskega kmetijstva kot tudi s stališča ponujanja dodatnih vsebin, ki jih Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede skupaj s sorodnimi institucijami glede na bogate raziskovalne reference na posameznih področjih lahko ponudi.

3. Vrsta študijskega programa: univerzitetnivisokošolski strokovni,univerzitetni,magistrski,enovit magistrski, doktorski,

za izpopolnjevanje.

4. Stopnja študijskega programa:prva,druga,tretja.

5. Trajanje programa: 1 leto 3 leta 5 let 2 leti 4 leta 6 let

6. Študijski program je: interdisciplinarni, dvopredmetni, skupni, drugo: študij je, glede na nekatere vsebine, interdisciplinarno naravnan, prav tako ga v delu

lahko označimo kot "skupni", veliko predmetov je namreč takih, ki se primarno izvajajo na drugih študijskih programih FKBV in jih poslušajo tudi študenti programa Ekološko kmetijstvo.

60

7. Študijski program ima: smeri, module.

Utemeljitev:Visokošolski strokovni študijski program Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje predstavlja tri letni (šest semestrski) študij, ki vključuje 65 predmetov - študijskih enot.V tretjem letniku lahko študent izbira med izbirnimi predmeti, ki se izvajajo na FKBV; v petem semestru 18 ECTS in v šestem semestru 4 ECTS. Prav tako pa ima na razpolago nabor predmetov drugih programov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede iz katerega izbere predmet v vrednosti 6 ECTS točk. V dogovoru s tutorjem lahko študent izbere predmete tudi iz drugih programov na UM. V tretjem letniku lahko študent izbira med izbirnimi predmeti, ki se izvajajo na FKBV. Prav tako pa ima na razpolago nabor predmetov drugih programov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede iz katerega izbere predmet v vrednosti 6 ECTS točk. V dogovoru s tutorjem lahko študent izbere predmete tudi iz drugih programov na UM. Študent, ki bo študij nadaljeval (magistrski študij), lahko izbira predmete tudi iz dodiplomskega univerzitetnega programa. Posamezni izbirni predmet se izvaja, če se vanj vpiše najmanj 5 študentov na posameznem programu v letniku. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga vpiše najmanj 10 študentov. V primeru, da izbirni predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10) se predavanja in vaje pri posameznem izbirnem predmetu izvedejo najmanj v obsegu, ki je enak deležu študentov, vpisanih pri posameznem izbirnem predmetu glede na celotno število študentov na tem študijskem programu v letniku, kot kontaktne ure predpisane s študijskim programom, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca oziroma izvajalca predmeta.

8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov. da ne

Utemeljitev:Glavni cilji visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje so:- v kmetijsko najpomembnejšem delu države organizirati sistematično in učinkovitostrokovno izobraževanje mladih v kmetijski stroki,- oblikovati kmetijsko izobraževanje, ki bo v največji meri primerljivo z drugimi kvalitetnimi univerzitetnimi ustanovami,- temeljito preoblikovati vsebine predmetov in strukturo predmetnikov ter način poučevanja z natančno opredelitvijo obremenitve študentov na način, ki je veljavi v primerljivih tujih študijskih programih,- izobraziti splošnega kmetijskega strokovnjaka, ki bi imel možnost zaposlitve v vseh ključnih dejavnostih kmetijstva v Sloveniji in v celotni Evropski uniji,-omogočiti študentu, da s svojo odločitvijo o naboru posameznih predmetov aktivno sodeluje pri oblikovanju svoje izobrazbe,-priznati že pridobljene delovne in druge izkušnje, ki jih je dobil pred vpisom v študijski program, -omogočiti pridobitev delovnih izkušenj preko prakse, ki se opravlja na Tehnoloških centrih Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, na mojstrskih kmetijah in podjetjih, ki delujejo v kmetijstvu, živinorejsko veterinarskih zavodih in državni upravi na področju kmetijstva ter v tujini,-uvesti študente v znanstveno-raziskovalno delo, povezano s kmetijstvom,-omogočiti študentom, da se po zaključku študija lahko uspešno vključijo v nadaljevanje

61

na 2. stopnji, ki se odvija na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in/ali v tujih partnerskih ustanovah v okviru izmenjave študentov,- vplivati na izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih v kmetijstvu,-promovirati proizvodnjo zdrave prehrane,-promovirati zaščito okolja in biodiverzitete,-konstruktivno vplivati na skladen regionalni gospodarski in institucionalni razvoj Slovenije.

9. Naštejte splošne kompetence diplomanta.

Utemeljitev:Splošne kompetence izhajajo iz temeljnega znanja predmetov programa in sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru omenjenih kompetenc bo diplomant visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje sposoben samostojno iskati optimalne rešitve problemov na svojem strokovnem področju z analiziranjem stanja, povezovanjem teorije in prakse… Obvladal bo osnovne raziskovalne pristope in posebnosti raziskovanja v tovrstni rastlinski pridelavi. Glede na številne omejitve v integriranem in ekološkem sistemu pridelave (omejena oz. prepovedana uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov,…) in posebne zahteve v načinu pridelave in predelave pridelkov v primerjavi s konvencionalnim pridelovanjem, sta etičnost in zavezanost profesionalni etiki še posej poudarjeni lastnosti, ki jih diplomant te usmeritve mora imeti. Tudi samoiniciativnost in avtonomnost pri strokovnih odločitvah bosta pomembni kompetenci pridobljeni v obdobju študijskega procesa.Ker bodo diplomanti usposobljeni za delo v svetovalnih, trgovskih, nevladnih… organizacijah oz. podjetjih in javni upravi, bo pridobivanje komunikacijskih spretnosti vključeno v okvir priprav in predstavitev seminarjev, pridobivali pa jih bodo tudi v vodenih razpravah, okroglih mizah ter v drugih aktivnostih samostojnega in skupinskega dela. Preko timskega dela bodo usposobljeni za medsebojno sodelovanje pri reševanju problemov in nalog. Poznali bodo pomen odgovornosti posameznika za uspešno skupinsko delo. Vpeljava novih pristopov izobraževanja na področje kmetijstva (problem solving, problem based learning) bo omogočila aktivno vključenost vseh študentov. Razvoj kritične in samokritične presoje sta veščini, ki ju bodo diplomanti pridobili z razpravami v delovnih skupinah in aktivnim rednim študijskim delom ter s »feedbackom« o uspešnosti dela. V času študija osvojeno strokovno izrazoslovje tujega jezika in možnost študija v tujini (cel semester ali posamični izpiti), možnost prakse v tujini, sodelovanje s tujimi študenti v okviru Socrates Erasmus pri nas in organizirane strokovne ekskurzije v tujino, bodo diplomantom omogočile lažjo in uspešnejšo komunikacijo v mednarodnem okolju, kjer so kljub načelu »iz regije za regijo« vse bolj prisotni trendi globalizacije in mednarodnega sodelovanja. Vključitev študentov v raziskovalne projekte in delo na fakulteti ali inštitutih ter samostojno načrtovanje urnika na podlagi nabora izbirnih predmetov navajajo študenta samostojnosti pri odločanju in prevzemanju odgovornosti.S spoznavanjem shem kakovosti v kmetijstvu, vključno s potrebnim internim presojanjem in spoznavanjem metod zagotavljanja kakovosti, bodo diplomanti osvojili osnove nenehne skrbi za kakovost produktov oz. storitev.

10. Naštejte predmetno-specifične kompetence diplomanta.

Utemeljitev:Predmetno specifične kompetence, ki jih bo razvil diplomant, so povezane s pridobljenim strokovnim znanjem ter eksperimentalni in neposredni uporabi znanja v praksi. Diplomanti visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje bodo s študijem pridobili (oz. obvladali) zlasti:

62

- sposobnost snovanja, razvijanja in uporabe sodobnih proizvodnih tehnologij v vrtnarstvu in poljedelstvu- sposobnost vodenja obstoječih proizvodnih postopkov in tehnologij v vrtnarastvu in poljedelstvu- sposobnost organiziranja in upravljanja proizvodnega- obvladovanje računalniško integrirane proizvodnje- sposobnost zagotavljanja ustrezne kakovosti izdelkov z izvajanjem ustreznih meritev in kontrole kakovosti- sposobnost interdisciplinarnega razumevanja dejavnosti v proizvodnih sistemih-sposobnost razvoja novih tehnologij pridelave s sočasnim obvladovanjem tako tehniško-tehnoloških, kot tudi ekonomsko-poslovnih vidikov- sposobnost stalnega razvijanja veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju- sposobnost uporabe sodobne računalniške, informacijske in komunikacijske tehnologije in sistemov na strokovnem področju- obvladovanje temeljnih vprašanj s področja ekonomije, organizacije, marketinga, računovodstva in management- zmožnost temeljnega tržnega razmišljanja v svojem inženirskem okolju- obvladovanje projektov in projektne metodologije- zmožnost razumevanja vsebine temeljnih računovodskih izkazov- razumevanje temeljnih principov, po katerih deluje sodobno kmetijsko gospodarstvo ali podjetje- sposobnost delovanja po načelih etičnega in družbeno odgovornega ravnanja.

Študentje bodo v teku študijskega procesa razvili kritično mišljenje, hkrati pa tudi motivacijo in zmožnost za vseživljenjsko učenje.

11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja: zaposljivost diplomantov, da ne možnosti za nadaljevanje izobraževanja. da ne

Utemeljitev:Diplomant visokošolskega strokovnega študijskega programaAgronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje bo strokovnjak - praktik na svojem področju. Glede na naravne danosti in razširjenost poljedelske in zelenjadarske pridelave v severovzhodni Sloveniji in širše, študenti visokošolskega strokovnega študijskega programaAgronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje pridobijo znanja o ohranjanju kultivirane krajine, oziroma njivskih površin, ter znanja na področjih pridelave okrasnih rastlin in zelenjadarstva, kot dohodkovno konkurenčnejših dodatnih dejavnosti. Cilj je podati študentom tudi znanja o dodelavi pridelkov posebnih kakovosti, kakor tudi poglobljen študij njihovega trženja. Od diplomanta pričakujemo, da bo sposoben gospodariti ali usmerjati pridelovanje poljščin tako, da bo ob skrbi za okolje in poseljenost podeželja, znal organizirati dohodkovno donosnejšo proizvodnjo v vrtnarstvu ali pa poiskati in realizirati pridelavo in predelavo v okviru tržnih niš, ki jih ponujajo alternativne rastline in pridelki posebnih kakovosti (npr. integrirano ali ekološko pridelana hrana).Študijski program je idealen za tiste, ki nameravajo prevzeti vodenje in delo na moderno organiziranih in tržno usmerjenih kmetijskih posestvih, prav tako v tehnoloških oddelkih ostalih kmetijskih gospodarstev, v zadružnih organizacijah, strojnih skupnostih in trgovskih podjetjih. Ob dodatnem izobraževanju se diplomant lahko zaposli še v državni upravi, kmetijskem šolstvu in drugje.Diplomant visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje ima vsa potrebna znanja za nadaljevanje študija na 2. stopenjskih programih s področij, ki so vezana na kmetijstvo, agrarno ekonomiko in varnost hrane.

12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe:

63

gospodarstva, da ne

Utemeljitev:Visokošolski strokovni študijski program Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnjeomogoča širok spekter zaposlitvenih možnosti. Te se raztezajood zaposlitve na domačem kmetijskem gospodarstu, opravljanja vodilnih funkcij v kmetijstvu (kmetijska podjetja, zadruge, svetovalne službe ipd.), do aktivnega sodelovanja v različnih administrativnih službah, kjer so potrebna ustrezna znanja v kmetijstvu in upravljanja (raziskovalne agencije, kmetijske borze, trgovinska združenja, državno – upravne enote itd.). Strokovnjak lahko opravlja bodisi funkcijo podjetnika bodisi nastopa v vlogi upravljavca, ali se odloči za nadaljnjo akademsko kariero. Mesto diplomanta je tudi v tehnoloških oddelkih kmetijskih gospodarstev, v zadružnih organizacijah, strojnih skupnostih in trgovskih podjetjih. Snovalci in izvajalci tega (novega) študijskega programa smo kot strokovnjaki vpeti v delo različnih komisij, delovnih skupin, kot eksperti sodelujejo z resornim ministrstvom, prav tako so seznanjeni z "realnim" delom in potrebami kmetijskega sektorja (izvajajo predavanja kmetom, organizirajo dneve odprtih vrat, tematske mednarodne simpozije (Aktualno na področju ekološkega kmetijstva, Biosimpozij Alpe - Adrija) , izvajajo izobraževanja za kmetijsko svetovalno službo, opravljajo presoje pripravkov in materialov primernih za ekološko kmetijstvo...). Navedene zaposlitvene možnosti utemeljujemo torej z dejstvom, da stroko dobro poznamo.

