Predlog ustave RS 1.2.2013

7/29/2019 Predlog ustave RS 1.2.2013

1/40

PREDLOG USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

Preambula

V imenu neminljivega duha!

Ob zavedanju svoje odgovornosti do narave,

z namenom jaanja svobode in ljudovlade, neodvisnosti in miru,

v duhu solidarnosti in odprtosti do sveta,

zavedajo se skupnih zaslug za nae doseke in nae odgovornosti do prihodnjih rodov,

enotni v odloitvi, da ivimo v medsebojnem spotovanju in ob upotevanju razlik

ter v preprianju, da je svoboden le tisti, ki svojo svobodo tudi izvaja

in da se veliina naroda meri z blagostanjem najibkejih,

prebivalci Republike Slovenije in njenih deel

obnavljamo nae medsebojno zaveznitvo,

ter sprejemamo naslednjo Ustavo:

1 Splone dolobe

len 1 Republika Slovenija

Prebivalci Slovenije in deelDolenjska, Gorenjska, Gorika, Koroka, Ljubljanska, Notranjska, Pomurska, Posavska, Primorska, Prleka,

Savinjska, Savinjsko aleka, tajerska, Zasavska sestavljajo Republiko Slovenijo.

len 2 Namen

(1) Republika Slovenija varuje svobodo in pravice prebivalcev ter zagotavlja neodvisnost in varnost drave.

(2) Spodbuja skupno blaginjo, trajnostni razvoj, notranja povezovanja ter kulturne raznolikosti v dravi.

(3) Zagotavlja najvijo mono stopnjo enakih monosti za vse dravljane.

(4) Prizadeva si za ohranitev dolgoronega ohranjanja naravnih virov in spodbuja pravien in miren mednarodni red.

len 3 Deele

Deele so suverene, kolikor njihova suverenost ni omejena z dravno ustavo, ter imajo vse pravice, ki niso prenesene na republiko.

len 4 Uradni jezik

Uradni jezik je slovenina. Na obmojih obin, v katerih ivita italijanska ali madarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijaninaali madarina.


2/40

len 5 Pravna drava

(1) Ustava je podlaga za delovanje in omejevanje drave.

(2) Dejavnost drave mora biti v javnem interesu in sorazmerna.

(3) Dravne ustanove in zasebne organizacije morajo delovati v dobri veri.

(4) Republika in deele spotujejo mednarodno pravo.

len 6 Naelo subsidiarnosti

Pri dodeljevanju in uresnievanju dravnih funkcij je treba upotevati naelo subsidiarnosti.

len 7Individualna in drubena odgovornost

Vsak lovek je odgovoren sam zase in po svojih sposobnostih prispeva k dobrobiti drube.

2 Temeljne, lovekove in socialne pravice

Poglavje 1 Osnovne pravice

len 8loveko dostojanstvo

lovekovo dostojanstvo je treba spotovati in varovati.

len 9 Enakost

(1) Vsi ljudje smo pred zakonom enaki.

(2) Nikogar se ne sme diskriminirati, ne glede na svojo raso, spol, starost, jezik, socialni poloaj, nain ivljenja, versko, filozofsko ali

politinopreprianje ali zaradi telesne ali duevne prizadetosti.

(3) Moki in enske imajo enake pravice, zlasti v druini, v izobraevanju in na delovnem mestu. Moki in enske imajo pravico do enakega

plaila za delo enake vrednosti.

(4) Hendikepirane osebe imajo pravico do osebne asistence in enakovrednega vkljuevanja v drubo.

len 10 Zaita pred samovoljo in za ohranjanje dobre vere

Vsakdo ima pravico, da z njim v dravnih institucijah ravnajo v dobri veri in brez samovolje.

len 11Pravica do ivljenja in osebne svobode

(1) Vsakdo ima pravico do ivljenja. Smrtna kazen je prepovedana.

(2) Vsakdo ima pravico do osebne svobode, in sicer do telesne in duevne integritete in do svobode gibanja.


3/40

(3) Prepovedano je muenje in druge oblike okrutnega, nelovekega ali ponievalnega ravnanja ali kaznovanja.

len 12Zaita otrok in mladoletnikov

(1) Otroci in mladostniki imajo pravico do posebnega varstva osebne integritete in spodbujanja njihovega razvoja.

(2) Svoje pravice izvajajo v skladu s svojo sposobnostjo razumevanja.

len 13Pravica do pomoi v stiski

Kdor je v stiski in ne more zase skrbeti, ima pravico do pomoi in sredstev, nujnih za ivljenje in loveko dostojanstvo.

len 14Zaita zasebnosti

(1) Vsakdo ima pravico do spotovanja njegovega ali njenega zasebnega in druinskega ivljenja, doma tertajnosti pote in telekomunikacij.

(2) Vsakdo ima pravico do varstva pred zlorabami osebnih podatkov.

len 15Pravica do zakonske zveze in druine

Pravica do zakonske zveze in druine sta zagotovljeni.

len 16 Svoboda vere in vesti

(1) Svoboda vere in vesti je zagotovljena.

(2) Vsakdo ima pravico do svobodne izbire svoje vere ali svojega osebnega preprianja in ga izpovedovati posamezno ali v skupnosti z

drugimi.

(3) Vsakdo ima pravico pridruiti se verski skupnosti in pravico do verske vzgoje.

(4) Nikogar se ne sme prisiliti, da bi se pridruil verski skupnosti, izvajal verska dejanja ali sodeloval pri verski vzgoji.

len 17 Svoboda mnenja in informacije

(1) Zagotovljena je svoboda izraanja in obveanja.

(2) Vsakdo ima pravico prosto oblikovati, izraziti in iriti svoje mnenje.

(3) Vsakdo ima pravico do svobodnega prejemanja informacij, do njihovega zbiranja iz razpololjivih virov in do njihovega razirjanja.

len 18 Svoboda medijev

(1) Zagotovljena je svoboda tiska, radia in televizije, kot tudi vse druge oblike javnega predvajanja, produkcije in informacij.

(2) Cenzura je prepovedana.

(3) Zagotovljena je tajnost urednitev.


4/40

len 19 Svoboda jezika

Svoboda jezika je zagotovljena.

len 20 Pravica do osnovnega izobraevanja

Pravica do zadostnega in brezplanega osnovnoolskega izobraevanja je zagotovljena.

len 21 Svoboda znanosti

Zagotovljena je svoboda znanstvenega raziskovanja in pouevanja.

len 22 Svoboda umetnosti

Svoboda umetnosti je zagotovljena.

len 23 Svoboda zborovanja

(1) Zagotavljena je svoboda zbiranja.

(2) Vsakdo ima pravico do organiziranja shodov, sodelovati pri njih ali se jih vzdrati.

len 24Svoboda zdruevanja

(1) Zagotovljena je svoboda zdruevanja.

(2) Vsakdo ima pravico do sodelovanja pri ustanavljanju zdruenja, pridruitve, lanstva in sodelovanja pri njegovih dejavnostih.

(3) Nikogar se ne sme prisiliti k sodelovanju ali pripadanju zdruenju.

len 25Svoboda stalnega prebivalia

(1) Slovenski dravljani imajo pravico prijaviti stalno prebivalie kjerkoli v dravi.

(2) Slovenski dravljani imajo pravico do potovanj po svetu in do vrnitve v Slovenijo.

len 26Zaita pred izgonom, izroitvijo in odstranitvijo s silo

(1) Slovenskega dravljana aloi dravljanko ni mogoe izgnati iz drave, tujim organom pajih je mogoe izroiti le z njihovim soglasjem.

(2) Begunca ali begunko se ne sme izgnati s silo ali izroiti dravi, v kateri ga ali jo preganjajo.

(3) Nikogar se ne sme s silo izgnati v dravo, v kateri so mu ali ji grozili z muenjem ali z drugim krutim in nelovekem ravnanjem ali

kaznovanjem.

len 27 Zagotovilo lastnine

(1) Lastnina je zagotovljena.


5/40

(2) Razlastitev in omejitev lastninske pravice enaka razlastitvi se v celoti nadomesti.

len 28 Ekonomska svoboda

(1) Zagotovljena je gospodarska svoboda.

(2) Zlasti to vkljuuje svobodno izbiro poklica, kot tudi prost dostop in svobodo opravljanja zasebne gospodarske dejavnosti.

len 29 Svoboda sindikatov

(1) Delavci, delodajalci in njihove organizacije imajo pravico do zdruevanja za zaito svojih interesov, tako da se organizirajo v sindikatih,

se jim pridruijo, ali se jim ne pridruijo.

(2) Spori se reujejo s pogajanji in mediacijo, kolikor je to mogoe.

(3) Stavke in zaprtja so dovoljena, e zadevajo delovna razmerja in ne krijo obveznosti do ohranjanja miru pri delu ali dolnosti do

dogovarjanja.

(4) Stavka ne opraviuje prenehanja del, kot so reevanje ivljenj in tekoe reevanje nujnih zdravstvenih primerov.

len 30Splona postopkovna jamstva

(1) V sodnih in upravnih postopkih ima vsak lovek ima pravico do potene in enake obravnave ter do sojenja v razumnem roku.

(2) Stranke imajo pravico do zaslianja.

(3) Vsaka oseba, ki nima zadostnih sredstev, ima pravico do brezplane pravne pomoi. e gre za varovanje pravic, ima tudi pravico do

pravnih nasvetov..

len 31 Jamstva sodnih postopkov

Vsakdo ima pravico da o njegovem ali njenem pravnem sporu odloi sodni organ, v kolikor so bila izkoriena vsa civilna sredstva za pobot.

len 32 Sodni postopki

(1) Vsaka oseba, o katere primeru se odloa v sodnem postopku, ima pravico do sodia, ustanovljenega v skladu z ustavo, s pristojnostjo,

neodvisnostjo in nepristranskostjo.

(2) Vsaka oseba izpostavljena civilni tobi ima pravico, da zadevo razsodi sodie iz obmoja njegovega stalnega prebivalia.

(3) Sodne obravnave in izjave sodb so javne. Izjeme so dopuene zaradi zaite mladoletnikov.

len 33 Habeas Corpus

(1) Osebi je lahko odvzeta njegova prostost le v primerih, ki jih doloa ustava.

(2) Vsaka oseba, kateri je odvzeta prostost, ima pravico biti takoj pouena v jeziku, ki ga razume, o razlogih za aretacijo in o njenih

pravicah. Oseba mora imeti monost uveljavljanja svojih pravic. e posebej ima pravico do obveanja svojih blinjih o aretaciji.

(3) Vsaka oseba, ki se jo pripre, ima pravico, da se jo privede pred sodnika brez odlaanja; sodnik odloi, ali se osebi pripor podalja, ali pa

se osvobodi. Vsaka oseba v priporu je upraviena do sojenja v razumnem roku.


6/40

(4) Vsak, komur je odvzeta prostost brez sojenja, ima pravico do dostopa do sodia ob katerem koli asu. Sodie odloa v najkrajem

monem asu o zakonitosti pridranja.

len 34 Kazenski postopek

(1) Vsakdo velja za nedolnega, dokler ni obsojen v skladu z zakonom.

(2) Kdor je obdolen kaznivega dejanja, ima pravico, da je otem takoj in izrpno obveen. Imeti mora tudi monost uveljavljanja svoje

pravice do obrambe.

(3) Vsaka obsojena oseba ima pravico zahtevati, da sodbo preveri vije sodie.

len 35 Pravica do peticije

(1) Vsakdo ima pravico nasloviti peticijo na oblasti, uporabe te pravice se ne sme kaznovati s poslabanjem poloaja ali okoliin

uporabnika te pravice.

(2) Ustanove in telesa morajo peticijo upotevati.

len 36Politine pravice

(1) Zagotovljene so politine pravice.

(2) Zagotovilo politinih pravicvaruje svobodno oblikovanje mnenja dravljanov in nespremenjeno izraanje svoje volje na glasovanjih.

len 37Uresnievanje temeljnih pravic

(1) Temeljne pravice se morajo izvajati v celotnem pravnem sistemu.

(2) Kdor opravlja dravno funkcijo, je zavezan k temeljnim lovekovim pravicam ter mora prispevati k njihovemu izvajanju.

