Predlog ljudske ustave.pdf

download Predlog ljudske ustave.pdf

If you can't read please download the document

description

Predlog ljudske ustavepo predlogi švicarskein primerjavaz Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991

Transcript of Predlog ljudske ustave.pdf

  • 1

    Predlog ljudske ustave

    in primerjava

    z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991

  • 2

    Ali pomeni Republika Slovenija enako kot slovenski narod?

    Ja in ne.

    Ja - zato, ker je slovenski narod ustanovitelj in legitimni oblastnik Republike Slovenije. Ne - zato, ker

    ima slovens

    RS iz leta 1991, v nadaljevanju URS-91.

    - 1918 Avstroogrska

    1919 1919

    1919 - 1941 / Kraljevina Jugoslavija

    1921 Vidovdanska ustava

    1931 Oktroirana ustava

    1941 1943 Kraljevina Italija

    1943 - 1945

    1945 1991 Federativna Ljudska Republika /

    1946 Ustava FLRJ

    1953 Ustavni zakon FLRJ

    1963 Ustava SFRJ

    1974 Ustava SFRJ

    1991- Republika Slovenija

    2004

    dela suverenosti na mednarodne organizacije ( EU, NATO...)

  • 3

    tivno hitro

    menjajo, ustave pa

    precej hitreje

    d tem pa je t

    burno zgodovino in njena preteklost je podobno pestra tudi

    sorodna. in

    ozemlje ob

    danes deluje na temelju rimskega prava, rimsko pravo pa je bilo v

    svojem bistvu kompromis med imperialnim pravom absolutizmom diktaturo in med ljudovlado,

    imenovano demokracijo ali republiko. Tehtnica pa je bila

    imperialno stran kompromisa, saj je celotno rimsko cesarstvo temeljilo na diktaturi glavnega mesta,

    in

    kar je

    ohranjanje

    Ker je tak imperialni sistem v temelju bilo potrebno krog

    privilegijev nenehno

    . Ker tak sistem temelji

    torej , slej ko

    ilegirancev prerastejo

    zmogljivosti celotnega imperija in sistem samodejno razpade. Man

    razpadu rimskega cesarstva pa so sprejele rimsko pravo, saj so se s tem pravno legitimirale. Tako

    frankovsko cesarstvo in po njemu

    posebej

    Vladar, je v prvih poglavjih omenil, da bo opisal vse e vladanja razen republike,

    torej ljudovlade ali popularne demokracije. Jean Bodin, ki je konec istega stoletja napisal knjig o

    republiki

    ,

    starih Ka

    obljubljenega, katero je Bodin odavnih pravnih

    sistemov, ki je mske, torej keltske ali delno celo iz predkeltske dobe.

    Nicolo Macchiaveli

  • 4

    Jean Bodin

    in.

    ne legende o kr tudi legenda o prvemu kralju Servijanov

    , o katerem je pisal bavarski zemljepisec iz 9. stoletja.

    Sorodne so tudi legende

    o kralju Arturju in podobne

  • 5

    Kovanec iz Norika, keltska doba

    Podro

  • 6

    Pred keltskim obdobjem je bilo torej

    mi, o tem pa so pisali tudi stari pisci, recimo

    Prokopij iz 6. stoletja, ki je Slova

    Mavricij je zapisal, da so Slovani izrazito svobodoljubni in nikakor tiranov. Enako je

    zapisal tudi cesar Leon.

    S :

    1849 Avstro-Ogrsko cesarstvo in kraljestvo

    1816 Ilirsko kraljestvo v sklopu avstrijskega cesarstva

    1809 Ilirske province v sklopu Francoskega cesarstva

    1781

    955 Sveto Rimsko cesarstvo

    905 M

    828 Grofija Karantanija Vzhodna Bavarska krajina

    819 Spodnja Panonija

    788 Frankovsko cesarstvo

    658 Karantanija

    623 Samova zveza Vendov

    536 Ostrogotsko kraljestvo

    455 Gepidsko kraljestvo

    452

    35 p. n. . Rimsko cesarstvo

    4 stol. p. n.

    Leta 1456 je bil v zaroti umorjen Urh, zadnji iz Celjske rodbine, ki je bila verjetno povezana z rodbino

    Leta 1461 skrb nad versko

    .

    Leta 1849 izdal

    z zahtevami ljudskih gibanj v pomladi narodov.

  • 7

    Celjske posesti v 15. stoletju

  • 8

  • 9

    Z ten nastop proti Rimu so Rimljani ozemlje

    in meje med prvincami stalno po malem spreminjali.

    Podobno nas je delilo Frankovsko cesarstvo

  • 10

    Podobno nas je delilo Avstroogrsko cesarstvo

    Hrvatov in Srbov, ki je leta 1919 trajala en sam mesec.

  • 11

    :

    , katerih dedne pravice so se navezovale

    na staro Karantanijo u r

    itisk, predvsem iz Rima in

    ivom taistih mednarodnih sil prostozidarskih

    in redov.

  • 12

    Kraljevina Jugoslavija 1921-1941

    Italijanska Slovenija 1941-1943

  • 13

    -1943

    -1954

  • 14

    Po drugi svetovni vojni

    1943-1991

    Razpad Jugoslavije po letu 1991

  • 15

    Meje Republike Slovenije ne temeljijo na zgodovinskih pokrajinah, ampak na mednarodnih pogodbah

    iz 20. stoletja.