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:Diplomanti, ki končajo visokošolski strokovni študijski programAgronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje so usposobljeni za delo v negospodarstvu, kjer je delo povezano z poznavanjem kmetijske stroke. Tako najdejo naši diplomanti zaposlitve v javni upravi ali ostalem javnem sektorju.Diplomanti, ki končajo visokošolski strokovni študijski programAgronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje so usposobljeni tudi za delo v negospodarstvu, kjer je delo povezano s poznavanjem kmetijske stroke. Tako najdejo naši diplomanti zaposlitve v javni upravi ali ostalem javnem sektorju.

13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami. da ne

Utemeljitev:Na področju poljščin, zelenjadarstva in okrasnih rastlin dobro poznamo dogajanja v praksi in realno stanje razvoja. Povpraševanja po 'dobrih' diplomantih so dokaj pogosta, predvsem s strani privatnega sektorja, po drugi plati pa imajo študentje te usmeritve velike možnosti in znanja za samozaposlitve na področju vrtnarstva. Potrebe po diplomantih niso bile ugotovljene s strokovnimi nanalizami.

14. Študijski program je mednarodno primerljiv. da ne

15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi programi. da ne

Utemeljitev: Snovanje visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje je bila oprta na podrobno primerjavo z naslednjimi izbranimi tujimi univerzami: 1. Landwirtschaflich Gartnerische Fakultat Humboldt Universität, Nemčija (http://www.hu-berlin.de/studium/beratung/sa2. Naturwissenschaftliche Fakultat, Universität Hannover, Nemčija

64

http://www.gartenbau.uni-hannover.de/studium/bachelor.html3. Universität für Bodenkultur, Wien, Austrijahttp://www.boku.ac.at/1336.html?&L=0

Preglednica: Primerljivost visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje z izbranimi tujimi programiIme šole UNIVERZA V

MARIBORUFakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

HUMBOLDT UNIVERSITÄT,BERLINLandwirtschaflich Gartnerische Fakultat

UNIVERSITÄT HANNOVERNaturwissenschaftliche Fakultat

UNIVERSITÄTFÜR BODENKULTURWIEN

Naziv programa Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine

Gartenbauwiss-enschaft

Gartenbauwiss-enschaft

Agrarwissensch-aften

Koncept, formalna in vsebinska strukturiranost

Študij traja 6 semestrov ali tri leta. Prvi in drugi letnik sta skupna in zagotavljata temeljna znanja. 6 semester je sestavljen iz obveznih in izbirnih predmetov ter praktičnega usposabljanja.Študij je kombinacija teoretičnega in praktičnega študija. Obvezni predmeti so ovrednoteni s 150 ECTS, izbirni pa s 30 ECTS od tega je 12 ECTS mogoče poslušati na drugih univerzah.

Fakulteta ponuja 9 usmeritev študijskega programa na prvi stopnji s trajanjem 3 leta. Izvedba v nemškem jeziku. Študij je kombinacija teoretičnega in praktičnega študija. Do petega semestra študentje pridobivajo osnovna znanja.V tretjem letniku sta dva predmeta obvezna ostali predmeti so izbirni. Obvezni predmeti so ovrednoteni s 132 ECTS, izbirni pa z 48 ECTS. Od študentov se zahteva 6 mesecev praktičnega dela.

Fakulteta ponuja 10 študijskih programov. Študij traja 6 semestrov ali tri leta. Do petega semestra študentje pridobivajo osnovna znanja. V 5 in 6 semestru pa je poglobljen študij usmerjen na ožjo strokovno specializacijo. Obveznih predmetov je 20 in 9 predmetov je izbirnih.Od študentov se zahteva, da opravijo 8 tednov osnovnega praktikoma in 8 tednov strokovnega praktikuma. Obvezni predmeti so ovrednoteni s 120 ECTS, izbirni predmeti s 48 ECTS in diplomsko delo s 12 ECTS.

Fakulteta ponuja 9 usmeritev študijskega programa na 1. stopnji s trajanjem 3 leta. Izvedba je v nemškem jeziku. Obvezni splošni predmeti so ovrednoteni s 118 ECTS. Ožja strokovna usmeritve je ovrednotena s 33 ECTS. Izbirni predmeti so ovrednoteni s 30 ECTS od tega je 8 ECTS mogoče poslušati na drugih univerzah.Študij je kombinacija teoretičnega in praktičnega pouka. Praktični pouk traja najmanj 2 meseca. Njegova izvedba se priporoča v času med 2 in 3 ali med 4 in 5 semestrom.

Pogoji za vpis v program

Matura, poklicna matura, zaključni izpit

Splošno priznani pogoji za vpis na univerzitetni študij

Matura in sprejemni izpiti za kandidate brez

Matura in sprejemni izpiti za kandidate brez

65

mature matureObseg in trajanje študija

180 ECTS/3 leta 163 ECTS/3 leta 180 ECTS/3 leta 180 ECTS/3 leta

Pogoji za napredovanje med študijem

75 % izpitov na letnik

5 izpitov na semester

5-6 modulov na letnik

Vsi izpiti v letniku

Pogoji za dokončanje študija

Opravljeni izpiti, praktično usposabljanje in seminarska ali diplomska naloga.

Opravljeni izpiti, praktično usposabljanje in diplomska naloga.

Opravljeni izpiti, praktično usposabljanje in diplomska naloga.

Opravljeni izpiti, praktično usposabljanje in diplomska naloga.

Pridobljeni naslov Dipl. inž. agronomije (VS)

BCs. Bachelor of Sciences

BCs. Gartenbau-wissenschaft

Bakkalaurea der technische Wissenschaften

Načini in oblike študija

redni + izredni redni redni redni

Preglednica:Primerjava vsebinske strukture visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje z izbranimi tujimi programi

PredmetiPrimerlija univerza

Hannover Berlin BOKUMatematika in statistika Osnove tehnike v kmetijstvu Kemija Botanika Agrarna ekonomika Osnove rastlinske pridelave Pedologija Management v kmetijstvu Aplikativna fitopatologija in entomologija Tuj jezik 1 Tuj jezik 2Osnove ekološkega kmetijstva Kmetijski okoljski programSplošno vrtnarstvo Pridelava okrasnih rastlin Ekologija in razvoj poljščin ter zelenjadnic Osnove genetike Osnove dendrologije Ekološko zelenjadarstvo Ekološko poljedelstvo Mehanizacija v vrtnarstvu in poljedelstvu Pridelava v rastlinjakih Travništvo Integrirana pridelava poljščin Zelenjadarstvo-integrirana pridelava Pridelovanje zelišč Intenzivno razmnoževanje rastlin Generativno razmnoževanje zelenjadnic

66

Žlahtnjenje okrasnih rastlin Uporaba rastlin Urbana hortikultura Alternativne poljščine Industrijske poljščine Generativno razmnoževanje poljščin

Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program Kot je razvidno iz gornjih primerjav, zahteva večina šol, ki smo jih izbrali za primerjavo z visokošolskim strokovnim študijskim programom Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje pri vpisu v študijski program končano maturo oz. morajo študentje opraviti sprejemne teste kot pogoj za dostop do programa na visokošolski ravni.

Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovovVsi primerljivi programi trajajo tri leta oziroma je obseg študija ovrednoten s 180 ECTS, razen Landwirtschaflich Gartnerische Fakultat (Berlin) ima obseg študija ovrednoten s 163 ECTS. Za napredovanje iz enega letnika v naslednji letnik zahtevajo šole da študentje opravijo vse izpite, ki so jih poslušali v letniku. Pogoj za dokončanje študija je na vseh šolah opravljeno praktično usposabljanje, uspešno opravljene obveznosti študentov in diplomsko naloga. Diplomanti pridobijo naziv Bachalor of Science, običajno z dodatno navedbo specializacijskega področja, ki so ga zaključili. Običajno ima večina specializacijski usmeritev nadgradnjo programa na magistrskem študiju (2. študijska stopnja).

Primerljivost načinov in oblik študijaVse šole ponujajo redni študij, ki ga izvajajo v materinem jeziku. V večini šol je zelo poudarjeno projektno delo študentov, timsko delo in reševanje proizvodnih problemov, tako, da so študentje aktivni subjekti v študijskem procesu. Vse šole v svojih študijski program vključujejo praktično usposabljanje, ki traja najmanj dva meseca.

Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski visokošolski prostorVse primerljive fakultete omogočajo vključevanje študentov v mednarodno sodelovanje (kreditno ovrednotenje študija). Vsi študijski programi imajo določeno število izbirnih predmetov, katere lahko študentje izbirajo na drugih fakultetah v državi kakor tudi v evropskem visokošolskem prostoru.

Visokošolski strokovni študijski program Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje ima učne načrte prevedene v angleški jezik, tako da je zagotovljeno tudi izvajanje posameznih predmetov, ki bodo ponujeni tujim študentom v mednarodni izmenjavi študentov, v angleškem jeziku. Fakulteta bo posamezne predmete, zlasti izbirne, ponujala tujim študentom in v skladu z določili visokošolske zakonodaje omogočala tudi lastnim študentom dostop do znanj v tujem jeziku (gostujoči učitelji) z namenom, da svojim študentom zagotovi multikulturno študijsko okolje, ki bi ga omogočilo vključevanje tujih študentov v okvir mednarodne izmenjave v študijske skupine pri izbranih premetih z domačimi študenti (npr. s priznavanjem kreditov za izbirni predmet, pri katerem je opravil študent obveznosti v razredu skupaj s tujimi študenti).

Študentom fakultete je s študijskim programom omogočeno, da del študijskega programa v sistemu mednarodne izmenjave s pogodbenimi partnerskimi univerzami v tujini, zlasti znotraj EU, opravijo na izbrani univerzi v tujini in uveljavijo dosežene kreditne točke pri predmetih, pri katerih so opravili vse, s študijskim programom predpisane študijske obveznosti na partnerski univerzi v tujini. Praviloma je tak obseg izmenjave omejen na en semester oziroma 30 ECTS, v izjemnih premerih pa lahko obsega še večji del programa.

67

Fakulteta bo razvila tudi posamično vključevanje predmetov v skupni evropski prostor, zlasti v obliki mednarodne izmenjave učiteljev in s skupnim izvajanjem posameznih predmetov, tudi v okviru skupnih poletnih šol v sodelovanju z univerzami iz tujine.

16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije. da ne

Utemeljitev:Primerjava študijskih programov je bila narejena z univerzami in fakultetami, ki so locirane ne območju Nemčije in Avstrije.

17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani. da ne

Primerjani študijski programi:Vrsta programa Stopnja programa Ime programa Država in zavodBSc Prva Landwirtschaflich Gartnerische

FakultatHumboldt Universität,Nemčija

BSc Prva Naturwissenschaftliche Fakultat Universität Hannover,Nemčija

BSc Prva Universität für Bodenkultur Wien,Austrija

Ime študijskega programa

Landwirtschaflich Gartnerische Fakultat

Naturwissenschaftliche Fakultat

Universität fürBodenkultur

Formalna sestava programa

Navedeno v preglednici 1 Navedeno v preglednici 1 Navedeno v preglednici 1

Trajanje študija

3 leta 3 leta 3 leta

Vsebinska sestava programa

Navedeno v preglednici 2 Navedeno v preglednici 2 Navedeno v preglednici 2

Delež izbirnih vsebin

Študenti imajo zelo velike možnosti glede izbirnih predmetov

Študenti imajo zelo velike možnosti glede izbirnih predmetov

Študenti imajo zelo velike možnosti glede izbirnih predmetov

Učni izidi oz. kompetence diplomantov

Študent pridobi osnovna in poglobljena znanja, ki mu omogočajo nadaljnje poklicno delo v stroki, oziroma nadaljevanje študija na 2. stopnji (Masters' degree course).

Študent pridobi osnovna in poglobljena znanja iz hortikulture, kot so znanja o tehnologijah modernega kmetijstva, znanja o trajnostnem upravljanju z viri ter o biotičnem varstvu rastlin. Pridobi znanja za delo v stroki. Ima možnost nadaljevanja študija na II. stopnji (Masters' degree

Študent pridobi osnovna in poglobljena znanja, ki mu omogočajo nadaljnje poklicno delo v stroki, oziroma nadaljevanje študija na 2. stopnji (Masters' degree course).

68

Ime študijskega programa

Landwirtschaflich Gartnerische Fakultat

Naturwissenschaftliche Fakultat

Universität fürBodenkultur

course).

18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s primerjanimi. da ne

Utemeljitev:V osnovnem konceptu, z vidika trajanja študija, napredovanja med študijem, dokončanja študija in pridobljenih naslovov, je visokošolski strokovni študijski program Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje primerljiv z izbranimi tujimi programi. Nemogoče je seveda doseči popolno identičnost programa s katerimkoli tujim programom zlasti z vidika nabora predmetov in števila študijskih usmeritev, to pa tudi ni smiselno, vsaj ima vsaka visokošolska institucija lasten programski razvoj, ki ga upira tudi na specifični ustroj z vidika razvitosti znanstvenih disciplin, študijskih usmeritev in programsko organizacijskih oblik (oddelki, katedre), znotraj katerih teče tudi izvajanje študijskega procesa. Tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ohranja svojo strategijo razvoja, ki je razvidna tudi v naboru predmetov visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje.