(3) Organi skrbijo, da se temeljne pravice upotevajo tudi med zasebnimi strankami.

len 38 Omejitve temeljnih pravic

(1) Omejitve temeljnih pravic so zaasno upraviene ob oitni nevarnosti, ki je ni mogoe prepreiti z drugimi sredstvi.

(2) Omejitev temeljnih pravic mora biti upraviena z javnim interesom ali z varstvom temeljnih pravic drugih.

(3) Omejitve se morajo skladati z naelom sorazmernosti.

(4) Bistvo temeljnih pravic je nedotakljivo.

Poglavje 2 Dravljanstvo in politine pravice

len 39 Dravljanstvo

(1) Slovenski dravljan je vsak, ki ima dravljanstvo deele Republike Slovenije.

(2) Nikogar se ne sme diskriminirati ali privilegirati zaradi njenih ali njegovih dravljanskih pravic. Izvzete so dolobe v zvezi s politinimi

pravicami v vakih in krajevnih skupnostih ter deelni predpisi v zvezi z lastnino nepreminin.


7/40

len 40Pridobitev in izguba dravljanstva

(1) Republika Slovenija ureja pridobitev in izgubo dravljanstva po rodu, poroki in posvojitvi. Poleg tega reuje izgubo slovenskega

dravljanstva zaradi drugih razlogov, kot tudi obnovo dravljanstva.

(2) Republika Slovenija doloa minimalne standarde za naturalizacijo tujcev s strani deel in izdaja dovoljenja za naturalizacijo.

(3) Republika omogoa naturalizacijo oseb otrok brez dravljanstva.

len 41Uveljavljanje politinih pravic

(1) Republika Slovenija ureja uveljavljanje politinih pravic v dravnih zadevah, deele urejajo uresnievanje teh pravic v deelnih in

obinskih zadevah.

(2) Politine pravice se uveljavljajo v kraju stalnega prebivalia. Republika Slovenija in deele lahko predvidijo izjeme.

(3) Nihe ne sme izvajati svojih politinih pravic v ve kot eni deeli.

(4) Deele lahko doloijo, da novi prebivalci uveljavljajo svoje politine pravice v deelni in obinski zadevi ele po akalni dobi do treh

mesecev po njihovi spremembi stalnega prebivalia.

len 42Slovenski dravljani s stalnim prebivaliem v tujini

(1) RS podpira odnose med slovenskimi dravljani s stalnim prebivaliem v tujini, kakor tudi njihove odnose s Slovenijo. RS lahko podpira

organizacije, ki opravljajo ta cilj.

(2) RS sprejme pravila o pravicah in dolnostih Slovenskih dravljanov v tujini, zlasti v zvezi z izvajanjem politinih pravic na dravni ravni, s

sluenjem vojakega ali nadomestnega roka ter v zvezi z blaginjo in socialno varnostjo.

Poglavje 3 Socialni cilji

len 43Splone dolobe

(1) RS in njene deele poleg osebne odgovornosti in zasebne pobude, dejavno skrbijo za izvajanje naslednjih dogovorov:

a. vsaka oseba je delena socialne varnosti;

b. vsaka oseba prejema nujno nego za ohranjanje svojega zdravja;

c. druine kot skupnosti odraslih in otrok so zaitene in podpirane;

d. delavci se lahko preivijo z delom v ustreznih razmerah;

e. ljudje brez stanovanja lahko najdejo zase in za svojo druino primerno stanovanje po sprejemljivih pogojih;

f. otroci in mladostniki ter delovno sposobno prebivalstvo se lahko dodatno izobraujejo in usposabljajo v skladu s svojimi sposobnostmi;

g. otroke in mladostnike se v njihovem razvoju spodbuja, da postanejo samostojne in drubeno odgovorne osebe in se jih podpira pri

njihovi socialni, kulturni in politini integraciji.

(2) RS in deele si prizadevajo, da je vsaka oseba zavarovana proti ekonomskim posledicam starosti, invalidnosti, bolezni, nesre,

brezposelnosti, materinstva, sirotnosti in vdovstva.

(3) RS in deele skuajo dosei drubene cilje v okvirju svojih ustavnih pristojnosti in s sredstvi, ki so jim na voljo.


8/40

(4) Iz socialnih ciljev ni mogoe izvajati neposrednih terjatev do dravnih subvencij.

3 Republika, deele in lokalne skupnosti

Poglavje 1 Povezava med republiko in deelami

1.Del - Naloge republike in deel

len 44 Naloge republike

Republika Slovenija izpolnjuje naloge, dodeljene z ustavo.

len 45 Naloge deel

Deele si zastavljajo cilje in doloajo naloge, ki jih opravljajo v okviru svojih pristojnosti.

len 46 Naela dodeljevanja in izpolnjevanjadravnih funkcij

(1) Republika prevzema le naloge, katerih deele ne morejo opravljati ali ki zahtevajo enotno ureditev s strani republike.

(2) Kolektivno telo, ki ima koristi od javne slube, nosi stroke sam.

(3) Kolektivno telo, ki krije stroke javne slube odloa o naravi te storitve.

(4) Dostop do osnovnih storitev mora biti na voljo vsem na primerljiv nain.

(5) Dravne funkcije se morajo izpolnjevati uinkovito in v skladu z zahtevami.

2.Del - Sodelovanje med republiko in deelami

len 47Naela

(1) Republika in deele se medsebojno podpirajo in sodelujejo pri izpolnjevanju svojih obveznosti.

(2) Republika in deele so se dolne medsebojno podpirati in pomagati. Pomagajo si na upravnem in sodnem podroju.

(3) Spori med deelami ali med deelami in republiko se, kolikor je mogoe, reujejo s pogajanji ali mediacijo.

len 48Sodelovanje pri odloitvah republike

(1) Deele v skladu z ustavo sodelujejo pri odloanju republike, zlasti v zvezi z zakonodajo.

(2)Republika pravoasno in izrpno obvea deele o svojih projektih in si pridobi njihovo mnenje, kadar gre za njihove interese.

len 49 Izvajanje dravnih zakonov


9/40

(1) Deele izvajajo dravne zakone v skladu z ustavo in zakonodajo.

(2) Republika in deele se lahko dogovorijo, da doloene programe v namene izvajanja dravnih zakonov finanno podpira republika.

(3) Republika ne posega v pravice deel in upoteva njihove posebnosti.

len 50 Neodvisnost deel

(1) Republika ohrani samostojnost deel.

(2) Republika prepua deelam samostojne funkcije in spotuje njihovo organizacijsko samostojnost. Deelam prepua dovolj finannih

sredstev in prispeva k zagotavljanju finannih sredstev, potrebnih za izpolnjevanje njihovih nalog.

len 51 Pogodbe med deelami

(1) Deele lahko sprejmejo pogodbe o medsebojnem sodelovanju in ustanavljajo skupne organizacije in ustanove. e zlastije dobrodolo

sodelovanje pri izpolnjevanju nalog regionalnega pomena.

(2) Republika sodeluje z deelami v okviru svojih pristojnosti.

(3) Pogodbe med deelami ne smejo biti v nasprotju z ustavo ali s pravicami v drugih deelah. Republika mora biti o pogodbah med

deelami obveena.

(4) Deele lahko s pogodbami imenujejo medkrajevna telesa za izvajanje pogodbe med deelami, vkljuno z izdajo predpisov:

a. e je bila pogodba sprejeta v skladu z ustavo;

b. e pogodbajasno doloa temeljne naloge telesa.

len 52 Prednost in spotovanje dravne zakonodaje

(1)Deele sprejemajo predpise v skladu z ustavo in s sprejeto dravno zakonodajo.

(2)Republika skrbi za spotovanje dravnih zakonov v deelah.

3.Del - Lokalne skupnosti

len 53Splone dolobe

(1) Avtonomija lokalnih skupnosti je zagotovljena in jo morajo pisci predpisov v deelah upotevati.

(2) Republika mora pri svojih dejavnostih upotevati morebitne posledice za lokalne skupnosti.

(3) Pri tem se upoteva poseben poloaj mest, strnjenih naselij in naravnih parkov.

4.Del - Jamstva republike

len 54Deelne ustave

(1) Vsaka deela lahko sprejme svojo demokratino ustavo, ki jo potrdi veina prebivalcev, ter jo veina prebivalcev lahko tudispremeni.

(2) Republika mora spotovati in jamiti za deelne ustave, v kolikor niso v nasprotju z dravno ustavo.


10/40

len 55 Deele in njihova ozemlja

(1) Republika varuje obstoj in ozemlja deel.

(2) Za spreminjanje deel je potrebno soglasje prizadetega prebivalstva v prizadetih deelah.

(3) Za spreminjanje ozemlja med deelami je potrebno soglasje prizadetega prebivalstva v prizadetih deelah kot tudi odobritev dravnega

zbora v obliki dravnega odloka.

(4) Popravki meja med deelami se lahko izvedejo s pogodbo med deelami, v kolikor je prizadeto lokalno prebivalstvo s tem soglasno.

Poglavje 2 Pristojnosti

1.Del - Odnosi z drugimi dravami

len 56 Odnosi s tujino

(1) Odnosi s tujino so v pristojnosti republike.

(2) Republika se zavzema za neodvisnost Slovenije in njeno blagostanje; republika spodbuja pomo ogroenim in revnim ljudem ter manj

razvitim deelam po svetu,spotovanje lovekovih in ivalskih pravic in podporo demokraciji, mirno soitje narodov, kakor tudi ohranjanje

narave, naravnih virov in ljudskih izroil.

(3) Republika upoteva pristojnosti deelin spotuje njihove interese.

len 57 Sodelovanje deelpri odloanju o zunanji politiki

(1) Deele sodelujejo pri pripravi odloitev zunanje politike, ki vplivajo na njihove pristojnosti ali njihovih bistvenih interesov.

(2) Republika pravoasno in celovito obveadeele in jih prosi za njihovo mnenje.

(3) Mnenja deel si zasluijo posebno pozornostrepublike, e so deele prizadete v svojih pristojnosti. V tem primeru deela ustrezno

sodeluje v mednarodnih pogajanjih.

len 58 Odnosi med deelami in tujimi dravami

(1) Deele sklepajo s tujimi dravami pogodbe v okvirju in ustrezno s svojimi pristojnostmi.

(2) Te pogodbe ne smejo biti v nasprotju z zakonodajo in interesi republike niti s pravicami drugih deel. Pred sklenitvijo pogodbe mora

deela o tem obvestiti republiko.

(3) Deele lahko neposredno obujejo s podrejenimi tujimi organi, v drugih primerih vodi odnose deels tujimi dravami republika.

2.Del - Varnost, Narodna in civilna obramba

len 59 Varnost

(1) Republika in deele zagotovljajo varnost drave in varujejo prebivalstvo v okvirju svojih pristojnosti.


11/40

(2) Republika in deele medsebojno usklajujejo svoja prizadevanja na podroju notranje varnosti.

len 60 Vojska

(1) Slovenija ima vojsko. Vojska je organizirana po naelih obvezne vojake slube in teritorialne obrambe.

(2) Vojska slui za prepreevanje vojne in prispeva k ohranjanju miru, tako da brani dravo in njeno prebivalstvo. Pomaga civilnim

ustanovam pri reevanjuizrednih okoliin. Zakon lahko doloi dodatne naloge.

(3) Uporaba vojske je v pristojnosti republike.

len 61Sluenjevojakega ali nadomestnega roka

(1) Vsak moki dravljan republike Slovenije mora odsluiti obvezni vojaki ali nadomestni rok. Nadomestni rok se odslui z drubeno

koristnim delom, postopek se predpie z zakonom.

(2) Za Slovenke je sluenje vojakega roka prostovoljno.

(3) Republika sprejme pravila za pravino nadomestilo za izpad dohodka.

(4) Osebe, ki odsluijovojaki ali nadomestni rok in so pri tem utrpele zdravstveno okvaro ali izgubile ivljenje, imajo pravico, da zase ali za

svoje sorodnike pridobijo ustrezno podporo s strani republike.

len 62 Organizacija, navodila in oprema vojske

(1) Zakonodaja za vojsko kot tudi za opremo, organizacijo in pouevanjevojske, je v pristojnosti republike.

(2) Republika lahko prevzame vojake objekte in naprave v deelah proti ustrezni odkodnini.

len 63 Civilna zaita

(1) Zakonodaja na podroju civilne zaite ljudi in blaga pred posledicami oboroenih spopadov je v pristojnosti republike.