  • 16

    Tranzitni koridorji danes

    trgovskimi potmi, imenovanimi jantarna pot, kar je razumljivo, saj se zemljepisna pokrajina ni

    menjala in je najbolj ugoden prehod iz Sredozemlja v srednjo, severno in vzhodno Evropo

    naraven, skozi Vipavsko dolino.

    erativna republika Jugoslavija je bila ena od mnogih tvorb, saj je

    Jugoslavije so se podpisale mednarodne pogodbe, ki so mesto Trile od ozemlja Slovenije.

    Podobno

    Leta 1991 se je Republika Slovenija osamosvojila in razglasila s

    dogodek pogledamo s

    . Dolgo nam

    in atlantskim

    tvom, na katere je Republika Slovenija po 13 letih obstoja z ustavo prenesla del

    ih organizacijah,

    tako kot bo to zapisano v teh sklepih, sprejetih v omenjenih mednarodnih organizacijah. To se je

    Potem seveda

    dinastije Ro ter je povezana z

    starodavnimi taj in tudi z Rimom, zlasti z Vatikanskimi bankami, tudi v

    Sloveniji pl in 'Delavsko pankersko univerzo', ki dajeta slutiti, da je

    nedvou ta

  • 17

    in ta razlage

    karantanskega grba panterja kot simbola skr uradnega jezika zaradi

    vanja ega ega a kot ekspanzivno in skrajno nacionalisti enako kot

    samo ime

    ozemlja republike Slovenije in bi naj bila zatorej naci

    naj ta tvorba ne bi imela skupnega s Karantanijo, ki po njihovem 'strokovnem mnenju'

    in naj bi govorila o nekih nedefiniranih 'Slovanih' in nikakor ne o

    Slovencih vom O nacionalizmu v

    Sloveniji').

    Na spletni st V osmih letih delovanja je Open Society Institute -

    podpora Georga Sorosa razvoju od

    ikovanje

    Delavsko-punkerska univerza (DPU) je

    na zadovoljivi ravni.

    Ker je parlamentarna politika v republiki Sloveniji popolnoma povezana s politiko Evropske Unije in

    Nata

    i

    :

    referendumi in ljudski iniciativi). Od takrat do danes je bilo

    dovolj podpisov tudi za referendumsko zahtevo (40.000). Ostale referendume sta zahtevala ali

    Najprej je bilo za pobudo potrebno v sedmih dneh po sprejemu zakona zbrati 250 navadnih

    1000. Leta 2006 so

    iroma zahtevo in obe spremembi

    sta bili izpeljani po tihem, brez javne razprave in brez vednosti Ljudstva.

    predhodni referendum. Od tak

  • 18

    o za

    referendumsko pobudo zbrati kar 5.000 podpisov in to na Upravnih enotah.

    sobno

    stokrat so volilke in

    volilci zbirali po

    oziroma

    p

    Poglejmo a sprejeta leta 1991

    starih dednih

    tudi Franca a I., ki je leta 1849 napisal cesarski patent.

    .

    nov

  • 19

    Cesarski Patent

    (Patent o temeljnih pravicah) z dne 4. marca 1849

    razveljavljen z

    dodatkom III. Cesarskega patenta z dne 31. decembra 1851 ("novoletni patent") RGBl. 3/1850

    Mi, F

    s

    Istra in mesto Trst z okolico

    jevino Galicija in Lodomeria z vojvodinami

    Dalmacijo

    zagotovljene poli

    izpoved ne op

    vzgojne in dobrodel

    Z

    poskrbeti tako, da prejm

    o do ga mnenja z besedami, s pisanjem, tiskanjem

    ali slikovno predstavitvijo. Tiska ni dovoljeno cenzurirati. Proti zlorabi tiska se izda prepovedni zakon..

    uradov in zakonsko

    priznanih organov.

  • 20

    za prid

    so

    urah.

    .

    . Preiskava stanovanja in papirjev ali zaseg slednjih je

    T

    naloga.

    V primeru vojne ali notranjih n

    -1991) pa ne bomo primerjali le s cesarskim patentom iz leta 1849,

    katerega je izdal cesar Fran predvsem zaradi sa pomladi narodov v letu

    1848 . Raje

    jo primerjajmo cionalnega pravnega reda.

    primera rska ustava,

    Vnasprotju s Slovenijo

    , kar je zelo verjetno povezano

    tudi z dejs .

  • 21

    s

    oklicali zvezno republiko, katero so sestavljal Kantoni. Ker so v

    ti

    bodo zgled o neodvisnosti, katero je

    spisal Thomas Jefferson, v skladu z navdihom, ki ga je dobil po branju Bodinovih estih knjig o

    republiki.

    o in ljudovlado, obenem pa je

    ugotavljal, da je pravni red naravno vezan na zemljepis pokrajine.

    ilo pravi, da Jefferson napisal svoje inicialke prav na strani v svojem izvodu

    republiki, na kateri

    posebej v Six books on Commonwealth, je omenjeni odstavek

    .

  • 22

  • 23

    Primerjava sedanje ustave s predlogom nove ustave

    n i sistem, zapisan v Ustavi RS, , da imajo stranke

    zato

    pravic civilnim osebam, in o po svoji vesti

    o financah

    cije, predvsem referendum in

    ljudska pobuda, a kot je bilo zgoraj omenjeno

    parlament, tem

    Razen oba zbora

    pa sta si enakovredna. Z

    n delovni predsednik na njih nima

    vpliva. Sedem oddelkov oziroma ministrstev je naslednjih:

    Zunanje zadeve -

    -

    -podpiranje demokracije,

    -

    -

    -

    Sodstvo in policija

    notranja varnost boj proti kriminalu,

    mednarodno

  • 24

    Notranje zadeve zavarovanje,

    zdravila,

    kultura,

    statistika,

    - vremenoslovje,

    boj proti rasizmu

    Okolje, promet, energija, komunikacije energija,

    komunikacije,

    razvoj prostora,

    ceste, okolje,

    promet,

    civilno letalstvo

    Finance

    Ljudsko gospodarstvo gospodarstvo

    gospodarska oskrba

    stanovanja

  • 25

    Kazalo Predloga nove ustave PNU

    4. Ljudje in

    Ob primerjavi kazal obeh ustav je a sistemoma.

    pokrivata ustave

    (PNU), kot v sedanji ustavi RS (URS).