19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji. da ne

Utemeljitev:Študijski program ne izobražuje reguliranih poklicev (v skladu z Evropsko zakonodajo)

20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje. da ne

Utemeljitev:Študijski program je pripravljen tako, da je predmetnik ovrednoten z ECTS točkami. Točkovanje predmetnika programa po predlogu European Credit Transfer System: ECTS users guide (1998) in omogoča izmenjavo študentov v okviru Socrates-Erasmusa z ustanovami, s katerimi imamo v okviru Univerze v Mariboru podpisane sporazume (preko 50 univerz), še posebej pa s sorodnimi ustanovami, s katerimi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru mednarodno sodeluje.Mednarodno sodelovanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v EU prostoru omogoča študentom možnost izobraževanja v tujini. Na partnerskih ustanovah pridobljeno znanje ovrednoteno z ECTS kreditnimi točkami priznavamo tudi na naši ustanovi. Za študente, ki preživijo 1 semester v tujini je to 30 ECTS. ECTS sistem velja tudi na vseh (v tem elaboratu navedenih) primerljivih univerzah (Hohenheim, BOKU, Göttingen, Kiel, Ancona, Perugia, Udine, Cartagena, Salamanca).Na FKBV deluje mednarodna pisarna, ki usmerja tako domače kot tuje študente ter spremlja prijave na mobilnost predavateljev in zaposlenih. V pisarni se vzpostavljajo baze različnih vrst outgoing in incoming mobilnosti ter evidence mednarodnih projektov. Mednarodna pisarna deluje v sodelovanju s Službo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje in Projektno pisarno Univerze v Mariboru. Urejeno imamo spletno stran za mednarodno sodelovanje (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/mednarodno-sodelovanje), kjer študenti in zaposleni najdejo informacije o različnih programih izmenjave, postopku prijave in kriterijih izbora za študij po programu Erasmus, Erasmus partnerske institucije in drugo. Prav tako deluje oglasna deska mednarodno sodelovanje (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/oglasna-deska/mednarodno-sodelovanje). Na njej objavljamo obvestila UM, CMEPIUSA, partnerskih fakultet/univerz … o razpisih, štipendijah, dodatnih možnostih financiranja …, ki so namenjena študentom in zaposlenim.

69

FKBV je v mednarodni raziskovalni in izobraževalni prostor vključena s številnimi bilateralnimi in multilateralnimi povezavami, kar je razvidno iz odgovora v točki 21 v delu C.2 ter točki 37 v delu B.4.

21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v: raziskovalnih projektih EU, da ne drugih mednarodnih raziskovalnih programih, da ne bilateralnih programih, da ne multilateralnih programih, da ne meduniverzitetnih sporazumih, da ne tematskih omrežjih, da ne intenzivnih programih, da ne mobilnosti visokošolskih učiteljev, da ne mobilnosti študentov, da ne drugo. da ne

Utemeljitev:Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je aktivno vključena v mednarodni raziskovalni in izobraževalni prostor s številnimi bilateralnimi in multilateralnimi povezavami. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ima bogato razvito mednarodno sodelovanje z dolgoletno tradicijo. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se trudimo skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepiti mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Mednarodno sodelovanje omogoča tudi organizacijo poletnih šol v tujem jeziku. Pestro mednarodno sodelovanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v mednarodnem visokošolskem prostoru poteka tudi v obliki številnejših izmenjav študentov in profesorjev. V študijskem letu 1999/2000 se je Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru vključila v program Erasmus-Socrates, ki omogoča izmenjavo študentov po vsej Evropski uniji ter v Romuniji, Bolgariji, Turčiji in Švici. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na FKBV. Akademsko priznavanje olajša uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS (European Credit Transfer System), ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk ter s tem olajšuje priznavanje opravljenih akademskih obveznostih študentov med partnerskimi ustanovami. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je aktivno vključena v mednarodni raziskovalni in izobraževalni prostor s številnimi bilateralnimi in multilateralnimi povezavami. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ima bogato razvito mednarodno sodelovanje z dolgoletno tradicijo. V okviru 31-letnega sodelovanja s profesorji Geisenheima, 24-letnega sodelovanja z Wädenswillom in dunajsko univerzo (Universitāt für Bodenkultur Wien) ter nekajletnega sodelovanja z Univerzo v Vidmu (Udine), Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sodeluje na področju vinogradništva. Že 25 let sodelujemo z avstrijskim botaničnim inštitutom (Botanisches Institut der Universitāt für Bodenkultur Wien) in švicarskim geobotaničnim inštitutom (Geobotanisches Institut Stiftung Rubel, Zuerich). Rezultat slednjega sodelovanja je druga najmočnejša zbirka biotestnih rastlin v Evropi.Na področju ekološkega kmetijstva sodelujemo v »European Network of Organic Agriculture University Teachers«. V okviru rednega letnega srečanja predavateljev ekološkega kmetijstva in koordinatorjev študijskih programov, ki je bilo v Mariboru septembra 2004 z naslovom »European Universities Ecological Agriculture Curriculum Development and Coordination Network”, smo primerjali in usklajevali študijske programe 16-ih univerz oz. fakultet. Spoznanja s tega srečanja so tudi eden od temeljev za pripravo novega študijskega programa Ekološko kmetijstvo pri nas, ki je v

70

svojih izhodiščih primerljiv s študijskimi programi ali študijskimi usmeritvami sodelujočih univerz oz. kmetijskih fakultet z Avstrije (University of Natural Resources and Applied Life Sciences, Vienna (BOKU)), Nemčije (University of Kassel), Danske (KVL Royal Veterinary and Agricultural University), Finske (University of Helsinki) , Francije (FESIA ISARA Lyon, FESIA ESA Angers), Madžarske (Corvinus University of Budapest), Italije (Universita della Tuscia, University of Torino), Nizozemske (Wageningen University), Norveške (Agric. University of Norway (NLH) ), Poljske (Warsaw Agricultural University), Portugalske (University of the Azores) Švedske (Swedish Agricultural University (SLU) in Velike Britanije (University of Wales, Aberystwyth).

Doslej smo že trikrat (2003, 2005 in 2007) uspešno izvedli mednarodno poletno šolo »Alternative v ekološki pridelavi poljščin« v okviru programa mobilnosti študentov in predavateljev Socrates Erasmus. V projektu sodeluje 10 partnerskih univerz od koder so tudi predavatelji, in sicer:- Potugalska: UNIVERSIDADE DOS ACORES- Avstrija: UNIVERSITÄT FÜR BODENKULTUR WIEN- Belgija: IVERSITEIT GENT- Danska: KVL- Francija: ECOLE SUPERIEURE D’AGRICULTURE D’ANGERS- Francija: ETABLISSEMENT NATIONAL D’ENSEIGNEMENT SUPERIEUR AGRONOMIQUE DE DIJON – E.N.E.S.A.D- Poljska: SZKOLA GLOWNA GOSPODARSTWA WIEJSKIEGO - Madžarska: KERTẾSZSETI ẾS ẾLELMISZERIPARI EGYETEM- Romunija: UNIVERSITATEA DE STIINTE AGRONOMICE SI MEDICINA VETERINARIA BUCURESTI in - Slovenija: UM Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (www.uni-mb.si)

Sodelavci Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sodelujejo v številnih prekomejnih projektih Phare CBC, kjer so partnerji avstrijskim organizacijam, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom – npr. BioErnte Štajerske in BioErnte Koroške, Kmetijsko gozdarska zbornica Gradec. Sredi leta 2004 pa je bil podpisan tudi dogovor o sodelovanju z Joanneum Research Graz z namenom sodelovanja pri skupnih projektih in izvajanju diplomskih nalog študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v njihovih raziskovalnih laboratorijih.Na področju ekološkega kmetijstva sodeluje FKBV tudi v okviru 6. okvirnega programa EU v projektu CHANNEL (Opening channels of communication between the associated countries and the EU in ecological farming) www.channel.uni-coevinus.hu in v novo sprejetem projektu ECO-LOGICA (Developement of central data bank on European level for the education of ecological farming advisors) v okviru programa Leonardo da Vinci.Na področju genetike in žlahtnjenja rastlin obstaja intenzivno sodelovanje s inštitutom CIRAD-CA (Montpellier, Francija); z Ministrstvom za primarno industrijo v Papui Novi Gvineji (Ministry for Primary Industries, Departement of Agriculture and Livestock, Port Moresby); Ministrstvom za kmetijstvo in ribištvo na Salamonovih otokih (Ministry of Agriculture, Forestry and Fisheries, Honiara – Solomon Islands), Ministry of Agriculture of the Government of Vanuatu – Vanuatu Agricultural Research and Training Centre, Luganville, Espiritu Santo, Vanuatu ter s Komisijo za Južni Pacifik v Suvi na Fidžiju (South Pacific Commission, Suva Fidji). Glavna področja sodelovanja so genetske raziskave in žlahtnjenje tropskih korenovk in gomoljevk (tropical root and tuber crops).Na področju poljedelstva imamo navezane stike s številnimi posamezniki z univerz in inštitutov, kot so: Wageningen, Zürich, Bonn, Hohenheim, Ontario, Gent, Pulawy, Harpenden, Zagreb in Osijek.Na področju mikrobiologije in biotehnologije Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru že sedemnajst let aktivno sodeluje s francoskim nacionalnim inštitutom za agronomske raziskave (INRA) v Jouy-en-Josasu. Raziskave potekajo predvsem na področju rekombinantnih tehnologij in protivirusnih molekul in mehanizmov njihovega delovanja na različne tipe celic. Prav tako je vzpostavljeno bilateralno sodelovanje skupnih raziskav na področju virusnih bolezni kot potencialne nevarnosti v živinoreji s Kanadsko nacionalno agencijo za zdravje živali in človeka. Na

71

področju mehanizmov delovanja probiotičnih bakterij na zdravje živali in ljudi zelo uspešno sodelovanje z oddelkom s Kraljevo Veterinarsko in Kmetijsko Univerzo v Kopenhagnu, Danska.Fakulteta je vključena v mednarodna združenja in tematske mreže (ICA, AFA – NET, ENOAT (European Network of Organic Agriculture University Teachers), MRENet, IROICA, EPIC, ENTER, AquaNet, FARMTRANSFERS).Od študijskega leta 2002/2003 Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sodeluje tudi v programu Leonardo da Vinci, ki je namenjen poklicnemu izobraževanju in usposabljanju v tujini oz. delovni praksi za absolvente ter mlade diplomante. Tako opravljena praksa se prizna kot sestavni del študijskega programa. Program omogoča študentom pridobitev novih poklicnih izkušenj, znanja in spretnosti ter pomaga izboljšati njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela.Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je v fazi organiziranja mednarodne pisarne, ki bo skrbela za vsa administrativna vprašanja pri organiziranju mednarodne študijske izmenjave in izvajanju postopkov za priznavanje v tujini opravljenih študijskih obveznostih študentov. V zadnjih letih je opazno povečano zanimanje študentov za opravljanje študijskih obveznostih v tujini kakor tudi zanimanje tujih študentov za opravljanje njihovih študijskih obveznostih pri nas. Zlasti raste interes naših študentov po študiju ekološkega kmetijstva v tujini. Trenutno že izvajamo premet ”Organic farming” za tuje študente, imamo pa že tudi povpraševanje po celem semestru študija ekološkega kmetijstva pri nas.Programa Socrates-Erasmus in Leonardo da Vinci ponujata našim in tujim študentom številne izmenjave tako na področju izobraževanja, ki temelji na kreditnem sistemu študija (ECTS) kot tudi na področju opravljanja strokovne prakse in raziskovalne dejavnosti. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v skladu s pravili, ki jih je o študijski izmenjavi s tujino določila Univerza v Mariboru. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je odprta institucija, kar se kaže tudi v bogati mednarodni dejavnosti fakultete na osnovi sklenjenih sporazumov o sodelovanju s fakultetami in univerzami v različnih državah sveta. Takšno sodelovanje omogoča organizacijo občasnih poletnih šol. Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih teamov in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami. Izvajajo se tudi projekti, ki kažejo na zelo dober primer povezovanja raziskovalnih inštitucij znotraj univerze in navzven, ki s pozitivno naravnanostjo interdisciplinarnih raziskav kažejo pravo pot v uspešno raziskovalno prihodnost in prepoznavnost raziskovalcev FKBV UM. Povečuje se število izmenjav raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na izmenjave v Slovenijo in tudi obratno. Rezultati našega dela se kažejo v povečanju števila objav v znanstvenih revijah ter števila citatov. Povečali smo znanstveno-raziskovalno dejavnost z državami izven Evrope, še posebej z Afriko, Indijo in Azijo. Na ta način se je povečala vpetost dodiplomcev in podiplomcev v raziskovalno delo. V letu 2007 smo aktivno sodelovali kot zunanji eksperti pri projektih ERA (npr. ERA-ARD; ERA-Snowman: ERA-Safefood). Kot dokaz znanstvene odličnosti prispeva tudi dejstvo, da imamo v komisiji za podeljevanje Zoisovih nagrad, kot najvišjega priznanja za raziskovalno delo v Republiki Sloveniji, članico z 8 letnim mandatom. Prav tako je FKBV vključena v seznam EFSA (European Food Safety Authority) institucij, ki zanjo opravljajo izvedenska mnenja. Fakulteta ima individualno EFSA ekspertinjo. Uspešno povezujemo znanstveno-raziskovalne rezultate s stroko, kar dokazujemo s 160 objavljenimi strokovnimi deli v letu 2009.