(2) Republika sprejme pravila o posredovanju civilne zaite v primeru katastrof in izrednih razmer.

(3) Republika lahko mokim predpie obvezno sodelovanje s civilno zaito. enske sodelujejo prostovoljno .

(4) Republika sprejme pravila za pravino nadomestilo za izpad dohodka.

(5) Osebe, ki so v okvirju sodelovanja s civilno zaito utrpele zdravstveno okvaro ali izgubile svoje ivljenje, imajo pravico zase ali za svoje

sorodnike pridobiti ustrezno podporo s strani republike.

3.Del - Izobraevanje, raziskave in kultura

len 64 Slovenski izobraevalni prostor

(1) Republika in deele, v okviru svojih pristojnosti, skupaj zagotovljajo visoko kakovost in dostopnost slovenskega izobraevalnega

prostora.

(2) Republika in deele usklajujejo svoja prizadevanja in zagotovljajo svoje sodelovanje s skupnimi upravnimi telesi in drugimi ukrepi.

(3) Republika in deele pri izvajanju svojih nalog zagotavljajo, da sploni in poklicni izobraevalni programi doseejo enako priznanje v

drubi.


12/40

len 65Izobraevanje

(1) olski sistem je v pristojnosti deel.

(2) Deele zagotavljajo zadostno osnovno izobrazbo, odprto vsem otrokom. Obiskovanje pouka ni obvezno, v kolikor otrok redno opravlja

izpite, okvirno doloene s strani republike. Izobraevanje v javnih olah je brezplano.

(3) Deele zagotovijo ustrezno izobraevanje otrok s posebnimi potrebami vsem otrokom in mladim s posebnimi potrebami do 20. leta

starosti.

(4) Republika sprejme smernice za usklajevanje olske izobrazbe na podroju olske vstopne starosti, trajanja in ciljev razlinih stopenj

izobrazbe ter prehoda iz ene stopnje na drugo, kot tudi priznanja kvalifikacij.

(5) Republika doloa zaetek olskega leta.

(6) Deele sodelujejo pri pripravi zvezne zakonodaje o olskem izobraevanju, ki vpliva na deelne odgovornosti in njihovo mnenje je treba

upotevati.

len 66 Strokovno izobraevanje

(1) Republika sprejme smernice za strokovno izobraevanje.

(2) Republika spodbuja zagotavljanje raznolike in dostopne palete programov poklicnega in strokovnega izobraevanja in usposabljanja.

len 67 Univerze

(1) Republika vodi tehnine univerze. Lahko tudi ustanovi, upravlja, ali podpira druge univerze in visokoolske ustanove.

(2) Republika podpira deelne univerze in lahko podpira tudi druge visokoolske ustanove.

(3) Republika in deele so skupaj odgovorne za usklajevanje in zagotavljanja kakovosti v slovenskem visokem olstvu. Pri izpolnjevanju te

odgovornosti se upoteva avtonomijo univerz in razlinih teles, odgovornih zanje in zagotovlja enako obravnavo ustanov z enakimi

funkcijami.

(4) Za bolj uinkovito izpolnjevanje svojih dolnosti sklenejo republika in deele sporazume in prenesejo nekatere pristojnosti na skupna

upravna telesa. Zakon doloanaela, ki urejajo organizacijo in postopke za usklajevanje.

len 68 Raziskave

Republika podpira raziskovanje in inovacije.

len 69 Nadaljnje izobraevanje in usposabljanje

Republika spodbuja nadaljnje izobraevanje in usposabljanje.

len 70 Statistika

(1) Republika zbira potrebne statistine podatke o stanju in razvoju prebivalstva, gospodarstva, drube, izobraevanja, raziskav, prostora in

okolja v Sloveniji.

(2) Republika sprejme pravila o usklajevanju in vodenju uradnih evidenc zaradi lajega zbiranja podatkov.


13/40

len 71Podpora olstva

(1) Republika sofinancira stroke deelza tipendije in drugo pomo pri usposabljanju. Lahko tudi spodbuja usklajevanje viine sredstev za

pomo pri usposabljanjuin doloinaela za izplailo nepovratnih sredstev za izobraevanje.

(2) Poleg ukrepov deelin ob upotevanju avtonomije deelv olskih zadevah lahko republika izvaja svoje ukrepe za spodbujanje

izobraevanja.

len 72 Izobraevanje otrok in mladostnikov

(1) Pri opravljanju svojih nalog, republika in deele upotevajo posebne razvojne in varstvene potrebe otrok in mladostnikov.

(2) Izvenolsko delo z otroki in mladimi.podpira poleg ukrepov deel tudi republika.

len 73port

Republika spodbuja port, e posebej portno vzgojo.

len 74 Kultura

(1) Na podroju kulture so pr istojne deele

(2) Republika podpira prizadevanja nacionalnega interesa, predvsem obnavljanje slovenske literature in literature, povezane s Slovenijo, ter

skrb za slovenska izroila, narodne obiaje, zgodovino, mitologijo, ljudsko umetnost in spodbujanje umetnosti, spotovanja narave ter

narodnih obiajev in ljudskih izroil, e posebej na podroju izobraevanja.

(3) Pri opravljanju svojih nalog republika upoteva kulturno in jezikovno-nareno pestrost drave.

len 75 Uradni jezik

Uradni jezik v Sloveniji je slovenski. Na obmojih obin, v katerih ivita italijanska ali madarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi

italijanina ali madarina.

len 76 Film

(1)Republika spodbuja slovensko filmsko produkcijo in filmsko kulturo.

(2) Republika sprejme pravila, ki spodbujajo raznolikost in kakovost ponujenih kinematografskih del.

len 77 Verske skupnosti in drava

Urejanje odnosov med verskimi skupnostmi in dravo je v pristojnosti deel.

4.Del - Okolje in prostorsko nartovanje

len 78 Trajnostni razvoj

Republika in deele se ukvarjajo z vzpostavljanjem trajno uravnoteenega odnosa z naravo, s poudarkom na njeni zmogljivosti obnavljanja

in med njeno uporabo s strani loveka.


14/40

len 79 Varstvo okolja

(1) Republika sprejme pravila za varovanje in zaito ljudi in njihovega naravnega okolje pred onesnaevanjem ter kodljivimi ali moteimi

posledicami onesnaevanja. Po potrebi v te namene omeji uporabo luil in pralnih prakov, pesticidov, plastine embalae in podobnih

izdelkov, snovi ali keminih sredstev z veliko intenzivnostjo obremenjevanja okolja.

(2) Republika zagotavlja, da do takih kodljivih posledic v naravnem okolju ne pride. Stroke tovrstnega prepreevanja in odstranitev nosi

povzroitelj.

(3) Izvajanje predpisov je v pristojnosti deel, e zakone glede tega ne doloa drave.

len 80 Prostorsko nartovanje

(1) Republika doloa naela za doloevanje poseljenih obmoij. Prostorsko nartovanje je v pristojnosti deelin slui za doseganje ustrezne

in zmerne uporabe zemljia in njegove poselitve.

(2) Republika dejavno podpira in usklajuje prizadevanja deelna tem podroju in z njimi sodeluje.

(3) Republika in deele upotevajo potrebe prostorskega nartovanja med opravljanjem svojih nalog.

len 81 Zemljemerstvo

(1) Dravno zemljemerstvo je v pristojnosti republike.

(2) Republika izdaja predpise o uradnem zemljemerstvu.

(3) Republika lahko izda predpise o usklajevanju uradnih podatkov, ki se nanaajo na zemljia.

len 82 Voda

(1) Zmerna uporaba vode je pravica vseh prebivalcev Slovenije. Pravico do dostopa do vode imajo tudi druga iva bitja. Pri uporabi vodnih

virov je osnovno naelo varovanjeokolja pred kodljivimi vplivi.

(2) Republika v okvirju svojih pristojnosti zagotavlja zmerno porabo in zaito vodnih virov, ter obrambo pred kodljivim delovanjem voda.

(3) Republika doloa naela za ohranjanje in odpiranje vodnih virov in druge posege v vodni krog v skladu z naeli trajnostnega razvoja in

varovanja okolja.

(4) Republika sprejme pravila o varstvu voda, o zagotavljanju ustreznega zavarovanja odplak, o hidravlinih objektih, o varnosti jezov ter o

ukrepih glede padavin.

(5) Deele razpolagajo z vodnimi viri. Za uporabo vode lahko v okviru zvezne zakonodaje tudi zaraunajo dajatve, katereje mogoe

nadomestiti z zaasnim prostovoljnim delom, katerega dolina ne sme ogroati osnovnega bivanja prostovoljnega delavca. Republika ima

pravico do uporabe vode za prevoz svojih podjetij, za kar mora deeli plaati dajatve in odkodnine.

(6) Glede pravic v zvezi z mednarodnimi vodnimi viri in z njimi povezanimi dajatvami se republika odloa po posvetovanju s prizadetimi

deelami.

(7) Pri izpolnjevanju svojih nalog mora republika upotevati mnenje deel, kjer voda izvira.

len 83 Gozdovi

(1) Dostop do gozdov kot naravne dobrine je prost in zmerno nabiranje gozdnih sadeev in rastlin za osebno rabo se zaradi blagodejnihuinkov na zdravje spodbuja.


15/40

(2) Republika zagotavlja izpolnjevanje varnostnih, gospodarskih in blagodejnih funkcij gozda.

(3) Republika doloa naela za varstvo gozdov.

(4) Republika sprejema ukrepe za ohranjanje gozda.

len 84 Narava in kulturna dediina

(1) Varstvo narave in kulturne dediine sta v pristojnosti deel.

(2) Republika pri izpolnjevanju svojih nalog preuuje zahteve za zavarovanje naravne in kulturne dediine. Republika varuje razglede,

obmoja in kraje, zgodovinske, naravne in kulturne znamenitosti in jih ohranja nedotaknjene, eje to v javnem interesu.

(3) Republika podpira prizadevanja za varstvo narave in kulturne dediine, in lahko s pogodbo ali z razlastitvijo, pridobi ali zavaruje objekte

dravnega pomena.

(4) Republika sprejme pravila o varstvu ivalskih in rastlinskih vrst ter za ohranitev njihovih habitatov v naravnem okolju. Republika iti

ogroene vrste pred izumrtjem.

(5) Mokria so zaitena zaradi posebne lepote in dravnega pomena. V njem ni dovoljeno graditi nobenih objektov, niti ni dovoljeno

kakorkoli spreminjati tal. Izjeme so objekti, ki so namenjeni ohranjanju e od nekdaj obstojeega kmetijstva na obmoju mokri.

len 85 Ribolov in lov

Republika doloa naela o ribolovu in lovu, zlasti za ohranitev raznolikosti vrst rib, divje iveih sesalcev in ptic.

len 86Zaita ivali

(1)Tudi ivali imajo pravico do dostojnega ivljenja in zdravega okolja ter do dostopa do narave.

(2)Muenje ivalije prepovedano. Tudi izvajanje poskusov na ivalih ni dovoljeno.

(3) Za ivali je odgovoren njihov lastnik ali skrbnik, ki odloa o zdravstvenih ukrepih in postopkih, razen v primeru vzreje za prehrano ali v

nujnih primerih, kjer gre za neposredno ogroenost.

(4) Ubijanje ivali ne sme biti za njih bolee ali muno in je dopueno le iz medicinskih ali varnostnih razlogov ter v namene prehrane.

(5) Republika sprejme pravila o zaiti ivali. Republika ureja zlasti:

a. vodenje in skrb za ivali;

b. uporabo ivali;

c. uvoz ivali in ivalskih proizvodov;

d. trgovino in primeren prevoz ivali;

e. humano usmrtitev ivali v nujnih primerih ali zaradi prehrane.

(6) Izvajanje predpisov je v pristojnosti deel, e zakon kot izvajalca ne doloa republike.

5.Del - Javna dela in Prevoz

len 87 Javna dela


16/40

Republika lahko v interesu celotne drave ali vejega dela drave oblikuje in izvaja javna dela ali podpira njihovo ustanovitev.

len 88 Cestni promet

(1) Republika sprejme pravila o cestnem prometu.

(2) Republika izvaja nadzor nad cestah dravnega pomena, lahko tudi doloi, katere tranzitne ceste morajo ostati odprte za promet.