    Drugo poglavje PNU je v URS delno obravnavano v drugem, delno pa v tretjem poglavju skupaj z

    gospodarskimi razmerji, ki se sicer deloma pokriva s tretjim poglavjem PNU, s tem da pri URS

    PNU

    lne skupnosti.

    obravnavani v 3. poglavju o gospodarskih razmerjih, delno v 5. p

    poglavju o financah in delno v 7.

    poglavju o ustavnosti in zakonitosti.

    mih, ki je v URS , ter v 9. poglavju

    URS, na splo

    .

    PNU obravnavano v 9. In 10. poglavju. Ker

    PNU URS

    osmo poglavje. URS kot PNU, pa v URS

    tretjega poglavja PNU razen tega pa je

    pomanjk PNU obravnavani v

    URS

    in deloma v devetem poglavju. URS in PNU:

  • 26

    Kazalo sedanje Ustave URS

    . Gospodarska in socialna razmerja,

    III. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA 66

    c) Predsednik republike 102

    d) Uprava 120

    f) Sodstvo 125

    V. SAMOUPRAVA

    a) Lokalna samouprava 138

    b) Druga samouprava 145

    VI. JAVNE FINANCE 146

    VII. USTAVNOST IN ZAKONITOST 153

    IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE 168

  • 27

    PNU

    SOCIALNE PRAVICE

    Poglavje 1 Osnovne pravice 8

    Poglavje 3 Socialni cilji 43

    PNOSTI

    1.del -

    2.del -

    3.del - Lokalne skupnosti 53

    4.del - Jamstva republike 54

    Poglavje 2 Pristojnosti

    1.del -

    2.del - Varnost, narodna in civilna obramba 59

    3.del - 64

    4. del -

    5. del - Javna dela in prevoz 87

    6.del - Energija in komunikacije 95

    7.del - Gospodarstvo 100

    8.del - Stanovanja, delo, socialna varnost in zdravje 114

    9.del - 133

    10.del -

    Poglavje 3 Finance 140

    Poglavje 2 Ljudska pobuda in referendum 152

  • 28

    PNU

    zbor 164

    1.del - Organizacija

    2.del - Postopki 172

    3.del - Pristojnosti 179

    1.del - Organizacija in postopki 190

    2.del - Pristojnosti in pooblastila 196

    6

    Poglavje 1 Revizija ustave 211

    Za razliko od kazala PNU ima URS v svojem kazalu najbolj o

    ureditvi, kar je v resnici povezano z dejstvom, da je o obredje h

    vejah oblasti. Zapletena pravila s tem v zvezi pa ne pomeni samodejno tudi, da

    so ti odnosi med temi vejami oblasti opisani jasno ali celo nedvoumno.

    Preambula

    Preambula URS

    Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije,

    in iz zgodovinskega dejstva,

    letnem boju za narodno osvoboditev

    izoblikovali svojo narodno samobitnost

    :

  • 29

    os

    ravno na ti dve lastnosti preambule ter 3. lena URS

    a boja morda res ne zdi na mestu, saj

    150 leti, ter vsakokrat, ko jo znova potr

    Preambula PNU

    V imenu neminljivega duha!

    Ob zavedanju svoje odgovornosti do narave,

    v duhu solidarnosti in odprtosti do sveta,

    in

    prebivalci

    in sprejemamo naslednjo Ustavo:

    zelo

    usmerjena, medtem ko Slovenci glede tega nismo tako ozkogledni, izraz 'duh' pa nam ustreza ravno

    slovenstva', 'duh razsvetljenstva' ter s tem povezan 'duh solidarnosti in odprtosti do sveta', ki je

    omenjen kasneje v preambuli.

  • 30

    URS

    1

    2

    3. na trajni in neodtujljivi pravici

    4. Slovenija je ozemeljs

    5.

    , za slovenske izseljence in zdomce in

    skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.

    6.

    a morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega

    Zastava Slovenije je belo-modro- venska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med

    a

    sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.

    Himna Slovenije je Zdravljica.

    Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.

    7.

    svobodno.

    8. Zakon

    mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe

    se uporabljajo neposredno.

    9. V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava.

    10. Glavno mesto Slovenije je Ljubljana.

    11.

  • 31

    PNU

    Republiko Slovenijo.

    (1) Republika Slovenija varuje svobodo in pravice prebivalcev ter zagotavlja neodvisnost in varnost

    (2) Spodbuja skupno blaginjo, trajnostni razvoj, notranja povezovanja ter kulturne raznolikosti v

    mednarodni red.

    niso prenesene na republiko.

    erna.

    medtem ko se PNU v njih

    oprede

  • 32

    URS

    12

    13. Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo

    .

    V Sloveniji so vsakomur zagotovljen

    Vsi so pred zakonom enaki.

    34.

    Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

    osti ter

    osebnostnih pravic.

    Samo

    potek kazenskega postopka ali za .

    mednarodnega prava omenja tudi posebej mednarodne pogodbe.

  • 33

    2. Temeljne PNU

    Poglavje 1 Osnovne pravice

    (1) Vsi ljudje smo pred zakonom enaki.