72

Raziskovalci si prizadevajo, da lahko temeljna spoznanja raziskav uspešno uporabi tudi praksa in da z znanjem, ki ga imajo, rešujejo konkretne probleme in na ta način doprinesejo k večji ustvarjalnosti, razvoju, splošni kakovosti življenja in prepoznavnosti.

Sodeluje z mednarodno priznanimi tujimi Univerzami:• Mendel University of Agriculture and Forestry Brno, Češka• University of Copenhagen, Danska• AGROSUP Dijon, Francija• FESIA, Francija• Estonian University of Life Sciences, Estonija• HAMK University of Aplied Sciences (Hämeen ammettikorkeakoulu), Finska• Agricultural university of Athens, Faculty of Food Science and Technology, Grčija• Mediterranea Agronomic Institute of China, Kitajska• University of Zagreb, Hrvaška• Križevci College of Agriculture, Hrvaška• Universitá degli Studi di Firenze, Italija• Universitá di Bologna, Italija• Vilnaius Kolegija /Vilnius College of Higher Educartion, Faculty of Agrotechnologies, Litva• Univesity of Szeged, Madžarska• Georg-Avgust-Universität Göttingen, Nemčija• University of Kassel, Nemčija• University of Bonn, Faculty of Agriculture, Nemčija• Wageningen University, Nizozemska,• Christian Agricultural College, Nizozemska• Lapin Yiopisto University of Lapland, Finska• Kraljevska veterinarska in kmetijska univerza v Kopenhagnu, Danska• Szkola Glówna Gospodarstwa Wiejskiego, Poljska• Institutio Politecnico de Csastelo Branko, Portugalska• Universidade dos Acores, Portugalska• Universitatea ˝Dunarea de Jos˝ din Galati, Romunija• Slovenská pol'nohospodárska univerzita v Nitre/ Slovak agricultural University in Nitra, Slovaška• Universidad de Castilla-La Mancha, Španija• Universidad Pública de Nevarra, Španija• Universitat Rovira I Virgili, Španija• Adnan Menderes University, Turčija• Gaziosmanpasa University, Turčija• Ankara Üniversitesi, Turčija• Mustafa Kamel University• University of Beograd, Agricultural Faculty, Srbija• Agricultural Faculty, University of Novi Sad, Srbija• University of Mostar, Faculty of Agriculture, Bosna in Hercegovina• VIT University; Vellore, Indija• University of Pretoria, Faculty of Natural and Agricultural Sciences, Južna Afrika• University of Namibia, Windhoek, Namibija• Universty of Botswana, Faculty of Science, Botswana• Agricultural University of Tirana, Albanija• King Mongut's University of Technology Thonburi, Tajska• Norwegian University of Life Sciences, Norveška

Sodeluje oz. je sodelovala v mednarodnih projektih:Projekti 6. in 7. OP

73

• PATHOGENCOMBAT,2005-2009• CHANNEL, 2004-2006• INCO, MARAMA II, 2007-2008• EURO-MARC, 2007-2010• E-TRUST, 2006-2009• K-NET, 2006-2007• PROBIO, Interated promotion of biodisel chain, 2007-2009• Water Resources and their Management from now on referred to as KNet Water, 2006-2008• QualiRedFruits, 2010/2011• Establishment of the first regional commercially based certified laboratory for quality control moni, 2011-2013

Drugi mednarodni projekti• Socrates – EPIDORGE, 2004-2007• KVL, 2004 - 2007• ERA-ARD, 2006-2009• LDV, Creating a platform for communication between science and practice in organic food system, 2009-2011• Erasmus, Alternatives for ecological, 2006-2007• LDV, Ecologica e-learnig, 2005-2006• DAAD, 2007-2009• LDV, 2009-2011 • ERA-NET SAFEFOODERA (PROBIOSAFE), 2009-2011• ERA-NET SAFEFOODERA (RISKFOODCONT), 2009-2011• Zmanjšanje onesnaževanja tal in podtalnice z uporabo fitaz v prehrani neprežvekovalcev, 2010-2011• Erasmus, 2010 (A:BOREC??)• EUREKA, 2010-2012• SF-ANTISPOIL (EUREKA), 2011-2014• InterVeg, 2011-2014• TARO, 2010-2014• EUREKA – MSASN, 2010-2012• EUREKA – SF – ANTISPOIL, 2011-2014• Assessing and implementing sustainable management of agricultural effluents and agro-processing indu, 2010-2013

Spletni naslovi tujih zavodov, s katerimi ima Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sklenjene bilateralne sporazume o sodelovanju

Belgija University of Gent http://www.ugent.be/enDanska The Royal Veterinary and Agricultural

Universityhttp://www.kvl.dk/main.asp

Finska Hame Polytechnic Mustiala http://www.hamk.fi/Francija ENESAD Dijon http://www.enesad.fr/

ESA Angers http://www.groupe-esa.com/ISAB Beauvais http://www.isab.fr/ISARA Lyon http://www.isara.fr/ISA Lille http://www.isa-lille.fr/ESAP Toulouse http://www.esa-purpan.fr/INRA http://w3.inra.fr/

74

Nemčija University of Kassel http://www.uni-kassel.de/Grčija Mediterranean Agronomic Institute of Chania,

Crete,http://www.maich.gr/

Technical Educational Institution of Athens http://www.teiath.gr/0en.htmMadžarska Attila Jozsef University of Sciences, Szeged,

Institute of Biotechnologyhttp://www.u-szeged.hu/eindex.ivy

Italija University of Bologna http://www.unibo.it/Portale/default.htm

University of Perugia http://www.unipg.it/University of Turin http://www.unito.it/

Makedonija Faculty of Agriculture Skopje http://www.zf.ukim.edu.mk/Nizozemska Dronten Professional Agriculture University http://www.cah.nl/

Wageningen University http://www.wau.nl/welcome.htmlNorvaška Agricultural University of Norway http://www.nlh.no/?avd=30Poljska Warsaw Agricultural University http://www.sggw.pl/Portugalska Politechnic Institute of Beja http://www.esab.ipbeja.pt/

University of Azores http://www.angra.uac.pt/Romunija University of agronomic and veterinary

medicine Bucharesthttp://www.agro-bucuresti.ro/

Srbija in Črna Gora

Faculty of Agriculture Belgrad http://www.agrifaculty.bg.ac.yu/

Faculty of Agriculture Novi Sad http://polj.ns.ac.yu/Španija University of Castilla-La Mancha http://www.uclm.es/

University of Publica de Navarra http://www.unavarra.es/Velika Britanija

University of Leeds http://www.leeds.ac.uk/

University of Glasgow http://www.gla.ac.uk/Scottish Agriculture Collage http://www.sac.ac.uk/University of Wales Aberystwyth http://www.wales.ac.uk/

75

22. Predmetnik:

Predmetnik: AGRONOMIJA - OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN POLJŠČINE

1. letnik, 1. semester

Šifra Učna enota Nosilec

Kontaktne ureSam. delo

štud.Ure

SKUPAJ ECTSPred. Sem. Vaje

7352 Matematika in statistika Kraner Šumenjak 40 / 30 55 125 57067 Osnove tehnike v kmetijstvu Lakota 40 / 30 55 125 57339 Kemija Kristl 40 / 30 55 125 57344 Botanika Urbanek Krajnc 40 / 30 55 125 57070 Agrarna ekonomika Turk 40 / 30 55 125 57382 Uvod v poljedelsko poskusništvo Jakop / / 40 85 125 5

SKUPAJ - obvezni predmeti 200 0 190 360 750 30DELEŽ - obvezni predmeti 26,7% 0,0% 25,3% 48,0% 100,0%

1. letnik, 2. semester

Šifra Učna enota Nosilec

Kontaktne ureSam. delo

štud.Ure

SKUPAJ ECTSPred. Sem. Vaje

7071 Osnove rastlinske pridelave Kramberger 35 / 35 80 150 67072 Pedologija Muršec M. 40 / 30 80 150 67073 Management v kmetijstvu Rozman 25 / 15 35 75 37074

/ 7075 Tuj jezik I (angleški ali nemški jezik) Težak 30 / 20 50 100 4

7125Aplikativna fitopatologija in entomologija (poljščine, zelenjava, okrasne rastline) Lešnik 40 / 30 55 125 5

7076 Osnove ekološkega kmetijstva Bavec F., Bavec M. 25 / 15 35 75 37124 Kmetijski okoljski program Grobelnik Mlakar 25 / 15 35 75 3

SKUPAJ - obvezni predmeti 220 0 160 370 750 30

76

DELEŽ - obvezni predmeti 29,3% 0,0% 21,3% 49,3% 100,0%

2. letnik 3. semester

Šifra Učna enota Nosilec

Kontaktne ureSam. delo

štud.Ure

SKUPAJ ECTSPred. Sem. Vaje

7123 Osnove genetike Šiško 30 / 20 50 100 47340 Osnove žlahtnjenja rastlin Ivančič 25 / 15 35 75 37131 Splošno vrtnarstvo Bavec M., Šušek 40 / 30 80 150 67132 Pridelava okrasnih rastlin Šušek 35 / 30 60 125 5

7397Mehanizacija v poljedelstvu, vrtnarstvu in okrasnih rastlinah Stajnko 25 / 15 35 75 3

7323 Ekologija in razvoj poljščin ter zelenjadnic Grobelnik Mlakar 40 / 25 85 150 67150 Marketing, regionalna oskrba in prodaja Pavlovič 25 / 15 35 75 3

SKUPAJ - obvezni predmeti 220 0 150 380 750 30DELEŽ - obvezni predmeti 29,3% 0,0% 20,0% 50,7% 100,0%

2. letnik 4. semester

Šifra Učna enota Nosilec

Kontaktne ureSam. delo

štud.Ure

SKUPAJ ECTSPred. Sem. Vaje

7136 Ekološko zelenjadarstvo Bavec M. 40 / 30 80 150 67135 Ekološko poljedelstvo Bavec F. 40 / 30 80 150 67174 Osnove dendrologije Šušek 35 / 30 85 150 67175 Pridelava v rastlinjakih Šušek 35 / 20 70 125 57383 Strokovni praktikum 1 (AGRO) Jakop / / 20 55 75 37084 Travništvo Gselman 30 / 20 50 100 4

SKUPAJ Σ 180 0 150 420 750 30DELEŽ Σ 24,0% 0,0% 20,0% 56,0% 100,0%

3. letnik, 5. SemesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo Ure ECTS

77

štud. SKUPAJPred. Sem. Vaje

7177 Integrirana pridelava poljščin Bavec F. 40 / 25 85 150 6

7398Požetvene tehnologije njivskih rastlin in varnost ter kakovost kmetijskih pridelkov Grobelnik Mlakar 40 / 30 80 150 6

7178 Zelenjadarstvo – integrirana pridelava Bavec M. 35 / 30 85 150 6SKUPAJ - obvezni predmeti 115 0 85 250 450 18DELEŽ - obvezni predmeti 25,6% 0,0% 18,9% 55,6% 100,0%

+ IZBIRNI PREDMETI *Seštevek ECTS točk izbirnih predmetov mora

biti najmanj: 12

Šifra Učna enota Nosilec

Kontaktne ureSam. delo

štud.Ure

SKUPAJ ECTSPred. Sem. Vaje

7147 Pridelovanje zelišč Turinek 30 / 20 50 100 47271 Medonosna čebela in osnove čebelarjenja Gregorc 30 / 20 50 100 47110 Reja drobnice Skok 30 / 20 50 100 47361 Akvakultura Jenčič 30 / 20 50 100 47082

/ 7083 Tuj jezik II (angleški ali nemški jezik) Težak 30 / 20 50 100 4

SKUPAJ Σ (obvezni + izbirni predmeti) 30Opomba: Študent lahko izbirne predmete izbira med predmeti splošnega nabora izbirnih predmetov.Možna je tudi izbira med predmeti, ki se na drugih programih 1. stopnje FKBV UM izvajajo, kot obvezni predmeti v zimskem semestru.(izbiro predmetov iz drugih študijskih programov, ki se na drugih programih 1. stopnje FKBV UM izvajajo, kot obvezni predmeti, mora potrditi Komisija za študijske zadeve FKBV)