(3) Uporaba javnih cest je brezplana. Dravni zbor lahko dovoli zaasne izjeme.

len 89Dravne avtoceste

(1) Republika zagotavlja vzpostavitev mree nacionalnih avtocest in uporabe teh cest.

(2) Republika gradi, vodi in vzdruje dravne ceste ter za vse to nosi stroke. To nalogo lahko delno prenese na javne ali zasebne ustanove.

len 90 Tranzitni promet

(1) Republika varuje dravni prostor pred negativnimi vplivi tranzitnega prometa. Republika omejuje, ureja in preusmerja promet na nain,

ki ni kodljiv za ljudi, ivali in rastline ter njihovo okolje.

(2) Tovorni tranzit od meje do meje se prevaa po eleznici. Izvrni svet sprejme potrebne ukrepe. Izjeme so dopustne le, e so neizogibne.

Prav tako morajo biti doloene z zakonom.

(3) Zmogljivosti tranzitnih poti se ne sme poveevati. Izvzete iz te omejitve so obvozne poti, ki sproajo tranzitni promet.

len 91 Dajatve za promet tekih tovornih vozil

(1) Republika lahko zarauna dajatev na teki tovorni promet, odvisno od moi motorja ali porabe, v kolikor gost promet povzroajavne

stroke, ki niso zajeti v druge slube ali v drugih dajatvah.

(2) isti prihodki od dajatev se uporabljajo za pokrivanje strokov v zvezi s cestnim prometom.

(3) Deele imajo dele od istih prihodkov. Delei se izraunajo z upotevanjem posebnih uinkov dajatev na gorskih obmoij in na odronih

podrojih.

len 92 Dajatve na porabo pogonskega goriva in druge prometne dajatve

(1) Republika zarauna davek na porabo neekolokih motornih goriv.

(2) Republika doloi dajatve za uporabo avtocest s strani motornih in priklopnih vozil, ki so dolnaplaevati pristojbine za teka vozila, e za

pogon uporabljajo neekoloka goriva.

(3) Republika porabi polovico istih prihodkov od davka na porabo vseh pogonskih goriv, z izjemo letalskih goriv in iste prihodke od

avtocestnih dajatev za naslednje naloge in stroke v zvezi s cestnim prometom:

a. gradnja, vzdrevanje in upravljanje avtocest;

b. ukrepi za izboljanje prometne infrastrukture v mestih in mestnih obmoij;

c. stroki za glavne ceste;

d. stroki zaitnih objektov za prepreevanje naravnih nesre in ukrepov za zaito okolja in podeelja pred uinki cestnega

prometa;

e. sploni stroki deel za ceste, odprte za motorna vozila;


17/40

(4) Republika porabi polovico istih prihodkov od davka na porabo letalskih goriv za naslednje naloge in stroke v zvezi z zranim

prometom:

a. strokiza okoljevarstvene ukrepe, potrebne zaradi zranega prometa;

b. stroki za ukrepe, ki zagotavljajo visoko strokovno raven varnosti v zranem prometu.

(4) e ta sredstva ne zadoajoza izvajanje nalog in strokov v zvezi s cestnim in zranim prometom, lahko republika zvia dajatve na

porabo neekolokih goriv.

len 93elezniki promet ter druga prometna sredstva

Za eleznikipromet, inice, navigacijo, letalstvo in potovanja v vesolje je pristojna republika.

len 94Pepoti in pohodnike poti

(1) Republika doloa naela glede mre pepoti in pohodnikih poti.

(2) Republika podpira in usklajuje ukrepe deel za vzpostavljanje in vzdrevanje mrepepoti.

(3) Pri izpolnjevanju svojih nalog je republika pozorna na pepoti in pohodnike poti in nadomea poti ki jih je treba opustiti.

6.Del - Energija in komunikacije

len 95 Energetska politika

(1) V okvirju svojih pristojnosti si republika in deele prizadevajo za zadostno koliino, raznolikost in zanesljivost, varnost, gospodarnost in

e posebej okoljsko neoporenost oskrbe z energijo ter gospodarno in racionalno rabo energije.

(2) Republika podpira uporabo domaih in obnovljivih virov energije ter gospodarno in racionalno porabo energije.

(3) Republika sprejme pravila o porabi energije za rastline, vozila in naprave. Republika spodbuja razvoj energetskih raziskav, zlasti na

podroju varevanja z energijo in obnovljivih virov energije.

(4) Ukrepi v zvezi s porabo energije v stavbah so v pristojnosti deel.

(5) Pri svoji energetski politiki republika upoteva interese in cilje deel, lokalnih skupnosti in gospodarstva; preuuje razmere v posameznih

obmojih in omejitve ekonomske sprejemljivosti.

(6) Odplaevanje strokov za energijo je zasebnikom omogoeno s prostovoljnim delom pri energetskem javnem podjetju, katerega

trajanje ne sme ogroati njegovega ali njenega poklicnega ivljenja.

len 96 Jedrska energija

Republika je odgovorna za neoporeno delovanje jedrske elektrarne, dokler ta deluje, oziroma jo varno zapreti v predvidenem asu ali prej,

ese za to odloijo prebivalci, pri emer je posebno pozornost treba posvetiti lokalnim prebivalcem. Nobenih drugih jedrskih blokov ni

dovoljeno graditi, razen, e gre za dokazano okoljsko neoporene programe, ki ne predstavljajo nikakrne radioaktivne nevarnosti in ne

proizvajajo nobenih radioaktivnih odpadkov.

len 97 Prenos energije

(1) Republika v dogovoru s deelami sprejme predpise o prenosu in oskrbi z elektrino energijo.

(2) Zakonodaja o plinovodih za prevoz tekoih ali plinastih goriv je v pristojnosti republike.


18/40

len 98Potne in telekomunikacijske storitve

(1) Potne in telekomunikacijske storitve so v pristojnosti republike.

(2) Republika zagotavlja zadostne in primerno ovrednotene osnovne potne in telekomunikacijske storitve v vseh obmojih drave. Cene so

doloene v skladu z enotnimi naeli.

(3) Odplaevanje strokov za telekomunikacijske storitve je zasebnikom omogoeno s prostovoljnim delom pri telekomunikacijskem

javnem podjetju.

len 99 Radio in televizija

(1) Radio in televizija, kot tudi druge oblike produkcije in razirjanja informacij na podroju javnih telekomunikacij so v pristojnosti drave.

(2) Radio in televizija morata prispevati k izobraevanju in razvoju kulture, prostemu oblikovanju mnenja in zabavi. Upotevati morata

posebnosti drave in potrebe deel. Dogodke morajo predstaviti nepristransko in poskrbeti za predstavitev raznolikosti mnenj.

(3) Zagotovljena je neodvisnost radia in televizije ter samostojnost pri organizaciji programa.

(4) Upotevati je treba okoliine in vlogo drugih medijev, zlasti tiska.

(5) Pritobe glede programa se lahko predloijo neodvisnemu organu.

7.Del - Gospodarstvo

len 100Naela gospodarskega reda

(1) Republika in deele se ravnajo po naelu gospodarske svobode.

(2) Republika in deele varujejo interese slovenskega dravnega gospodarstva in z zasebnim gospodarskim sektorjem prispevajo k

blagostanju in h gospodarski varnosti prebivalstva.

(3) V okvirju svojih pristojnosti republika in deele skrbijo za splono ugodne pogoje za zasebni sektor gospodarstva.

(4) Odstopanja od naela ekonomske svobode, predvsem ukrepi za konkurenco, so dovoljena samo, e so v skladu z ustavo ali so sprejeta

zaradi izkljunih pravic deel.

len 101 Zasebna gospodarska dejavnost

(1) Republika sprejme pravila o opravljanju zasebne gospodarske dejavnosti.

(2) Republika omogoi enotno slovensko gospodarsko obmoje. To zagotavlja, da lahko osebe, ki imajo znanstveno izobrazbo, dravno ali

deelno sprievalo, opravljajo svoj poklic po vsej Sloveniji.

len 102 Politika konkurennosti

(1) Republika sprejme pravila proti ekonomsko ali socialno kodljivim posledicam monopolov, kartelov in drugih omejitev konkurence.

(2) Republika sprejme ukrepe:

a. proti zlorabam cen s strani trno monih podjetij in organizacij zasebnega ali javnega prava;

b. proti nelojalni konkurenci.


19/40

len 103 Varstvo potronikov

(1) Republika sprejema ukrepe za varstvo potronikov.

(2) Republika odloao pravnih sredstvih, ki so na voljo potronikim organizacijam. Na podroju dravne zakonodaje glede varstva proti

nelojalni konkurenci morajo te organizacije uivati enake pravice kot strokovna in gospodarska zdruenja.

(3) Deele doloijo spravni postopek ali preprost in hiter sodni postopek za primere pod doloeno vrednostjo predmeta spora. Republiki

izvrni svetdoloa omejitve vrednosti v sporu.

len 104Bannitvoin zavarovalnitvo

(1) Republika sprejme pravila o bankah in delnikih borzah; pri tem mora upotevati posebne naloge in poloaj deelnih bank.

(2) Republika podpira in omogoa ustanavljanje bank z brezobrestnimi posojili in brezgotovinskih zavarovalnic na podlagi dogovora o

prostovoljnem delu.

(3) Republika sprejme pravila o finannih storitvah na drugih podrojih.

(4) Republika sprejme pravila o zasebnem zavarovanju.

len 105 Denarna politika

(1) Dravni denar in valuta sta v pristojnosti republike, kiima eksluzivno pravico tiskati dravne bankovce in kovance.

(2) Banka Slovenije vodi kot neodvisna centralna banka valutno politiko, ki deluje v splonem interesu drave, upravljana je s sodelovanjem

in pod nadzorom republike.

(3) Banka Slovenije mora hraniti dovolj finannih rezerv iz svojega dobika, vsaj polovico teh rezerv je treba zagotoviti v zlatu, platini ali

srebru.

(4) Od istega dobika Banke Slovenije gresta vsaj dve tretjini k deelam.

(5) Deele lahko tiskajo svoj vzporedni denar za lokalne potrebe v obliki bankovcev ali kovancev. Enako lahko v skladu z lokalnim interesom

in potrebami naredijo tudi lokalne skupnosti. Menjalne teaje doloi ustanova, ki jih natiska, ureja pa jih svobodni trg.

(6) V Sloveniji se lahko uporablja tudi tuj denar, izjemoma je to dopueno tudi dravnim ustanovam, v kolikor to ne ogroa finanne

stabilnosti drave. Omejitve tujih valut zaradi posebnih okoliin so v pristojnosti republike.

len 106 Pravilnik o gospodarskem razvoju

(1) Republika sprejme ukrepe za zagotovitev uravnoteenega gospodarskega razvoja, zlasti za prepreevanje in boj proti brezposelnosti in

inflaciji.

(2) Republika preuuje gospodarski razvoj posameznih dravnih obmoij. Sodeluje s deelami in z gospodarstvom.

(3) V sistemu financiranja in kreditov v zunanji trgovini ter v javnih financah se mora republika drati naela gospodarske svobode,

dopustne so izjeme zaradi posebnih razmer.

(4) Republika, deele in lokalne skupnosti morajo pri svojih dohodkovni in odhodkovni politiki upotevati gospodarski poloaj.

(5) Republika lahko zaradi stabilizacije gospodarstva zaasno zarauna dodatne dajatve na dravne dajatve ali odobri popust. Tako

pridobljena sredstva se zadrijo; po sprostitvi se neposredne dajatve povrnejo individualno, posredne dajatve pa se uporabijo za dodelitev

popustov ali za zagotavljanje delovnih mest.

(6) Republika lahko zavee podjetja, naj si uredijo dolobe o zaposlitvenih rezervah, v te namene odobri davne ugodnosti in lahko k

davnim ugodnostim zavee tudi deele. Po sprostitvi rezerv, korporacije svobodno odloajo o njihovi uporabi v okviru pravnega namena


20/40

uporabe.

len 107 Zunanja trgovina

(1) Republika iti interese slovenskega gospodarstva v tujini.