    (2) Nikogar se ne sme diskriminirati, ne glede na njegovo

    mestu.

    Vsakdo ima pravi

    imuniteti poslancev,

    .

  • 34

    1 URS

    podlagi ustave.

    ene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih

    aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni

    stanje zahteva in tako, da spreje

    18

    brez njegove svobodne

    privolitve.

  • 35

    osebne svobode PNU

    gibanja.

    kaznovanja.

    erih, kot je

    lena, v katerem

    pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali

    asno razveljaviti ali omejiti. Tako skakanje iz ene

    skrajnosti v drugo pomeni le, da je ustava dosledno nedosledna, oziroma, da je nedoslednost

    e prav

    jasne in n , kakor je

    i sicer nobenem u, v katerem

    .

    Glede varovanja pred

    . ukvarja z varovanjem

    .

    a. Pogoj za raziskovalne pr

    c. Neodvisna in nepristranska ocena raziskovalnega projekta mora ugotoviti, da je varnost

    zagotovljena.

    namenom 'varovanja javnega reda'.

  • 36

    (svoboda gibanja) URS

    vrne.

    Ta pravica se sme omejiti z zakonom

    zavaroval javni red

    zahtevajo Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop

    bivanja v njej

    len (varstvo osebnih podatkov)

    Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z

    namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti

    osebnih podatkov .

    sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

    len

    ureja zakon.

    razmere.

    ji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi

    zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.

    56. len (pravice otrok)

    skladu s svojo starostjo in zrelostjo.

    ureja zakon.

    Otroci in mladoletniki, za k

    ureja zakon.

  • 37

    PNU

    (1) Otroci in mladostniki imajo pravico do posebnega varstva osebne integritete in spodbujanja

    njihovega razvoja.

    (2) Svoje pravice izvajajo v skladu s svojo sposobnostjo razumevanja.

    Ob primerjavi

    varstva in v URS

    pa z zakonom, kar pomeni, da v parlamentu o teh pravicah lahko

    , se pod

    lahko odvzame otroke. Velika o stalno

    izr ustavnih

    ti.

    zakonov pomeni, da parlament ne menja samo podrobnosti, ampak z menjavo zakonov mimogrede

    tudi kroji p

    strankam pred civilnimi listami, je jasno, da v parlamentu nimajo glasu poslanci kot samostojne

    adniki strank, ki morajo biti sta torej v

    in oblast ljudstva, neposredna in posredna, to

    povsem ot

    pravzaprav tudi posredne demokracije, saj parlamentarne stranke ne predstavljajo legitimne volje

    ljudstva, ker ki nimajo legitimnosti pri nas,

    vplivajo pa s financami.

    Zakona o volitvah 2006 -

    njene liste kandidatov podprejo s podpisi najmanj . Podpisi poslancev

    nka l

    najmanj

    petdeset volivcev, ki imajo s . Zakona o volitvah 2006 - V

    , ki

    azvidno, da imajo stranke v primerjavi s civilnimi listami

    volivcev dvesto

    listo potrebnih le 100 podpisov. Ta sprememba zakona je le en primer, kako lahko popolnoma v

    ustavo.

  • 38

    (nedotakljivost stanovanja) URS

    Stanovanje je nedotakljivo.

    prostore, niti jih ne sme preiskovati.

    jegov

    zastopnik.

    ogibno potrebno,

    , da se na podlagi

    potek kazenskega postopka ali za

  • 39

    PNU

    (1)

    (2) Vsakdo ima pravico do varstva pred zlorabami osebnih podatkov.

    Pravi

    za pravice do zasebnosti na zakone,

    medtem, ko PNU zagotavlja varstvo pred zlorabo podatkov.

  • 40

    URS

    ro ima v zakonu utemeljen pravni

    interes, razen v primerih, ki jih .

    40. len (pravica do popravka in odgovora)

    Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes

    posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno

    informacijo.

    len (svoboda vesti)

    moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo

    starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo ves

    Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih

    Vsakdo ima

    len (pravica do uporabe svojega jezika in pisave)

    .

  • 41

    PNU

    (1) Svoboda vere in vesti je zagotovljena.

    (2) Vsakdo ima

    izpovedovati posamezno ali v skupnosti z drugimi.

    (4) Nikogar se ne sme prisiliti, da bi se prid

    pri verski vzgoji.

    (3) Vsak

    (1) Zagotovljena je svoboda tiska, radia in televizije, kot tudi vse druge oblike javnega predvajanja,

    produkcije in informacij.

    (2) Cenzura je prepovedana.

    Svoboda jezika je zagotovljena.

    odvisne od parlamentarnih dogovorov.

  • 42

    URS

    Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj.

    Zakonske omejitve teh pravic so dopustne

    predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.

    V mejah zakona

    V Republiki Sloveniji je danes po URS

    protiustavno.

    vedenja, ki ni povsem povezano z izrazom mirno, je v pristojnosti parlamenta, oziroma

    parlamentarnih strank. Pravico do zbiranja in zborovanja se v URS lahko omeji.

    Svoboda znanstvenega raziskovanja se zdi bolj smiselna od znanstvenega ustvarjanja.

    parlamentar dnarodne

    pogodbe, katere je torej treba

    , da bi

    bila tuja oseba preganjana prav zaradi zavz

  • 43

    PNU

    znanosti

    Svoboda umetnosti je zagotovljena.

    (1) Zagotavljena je svoboda zbiranja.

    (2) Vsakdo ima pravico do organiziranja shodov, sod

    sodelovanja pri njegovih dejavnostih.

    (3) Nikogar se n

    v Slovenijo.

    (2) Begunca ali begunko se ne sme izg

  • 44

    33. len (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) URS

    Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.