V primeru, da je za izbirni predmet manj kot 10 kandidatov, se predmet izvede v zmanjšanem obsegu kontaktnih ur. (Izračun: 0, 1*št. študentov*število kontaktnih ur učne enote)

3. letnik, 6. semester

Šifra Učna enota Nosilec

Kontaktne ureSam. delo

štud.Ure

SKUPAJ ECTSPred. Sem. Vaje

7133Aplikativna fitofarmacija (poljščine, zelenjadnice in okrasne rastline) Lešnik 25 / 15 35 75 3

7151 Biotično varstvo rastlin Lešnik 25 / 20 30 75 3

78

7343Žlahtnjenje poljščin, zelenjadnic in okrasnih rastlin Ivančič 25 / 15 35 75 3

7186 Semenarstvo Šiško 25 / 15 35 75 37384 Strokovni praktikum 2 (AGRO) Jakop / / 40 110 150 67032 Diplomsko delo Grobelnik Mlakar 30 / 10 60 100 4

SKUPAJ - obvezni predmeti 130 0 115 305 550 22DELEŽ - obvezni predmeti 23,6% 0,0% 20,9% 55,5% 100,0%

+ IZBIRNI PREDMETI *Seštevek ECTS točk izbirnih predmetov mora

biti najmanj: 8

Šifra Učna enota Nosilec

Kontaktne ureSam. delo

štud.Ure

SKUPAJ ECTSPred. Sem. Vaje

7404 Ekonomika in tehnologije konjereje Prišenk 30 / 20 50 100 47165 Pridelovanje gob in njih uporaba Pohleven 30 / 20 50 100 47107 Čebelji pridelki in trženje Gregorc 30 / 20 50 100 47320 Gozdarstvo Brus R. 30 / 20 50 100 4

SKUPAJ Σ (obvezni + izbirni predmeti) 30Opomba: Študent lahko izbirne predmete izbira med predmeti splošnega nabora izbirnih predmetov.Možna je tudi izbira med predmeti, ki se na drugih programih 1. stopnje FKBV UM izvajajo, kot obvezni predmeti v letnem semestru.(izbiro predmetov iz drugih študijskih programov, ki se na drugih programih 1. stopnje FKBV UM izvajajo, kot obvezni predmeti, mora potrditi Komisija za študijske zadeve FKBV)

V primeru, da je za izbirni predmet manj kot 10 kandidatov, se predmet izvede v zmanjšanem obsegu kontaktnih ur. (Izračun: 0, 1*št. študentov*število kontaktnih ur učne enote)

23. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med ECTS točkami, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami)(Po potrebi vstavite vrstice nad vrstico Skupaj.)Letnik Obvezne vsebine Izbirne vsebine Praktično

usposabljanjeDiplomska/magistrska naloga ali doktorska disertacija

Skupaj točke ECTS

1. letnik 60 ECTS / 100% / / 60 ECTS2. letnik 60 ECTS / 100% / / 60 ECTS3. letnik 28 ECTS / 46,7% 22 ECTS / 36,7% 6 ECTS / 10% 4 ECTS / 6,6% 60 ECTSSkupaj 148 ECTS / 82,3% 22 ECTS / 12,2% 6 ECTS/ 3,3% 4 ECTS / 2,2% 180 ECTS / 100%

79

24. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani. da ne

Utemeljitev:V visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje obstaja tesna in obenem logična vsebinska povezanost med predmeti znotraj letnika. Horizontalna povezanost: strukturiranost programa omogoča kar največjo povezanost vsebin predmetov v okviru letnika oz. semestra, kjer se študenti poglobijo v osnove izbranega področja Okrasne rastline, Zelenjadarstvo ali Poljščine. V četrtem semestru je horizontalna povezanost posebej izražena med predmetoma Ekološko poljedelstvo in Ekološko zelenjadarstvo ter v petem semestru med predmetoma Integrirana pridelava poljščin in Zelenjadarstvo – integrirana pridelava, kjer dobijo študenti vpogled v posebnosti ekološke oz. integrirane pridelave.

25. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani. da ne

Utemeljitev:V visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje obstaja tesna in logična povezanost med vsebinami predmetov po posameznih letnikih oz. semestrih (vertikalna povezanost).Vertikalna povezanost: nekateri predmeti (obvezni in izbirni) višjih semestrov vsebinsko in v smislu poglabljanja znanj nadgrajujejo predhodne in so povezljivi z vsebinami predmetov v višjih semestrih. Tako predmeti v študijskem programu omogočajo postopno poglabljanje znanj od splošnih (Matematika in statistika, Kemija, Botanika, Osnove rastlinske pridelave, Osnove genetike ….) v prvem letniku, do splošnih strokovnih (Aplikativna fitopatologija in entomologija, Ekologija in razvoj poljščin ter zelenjadnic…) v tretjem semestru, med tem, ko je ob nadaljevanju študija predmetnik sestavljen iz obveznih strokovnih predmetov (Aplikativna fitofarmacija, Biotično varstvo, Semenarstvo…), na obvezne strokovne vsebine pa je mogoče dograditi znanje z izbranimi vsebinami, odvisno od želje glede bolj poglobljene usmeritve študenta in želeno diplomo. Tako je npr. na željo študenta mogoče kombinirati znanja poljedelstva z živinorejo in dobimo včasih želeno kombinacijo znanj za pogosto tipično kmetijo v Sloveniji.

26. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje. da ne

Utemeljitev: Praktično usposabljanje je v programu delno kot strokovna praksa. Strokovno prakso imajo študenti v obsegu 120 ur ali treh tednov (6 ECTS) možnost opravljati na Univerzitetnem kmetijskem centru Univerze v Mariboru (UKC) in v drugih organizacijskih enotah FKBV (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu, Inštitut za ekološko kmetijstvo), skladno z internim Pravilnikom o izvajanju prakse na FKBV UM, v tujini ali na mojstrskih kmetijah. V skladu s 6. sklepom Senata FK z dne 1.6.2005 imajo študenti možnost opravljanja prakse za pridobitev praktičnih veščin v obsegu 2 mesecev v obliki in načinu, ki ga organizira FKBV. Dodatno opravljena praksa in veščine, ki jih študent pridobi se navedejo v prilogi k diplomi. V okviru visokošolskega strokovnega študijskega programaAgronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje to obliko prakse priporočamo študentom, ki še niso imeli praktičnih izkušenj s področja kmetijstva in še zlasti tistim, ki pred vpisom v predlagani študijski program niso obiskovali kmetijskih oz. agroživilskih srednjih šol.Praksa se praviloma opravljata na UKC v obdobjih ko glede na študijski program ni predvidenih drugih študijskih obveznosti. Celotno prakso nadzoruje učitelj veščin (organizator prakse). Študenti morajo pred začetkom izvajanja prakse opraviti izpit iz varnosti pri delu in požarne varnosti.

27. Praktično usposabljanje bo trajalo: 120 ur (6 ECTS).

80

28. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično usposabljanje. da ne

Utemeljitev: Na UKC imajo študenti možnost pridobljeno teoretično strokovno znanje iz predavanj in vaj uporabiti pri srečevanju s praktičnimi problemi v proizvodnji, spravilu, skladiščenju in trženju kmetijskih rastlin. Posestvo obsega: 60 ha njivskih površin (poljedelstvo, vrtnarstvo, okrasne rastline), 55 ha sadovnjakov, 18 ha vinogradov, 22 ha travnikov in pašnikov, 240 ha gozda in botanični vrt. Posestvo sestavljata dve prostorsko ločeni enoti: UKC Pohorski dvor v Pivoli, kjer so površine in poslopja namenjeni sadjarstvu, poljedelstvu, vrtnarstvu, živinoreji in je botanični vrt, ter Meranovo (http://fk.uni-mb.si/meranovo), kjer so vinogradi in vinska klet.

V okviruvisokošolskega strokovnega študijskega programaAgronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje izvajamo večji del strokovne prakse na posestvu UKC Pohorski dvor, kjer so na voljo:

- Steklenjak in plastenjaki Dvo-ladijski steklenjak (600 m2) je razdeljen v štiri ločene komore, ki omogočajo posamezno uravnavanje in kontroliranje osnovnih rastnih pogojev (temperatura, vlaga, svetloba). Steklenjak je učni in raziskovalni objekt, ki s svojo opremo omogoča znanstveno in strokovno delo zaposlenih na fakulteti ter praktično izobraževanje študentov.

- Kolekcijsko polje na UKC Pohorski dvorKolekcijsko polje je namenjeno predstavitvi in spoznavanju novih kmetijskih in alternativnih rastlin iz različnih klimatskih pasov in delov zemlje. Ob tem se neposredno spremlja in evidentira njihov odziv na naše klimatske in talne razmere. Študentje v kolekcijah spoznavajo nove in že stare uveljavljene kultivarje različnih kmetijskih rastlin. S tem je študentom omogočeno neposredno spoznavanje in primerjanje njihovih botaničnih, fizioloških ter proizvodnih lastnosti. Nabiranje izkušenj v kolekcijskem polju študentom pomaga osvojiti tehnike opazovanja, primerjanja in odbire uspešnih in perspektivnih rastlinskih materialov.

- Poskusno polje na UKC Pohorski dvorPoskusno polje sestavljajo njivske površine šolskega posestva UKC v izmeri 6 ha. Polje se deli na poljedelski, vrtnarski in ekološki del. Omenjene površine so namenjene raziskovalnemu delu profesorjev, asistentov in študentov.

- Botanični vrt na UKC Pohorski dvor (http://fk.uni-mb.si/botvrt/default.htm)Botanični vrt je na 8 ha površin s svojo pestro posaditvijo različnih rastlin dopolnilo pri teoretičnem in praktičnem izobraževanju študentov. Študentje imajo v botaničnem vrtu možnost spoznavanja splošne rastlinske sistematike, spoznavajo zdravilne rastline, rastlinske posebnosti Slovenije in zavarovane rastline skozi vse letne čase.

29. Pogoji za vpis v program:

Utemeljitev:Pogoj za vpis v visokošolski strokovni študijski program Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje je opravljen zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicna matura ali matura, prav tako pogoje izpolnjujejo kandidati, ki so srednjo šolo končali pred uvedbo mature oziroma poklicne mature.

81

Izredni študijIzredni študij se bo izvajal na :- sedežu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Pivola 10, 2311 Hoče, ob pogoju, da je prijavljenih najmanj 20 študentov.

30. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

Utemeljitev:V primeru sklepa Senata Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede o omejitvi vpisa, bodo * kandidati, ki so opravili maturo ter kandidati, ki so pred 1. 06. 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program izbrani glede na : - splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu srednje šole 60 % točk- splošni uspeh 3. in 4. letnika izpitu srednje šole 40 % točk

* kandidati, ki so opravili poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi)ter kandidati, ki so pred 1. 06. 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program izbrani glede na : - splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk- splošni uspeh 3. in 4. letnika izpitu srednje šole 40 % točk- uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk

31. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS.

da ne

Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ob vpisu študentu prizna pridobljena znanja, usposobljenost ali zmožnost, in sicer v primeru, ko te po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo vsebinam študijskega programa. Osnova za priznavanje je pisna vloga h kateri mora kandidat priložiti ustrezna uradna dokazila ter izvleček programa ali druge pisne dokaze, na osnovi katerih je mogoče presoditi raven pridobljenih kompetenc.Znanja in spretnosti se priznavajo v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762.

32. Prizna se lahko za največ 10 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa

Utemeljitev:V procesu izobraževanja na 1. stopnji se študentom priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Obseg in vsebina vloženega dela pridobljenega na drugih študijskih programih na istem ali drugih visokošolskih zavodih se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem visokošolskem študijskem programu Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje.

82

Študentom se v procesu izobraževanje na 1. stopnji prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, izumi, patenti in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem visokošolskem študijskem programu Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje.Znanje, usposobljenost ali zmožnost se lahko prizna kot opravljena študijska obveznost, če je ovrednotena po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. Sem sodijo tudi ECTS, pridobljeni v okviru Erasmus intenzivnih programov (IP) in drugih oblik študija na drugih univerzah. Pri priznavanju predhodno pridobljenih znanj se na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru na visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnjeupoštevajo:-spričevala in druge listine (potrdilo o opravljenih izpitih, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),-avtorska in druga dela študentov,-preverjeno znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem, kar pomeni možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah ali seminarjih.Priznano znanje se bo ovrednotilo z ECTS točkami. Maksimalna vsota je 10 ECTS. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na univerzitetnem študijskem programu.

33. Pogoji za napredovanje po programu:

Utemeljitev:Obveznosti študentov in pogoji za napredovanje iz letnika v letnik so v temeljih opredeljeni v statutu Univerze v Mariboru (Ur. L. RS, št. 6/2012).