(2) V posebnih primerih lahko republika sprejme ukrepe za zaito domaega gospodarstva. e je potrebno, lahko odstopajo od naelagospodarske svobode.

len 108 Dobava osnovnih dobrin in storitev

(1) Republika zagotavlja zalogo nujnega blaga in storitev v primeru energetske politike ali vojne gronje, ali v primeru obutnega

pomanjkanje, ki ga gospodarstvo ne more samo po sebi prepreiti. Sprejme previdnostne ukrepe.

(2) Republika, e je to potrebno, odstopi od naela gospodarske svobode.

len 109 Strukturna politika

Republika lahko podpira gospodarsko ogroena obmoja, kot tudi spodbuja gospodarske panoge in poklice, e razumni ukrepi samopomoi

ne zadoajo za zagotovitev njihovega obstoja. Republika lahko, e je to potrebno, odstopaod naela gospodarske svobode.

len 110 Kmetijstvo

(1) Republika jami, da kmetijski pridelki prek trajne in trno usmerjene proizvodnje znatno prispevajo:

a. k zagotavljanju preskrbe prebivalstva;

b. k ohranjanju naravnih temeljev ivljenja in spodbujanja podeelja;

c. k decentralizirani poselitvi drave.

(2) Druinam ali posameznikom, kinimajo zemljia za obdelovanje, ne sredstev za nakup ali najem zemljia, pa bi ga za lastne potrebe

eleli obdelovati v skladu z naeli varovanja narave in trajnostne pridelave,je omogoenbrezplaen najem ustreznega neobdelanega

dravnega kmetijskega zemljia v bliini kraja bivanja ali po dogovoru. Dodeljevanje zemlji je v pristojnosti deel.

(3) Poleg razumne kmetijske samopomoi in odstopanja od naela gospodarske svobode v izjemnih primerih republika spodbuja podeelne

projekte upravljanja tal.

(4) Republika usklajuje ukrepe na tak nain, da kmetijstvo lahko izpolnjuje svoje venamenske naloge. e zlasti ima naslednje pristojnosti in

naloge:

a. Dopolnjevanje podeelnih prihodkov z neposrednimi plaili, za namene doseganja primernega nadomestila za izkazane rezultate, pod

pogojem da gre za ekoloko kmetijo;

b. Spodbujanje naravi, okolju in ivalim prijaznih proizvodnih oblik z ekonomsko vrednimi spodbudami;

c. Sprejemanje pravil glede izjav o poreklu, kakovosti, nainu proizvodnje in nainu predelave za proizvodnjo ivil;

d. Varovanje okolja pred oslabitvami zaradi uporabe gnojil, kemikalij in drugih pomonih snovi;

e. Spodbujanje kmetijskega razvoja, svetovanja in izobraevanja v smeri sonaravnega in trajnostno naravnanega kmetijstva, ter pomo pri

investicijah;

f. Sprejemanje pravil o konsolidaciji kmekih posestev.

(5) Vlaganje zato namenjenih sredstev in splonih dravnih sredstev v kmetijstvo.


21/40

len 111 Alkohol

Zakonodaja o proizvodnji, uvozu, rafiniranja in prodaje ganih tekoin je v pristojnosti drave. Republika mora upotevati tudi kodljive

uinke uivanja alkohola.

len 112 Igre na sreo

(1) Zakonodaja o igrah na sreo in loterij je v pristojnosti drave.

(2) igralnice in podjetja z igrami na sreo potrebujejo za svojo ustanovitev koncesijo s strani republike. Republika upoteva regionalne

razmere in nevarnosti iger na sreo.

(3) Republika predpie dajatve za igre na sreo, odvisno od donosa; dajatve ne smejo presegati 80 odstotkov bruto donosa iger na sreo iz

podjetja igralnic.

(4) Za licenco igralnih avtomatov z monostjo dobika so pristojne deele.

len 113 Oroje in vojaki material

(1) Republika sprejme pravila proti zlorabi oroja, pripomokov za oroje, opreme in streliva.

(2) Sredstev za mnoino unievanje ni dovoljeno vnaati na ozemlje Slovenije.

(3) Republika sprejema predpise za proizvodnjo, pridobivanje, distribucijo, uvoz, izvoz in tranzit vojakega materiala.

8.Del - Stanovanja, delo, socialna varnost in zdravje

len 114 Spodbujanje gradnje in lastnitva stanovanja

(1) Republika spodbuja gradnjo stanovanjskih hi, pridobivanje stanovanja in hine lastnine za osebne potrebe zasebnih oseb, kakor tudi

aktivnosti lastnikov zgradb in organizacij, ki se ukvarjajo z gradnjo javnih stanovanj.

(2) Republika spodbuja predvsem oivljanje starih spomeniko zavarovanih stanovanjskih enot, propadajoih enot, enot v odronih krajih in

enot v skladu s smernicami ustanove, pristojne za spomeniko varstvo.

(3) Republika spodbuja racionalizacijo in zmanjanje cen gradnje stanovanj ter zmanjanje strokov stanovanja.

(4) Republika lahko sprejme pravila za gradnjo stanovanj in racionalizacijo gradenj v namene gradnje stanovanj.

(5) Republika pri tem upoteva predvsem interese druin in starejih, oseb v stiski in invalidnih oseb.

len 115 Lastniki in najemniki

(1) Republika sprejema pravila proti zlorabam pri oddaji in najemanju stanovanj, namre pred zlorabami najemnikih in zakupnih odnosov,

najemnin, odpovednega roka in podaljevanja rokov.

(2) Republika lahko sprejme pravila o splonozavezujoi izjavi o okvirnem najemnikem sporazumu. Da bi lahko bili razglaeni zasplono

veljavne, morajo ti sporazumi upotevatizakonite interese manjin in regionalnih znailnosti ter spotovati naelo enakosti pred zakonom.

len 116 Delo

(1) Republika sprejme pravila:


22/40

a. o varstvu delavcev;

b. o razmerju med zaposlenimi in delodajalci, zlasti glede usklajevanja operativnih in poklicnih zadev.

c. o slubi za zaposlovanje;

d. o splono zavezujoem uinku kolektivne pogodbe

(2) Kolektivne pogodbe se lahko razglasi za splono veljavne, e primerno predstavljajo legitimne manjinske delee in regionalne razlike ter

upotevajo naelo enakosti pred zakonom in svobodo koalicije.

(3) 1. maj je dravni praznik. V delovnem pravu je enak nedelji, inje plaan.

len 117 Brezpogojni osnovni dohodek

(1)Republika skrbi za vpeljavo brezpogojnega osnovnega dohodka

(2) Osnovni dohodek mora celotnemu prebivalstvu omogoati loveka vredno bivanje in sodelovanje vjavnem ivljenju.

(3) Brezpogojni osnovni dohodek, eposebej financiranje in viino, ureja zakon.

len 118 Socialna varnost za stareje, ovdovele in hendikepirane osebe

(1) Republika sprejme ukrepe za zadostno oskrbo starejih, ovdovelih in hendikepiranih. Ta sloni na treh temeljih, in sicer na dravnem

zavarovanju za stareje, ovdovele in hendikepirane, na pokojninsken nartu zaposlenih in na osebni preventivi.

(2) Republika zagotavlja, da lahko dravno zavarovanje za stareje, ovdovele in hendikepirane ter pokojninski narti zaposlenih

neprekinjeno izpolnjujejo svoj namen.

(3) Republika lahko naloi deelam, da zavarovanje za stareje, ovdovele in hendikepirane ter pokojninske narte zaposlenih oprosti

dajatev, ter omogoi zavarovanim osebam in njihovim delodajalcem davno olajavo pri njihovih prispevkih in zahtevkih.

(4) Republika v sodelovanju s deelami spodbuja zasebna zavarovanja in sicer z ukrepi na podrojih davne in lastninske politike.

len 119 Zavarovanja za stareje, ovdovele in hendikepirane

(1) Republika sprejme pravila zavarovanju za stareje, ovdovele in hendikepirane

(2) Republika se pri tem ravna po naslednjih naelih:

a. Zavarovanje je obvezno. Zagotavlja denarne in nedenarne koristi.

b. Pokojnine morajo ustrezno kriti osnovne ivljenjske stroke.

c. Maksimalne pokojnine znaajo najve znesek v viini dveh minimalnih pokojnin.

d. Pokojnine se morajo ustrezno prilagajati spreminjanju cen.

(3) Zavarovanje se plauje:

a. s prispevki zavarovancev, pri emer delodajalci plaajo polovico prispevkov za svoje zaposlene;

b. s subvencijami republike.

(4) Subvencije republike znaajo najve polovico izdatkov.

(5) Subvencije republike se bodo v prvi vrsti financirale iz neto prihodkov od davka na tobak, davka na destilirane alkoholne pijae, in davka

na prihodke iz poslovanja igralnic.


23/40

(6) Republika in deele plaajo dodatna sredstva osebam, katerih osnovni ivljenjski stroki niso kriti z zavarovanjem za stareje, ovdovele

in hendikepirane.

(7) Obseg dodatnih sredstev ter naloge in odgovornosti republike in deel ureja zakon.

len 120Vkljuevanje hendikepiranih oseb v drubo

(1) Republika z denarnimi in nedenarnimi sredstvi spodbuja enakopravno vkljuevanje v drubo oseb, ki imajo pravice do ugodnosti za

hendikepirane. V te namene se lahko uporabijo sredstva iz zavarovanja za stareje, ovdovele in hendikepirane.

len 121 Pomo za stareje in osebe s posebnimi potrebami

(1) Deele zagotovijo pomo in oskrbo na domu za stareje ljudi ter osebno asistenco za ljudi s posebnimi potrebami.

(2) Republika podpira prizadevanja v korist starejih in ljudi s posebnimi potrebami. V ta namen se lahko uporabi jo sredstva iz zavarovanja

za stareje, ovdovele in hendikepirane.

len 122 Pokojninski nart za zaposlene

(1) Republika sprejme pravila o pokojninskih nartih za zaposlene.

(2) Republika pri tem upotevanaslednja naela:

a. Pokojninski nart za zaposlene skupaj z zavarovanjem za stareje, ovdovele in hendikepirane mora omogoati nadaljevanje prejnjega

naina ivljenja;

b. Pokojninski nart za zaposlene je obvezen za vse zaposlene. Zakon lahko doloi izjeme;

c. Delodajalci pokojninsko zavarujejo svoje zaposlene; v kolikor je potrebno,jim drava in delodajalec omogoata zavarovanje pri dravni

pokojninski zavarovalnici.

d. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo v pokojninski zavarovalnici;

e. Za posebne skupine samozaposlenih oseb lahko republika razglasi pokojninske narte za zaposlene kot obvezne v splonem smislu ali pa

samo glede na doloena tveganja.

(3) Pokojninski narti zaposlenih se financirajo s prispevki zavarovancev, pri emer delodajalci plaujejo najmanj polovico prispevkov za

svoje zaposlene.

(4) Pokojninske zavarovalnice morajo izpolnjevati minimalne zahteve republike; republika lahko doloi ukrepe za reevanje doloenih

obvez.

len 123 Zavarovanje za brezposelne

(1) Republika sprejme pravila o zavarovanju za brezposelne.

(2) Republika pri tem upotevanaslednja naela:

a. Zavarovanje zagotavlja ustrezno nadomestilo za izgubljeni zasluek, in podpira ukrepe za prepreevanje in boj proti brezposelnosti;

b. Prispevek je obvezen za zaposlene, zakon lahko doloi izjeme;

c. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo.

(3) Zavarovanje za brezposelne se financira s prispevki zavarovancev, pri emerdelodajalci plaajo polovico prispevkov za svoje zaposlene.

(4) Republika in deele zagotovijo subvencije v izrednih okoliinah.


24/40

(5) Republika sprejme pravila za lajanje brezposelnosti.

len 124Pomo osebam, potrebnim pomoi

Osebam, potrebnim pomoi, nudi pomo in osebno asistenco njihova domaa deela. Republika ureja izjeme in pristojnosti.

len 125Otroki dodatek in zavarovanje za materinstvo

(1) Pri izpolnjevanju svojih nalog republika upotevapotrebe druine. V te namene lahko sprejme ukrepe za zaito druine.

(2) Republika sprejme pravila o otrokih dodatkih in ustanovi dravni sklad zadruinska nadomestila.

(3) Republika ustanovi zavarovanje za materinstvo. Plaevanje prispevkov lahko razglasi kot obvezno tudi za osebe, ki ne morejo koristiti

pravice do zavarovalnine.