    (lastnina)

    dedovanja.

    (razlastitev)

    .

    Gospodarska pobuda je svoboda.

    Zakon za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme

    izvajati v nasprotju z javno koristjo.

    Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo

    konkurenco.

    D

    jih

    (sindikalna svoboda)

    (pravica do stavke)

    Delavci imajo pravico do stavke.

    z

    zakonom omeji.

  • 45

    PNU

    (1) Lastnina je zagotovljena.

    (2) Razlastitev in omejitev lastninske pravice enaka razlastitvi se v celoti nadomesti.

    (1) Zagotovljena je gospodarska svoboda.

    gospodarske dejavnosti.

    Svoboda sindikatov

    e nujnih

    zdravstvenih primerov.

    kot z zakoni. V URS je opazna tudi pravica parlamenta, da omejuje pravico do stavke, nasprotno pa je

  • 46

    (pravica do sodnega varstva) URS

    redom.

    (javnost sojenja)

    Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno.

    (pravica do pravnega sredstva)

    ali pravnih interesih.

    da v skladu z zakonom

    Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima

    pravico d pravice po zakonu.

    (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari)

  • 47

    PNU

    do

    sojenja v razumnem roku.

    varovanje pravic, ima tudi pravico do pravnih nasvetov.

    V URS se zdi na prvi pogled, da zagotovlja veliko pravic v zvezi s sodnimi postopki, vendar je vsa

    pristojnost v rokah sodnika, ki se ravna po zakonih. Podobno tudi prevelike pristojnosti vlade in

    celo

  • 48

    URS

    (varstvo osebne svobode)

    Vsakdo ima pravico do osebne svobode.

    Nikomur se ne sme vzeti prostost, raze

    Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj

    zakaj mu je bi

    (odreditev in trajanje pripora)

    Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na

    ljudi.

    O

    izsiljevanje priznanj in izjav.

    (enako varstvo pravic)

  • 49

    PNU

    ustanovljenega v skladu z ustavo, s pristojnostjo, neodvisnostjo in nepristranskostjo.

    (2) Vsaka oseba, , ima

    (1) Osebi je lahko odvzeta njegova prostost le v primerih,

    (2) Vsaka oseba, kateri je odvzeta prostost, , o

    (3) Vsaka oseba, ki se jo pripre, ; sodnik

    v razumnem roku.

    du z zakonom.

    .

    ba o priporu Habeas Corpus je v

    carskem zgledu

    zapisa

  • 50

    len (svoboda gibanja) URS

    vrne.

    Ta pravica se sme omejiti z zakonom

    Tujcem se na podlagi zakona la

    len (nedotakljivost stanovanja)

    Stanovanje je nedotakljivo.

    prostore, niti jih ne sme preiskovati.

    Pr

    zastopnik.

    Pod pogoji, ki jih stanovanje ali v

    il)

    potek kaz (sodelovanje pri upravljanju javnih

    zadev)

    skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih

    sodeluje pri upravljanju javnih zadev.

    cije)

  • 51

    len 35 Pravica do peticije PNU

    (1) Vsakdo ima pravico nasloviti peticijo na oblasti, uporabe te pravice se ne sme kaznovati s

    je svoje volje na glasovanjih.

    (1) Temeljne pravice se morajo izvajati v celotnem pravnem sistemu.

    njihovemu izvajanju.

    drugimi sredstvi.

    (2)

    drugih.

    (4) Bistvo temeljnih pravic je nedotakljivo.

    Ob vseh pravicah, ki so v URS povsem odvisne od zakonov, velja kot zanimivost omeniti tudi dejstvo,

    da v URS ne obstaja pravica do odgovora na peticijo, ki je v resnici bolj bistvena od same pravice do

    Pravici do nedotakljivosti pisem in stanovanja sta v URS ponovno

    resnici v URS ni niti toliko pravic zagotovljenih, kot v cesarskem patentu iz leta 1849, saj tam niso kar

  • 52

    URS

    v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.

    V v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih

    sodeluje pri upravljanju javnih zadev.

    ki narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica,

    da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete

    ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter

    obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s

    teh pravic.

    redstva za njihovo

    obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne gle

    skupnosti.

    zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti.

    ureja zakon.

  • 53

    PNU

    (2)

    (2) Republika Slov

    dovoljenja za naturalizacijo.

    (1) Republika Slovenija ureja uve

    predvidijo izjeme.

    odnose s Slovenijo. RS lahko podpira organizacije, ki opravljajo ta cilj.

    (2) RS sprejme pr

    z blaginjo in socialno varnostjo.

    lenu. 65. len URS pa v

    primerjavi s 64. en len vplivale mednarodne pogodbe, medtem

    ko se pri Romih ih Slovencih ter drugih narodnosti niso prav zelo trudili glede pravic.

  • 54

    len (pravica do socialne varnosti) URS

    , pravico do socialne varnosti.

    zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za

    njihovo delovanje.

    v skladu z zakonom.

    51. len (pravica do zdravstvenega varstva)

    Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, .

    do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev.

    len (pravice invalidov)

    Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.

    o

    len (primerno stanovanje)

  • 55

    3. Socialne pravice PNU

    ebne odgovornosti in zasebne pobude, dejavno skrbijo za izvajanje

    naslednjih dogovorov:

    b. vsaka oseba prejema nujno nego za ohranjanje svojega zdravja;

    podpirane;

    pogojih;

    f. otroci in mladostniki ter delovno sposobno prebivalstvo se lahko dodat

    usposabljajo v skladu s svojimi sposobnostmi;

    (2) RS

    pristojnosti in s sredstvi, ki so

    jim na voljo.