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: opravljena študijske obveznosti in vaje ter izpiti v vrednosti 45 od skupno 60 ECTS (75%). Med izpiti mora študent obvezno opraviti izpit Osnove rastlinske pridelave ter še dva izmed naštetih: Matematika s statistiko, Botanika in Kemija.

Pogoji za napredovanje v 3. letnik: opravljene študijske obveznosti in vaje iz 2. letnika, vsi izpiti iz 1. letnika in 75% izpitov 2. letnika (oz. 45 ECTS od skupno 60 ECTS). Med izpiti mora študent obvezno opraviti Osnove genetike, Ekologija in razvoj poljščin ter zelenjadnic ter Pridelava okrasnih rastlin.

Pogoji za ponavljanje letnika in podaljševanje statusa študenta so določeni s Statutom UMVzporedni študij:Študent lahko študira hkrati na več študijskih programih (vzporedni študij na FKBV ali drugih visokošolskih zavodih), če dosega na vpisanem programu povprečno oceno študija najmanj 8. V kolikor na različnih študijskih programih opravlja isti predmet, ga lahko opravi le na enem programu, na drugem pa uveljavlja priznanje. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v Statutu UM.

34. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih:

Utemeljitev:Predviden delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik:iz 1. v 2. letnik 25%iz 2. v 3. letnik 66%

83

35. Glede na število vpisanih študentov je predviden 37% delež diplomantov.

36. Pogoji o prehodih med programi:

Utemeljitev:Prehodi med programi so mogoči znotraj študijskih programov prve stopnje na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.Študentom visokošolskih strokovnih študijskih programov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in sorodnih visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.Med visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru so možni prehodi po končanem 1. letniku, saj imamo v prvih dveh semestrih večino predmetov enakih. Možni so prehodi v 2. letnik med visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, Živinorejo, Agronomijo in Ekološkim kmetijstvom. Študenti visokošolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo 1. stopnje morajo po končanem prvem letniku, opraviti še manjkajoče obveznosti pri posameznem študijskem programu, za katerega so se odločili po 1. letniku (2-3 predmete). Kasneje prehodi med novimi študijskimi programi niso več možni. Prehodi so možni le še v primeru, da bi se študent odločil s pogodbo, ki jo sklene s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, da prekine študij po starem programu (pred novelo ZViS) in želi nadaljevati po novem študijskem programu (po noveli ZViS). Prehodi so možni še med 2. in 3 letnikom starega programa v 2. ali 3. letnik novega programa. Po odločitvi študenta in obliki sklenjenega dogovora s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru bomo študentom 2. in 3. letnika priznali vse predmete, ki so po vsebini in obsegu enaki novim predmetom v novem študijskem programu. Manjkajoče obveznosti bo moral študent po pogodbi tudi v ustreznem času nadoknaditi. Vsako manjkajočo vsebino oz. celoten predmet nadoknadi glede na dogovor s posameznim nosilcem predmeta.Študentom univerzitetnih študijskih programov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in sorodnih univerzitetnih študijskih programov se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.Predstavniki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani smo se na skupnem sestanku dne 22.4.2005 na Meranovem dogovorili, da bomo vpisovali študente in diplomante višješolskih programov v 1. letnik prvostopenjskih strokovnih študijskih programov v prid zagotavljanja kakovosti visokođšolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo 1. stopnje.Predmete, ki so enaki po obsegu in vsebini med visokošolskim strokovnim študijskim programom Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo 1. stopnje in Biosistemskim inženirstvom ter univerzitetnim študijskim programom 1. stopnje so prav tako priznani. Prehodi na ta dva programa so omejeni saj se predmetniki in vsebine močno razlikujejo od prej omenjenih.

37. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti. da ne

Utemeljitev:Visokošolski strokovni študijski programAgronomija- okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

84

38. Pogoji za dokončanje študija:

Utemeljitev:Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS točk. Obveznosti vključujejo tudi prakso v zahtevanem obsegu (6 ECTS) ter izdelano in uspešno z zagovorom zaključeno diplomo (4 ECTS).

Teoretične osnove (specifika snovanja in statističnega vrednotenja poskusov) za pisanje diplome so predstavljeni v okviru predmeta Diplomski praktikum – uvod v poskusništvo in raba informacij, zato je le-ta postavljen v drugi letnik (vezanost eksperimentalnega dela na vegetacijsko obdobje).

39. Strokovni oziroma znanstveni naslov:

Po uspešno zaključenem študiju in opravljenih vseh obveznostih pridobi kandidat-ka strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur.l. RS, št. 83/2003).Diplomant visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje pridobi strokovni naslov:'diplomirani inženir agronomije (VS)', 'diplomirana inženirka agronomije (VS)', skrajšano za oba dipl. inž. agr. (VS). Individualna usposobljenost diplomanta bo podrobneje opredeljena v prilogi k diplomi, kjer bodo opredeljene tudi dodatne opravljene obveznosti (npr. eventualni izpiti z drugih programov in dodatna praksa, ki jo ponujamo na FKBV).

C.3 PRVA AKREDITACIJA SKUPNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

40. Visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri izvajanju skupnega študijskega programa, so v državi, v kateri delujejo, akreditirani oziroma ustrezno priznani. da ne

41. V vseh sodelujočih državah je začet postopek za akreditacijo skupnega študijskega programa. da ne

42. Opredeljeno je sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa. da ne

Utemeljitev:

43. Določena je vsebina in oblika skupne diplome in priloge k diplomi ter način podeljevanja. da ne

Utemeljitev:

44. Delež študijskega programa, ki ga bo izvajal eden ali več visokošolskih zavodov iz Republike Slovenije, je ______________ .

Utemeljitev:

85

D. PODALJŠANJE AKREDITACIJED.1 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda. da ne

Utemeljitev:

2. Visokošolski zavod ima predstavnika vodstva, ki je odgovoren za kakovost in razvoj. da ne

3. Oseba, odgovorna za zagotavljanje kakovosti, je (ime, priimek in funkcija)Utemeljitev:Mag. Vogrin je bil imenovan s strani dekana FKBV dne ______________.

4. Določene so pristojnosti, pooblastila in odgovornosti vseh zaposlenih. da ne

5. Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni, da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da ne

Utemeljitev:SENAT, komisije

6. Študenti sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da ne

Utemeljitev:

7. Študenti sodelujejo v vseh organih zavoda. da ne

Utemeljitev:

8. Visokošolski zavod ima urejene evidence o svoji dejavnosti. da ne

86

Utemeljitev:

9. Visokošolski zavod zbira podatke o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske programe ter jih obvešča o študiju na svojem zavodu. da ne

10. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo vpisa. da ne

Utemeljitev:

11. Visokošolski zavod spremlja: učne izide študentov, da ne prehodnost študentov, da ne dejansko trajanje študija. da ne

Utemeljitev:

12. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo študija. da ne

Utemeljitev:

13. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, po letnikih je: iz 1. v 2. ___%, iz 2. v 3.___%.

Utemeljitev:

14. Delež študentov, ki ponavljajo letnik, po letnikih je ___%.

Utemeljitev:

15. Povprečno število opravljanj izpitov je ___.

16. Povprečno število komisijskih izpitov je ___.

Utemeljitev:

17. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v zadnjih 7 letih je:

Utemeljitev:

18. Visokošolski zavod zbira informacije o nadaljnjem študiju svojih diplomantov. da ne

87

19. Visokošolski zavod spremlja: diplomante po zaključku študija, da ne delodajalce svojih diplomantov. da ne

20. Visokošolski zavod ima karierni center. da ne

Utemeljitev:

21. Zaposljivost diplomantov v: 6 mesecih je ___%, enem letu je ___%,

Utemeljitev:

22. Organizirano je anketiranje študentov in izvajanje drugih instrumentov merjenja kakovosti o: izvedbi in organiziranosti študijskih programov v celoti, da ne pedagoški izvedbi po predmetih, da ne kakovosti storitev strokovnih oz. podpornih služb. da ne

Utemeljitev:

23. Z izsledki anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se seznanja: študente, da ne pedagoge, da ne raziskovalce, da ne strokovne delavce. da ne

24. Izsledke anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se upošteva pri: preoblikovanju, da ne posodabljanju, da ne razvijanju študijskih programov, da ne izboljševanju pedagoškega dela, da ne razvoju kakovostnih podpornih storitev, da ne razvoju celovite kakovosti zavoda oz. programa. da ne

Utemeljitev:

25. Visokošolski zavod vsako leto načrtuje svoje znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo ter o njem poroča vsem deležnikom zavoda. da ne

Utemeljitev:

26. Znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna dejavnost visokošolskega zavoda je skladna z njegovim strateškim načrtom in nacionalnimi ter evropskimi usmeritvami in standardi. Razvija se na vseh področjih, s katerih so študijski programi, ki jih zavod izvaja. da ne

88

Utemeljitev:

27. Visokošolski zavod zagotavlja, da se sodobna znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna spoznanja uporabljajo v izobraževanju. da ne

Utemeljitev:

28. Visokošolski zavod skrbi za to, da: zaposleni razširjajo ugotovitve iz svojega znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela z rednim objavljanjem v mednarodnih in domačih recenziranih strokovnih oziroma znanstvenih publikacijah ali tako, kot določa stroka; da ne imajo zaposleni patentne prijave in odobrene patente oziroma umetniške dosežke, kot jih določa mednarodna praksa; da ne zagotavlja prenos znanja v prakso (tako v poučevanje na zavodu kot v gospodarstvo in negospodarstvo), da ne o vsem tem vodi ustrezno evidenco. da ne

Utemeljitev:

D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Študijski program je v celoti javno objavljen. da ne

Utemeljitev:Študijski program je javno objavljen na spletni strani Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=425 (pod: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede 1. stopnja (VS) Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine) ter spletni Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede:http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/component/content/article/41/1295-studij-1-stopnja.

2. Za zagotavljanje učnih izidov študentov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev, ter med številom študentov. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede izvaja 12 študijskih programov; in sicer 7 programov 1. bolonjske stopnje, 3 programe 2. stopnje ter 2 programa 3. stopnje.

Kadrovska struktura je skladna s kadrovsko politiko zaposlovanja oz. kadrovskim načrtom.

Razmerje med številom redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev in številom študentov je:- število študentov na enega visokošolskega učitelja in sodelavca je: 8,89- število študentov na enega strokovnega delavca je: 46,74.

89

3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih:

Skupno 1. stopnja iz 1. v 2. letnik: 25%, iz 2. v 3. letnik: 66%, skupna prehodnost: 37%.

Utemeljitev:

Analiza napredovanja rednih študentov (v %) Visokošolski strokovni študijski program AGRONOMIJA –

OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN POLJŠČINE 1. stopnja (Vir: AIPS – Poročilo o napredovanju glede na način

študija)

Študijsko

leto

%

prehodnosti

iz 1. v 2. letnik

%

prehodnosti

iz 2. v 3. letnik

% prehodnosti iz 3.

letnika v absolvent.

staž

% skupaj

2006/2007 - - - -

2007/2008 28 % - - 27,5 %

2008/2009 26 % 75 % - 36 %

2009/2010 29 % 64 % 89 % 50%

2010/2011 17 % 58 % 100 % 34 %

POVPR. 25 % 66 % 94 % 37 %

Prehodnost študentov iz prvega v drugi letnik je nizka. Ocenjujemo, da je razlogov več, od tega, da del študentov, ki se vpiše v 1. letnik ne obiskuje predavanj in vaj in ne opravlja študijskih obveznosti, del študentov je neuspešnih (različni razlogi, predvsem osebni) in se po sklepih Komisije za študijske zadeve vpišejo ponovno v 1. letnik, samo del študentov pa opravi vse potrebne pogojne izpite.Prehodnost iz drugega v tretji letnik je bolj realna slika študija, saj so v drugem letniku študenti, ki imajo namen zaključiti študij in so pripravljeni na sprotno opravljanje študijskih obveznosti.Prehodnost iz 2. v 3. letnik je v primerjavi s prehodnostjo iz 1. v 2. letnik višja za približno 40 %, kar kaže na to, da so študentje, ki so uspešno zaključili prvi letnik že navajeni rednega dela in tako opravijo izpite in druge obveznosti pravočasno.

Ukrepi za izboljšanje:- intenzivirati obseg sprotnega preverjanja znanja (domače naloge),-izboljševanje tutorskega sistema (na podlagi anket, ki se jih izvaja),-dodatna strokovna pomoč visokošolskih učiteljev in sodelavcev pri posameznih predmetih,-dodatno motivirati študente za sprotni študij in diplomiranje v roku.

4. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje akreditacije je:

Utemeljitev:

90

Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje akreditacije

Študijsko leto Št. vpisanih študentov

Št. diplomatov po letih

Št. diplomatov po letih

Št. diplomat. po letih

Št. Diplomant. skupaj

% diplomantov

2008/09 % 2009/10 % 2010/11 % 2006/2007 43 1 2,3 1 2,3 6 13,9 8 18,6

2007/2008 42 - - - - - - - -

2008/2009 58 - - - - - - - -

2009/2010 52 - - - - - - - -

2010/2011 45 - - - - - - - -

SKUPAJ ŠT. DIPLOMANT.

240 1 1 6 8

Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov od prve akreditacije visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje sekonstantno veča (od 2,3 % leta 2008 do 13,9 % leta 2010 glede na število vpisanih študentov v 1. letnik).Delež diplomantov na visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje jev študijskem letu 2010/11 znašal13,9% glede na vpisane študente v prvi letnik v tem študijskem letu. V študijskem letu 2010/11 se je delež diplomantov na visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine1. stopnje povečal na 6 diplomantov.Opazimo lahko, da se je delež diplomiranih študentov v študijskem letu 2010/11 napram študijskemu letu 2009/10 povečal za 5-krat, torej iz 2,3% na 13,9%.

5. Kadrovska struktura je: stabilna, da ne primerna stopnji in vrsti študijskega programa. da ne

Utemeljitev:Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je skupno zaposlenih 96 delavcev in sicer 71 na fakulteti ter 25 na posestvu Univerzitetni kmetijski center.Delež redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (po izvolitvi) na vse zaposlene na fakulteti je 52%, delež glede na zaposlene brez posestva UKC pa je 70%.Delež raziskovalcev na vse zaposlene je 55%, delež raziskovalcev na zaposlene brez posestva UKC pa je 75%. Delež raziskovalcev je nekoliko višji, saj imamo zaposlena2 raziskovalca na projektih za določen čas in 1 mladega raziskovalca.Pri izvedbi študijskih programov sodeluje 50 redno zaposlenih učiteljev in sodelavcev ter 40 zunanjih visokošolskih učiteljev in sodelavcev. FTE redno zaposlenih učiteljev in sodelavcev je 47,08, zunanjih učiteljev in sodelavcev pa 5,96Glede na navedeno izvedejo redno zaposleni 89% študijskega procesa, zunanji sodelavci za 11% študijskega procesa.Delež redno zaposlenih podpornih delavcev na fakulteti je 100%.

1. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja: vsebino učnih načrtov, da ne metode učenja in poučevanja. da ne

Utemeljitev:

91

Visokošolski učitelji in drugi sodelavci skrbijo za odgovorno in ustrezno izvedbo pedagoškega procesa in za pripravo kakovostnih študijskih gradiv. Vsak izvajalec pedagoškega procesa še dodatno izboljša kvaliteto izobraževanja svoje učne enote z vključevanjem strokovnjakov iz prakse in z organiziranjem strokovnih ekskurzij za študente.Pedagoški proces je živa stvar in se kot tak nenehno spreminja glede na potrebe študentov ter glede na izsledke znanstvenoraziskovalnega dela. Spremembe učnih načrtov predlagajo visokošolski učitelji in drugi sodelavci, ki skrbijo za odgovorno in ustrezno izvedbo pedagoškega procesa in za pripravo kakovostnih študijskih gradiv. Nosilci oz. visokošolski učitelji tako Komisiji za študijske zadeve predlagajo spremembe. Vsak izvajalec pedagoškega procesa še dodatno izboljša kvaliteto izobraževanja svoje učne enote z vključevanjem strokovnjakov iz prakse in z organiziranjem strokovnih ekskurzij za študente.

2. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa. da ne

Utemeljitev:Študenti so s spremembami seznanjeni preko spletne strani fakultete, v začetku študijskega leta pa predstojniki kateder seznanijo študente s študijskim programom, torej tudi z morebitnimi spremembami. Na univerzitetnih straneh AIPSa so objavljeni predmetniki za vse bolonjske programe, kjer so spremembe sproti ažurirane, na spletni strani FKBV pa so objavljeni podatki o študijskih programih, ki pa jih posodabljamo enkrat na leto (običajno v začetku koledarskega leta).

3. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med visokošolskimi zavodi. da neUtemeljitev:Fakulteta spodbuja študente, da opravljajo del študijskih obveznosti na tuji instituciji.Le-te se jim priznajo kot opravljena obveznost znotraj matičnega študijskega programa, vse obveznosti pa so razvidne v prilogi k diplomi, ki jo diplomant prejme skupaj z diplomsko listino.

4. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja na ta program, je 70.

5. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je 1.

Utemeljitev:Število študentov, ki so odšli na izobraževanje na drugi ali domači zavod, je na visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine 1. stopnje: 1, skupno število na vseh študijskih programih pa 68. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja na ta program, je 94. Navedeno število 94 je skupno število incoming študentov, ki so prišli na izmenjavo za prakso ali študij na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede in ne število študentov, ki je prišlo na izmenjavo na posamezni študijski program. Pri prijavi študenti ne izbirajo študijskega programa, temveč izbirajo posamezne predmete, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam in interesom. Študentom ob prijavi svetujemo, da izbirajo predmete enega študijskega programa, vendar dopuščamo, da izbirajo tudi predmete različnih programov.

Število INCOMING študentov je vsako leto višje od števila OUTGOING študentov in se giblje okrog 10 na leto. Večina le-teh se odloča za izmenjavo za en semester, nekaj (nekje 2 – 4 študenti) pa za oba semestra. Podatki o izmenjavah v zadnjih letih:2006/2007: 9 študijskih izmenjav (študenti iz Francije, Španije) Št. izmenjav z namenom opravljanja prakse ni znano

92

2007/2008: 13 študijskih izmenjav (študenti iz Portugalske, Francije, Španije in Turčije) 8 izmenjav z namenom opravljanja prakse2008/2009: 9 izmenjav (študenti iz Estonije, Poljske, Francije, Grčije in Slovaške) 10 izmenjav z namenom opravljanja prakse 1 študent iz druge članice UM, ki je opravljal izbirni predmet2009/2010: 2 študijskih izmenjav (študenti iz Turčije, Španije, Francije in Slovaške) od tega 1x na 3. stopnji, 3 x na 2. stopnji in 8 x na 1. stopnji 6 izmenjav z namenom opravljanja prakse 1 študentka iz druge članice UM, ki je opravljala prakso2010/2011: 10 študijskih izmenjav (študenti iz Nemčije, Španije, Češke in Slovaške) od tega 2x na 3. stopnji, 3x na 2. stopnji in 5x na 1. stopnji, 4 izmenjave z namenom opravljanja prakse2011/2012: 11 izmenjav, vendar število še ni dokončno (potekajo še prijave za 2. semester) (študenti iz Španije, Francije, Slovaške, Turčije in Srbije) od tega 1x na 3. stopnji, 2x na 2. stopnji in 8x na 1. stopnji.

10. Fakulteta spodbuja študente, da opravljajo del študijskih obveznosti na drugi instituciji. Kljub temu je število INCOMING študentov je vsako leto višje od števila OUTGOING študentov. Za povečanje mobilnosti se trudimo z oglaševanjem, objavljamo obvestil partnerskih institucij na spletni strani fakultete. Prav tako imamo urejeno spletno stran za mednarodno sodelovanje s koristnimi informacijami in povezavami za študente, ki se odločajo za mobilnost. Pripravljamo motivacijska in informacijska srečanja s študenti, na predstavitve mobilnosti pa vabimo tudi študente naših partnerskih institucij, ki so v tekočem letu pri nas na izmenjavi. Študenti se lahko odpravijo na mobilnost v okviru nacionalne mobilnosti (izmenjava z drugimi univerzami v Sloveniji) ali v okviru mednarodne mobilnosti (izmenjave s partnerskimi univerzami v tujini). Obveznosti se jim priznajo kot opravljena obveznost znotraj matičnega študijskega programa, vse obveznosti pa so razvidne v prilogi k diplomi, ki jo diplomant prejme skupaj z diplomsko listino. Skupno število outgoing študentov na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2006/2007, ki zajema študente novih in starih študijskih programov je 68. Študenti se doslej še niso posluževali mobilnosti v okviru nacionalne mobilnosti. Le v manjšem številu se odločajo za daljše izmenjave v tujini (3-12 mesecev).Outgoing mobilnosti študentov po študijskih letih:2006/2007: 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (2x stari UNI); (Nemčija, Poljska)2007/2008: 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (1x stari UNI in 1x stari Agronomija SV); (Portugalska, Španija) 2 izmenjavi z namenom opravljene prakse (2x stari dodiplomski program)2008/2009: 6 izmenjav na dodiplomskem študiju (5x stari UNI in 1x stari Agronomija SV); (Portugalska)2009/2010: 1 izmenjava na 1 stopnji (1x Agronomija SV); (Grčija)2010/2011: 3 izmenjave na 1 stopnji (2x UNI in 1x Biosistemsko inženirstvo); (Francija, Španija in Nemčija)2011/2012: Prijave so še možne; doslej sta že na mobilnosti 2 študentki (1x Agronomija 1. stopnja in 1 x Varnost hrane 2. stopnja); (Nizozemska)Nasprotno pa se radi in v večjem številu udeležujejo krajših izmenjav (običajno 2 tedna) v okviru poletnih šol in intenzivnih programov. V zadnjih nekaj letih se takih izmenjav poslužuje letno 10-15 študentov. Že več let zapored se študenti in predavatelji udeležujejo sledečih intenzivnih programov in poletnih šol:•»The development of agri-food localised chains in European mountain areas« •»RURAL DEVELOPMENT IN THE ENLARGED EUROPEAN UNION«•»Organic food production chain«

93

•»Summer Academy on Organic Animal Breeding and Organic Animal Husbandry« 2007/2008 je bilo to 13 študentov (1x AB stari UNI, 1x 3. let. stari Agronomija PV in 1x 1.let. AE 3. stopnja, natančni podatki preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani), 2008/2009 (2x AB stari UNI, 1x AB stari Agronomija PV, 1 x 3. let. MARP, 1x 2. let. UNI, 1x 1. let. VH 2. stopnja, natančni podatki preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani) in 2009/2010 vsakokrat po 14 študentov (2 x 1. let. VH 2. stopnja, 2 x AB stari UNI, 3 x 3. let. EKO, 1 x 3. let. UNI, 1 x 2. let. EKO, 1 x 2. let. UNI, 2 x 1. let. EKO, 2 x 1. let. UNI), 2010/2011 se podatki še dopolnjujejo (po trenutnih informacijah je bilo 9 udeležencev – 1 x 2. let. VH 2. stopnja, 4 x 1.let. AE 2. stopnja in 4 x 3. let. Biosistemsko inženirstvo).

11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom. da ne

Utemeljitev:Začetki tutorstva na naši fakulteti segajo v leto 2006. Takrat se je oblikovala ideja o oblikovanju tutorstva na fakulteti. Naredil se je nabor tutorjev (študenti in visokošolski učitelji) in izdelan je bil koncept o delovanju tutorskega sistema. V nadaljnjih letih smo strmeli k izboljšavi tutorskega sistema. V študijskem letu 2010/11 smo zapisali izhodišča za program študentov tutorjev in učiteljev tutorjev. Naši primarni cilji so usmerjanje študentov pri študiju, posredovanje ustreznih informacij (s tema dvema ciljema želimo izboljšati kvaliteto znanja vsakega študenta) in nazadnje krepiti dobre medsebojne odnose na fakulteti, ki so ključnega pomena za uspešno in motivirano delo.

S tutorstvom želimo doseči naslednje dolgoročne cilje:1. Izboljšati prehodnost študentov v višji letnik z rednim vpisom.2. Izboljšati kvaliteto znanja.3. Krepiti pripadnost fakulteti.4. Premostiti težave novincem pri vključevanju v novo okolje.5. Omogočiti pridobivanje pedagoških izkušenj študentom FKBV.6. Krepiti odnose med študenti ter študenti in visokošolskimi učitelji.7. Spodbujati kreativnost in radovednost študentov (postavljanje vprašanj).8. Nuditi psihološko podporo in motivacijo.

Tutorji študenti opravljajo svoje delo z namenom uresničevanja zgoraj navedenih ciljev. Tutorji študenti nudijo oporo in pomoč študentom (novincem) za lažjo vključitev v študijski proces, jih usmerjajo ter posredujejo študijske in socialne napotke. Tutorji s študenti kontaktirajo po elektronski pošti (osebno) ali na skupinskih srečanjih. Na srečanjih jim posredujejo informacije glede študijskih in ob študijskih dejavnosti (študij v tujini, opravljanje prakse, študijsko gradivo, pravilen pristop k osvajanju študijske snovi …). V zadnjem študijskem letu so tutorji študentje izvedli 103 ure tutorstva. Na srečanjih so obravnavali izbrano tematiko (učno snov posameznega predmeta). V novem študijskem letu želimo doseči, da bodo ta srečanja dovolj promovirana in jih bo obiskovala večja množica študentov (v letu 2010/11 so bila to v večini primerov individualna srečanja). Na koncu študijskega leta smo izvedli anketo, ki je pokazala, da si študentje želijo pomoč tutorjev študentov. Spraševali smo jih tudi, ali bi poleg obveznih vaj in predavanj pri bazičnih predmetih 1. letnika obiskovali skupinska srečanja, ki bi jih vodili tutorji. Rezultati so pokazali, da jih tovrstna pomoč zanima.