(4) Republika lahko prispevke v sklad za druinska nadomestila in materinsko zavarovanje razglasi kot obvezne na splono ali le za doloene

kategorije oseb, lahko pa svoje subvencije navee na ustrezne prispevke deel.

len 126 Zdravstveno in nezgodno zavarovanje

(1) Republika sprejme pravila za zdravstveno in nezgodno zavarovanje.

(2) Republika lahko razglasi zdravstveno in nezgodno zavarovanje kot splono obvezno ali kot obvezno le za doloene kategorije oseb.

len 127 Varovanje zdravja

(1) Vsakdo se sam odloa za nain varovanja in ohranjanja svojega zdravja ter imunskega sistema ter lahko v te namene goji in uporablja

katera koli naravna zelia ali pripravke iz njih. Za zdravljenje in ohranjanje zdravja otrok so odgovorni njihovi stari oziroma skrbniki.

(2) V okviru svojih pristojnosti republika sprejema ukrepe za zaito zdravja.

(3) Nikogar se ne more prisiliti v noben zdravstven postopek proti njegovi volji ali volji njegovega skrbnika.

(4) Republika sprejme smernice o:

a. ivilih, zdravilih in zeliih, organizmih, kemikalijih in predmetih, ki predstavljajo doloeno zdravstveno tveganje in so namenjeni prodaji

ter osebni uporabi;

b. boju proti nalezljivih boleznih, razirjenih ali posebno nevarnih lovekih in ivalskih bolezni;

c. zaiti pred ionizirajoim sevanjem.

len 128 Zdravilstvo in alternativna medicina

Republika in deele morajo v okvirju svojih pristojnosti zagotoviti, da se v skladu z eljami bolnika ali obravnavane osebe upoteva

zdravilstvo in alternativna medicina.

len 129 Raziskave na ljudeh

Republika upoteva naslednja naelav zvezi z biolokimi in medicinskimi raziskavami, ki vkljuujejo loveka:

a. Pogoj za raziskovalne projekte je soglasje udeleenih. Zavrnitev je zavezujoa.


25/40

b. Tveganja in stres za udeleence ne smeta biti nesorazmerna s koristmi raziskovalnega projekta.

c. Neodvisna in nepristranska ocena raziskovalnega projekta mora ugotoviti, da je varnost udeleencev zagotovljena.

len 130 Genska tehnologija na podroju loveka

(1), Ljudje so zaiteni pred zlorabami genskega ineniringa.

(2) Republika lahko sprejme pravila o uporabi lovekega razmnoevanja in genskega materiala. S tem zagotavlja zaito lovekega

dostojanstva, osebnosti in druine ter upoteva zlasti naslednja naela:

a. Vse oblike kloniranja in genetskega posega v lovekove reproduktivne celice in zarodke so prepovedane;

b. Ne-lovekega genskega materiala se ne sme vnaati v loveki reprodukcijski material ali ga z njim zdruiti.

c. Nain medicinsko podprte oploditve se lahko uporablja le, e sterilnosti ali nevarnosti prenosa resne bolezni sicer ni mogoe odpraviti,

ne pa zaradi spreminjanja doloenih lastnosti otroka ali zaradi raziskav; oploditev lovekihjajnih celic zunaj enskega telesa je dovoljena

le pod pogoji, ki jih doloa zakon. Ne sme se razvijati vejega tevilalovekih celic, ki se jih lahko razvije v zarodke zunaj enskega telesa,

kolikor jih je mono takoj vsaditi vanj.

d. Trgovanje s lovekim reprodukcijskim materialom in izdelki, pridobljenimi iz zarodkov, ni dovoljeno;

e. loveki genski material je mogoe analizirati le z dovoljenjem prizadete osebe ali na zahtevo sodia;

f. Vsaka oseba ima dostop do podatkov, ki zadevajo njene prednike.

len 131 Presajanje organov, tkiv in celic

(1) Republika sprejema predpise na podroju presajanja organov, tkiv in celic z namenom zagotavljanja zaite lovekega dostojanstva,

osebnosti in zdravja.

(2) Republika doloa zlasti merila za pravino dodeljevanje organov.

(3) Donacije lovekih organov, tkiv in celic, so proste dajatev. Trgovina s lovekimi organi je prepovedana.

len 132 Genska tehnologija na nehumanem podroju

(1) Ljudje, ivali in njihovo okolje so zaitene pred zlorabami genske tehnologije.

(2) Uporaba reprodukcijskega in genskega materiala ivali, rastlin in drugih organizmov je dovoljena samo v laboratorijih, oziroma zaprtih in

kontroliranih prostorih. Pri tem je treba upotevatidostojanstvo bitja in varnost loveka, ivali in okolja ter zaititi genske raznolikosti

ivalskih in rastlinskih vrst. Republika lahko v te namene sprejme posebne predpise.

9.Del - Stalno prebivalie in priseljevanje tujcev

len 133 Splone dolobe

Zakonodaja o priseljevanju, izseljevanju, stalnem prebivaliu in stalnem prebivaliu tujcev, ter o dodelitvi azila je v pristojnosti republike.

10.Del - Civilno in kazensko pravo, utei in mere


26/40

len 134 Civilno pravo

(1) Zakonodaja na podroju civilnega prava in civilnega postopka je v pristojnosti republike.

(2) Organizacija sodstva in civilne pravice so v pristojnosti deel, razen e zakon ne doloa drugae.

len 135 Kazensko pravo

(1) Zakonodaja na podroju kazenskega prava in kazenskega postopka je v pristojnosti republike.

(2) Za organizacijo sodstva, kazenskega pravosodja in izvrevanja kazenskih sankcij in ukrepov so odgovorne deele, e zakon ne doloa

drugae.

(3) Republika izda predpise o izvajanju kazni in ukrepov. Lahko tudi odobri subvencije deelam za:

a. gradnjo zavodov;

b. izboljave pri izvajanju kazni in ukrepov;

c. ustanove, ki izvajajo vzgojne ukrepe v korist otrok, mladostnikov in mladih odraslih.

len 136 Vzgojni ukrepi za posebno nevarne zloince

(1) e je storilec spolnega ali drugega nasilnega zloinapo prievanju strokovnjakov oznaen za izredno nevarnega, brez monosti

zdravljenja, se ga lahko doivljensko zapre zaradi visokega tveganja ponovitve kaznivega dejanja. Predasna izpustitev ali zaasna odsotnost

iz zapora ni mogoa.

(2) Novo strokovno prianje je dopustno, e nova dejstva dokazujejo, da lahko storilec uspeno prejme kazensko terapijo in ne predstavlja

ve nevarnosti za javnost. V primeru izpusta zaradi taknega novega prievanja,je telo, odgovorno za izpustitev, odgovorno za ponovitve

kaznivega dejanja.

(3) Vsa strokovna prievanjao storilcih spolnih ali drugih nasilnih zloinov morata predstaviti najmanj dva neodvisna in izkuena

strokovnjaka na podlagi vseh relevantnih dejstev.

len 137 Ni zastaranja pregona ali kaznovanja spolnih ali pornografskih kaznivih dejanj, ki vkljuujejo prednajstnike otroke

Pravica do pregona spolnih ali pornografskih kritev, ki vkljuujejo prednajstnike otroke in kazni za taka dejanja ne morejo biti predmet

zastaranja.

len 138 Pomo rtvam kaznivih dejanj

Republika zagotovlja, da osebe, ki so bile prizadete v svoji fizini, psihini ali spolni integriteti, prejmejo pomo in ustrezno odkodnino, e

utrpijo zaradi posledic kaznivega dejanja ekonomske teave.

len 139 Utei in mere

Zakonodaja o teah in merah je v pristojnosti republike.

Poglavje 3 Finance

len 140Proraun


27/40

(1) Republika mora svoje izdatke in prihodke na dolgi rok drati v ravnovesju.

(2) Najviji znesek v predvidenem proraunu skupnih odhodkov, ki se dodeli, je odvisen od gospodarskih razmer in od ocenjenih prihodkov.

(3) V izredni finanni stiski se lahko najviji znesek iz odstavka (2) zgorajustrezno povea. Dravni zborodloa o taknem povianju v skladu

s lenom 175/3, c.

(4) e odhodki v dravnem proraunu presegajo najviji znesek iz odstavkov (2) in (3) zgoraj, je treba preseek odhodkov nadomestiti vnaslednjih letih.

(5) Podrobnosti so doloene z zakonom.

len 141Naela obdavevanja

(1) Opredelitev davkov, namre doloitev zavezancev, predmet in oceno davka je treba v temeljih urediti z zakonom.

(2) e narava davka to omogoa, je e posebej treba upotevati naela splonosti in sorazmernosti obdavitve, kakor tudi naelo

obdavitve glede na gospodarske zmogljivosti.

(3) Prepovedano je dvojna obdavitev. Republika sprejme potrebne ukrepe.

len 142 Neposredni davki

(1) Republika lahko zarauna neposredne davke:

a. najve 11,5 odstotka na dohodek fizinih oseb;

b. najve 8,5 odstotka na isti prihodek pravnih oseb;

(2) Republika pri postavljanju davne lestvice upoteva breme neposrednih davkov s strani deel in lokalnih skupnosti.

(3) Z davkom na dohodek fizinih oseb se posledice hladnega napredovanja redno izenauje.

(4) Davke odmerjajo in zbirajo deele. Najmanj 17 odstotkov donosa iz davkov se dodeli deelam. Ta dele se lahko zmanja na 15

odstotkov, e posledice finanne izravnave tako zahtevajo.

len 143 Usklajevanje davkov

(1) Republika doloa naela o usklajevanju neposrednih davkov republike, deelin lokalnih skupnosti; pri tem upoteva usklajevalna

prizadevanja deel.

(2) Usklajevanje velja tudi za davne obveznosti, za predmet in redno odmero davka, za procesno pravo in za pravo o javnofinannih

kaznivih dejanjih. Iz usklajevanja so izkljuene zlasti davne lestvice, davne stopnje in zneski, oproeni davka.

(3) Republika sprejme predpise proti neupravienim davnim privilegijev.

len 144 Davek na dodano vrednost

(1) Republika lahko na dobavo blaga in storitev, vkljuno z lastno uporabo, in na uvoz, zarauna davek na dodano vrednost z najvijo

stopnjo 6,5 odstotka in zniano stopnjo vsaj 2 odstotka.

(2) Z zakonom se lahko predvidi obdavitev nastanitvenih storitev po stopnji med zniano obrestno mero in standardno mero.

(3) e zaradi demografskih sprememb financiranje zavarovanja za stareje, ovdovele in hendikepirane ni ve zagotovljeno, se lahko

standardna mera povea zdravnim predpisom za najve 1 odstotno toko in zniane stopnje za najve 0,3 odstotne toke.


28/40

(4), 5 odstotkov od nenamenskih prihodkov se mora porabiti za zmanjanje premij za zdravstveno zavarovanje za osebe z nizkimi dohodki,

razen e je drugaen nain pomoi taknim osebam doloen z zakonom.

len 145 Posebni davki na potronjo

(1) Republika zarauna posebne davke na potronjo:

a. za tobak in tobane izdelke;

b. za destilirane alkoholne pijae;

c. za pivo;

d. za vozila in rezervne dele;

e. za surovo nafto, druga mineralna goriva, zemeljski plin, proizvode, pridobljene s preievanjem in za pogonska goriva.

f. za neekoloke materiale in embalao.

(2) Republika lahko zahteva dodatno dajatev na davek na potronjo za neekoloka motorna goriva.

(3) Deele prejmejo 10 odstotkov istih prihodkov iz davkov na destilirane alkoholne pijae. Ta sredstva se uporabljajo za boj proti vzrokom

in posledicam odvisnosti.

len 146 Koleki in davni odtegljaji

(1) Republika lahko izda koleke za vrednostne papirje, prihodke zavarovalnih premij, in druge dokumente poslovanja; izvzeti so

dokumenti, ki se nanaajo nanepremininske in hipotene transakcije.