    Spet vidimo, da so v URS celo socialne, zdravstvene in pravice invalidov povsem odvisne od strank in

    njihove politike v parlamentu .

  • 56

    URS

    z veljavnimi

    mednarodnimi pogodbami

    pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.

    orajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.

    morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

    Pr

    glasilu, ki ga te same dolo

    posega v pridobljene pravice.

    ali spremeniti le v primerih in po postopku,

    ravnati po ustavi, medtem ko so v URS razen

    po URS temelj aktov in dejanj

    Razveljavljanje zakonov se zdi

    poljubno. Ker URS

    istem nadaljuje tudi v podzakonskih ak e v zakonu poleg

    In vsi podzakonski akti, ki temeljijo na takih zakonih in vsi zakoni, ki

    'usklajeni z ustavo', saj je v URS ta

    .

  • 57

    PNU

    1.del -

    Republika Slovenija izpolnjuje naloge, dodeljene z ustavo.

    ureditev s strani republike.

    (3) Kolektivno telo, ki

    2.del - ami

    mediacijo.

    (2)

    kadar gre za njihove interese.

  • 58

    URS

    prebivalcev.

    volj

    Po

    V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla

    e skupnosti, tudi v

    teh skupnosti pri predlaganju ter izv

    ureja zakon.

    nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti.

    lahko z zakonom prepusti

    pristojnosti.

  • 59

    PNU

    njihove posebnosti.

    za izpolnjevanje njihovih nalog.

    izpolnjevanju nalog regionalnega pomena.

    (4

    (1)

    (2)

    renese na

    in je vse odvisno od sprotnega

    jasno in nedvoumno zapisani.

  • 60

    (lastninska pravica tujcev) URS

    .

    vzajemnosti.

    )

    .

    Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih

    celoti zagotoviti opravljanja svojih na

    zagotovi dodatna sredstva.

    tujcem v parlamentu

    posebne pravice ter pogoje za pridobitev lastninske prav inah. Ker so

    . G torej verjetno prebivalce

    evrops zaposlene pri mednarodnih organizacijah, na katere je

    Slovenija prenesla del svojih pristojnosti.

  • 61

    3.del - Lokalne skupnosti PNU

    4.del - Jamstva republike

    (1) Vsaka d

    (2)

    ustavo.

    ova ozemlja

    lokalno prebivalstvo s tem soglasno.

    (1) Odnosi s tujino so v pristojnosti republike.

    e narodov, kakor tudi ohranjanje narave, naravnih virov in

  • 62

    URS

    poslancev, , ki temeljijo na

    , ter

    mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.

    mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese

    organizacij.

    nija

    , vlada pa jih

    podrobneje ureja

    zakon

    len (vojno in izredno stanje)

    a in drugega odstavka predsednik

    republike

    len (odgovornost predsednika republike)

    , ga

    -

  • 63

    PNU

    pristojnosti ali

    njihovih bistvenih interesov.

    a ustrezno sodeluje v mednarodnih pogajanjih.

    (2) Te pogodbe ne smejo biti v nasprotju z zakonodajo in interesi republike niti s pravicami drugih

    2.del - Varnost, narodna in civilna obramba

    pristojnosti.

    Vojska

    obrambe.

    prebivalstvo. Pomaga civilnim ustanovam

    dodatne naloge.

    (3) Uporaba vojske je v pristojnosti republike.

    URS opisuje mednarodni protektorat ukazi

    mednarodnih organizacij pa se izvajajo preko diktature strank ali predsednika, PNU opisuje

    medsebojno enakopravno usklajeni.

  • 64

    URS

    63 len (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k

    nasilju in vojni)

    podbujanje k nasilju in vojni.

    se ta sestane.

    .

    ureja zakon, ki

    ncev.

  • 65

    PNU

    d dohodka.

    oprema vojske

    republike.

    (1) Zakonodaja

    pristojnosti republike.

    prostovoljno.

    avico zase ali za svoje sorodnike pridobiti ustrezno podporo s strani republike.

    uporablja besedo

    uvedla Slovenija po navodilu iz mednarodnih sil, na katere je prenesla del svojih pristojnosti, pa je

    zagotovo bolj primerna za osvajalne in imperialne vojne, ki so v nasprotju z duhom, m se je

    osamosvojila Slovenija.

  • 66

    URS

    svobodno.

    kot URS.

  • 67

    PNU

    in zagotovljajo svoje sodelovanje s skupnimi

    upravnimi telesi in drugimi ukrepi.

    posebnimi potrebami do dvajsetega leta starosti.

    t

    kvalifikacij.

    ne

    (2) Republika spodbuja zagotavljanje raznolike in dostopne palete programov poklicnega in

    strokovnega izobra

  • 68

    URS

    ovega financiranja odvisen od

    zakona, torej parlamenta.

  • 69

    PNU

    za usklajevanje in zagotavljanja kakovosti v slovenskem

    odgovornih zanje in zagotovlja enako obravnavo ustanov z enakimi funkcijami.

    organizacijo in postopke za usklajevanje.

    Republika podpira raziskovanje in inovacije.

    podatkov.

    ka izvaja

  • 70

    len URS

    svobodno.

    len (pravice iz ustvarjalnosti)

    Zagotovljeno je varstvo avtorskih in dr

    izumiteljske dejavnosti.

    7. in 60.

  • 71

    PNU

    azvojne in varstvene

    potrebe otrok in mladostnikov.