10. Visokošolski zavod omogoča in vzpodbuja sodelovanje študentov pri znanstveno-raziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu. da ne

Utemeljitev:

94

Študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so vključeni v znanstveno-raziskovalne in strokovne projekte, navajamo nekatere: Projekt FP7-SME New agricultural practices for quality production of red fruits enriched in healthy compound. Analiza avtohtonega materiala izbranih vrst metuljnic kot pomoč pri ohranjanju biodiverzitete in žlahtnjenju v spreminjajočih se podnebnih razmerah. Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva. Izboljšanje rodovitnosti tal v spreminjajočih se podnebnih razmerah in gospodarjenje z dušikom ter ogljikom s prezimno ozelenitvijo njiv. Raba travinja za ohranjanje pestrosti, ekološko kmetovanje in zagotavljanje trajnih in kakovostnih pridelkov krme. Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov na ozelenitev tal. Potencial in maksimiranje simbiotske vezave dušika pri metuljnicah za kratkotrajno prezimno ozelenitev tal. Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije. Sodobnim trendom in klimatskim spremembam prilagojene tehnologije pridelovanja lucerne. Večnamenska vloga podorin v kmetijski pridelavi. Gospodarjenje na traviščih, floristična pestrost in trpežnost rastlin. Optimizacija tehnike pridelave in ugotavljanje kakovosti krmnih rastlin. CRP V1-1051 Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja - modelni pristop na primeru Celjske kotline. CRP V4-0537 Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves. Bilaterala Slovenija-Izrael: Razvoj robotskega sistema za ciljni nanos fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih in vinogradih. CRP V4-0537: Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves. EUREKA: MSASN. CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin. J4 - 9532 Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave. CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin.

Študenti, ki so vključeni v znanstveno-raziskovalne in strokovne projekte sodelujejo v nekaterih fazah raziskovalnega in strokovnega dela. Sodelujejo pri raziskovalnem delu v laboratorijih, zbiranju podatkov, pri obdelavi podatkov in glede na strokovno usposobljenost tudi pri interpretaciji dobljenih rezultatov ter oblikovanju predlogov in usmeritev. Pri nekaterih učnih enotah, kjer se predpostavlja delo študentov na projektih, je njihovo delo ovrednoteno z določenim deležem, ki prispeva h končni skupni oceni. Velikokrat je izdelava diplomske naloge povezana z delom na projektu.

11. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom. da ne

Utemeljitev:Študenti UM FKBV se na fakulteti vključujejo tudi v strokovno delo, ki je povezano z gospodarstvom in negospodarstvom. Študenti UM FKBV, ki so vključeni v strokovno delo, ki je povezano z gospodarstvom in negospodarstvom, sodelujejo v vseh fazah strokovnega dela. Sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov.

95

Nosilec posameznega predmeta glede na stopnjo obsega in kakovost dela študenta presodi, koliko in katere študijske obveznosti se študentu, zaradi sodelovanja v projektu, priznavajo v okviru obveznosti izvajanja rednega študija (če je tako definirano v učnem načrtu).

12. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij in strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti spremljamo zaposlovanje svojih diplomantov na več načinov – s tem zagotavljamo večjo verodostojnost podatkov. Zaposlovanje spremljamo skozi anketni vprašalnik, preko podatkov Alumni kluba FKBV ter zbiranja podatkovne baze preko učiteljev FKBV. Anketni vprašalnik pošljemo diplomantom po končanem študiju, v Alumni klubu se zbirajo podatki o zaposlovanju, učitelji zbirajo podatke o zaposlovanju svojih diplomantov v zbir podatkov.Svetovanje študentom o nadaljevanju študija poteka tudi v okviru predstavitev usmeritev programov druge stopnje za študente zaključnega letnika dodiplomskega študija, v okviru informativnih dnevov. Študijske programe predstavljajo in o njih svetujejo tudi učitelji in sodelavci skozi predavanja in predstavitve študija na 2. stopnji kot nadgradnja vsebin na 1. stopnji.

13. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti na več in različne načine:- preko Alumni kluba,- preko organiziranih dogodkov, aktivnosti (seminarji, konference, posveti, srečanja ...),- preko Strateškega sveta FKBV.

Po zaključku dodiplomskega študija imajo diplomanti možnost, da se vključijo v ALUMNI KLUB FKBV, ki jim omogoča:- vzpostaviti in negovati povezanost in komunikacijo med diplomanti vseh generacij,- negovati pripadnost diplomantov šoli,- promocija dosežkov članov kluba,- prispevek k večji prepoznavnosti diplomantov tako doma kot v tujini, v javnem in zasebnem sektorju,- ustvarjati in spodbujati sodelovanje med člani alumni kluba, gospodarskimi subjekti in drugimi družbenimi institucijami,- možnosti za sodelovanje diplomantov pri razvijanju programov,- prispevati k osebnemu in strokovnemu razvoju posameznikov in organizacij,- aktivno sodelovanje pri razvoju družbe,- diplomantom omogočiti druženje in povezovanje.Vsaka fakulteta je komunikacijski prostor ljudi, ki so, hote ali nehote, povezani v mrežo nastalo s študijem in delom posameznikov in ki jo sestavljajo različne generacije, discipline in tudi narodnosti. S klubom ALUMNI Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede vzpostavljamo in razvijamo sodelovanje ter povezovanje šole s svojimi diplomanti, negujemo pripadnost diplomantov ustanovi ter skrbimo za ugled izobrazbe in poklica pridobljenih na naši fakulteti. Izzivi prihodnosti namreč zahtevajo tudi aktiviranje vseh razpoložljivih znanj naših bivših študentov, zaposlenih in prijateljev naše fakultete.

96

Alumni klub je na Fakulteti zelo dejaven in organiziran v društvo, ki ga vodi nekdanja diplomantka, direktorica ene vodilnih podjetij na področju kmetijstva. Za administrativno in tehnično podporo teh aktivnosti skrbijo strokovne službe FKBV.

Opomba: Polja za utemeljitev so omejena (na 1500 znakov s presledki ali 3000 znakov s presledki).

Kraj in datum: Hoče, 31.5. 2012

Odgovorna oseba: Podpis:(ime, priimek in funkcija)Izr. prof. dr. Mario Lešnik, dekan

97

E. PRILOGE

E.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda je treba predlogu priložiti:poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda, osnutek akta o ustanovitvi oziroma akt o ustanovitvi in osnutek statuta visokošolskega zavoda ter osnutek poslovnika kakovosti; 2. sklep senata univerze, če gre za ustanavljanje oziroma preoblikovanje članice univerze;3. mnenje ustanovitelja, če gre za ustanavljanje javnega visokošolskega zavoda;4. načrt za mednarodno sodelovanje visokošolskega zavoda, predvsem v skupnem evropskem visokošolskem prostoru;5. podatke o raziskovalnih programih, projektih in raziskovalnih skupinah ; 6. kadrovski načrt, podatke in dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv, dokazila o tistih, ki izvolitve še nimajo, pripravljena v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju in soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen; 7. osnutek meril o izvolitvah v naziv;8. dokazila o prostorih in opremi: ustrezno dokazilo o lastništvu oziroma najemne pogodbe, uporabna dovoljenja, popis opreme, izjave o varnosti;9. načrt za izvedbo študijskega programa, kadar so prostori in oprema na različnih lokacijah;10. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, in sicer pogodbe o zagotavljanju sredstev, sklep upravnega odbora univerze in drugo; 11. mnenja pristojne zbornice (združenj delodajalcev) ali drugih institucij, pristojnih za področja, s katerih so študijski programi; 12. dogovore s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov.

Mnenja iz 11. točke je treba priložiti, če bo visokošolski zavod izvajal programe prve in druge stopnje, dogovore s podjetji iz 12. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.

E.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Za prvo akreditacijo študijskega programa je treba predlogu priložiti:1. sklep senata univerze in sklep senata članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu;2. učne načrte;3. najmanj tri tuje priznane oziroma akreditirane študijske programe iz različnih držav, če gre za regulirane poklice, primerjavo z določbami iz ustrezne direktive Evropske unije oziroma dokazilo o skladnosti predvsem glede predpisanega števila ur, vsebine programa, znanja oziroma veščin, ki se pridobijo tako s teoretičnim kot praktičnim izobraževanjem;4. kadrovski načrt, dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv za vse nosilce predmetov (oziroma o začetem postopku za vnovično ali nadaljnjo izvolitev) v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju, soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen, dokazilo, da bo najmanj polovica visokošolskih učiteljev in sodelavcev polno zaposlena;5. merila o izvolitvah v naziv;6. podatke o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti;7. načrt o mednarodnem sodelovanju (na področju, s katerega je študijski program);

98

8. dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno, raziskovalno oziroma umetniško oziroma strokovno delo: bibliografski podatki, spletni naslov, s katerega so razvidni znanstveni, raziskovalni projekti ali programi, raziskovalne skupine ali raziskave za gospodarstvo; 9. dokazila o prostorih in opremi ter načrt za izvedbo študijskega programa; 10. analizo zavoda za zaposlovanje ali elaborat pristojne zbornice ali združenja delodajalcev ali drugih institucij, pristojnih za področje, s katerega so študijski programi, o možnostih za zaposlovanje diplomantov;11. dogovore ali pogodbe s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov; 12. poslovnik kakovosti;13. samoevalvacijsko poročilo zavoda, če že izvaja druge akreditirane študijske programe.

Mnenja iz 10. točke je treba priložiti, če se akreditira program prve ali druge stopnje, dogovore s podjetji iz 11. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.

E.3 AKREDITACIJA SKUPNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Predlogu za akreditacijo skupnega študijskega programa je treba priložiti:1. pogodbo, sporazum ali drugo uradno potrjeno obliko vzajemne opredelitve sodelovanja visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki jo podpišejo vsi visokošolski zavodi. Pogodba mora vsebovati zlasti podatke: o vseh sodelujočih visokošolskih zavodih z navedbo njihovega statusa po nacionalni zakonodaji, njihove akreditacije oziroma ustreznega drugega javnega priznanja, ter kratko predstavitvijo njihovega delovanja, o deležih, ki jih pri izvajanju skupnega študijskega programa prevzemajo posamezni sodelujoči visokošolski zavodi, še zlasti pa o deležih, ki jih prevzemajo visokošolski zavodi iz Republike Slovenije, o akreditaciji delov skupnega študijskega programa, ki jih izvajajo sodelujoči visokošolski zavodi iz tujine, o načelih in načinih skupnega spremljanja, izboljševanja in zagotavljanja kakovosti, o pogojih za vpis študentov v skupni študijski program, o uporabi učnih jezikov, o finančnih obveznostih pri izvajanju skupnega študijskega programa, o vsebini in obliki diplome ter načinu podeljevanja diplom, o vsebini in obliki priloge k diplomi ter načinu podeljevanja priloge k diplomi, o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih sodelujočih visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa s posebnim poudarkom na pravicah študentov;2. obrazec diplome in priloge k diplomi;3. podatke o vseh nosilcih študijskega programa, tudi tistih delov programa, ki se izvajajo na sodelujočih oziroma tujih visokošolskih zavodih.

E.4 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa je treba predlogu priložiti:1. ustanovitveni akt in statut visokošolskega zavoda;2. samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda za študijsko leto, pred katerim se opravlja zunanja evalvacija, in analizo vseh področij delovanja visokošolskega zavoda iz vseh let po zadnji akreditaciji z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in ukrepi za njihovo odpravo;3. poslanstvo,vizijo instrategijo visokošolskega zavoda;

99

4. letni program dela visokošolskega zavoda, in sicer za zadnje koledarsko leto pred zunanjo evalvacijo in za tisto, v katerem zunanja evalvacija poteka;5. finančno poročilo visokošolskega zavoda za zadnje koledarsko leto;6. poslovnik kakovosti;7. dokazila o kakovosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter znanstvenih delavcev, kot jih priznava stroka;8. analize izsledkov študentskih anket oziroma drugih oblik spremljanja mnenj študentov o kakovosti izvajanja študijskega programa za zadnja tri študijska leta; če je od zadnje akreditacije poteklo manj kot tri leta, pa za celotno obdobje po njej; 9. analize izsledkov anket in drugih oblik spremljanja diplomantov visokošolskega zavoda;10. seznam evidenc, ki jih vodi visokošolski zavod.

100