(2) Republika lahko sprejme davne odtegljaje za dohodke iz preminih premoenjskih investicij, loterijskih dobitkov in zavarovalnih

koristi. 10 odstotkov davnih prihodkov se dodeli deelam.

len 147 Carinske dajatve

Zakonodaja na podroju carin in drugih dajatev v zvezi s ezmejnim tovornim prometom je v pristojnosti republike.

len 148Izkljuitev deelnih in obinskih davkov

Karje z dravno zakonodajo doloeno za obdavevanje na dodano vrednost, na potronjo, za kolkovanje ali za davne odtegljaje, ali pa je z

izjavo zagotovljeno, da je izvzeto iz teh dajatev, ne sme biti z davki enake vrste obdaveno s strani deel ali lokalnih skupnosti

len 149Izenaevanje finannih sredstev in obremenitev

(1) Republika izdaja predpise o pravini izravnavi finannih sredstev in bremen med republiko in deelami, kot tudi med deelami.

(2) Izravnava finannih sredstev in obremenitevje namenjena zlasti:

a. zmanjanju razlik v finanni zmogljivosti deel;

b. zagotovitvi minimalne ravni finannih sredstevdeel;

c. nadomestitvi prevelikih finannih bremen posameznih deel zaradi geo-topografskih ali socialno-demografskih dejavnikov;

d. spodbujanju meddeelnega sodelovanja na podroju izravnave bremen;


29/40

e. ohranitvi davne konkurennosti deelv dravnih in mednarodnih razmerjih.

(3) Sredstva za izravnavo finannih sredstev priskrbijo deele z vejo viino sredstev ter republika. Vplailadeelz vejo viino sredstev

znaajo najmanj dve tretjini in najve 80 odstotkov vplaila republike.

Naslov 4 Ljudje in deele

Poglavje 1 Splone dolobe

len 150Politine pravice

(1) Politine pravice v dravnih zadevah imajo vsi slovenski dravljani od 16. leta starosti, ki niso pod skrbnitvom zaradi duevne bolezni ali

motenj. Vsi imajo enake politine pravice in obveznosti.

(2) Politine pravice zajemajo sodelovanje na volitvah za dravni zbor in glasovanje o dravnih zadevah, kot tudi sproanje in podpisovanje

civilnih pobud in referendumov na dravnem nivoju.

len 151 Politine stranke

Politine stranke prispevajo k oblikovanju mnenj in volje ljudstva.

Poglavje 2 Ljudska pobuda in referendum

len 152 Ljudska pobuda za spremembo ustave v celoti

(1) 25.000 volilnih upraviencev lahko v 18 mesecih po uradni objavi svoje pobude zahteva popolno revizijo ustave.

(2) Ta predlog mora biti potrjen na ljudskem referendumu.

len 153 Ljudska pobuda za delno revizijo ustave

(1) 25.000 volilnih upraviencev lahko v 18 mesecih po uradni objavi svoje pobude zahteva delno revizijo ustave.

(2) Ljudska pobuda za delno revizijo ustave je lahko podana v obliki splonega predloga ali kot natanno izdelan osnutek predlaganih

dolob.

(3) e pobuda kri naelo enotnosti oblike, naelo enotnosti predmeta ali obvezna pravila mednarodnega prava, jo dravni zbor lahko

razglasi delno ali v celoti za nino.

(4) e je dravni zbor soglasen s pobudo v obliki splonega predloga, oblikuje osnutek delne revizije na podlagi pobude in ga predloi v

glasovanje ljudstvu in deelam. e dravni zbor zavrne pobudo, jo predloi v glasovanje ljudstvu in ljudstvo odloi, ali bo pobuda sprejeta ali

ne. e se pobuda izglasuje, mora dravni zbor oblikovati ustrezen predpis.

(5) Ljudska pobuda v obliki posebnega predloga se predloi v glasovanje ljudstvu in deelam. Dravni zbor predlaga sprejem ali zavrnitev

pobude. Dravni zbor lahko oblikuje tudi ljudski pobudi nasproten predlog.

len 154 Postopek za ljudske pobude z nasprotnim predlogom

(1) Volivci oddajo svoje glasove za pobudo in nasprotni predlog hkrati.


30/40

(2) Volivci lahko glasujejo za oba predloga. Glede prednostnega vpraanja lahko izberejo, kateremu predlogu dajo prednost, e bi bila

sprejeta oba.

(3) eje prednostno vpraanje dobilo hkrati za en predlog ve glasov ljudi, drug predlog pa ve glasov deel, obvelja tisti predlog, ki ima

najviji setevek vseh odstotokov glasov ljudskega in deelnega glasovanja.

len 155 Obvezni referendum

(1)Volivci in deele glasujejo o naslednjem:

a. o reviziji ustave;

b. o vstopu v organizacijo za kolektivno varnost ali v mednarodne skupnosti;

c. o dravnih zakonih, razglaenih za nujne brez ustavne podlage in z veljavnostjo ve kot eno leto; takne dravne zakone je treba

predloiti v glasovanje v roku enega leta po njihovem sprejetju v dravnem zboru.

(2) Volivci glasujejo o naslednjem:

a. o ljudskih pobudah za popolno revizijo ustave;

b. o ljudskih pobudah za delno revizijo ustave v obliki splonega predloga, ki je bil zavrnjen v dravnem zboru;

c. o vpraanju, ali se naj opravi celovito revizijo ustave, v kolikor zbornici nimata enotnega stalia.

len 156 Neobvezni referendum

(1) Na zahtevo najmanj 12.500 volivnih upraviencev ali najmanj ene tretjine vseh deel v 100 dneh po uradni objavi, se v glasovanje

ljudstvu predloi naslednje:

a. dravne zakone;

b. dravne zakone, razglaene za nujne z veljavnostjo ve kot leto dni;

c. dravne odloke kolikorjih doloata ustava ali zakon;

d. Mednarodne pogodbe, ki:

1. so sklenjene za nedoloen as in se ne morejozakljuiti;

2. zagotovljajo vstop v mednarodno organizacijo;

3. vkljuujejo pomembne zakonske dolobe ali zahtevajo sprejem dravnih zakonov.

len 157 Izvajanje mednarodnih pogodb

(1) e je odobritev mednarodne pogodbe predmet obveznega referenduma, lahko dravni zbor v odobritev vkljui vse spremembe ustave,

potrebne za izvajanje pogodbe.

(2) eje odobritev mednarodne pogodb predmet neobveznega referenduma, lahko dravni zbor v odobritev vkljui vse zakonske

spremembe, potrebne za izvajanje pogodbe.

len 158 Obvezna veina

(1) Predlogi, predloeni v glasovanje ljudstvu, so sprejeti, ejih je podprla veina glasujoih.

(2) Predlogi, predloeni v glasovanje ljudstvu in deelam, so sprejeti, e jih je podprla veina glasujoih in veina deel.


31/40

(3) Rezultat referenduma v deeli teje kot glasdeele.

Naslov 5 Dravna ureditev

Poglavje 1 Splone dolobe

len 159Upravienost

Vsi volilni upravienciso lahko izvoljeni v dravni zbor, v izvrni svetali na vrhovno sodie.

len 160Nezdruljivosti

(1) lani narodnega zbora, deelnega zbora, izvrnega sveta in vrhovnega sodia, ne smejo biti hkrati tudi lani drugega telesa izmed

omenjenih.

(2) lani republikega izvrnega sveta in sodniki vrhovnega sodia s polnim delovnim asom ne smejo imeti hkrati druge dravne ali

deelne funkcije, niti ne smejo izvajati druge pridobitne dejavnosti.

(3) Zakon lahko predvidi tudi druge nezdruljivostsi.

len 161 Mandatno obdobje

lani dravnega zbora, izvrnega sveta ter predsednik ali predsednica republike so izvoljeni za dobo tirih let. Za sodnike vrhovnegasodia

traja mandat est let.

len 162 Odgovornost drave

Republikaje odgovorna za kodo, ki je bila nezakonito povzroena s strani njenih teles pri opravljanju svojih uradnih dejavnosti.

len 163 Zaslianja in posvetovanja

Deele, politine stranke in interesne skupine so zasliane v postopku priprave pomembnih odlokov in drugih projektov z znatnimi

posledicami ter pomembnih mednarodnih pogodb.

Poglavje 2 Dravni zbor

1.Del - Organizacija

len 164 Status

(1) Dravni zborizvaja najvijo oblast v republiki, omejeno s pravicami ljudi in deel.

(2) Dravni zbor je sestavljen iz dveh zbornic, iz narodnega zbora in deelnega zbora, oba domova sta enakovredna.


32/40

len 165 Sestava in volitve v narodni zbor

(1) Narodni zbor je sestavljen iz 100 predstavnikov ljudstva.

(2) Predstavniki so izvoljeni neposredno s strani ljudstva po naelu sorazmerja predstavnikov. Vsake tiri leta poteka celovita obnova.

(3) Vsaka deela predstavlja eno volilno okroje.

(4) Sedei se razdelijo med deelami v sorazmerju s tevilom prebivalstva. Vsaka deela ima vsaj en sede.

(5) V dravni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madarske narodne skupnosti.

(6) V dravnem zboru imajo po en zagotovljen sede tudi slovenske skupnosti v zamejstvu, namre v hrvaki Istri, na Trakem krasu,

Beneiji, Reziji, na avstrijskem Korokem, v madarskem Pomurju in v hrvakem Zagorju, vse skupaj torej 7 sedeev. Poslance volijo

pripadniki slovenskih skupnosti sami.

len 166 Sestava in volitve deelnega zbora

(1) Deelni zbor sestavlja 46 poslancev deel.

(2) Volitve v deelni zbor urejajo deele.

len 167 Zasedanja

(1) Zbornici se redno sestajata na sejah. Zakon ureja sklic sej.

(2) etrtina izmed lanov posamezne zbornice ali izvrnega sveta lahko zahteva sklic izredne seje.

len 168 Predsedstvo

Obe zbornici izvolita izmed svojih lanov predsednika ali predsednico za dobo enega leta, kot tudi prvega in drugega podpredsednika ali

podpredsednico. Ponovna izvolitev naslednje leto ne pride v potev.

len 169Dravnozbornekomisije

(1) Vsaka zbornica imenuje izmed svojih lanov lane komisij.

(2) Zakon lahko predvidi skupne komisije.

(3) Zakon lahko na komisije prenese doloene pristojnosti, ki niso zakonodajne narave.

(4) Za izpolnjevanje svojih nalog imajo komisije pravico do obveenosti, pravico do vpogleda v dokumente in pravico do sproanja

preiskav. Njihov obseg je urejen z zakonom.

len 170 Poslanske skupine

lani dravnega zbora lahko tvorijo poslanske skupine.

len 171Dravnozbornestoritve

Dravnemu zboru so na voljo dravnozborne storitve. Lahko se obrne na dravno upravo. Zakon ureja podrobnosti.


33/40

2.Del - Postopki

len 172Loene obravnave

(1) Narodni in deelni zbor razpravljata loeno.

(2) Odloitve dravnega zbora potrebujejo soglasje obeh zbornic.

(3) Zakon doloa predpise za zagotovljanje odloanja kljub nesoglasju zbornic v zvezi z:

a. veljavnostjo ali delno veljavnostjo ljudske pobude;

b. izvajanjem splone ljudske pobude, ki jo je ljudstvo odobrilo;

c. izvajanjem predloga dravnega zbora za spremembo ustave, ki ga je ljudstvo odobrilo;

d. predlog prorauna ali spremembeprorauna.

len 173 Skupno odloanje

(1) Narodni in deelni zbor razpravljata skupaj kot zdrueni dravni zbor na skupni seji pod vodstvom predsednika ali predsednice

narodnega zbora, glede:

a. volitev;

b. odloanjao navzkriju pristojnosti med najvijimi dravnimi telesi;

c. odloanja o vlogah za pomilostitev.

(2) Zdrueni dravni zbor se na skupnem zasedanju zbere ob posebnih prilonostih, ter za posluh izjavam izvrnega sveta.

len 174 Javnost sej

Seje zbornic so javne. Zakon lahko doloi izjeme.

len 175Sklepnost in veina

(1) Zbornici veljavno razpravljata, eje prisotna veina njunih lanov.

(2) V obeh zbornicah in na skupnih sejah dravnega zbora se odloitve sprejemajo zveino oddanih glasov.

(3) Odobritev veine lanov vsake zbornice pa je potrebna za:

a. izjavo o nujnosti dravnih zakonov;

b. predpise o dodelitvi subvencije, kot tudi o obveznih kreditih in plailnih okvirjih, ki povzroajo nove edinstvene izdatke v viini ve kot 10

milijonov evr ali nove ponavljajoe se izdatke v viini ve kot milijon evr;

c. poveanje celotnih odhodkov v primeru izredne finanne nuje v skladu s lenom 140/3.