    (2) Republika podpira prizadevanja nacionalnega interesa, predvsem obnavljanje slovenske literature

    mitologijo, ljudsko umetnost in spodbujanje ume

    -

    Uradni jezik v Sloveniji j

    (1) Republika spodbuja slovensko filmsko produkcijo in filmsko kulturo.

    (2) Republika sprejme pravila, ki spodbujajo raznolikost in kakovost ponujenih kinematografskih del.

  • 72

    URS

    Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico

    gospodarskih in drugih dejavnosti.

    ureja zakon.

    Razvidno je v PNU zadeve, povezane z varstvom okolja, kot v URS.

    Seveda igrajo tudi podzakonski predpisi. Zakon o varstvu okolja

    ima recimo

    livu na okolje. Vendar pa je v zakonu tudi navedeno,

    da nekater podzakonski akti. Med temi podzakonskimi akti pa je na

    primer tudi Pravilnik o gradnji cest, ki pravi, da ni treba opraviti nobene strokovne raziskave o vplivih

    na pa se je

    pravilnik spremenil.

    in dol

  • 73

    4.del - PNU

    poudarkom na njeni zmogljivosti

    te namene

    (2) Republika izdaja predpise o uradnem zemljemerstvu.

    (3) Republika lahko izda predpise o usklajevanj

  • 74

    len (javno dobro in naravna bogastva) URS

    Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih .

    vna bogastva.

    Medtem ko URS skrbi za pravno pokritost tujcev, ki bi rad Sloveniji, so

    narave.

  • 75

    PNU

    (1) Zmerna uporaba vode je pravica vseh prebivalcev Slovenije. Pravico do dostopa do vode imajo

    vplivi.

    (4) Republika sprejme pravila o varstvu voda, o zagotavljanju ustreznega zavarovanja odplak, o

    varnosti jezov ter o ukrepih glede padavin.

    vnega bivanja prostovoljnega delavca. Republika ima pravico do uporabe vode

    (6) Glede pravic v zvezi z mednarodnimi vodnimi viri in z njimi povezanimi dajatvami se republika

    (2) Republika zagotavlja izpolnjevanje varnostnih, gospodarskih in blagodejnih funkcij gozda.

    (4) Republika sprejema ukrepe za ohranjanje gozda.

  • 76

    URS

    Vsakdo ima v skladu z zakonom

    za opravljanje

    gospodarskih in drugih dejavnosti.

    Vsakdo je onom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne

    spomenike.

    ko je v PNU zapisanih

    Na nasledn

    len PNU, ki govori o tranzitnem prometu,

    kjer je zapisana obveznost, da gre ves tovorni tranzit preko

    pravilen odnos do varovanja okolja.

    PNU

    dajatve delijo.

    ohranjanja naravnega in zdravega okolja.

  • 77

    PNU

    nje naravne in kulturne

    ne, in lahko s pogodbo ali z

    rtjem.

    nobenih objektov, niti ni dovoljeno kakorkoli spreminjati tal. Izjeme so objekti, ki so namenjeni

    sesalcev in ptic.

    (1) do dostopa do narave.

    (2)

    razen v primeru vzreje za prehrano ali v nujn

    razlogov ter v namene prehrane.

  • 78

    PNU

    podpira njihovo ustanovitev.

    promet

    (1) Republika sprejme pravila o cestnem prometu.

    morajo ostati odprte za promet.

    sne izjeme.

    prenese na javne ali zasebne ustanove.

    (2) Tovorni tran

    oti, ki

  • 79

    PNU

    cestnim prometom:

    (4) lskih goriv za naslednje naloge

    , ladijski promet in potovanja v vesolje je pristojna

    republika.

    (3

    poti ki jih je treba opustiti.

  • 80

    PNU

    (1) V okvirju svojih pristojnosti si repu

    gospodarno in racionalno rabo energije.

    v energije ter gospodarno in racionalno

    porabo energije.

    (3) Republika sprejme pravila o porabi energije za rastline, vozila in naprave. Republika spodbuja

    jivosti.

    Republika je odgovorna za

    pozornost treba posvetiti lokalnim prebivalcem. Nobenih drugih jedrskih blokov ni dovoljeno graditi,

    razen

    nevarnosti in ne proizvajajo nobenih radioaktivnih odpadkov.

    (2) R

    ovoljnim

    delom pri telekomunikacijskem javnem podjetju.

  • 81

    PNU

    telekomunikac

    nepristransko in poskrbeti za predstavitev raznolikosti mnenj.

    (3) Zagotovljena je neodvisnost radia in televizije ter samostojnost pri organizaciji programa.

    dvisnemu organu.

    gospodarskim sektorjem prispevajo k blagostanju in h gospodarski varnosti prebivalstva.

    gospodarstva.

    na samo,

    (1) Republika sprejme pravila o opravljanju zasebne gospodarske dejavnosti.

    . To zagotavlja, da lahko osebe, ki

    monopolov,

    kartelov in drugih omejitev konkurence.

    (2) Republika sprejme ukrepe:

    b. proti nelojalni konkurenci.

  • 82

    URS

    porabe.

    len (imenovanje

    len (centralna banka)

    Slovenija ima centralno banko. V svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja neposredno

    Glede financ:

    rancoske

    lokalne skupnosti.

  • 83

    PNU

    zavarovalnic na podlagi dogovora o prostovoljnem delu.

    (4) Republika sprejme pravila o zasebnem zavarovanju.

    bankovce in kovance.

    (2) Banka Slovenije vodi kot neod

    treba zagotoviti v zlatu, platini ali srebru.

    Enako lahko v skladu z lokalnim interesom in potrebami naredijo tudi lokalne skupnosti. Menjalne

    pristojnosti republike.

  • 84

    len (varstvo dela) URS

    len URS se

    nikakor ne vzbuja zaupanja.