(4) Dravni zbor lahko z odlokom zneske v skladu s lenom (3) b. prilagodi inflaciji.

len 176 Pravica do pobud in predlogov


34/40

(1) Vsak lan zbornic, vsaka poslanska skupina, vsaka dravnozborna komisija in vsaka deela ima pravico predloiti pobudodravnemu

zboru.

(2) lani dravnega zbora in izvrnega sveta imajo pravico predstaviti predloge v zvezi z zadevo v razpravi.

len 177 Prepoved navodil za glasovanje

(1) lani dravnega zbora glasujejo brez navodil.

(2) Svoje povezave z interesnimi skupinami so dolni razkriti.

len 178 Imuniteta

(1) lanom dravnega zbora in izvrnega sveta, kot tudi predsedniku ali predsednici republike ni mogoe oitati pravne odgovornosti za

izjave v zbornicah ali pred njihovimi telesi.

(2) Zakon lahko doloi nadaljnje oblike imunitete in jih razirie na druge osebe.

3.Del - Pristojnosti

len 179 Oblike zakonov in odlokov dravnega zbora

(1) Dravni zborsprejema zakonske dolobe v obliki dravnih zakonov ali predpisov.

(2) Drugi akti so izdani v obliki dravnih odlokov, dravni odlok, ki n i predmet referenduma, se imenuje enostavni dravni odlok.

len 180 Zakonodaja

(1) Vse pomembne zakonodajne predpise je treba sprejeti v obliki dravnih zakonov, usklajenih z ustavo. Ti zakoni morajo vkljuevati zlasti

temeljne dolobe o:

a. izvrevanju politinih pravic;

b. omejevanju ustavnih pravic;

c. pravicah in obveznostih oseb;

d. davnih zavezancih, predmetu in odmeri davkov;

e. nalogah in storitvah republike;

f. obveznostih deelpri uvajanju in izvajanju dravnih zakonov;

g. organizaciju in postopku dravnih organov.

(2) Zakonodajna pooblastila se dodeljujejo z dravnim zakonom, e so v skladu z ustavo.

len 181 Nujna zakonodaja

(1) Dravni zakon, katerega veljava ne dopua odlaanja, se lahko razglasi za nujnega z veino lanov vseh zbornic in uveljavi takoj.

asovno mora biti zakon omejen.


35/40

(2) e se zahteva referendum proti nujno razglaenemu dravnemu zakonu, le-ta preneha veljati eno leto po njegovem sprejetju s strani

dravnega zbora, razen e je med tem obdobjem odobren s strani ljudstva.

(3) Zakon, razglaen za nujnega brez ustavne podlage, preneha veljati eno leto po njegovem sprejetju v dravnem zboru, razen, eje med

tem obdobjem sprejet s strani ljudstva in deel. asovno mora biti omejen.

(4) Zakona, razglaenega za nujnega, ki ni bil izglasovan s strani ljudstva, ni mogoe podaljati.

len 182 Zunanje zadeve in mednarodne pogodbe

(1) Dravni zbor sodeluje pri oblikovanju zunanje politike in nadzoruje zunanje odnose.

(2) Dravni zbor potrjuje mednarodne pogodbe, razen pogodb, katerih odgovornost za njihovo izvajanje je z zakonom ali mednarodno

pogodbo dodeljena izvrnemu svetu.

len 183 Finance

Dravni zbor odloa o porabi drave, sprejema predvidene proraune in odobri dravne raune.

len 184 Volitve

(1) Dravni zbor izvoli predsednika ali predsednico republike, sodnike vrhovnega sodia in generala.

(2) Zakon lahko pooblasti dravni zbor, da izvede nadaljnje volitve ali da potrdi imenovanja.

len 185 Nadzor

(1) Dravni zbor izvaja nadzor nad izvrnim svetom, dravno upravo, dravnimisodii in nad drugimi telesi, ki so jim zaupane dravne

naloge.

(2) Delegacije nadzornih komisij, kot jih doloa zakon, imajo prost dostop do vseh uradnih tajnosti.

len 186 Vrednotenje uinkovitosti

Dravni zbor zagotavlja, da so ukrepi drave ovrednoteniglede uinkovitosti.

len 187 Pooblastila izvrnega sveta

Dravni zbor lahko prenese pooblastila na izvrni svet. Zakon ureja podrobnosti, predvsem glede vzvodov, s katerimi lahko dravni zbor

vpliva na obseg pristojnosti izvrni svet.

len 188 Odnosi med republiko in deelami

(1) Dravni zbor ohranja odnose med dravo in deelami.

(2) Dravni zborjami za ustave deel.

(3) Dravni zbor potrdi pogodbe med deelami in pogodbe med deelami in tujimi dravami, e izvrni svet ali katera izmed deel ugovarja.


36/40

len 189 Dodatne naloge in pooblastila

(1) Dravni zbor ima e naslednje naloge in pooblastila:

a. Sprejema ukrepe za varovanje zunanje varnosti, neodvisnosti in nevtralnosti Slovenije;

b. Sprejema ukrepe za varovanje notranje varnosti;

c. e tako zahtevajo izredne okoliine, lahko izdaja predpise ali enostavne dravne odlokeza izvajanje nalog v skladu s tokama a in b;

d. Odreja aktivno vojako slubo, deloma ali v celoti mobilizira vojsko;

e. Sprejema ukrepe za uveljavitev dravnih zakonov;

f. Odloa o veljavnosti ljudskih pobud, ki izpolnjujejo formalne zahteve;

g. Sodeluje pri nartovanju pomembnihdravnih dejavnosti;

h. Odloa o posaminih aktih, e tako izrecno doloa dravni zakon;

i. Odloa o sporih glede pristojnosti med najvijimi dravnimi telesi;

j. Odloa o vlogah za pomilostitve in razglaa pomilostitve.

(2) Dravni zbor se poleg tega ukvarja z zadevami, ki spadajo v pristojnosti drave in niso dodeljene nobenemu drugemu telesu.

(3) Zakon lahko dodeli dravnemu zboru dodatne naloge.

Poglavje 3 Izvrni svetin dravna uprava

1.Del - Organizacija in postopki

len 190 Izvrni svet

Izvrni svetje najvije telo izvrilne veje drave.

len 191 Sestava in volitve

(1) Izvrni svetje sestavljen iz sedmih lanov.

(2) lane izvrnega sveta izvoli ljudstvo ob vsaki polni obnovitvi narodnega zbora.

(3) lane se voli izmed vseh slovenskih davljank in dravljanov, upravienih do izvolitve v narodni zbor za dobo tirih let.

(4) Posebno pozornost je treba nameniti ustrezni zastopanosti regij.

len 192 Predsedstvo

(1) Predsednik ali predsednica republike vodi izvrni svet.

(2) Predsednika ali predsednico in podpredsednika ali podpredsednico republike izvoli dravni zbor izmed lanov izvrnega sveta za dobo

enega leta.

(3) Ponovna izvolitev v naslednjem letu ni mogoa. Predsednik ali predsednica republike ne izpolnjuje pogojev za podpredsednika alipodpredsednico republike v naslednjem letu.


37/40

len 193Naelo kolektivnosti in razdeljenosti na oddelke

(1) Izvrni svet sprejema odloitve kot kolektivno telo.

(2) Za pripravo in izvajanje zadev si izvrni svet razdeli delo med lane z ozirom na oddelke.

(3) Oddelkom ali njim podrejenim enotam dravne uprave so zadeve zaupane v neposredno reevanje in jim je treba zagotoviti pravno

varstvo.

len 194Dravna uprava

(1) Izvrni svetvodi dravno upravo in skrbi za uinkovito organizacijo in ciljno usmerjeno izpolnjevanje nalog.

(2) Dravna uprava je razdeljena na oddelke, vsak oddelek vodi en lan izvrnega sveta.

(3) Upravne naloge se lahko dodelijo organizacijam ali osebam javnega ali zasebnega prava izven dravne uprave.

(4) Organizacije ali osebe javnega ali zasebnega prava, katerim so dodeljene upravne naloge, zaposlujejo po naelu rotacije d elovnih mestmed vsemi zainteresiranimi nezaposelnimi osebami v oji ali iri lokalni skupnosti. Delovna mesta zaokroijo med zainteresiranimi

nezaposlenimi prebivalci enkrat letno s krajimi zaposlitvami.

(5) Organizacije ali osebe lavnega ali zasebnega prava, katere izvajajo upravne naloge, dodeljene s strani drave, so zainter esiranim za

zaposlitev pri njih dolne omogoiti strokovno izobraevanje. Sredstva za tovrstno izobraevanje priskrbi drava.

len 195Dravna pisarna

Dravna pisarna je sedeizvrnega sveta. Vodi jo predsednik ali predsednica republike.

2.Del - Pristojnosti in pooblastila

len 196 Vladna politika

(1) Izvrni svet doloa cilje in sredstva za svojo vladno politiko. Nartuje in usklajuje aktivnosti drave.

(2) Izvrni svetobvea javnost pravoasno in v celoti o svojih dejavnostih.

len 197 Pobude

Izvrni svet vlaga dravnemu zboru osnutke svoje zakonodaje.

len 198 Zakonodaja in njeno izvajanje

(1) Izvrni svet izdaja zakonske predpise v obliki odlokov, kolikor so v skladu z ustavo ter z zakoni v okviru ustave.

(2) Izvrni svet skrbi za izvrevanje zakonodaje, odlokov dravnega zbora in sodb odlob sodnih oblasti v dravi.

len 199 Finance

(1) Izvrni svet opredeljuje finanni nart, oblikuje predvideni proraun in vzpostavlja dravne banne raune.


38/40

(2) Izvrni svet zagotavlja pravilno finanno upravljanje.

len 200 Mednarodni odnosi

(1)Izvrni svet skrbi za zunanje zadeve ter pri tem omogoa sodelovanje dravnemu zboru; Slovenijo predstavlja v tujini.

(2) Izvrni svet podpisuje sporazume in jih ratificira. Dravnemu zboru jih predloi v odobritev.

(3) e zaita interesov drave tako zahteva, lahko Izvrni svet izda zaasne odloke. Odloki morajo biti nujno asovno omejeni.

len 201 Zunanja in notranja varnost

(1) Izvrni svet sprejema ukrepe za zagotavljanje zunanje varnosti, neodvisnosti in nevtralnosti Slovenije.

(2) Izvrni svet sprejema ukrepe za varovanje notranje varnosti.

(3) Izvrni svet lahko neposredno na podlagi tega lena izdaja zaasne predpise in odloke za prepreevanje zunanje ali notranje nevarnosti.

(4) V nujnih primerih lahko Izvrni svet mobilizira vojake. e se mobilizira ve kot 4000 pripadnikov oboroenih sil za aktivno dolnost, ali e

se priakuje, da bo nalogatrajala ve kot tri tedne, je treba nemudoma sklicati dravni zbor.

len 202 Odnosi med republiko in deelami

(1) Izvrni svet ohranja odnose med dravo in deelami ter s deelami sodeluje.

(2) Izvrni svet potrjuje zakonodaje deel, eto zahteva dravni zakon.

(3) Izvrni svet lahko izrazi pomisleke v zvezi s pogodbami med deelami ali med deelami in tujimi dravami.

(4) Izvrni svet zagotavlja spotovanje dravne ustave in zakonodaje, deelnih ustav in pogodb med deelami ter sprejema potrebneukrepe.

len 203 Dodatne naloge in pooblastila

(1) Izvrni svet ima e naslednje naloge in pooblastila:

Nadzoruje dravno upravo in druga telesa, katerim so zaupane naloge drave;

Redno poroa dravnemu zboru o svojih dejavnostih in o stanju drave;

Opravlja naloge, ki niso dodeljene nobenemu drugemu telesu;

Odloa o pravnih sredstvih, e zakon tako doloa.

(2) Zakon lahko dodeli izvrnemu svetu dodatne naloge in pooblastila v skladu z ustavo.

Poglavje 4 Vrhovno sodie in drugi pravosodni organi

Predlog ustave RS 1.2.2013

Documents

Transcript of Predlog ustave RS 1.2.2013