  • 85

    PNU

    evanje in boj proti brezposelnosti in inflaciji.

    gospodarstvom.

    (3) V sistemu financiranja in kreditov v zunanji trgovini ter v javnih financah se mora republik

    (5) Republika lahko zaradi stabilizacije gospodar

    povrnejo individualno, posredne dajatve pa se uporabijo za dodelitev popustov ali za zagotavljanje

    delovnih mest.

    iru pravnega namena uporabe.

    (1) Republika varuje interese slovenskega gospodarstva v tujini.

    gospodarske svobode.

    (1) Republika zagotavlja zalogo nujnega blaga in storitev v primeru energetske politike ali vojne

    Sprejme previdnostne ukrepe.

  • 86

    URS

  • 87

    PNU

    prispevajo:

    a. k zagotavljanju preskrbe prebivalstva;

    jem

    ;

    spodbudami;

    d. Varovanje okolja pred oslabitvam

    posestev.

  • 88

    URS

    .

  • 89

    PNU

    (2) I

    (3) Republika sprejema predpise za proizvodnjo, pridobivanje, distribucijo, uvoz, izvoz in tranzit

    8.del - Stanovanja, delo, socialna varnost in zdravje

    ne za osebne

    potrebe zasebnih oseb, kakor tudi aktivnosti lastnikov zgradb in organizacij, ki se ukvarjajo z gradnjo

    javnih stanovanj.

    stanovanja.

    (4) Republika lahko sprejme pravila za gradnjo stanovanj in racionalizacijo gradenj v namene gradnje

    stanovanj.

  • 90

    URS

    Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji

    dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano

    V PNU je zapisana pravica do univerzalnega temeljnega dohodka, za katero prav zdaj zbirajo

    podpise.

  • 91

    najemniki PNU

    (1) Republika sprejme pravila:

    a. o varstvu delavcev;

    b. o razmerju med zaposlenimi in delodajalci, zlasti glede usklajevanja operativnih in poklicnih zadev.

    (2) Kolektivne pogodbe se la

    koalicije.

    delovnem pravu je enak nedelji

    (1) Republika skrbi za vpeljavo brezpogojnega osnovnega dohodka

  • 92

    URS

    , pravico do socialne varnosti.

    zavarovanje ter skrbi za

    njihovo delovanje.

    skladu z zakonom.

    Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod kon.

    .

    Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.

    Tudi kar zadeva pravice do socialne varnosti in zdravstvenega varstva in tudi pravice invalidov, so te v

    pa

    Naslednjih nekaj strani bo ponovno prikazovalo e

    po ust

    lastnem zdravljenju, glede presajanja tkiv in organov, zagotavlja varovanje

    pred sevanji itd.

  • 93

    PNU

    ane, na

    (4) Republika v sodelovanju s

    (2) Repub

    a. Zavarovanje je obvezno. Zagotavlja denarne in nedenarne koristi.

    .

    d. Pokojnine se morajo ustrezno prilagajati spreminjanju cen.

    b. s subvencijami republike.

    (5) Subvencije republike se bodo v prvi vrsti financirale iz neto prihodkov od davka na tobak, davka na

  • 94

    PNU

    ki imajo pravice do ugodnosti za hendikepirane. V te namene se lahko uporabijo sredstva iz

    , ovdovele in hendikepirane.

    posebnimi potrebami.

    (2) Republika podpira prizadevanja v korist starej

    (2) Republika pri

    d. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo v pokojninski zavarovalnici;

    (4) Pokojninske zavarovalnice morajo izpolnjevati minimalne zahteve republike; republika lahko

  • 95

    PNU

    (1) Republika sprejme pravila o zavarovanju za brezposelne.

    e in boj proti brezposelnosti;

    c. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo.

    polovico prispevkov za svoje zaposlene.

    ureja izjeme in pristojnosti.

    (2) Republi

    tudi za osebe, ki ne morejo koristiti pravice do zavarovalnine.

    (

    arovanje

    (1) Republika sprejme pravila za zdravstveno in nezgodno zavarovanje.

  • 96

    PNU

    len 127 Varovanje zdravja

    ohranjanje zdravja otrok

    (3) Nikogar se ne more prisiliti v noben zdravstven postopek proti njegovi volji ali volji njegovega

    skrbnika.

    (4) Republika sprejme smernice o:

    zdravstveno tveganje in so namenjeni prodaji ter osebni uporabi;

    in alternativna medicina.

    b.

    c. Neodvisna in nepristranska ocena raziskovalnega projekta mora ugotoviti, da je varnost

  • 97

    PNU

    (1)

    prepovedane;

    b. Ne- li ga z njim

    dovoljeno;

    f. Vsaka oseba ima dostop do podatkov, ki zadevajo njene prednike.

    eljevanje organov.

    prepovedana.

    nologije.

    rastlinskih vrst. Republika lahko v te namene sprejme posebne predpise.

  • 98

    URS

    kaznivo, in ni zanj predpisal

    Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja,

    enskem postopku)

    naslednje pravice:

    i z zagovornikom;

    da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist;

    (v Sloveniji zaposleni tujci)

    ajo posebne pravice, .

    ali predsednik podeli tujcem, zaposlenim pri

    ih organizacijah, na katere je

    Slovenija prenesle del svojih pristojnosti, orda tudi za

    RKC, s katero je Slovenija 14. decembra 2001 v dveh izvirnikih, od katerih je vsak v

    slovenskem in italijanskem jeziku, podpisala poseben sporazum v Ljubljani, '

    o', v katerem je zagotovljena

    redom RS, zapisanem v URS, katero ravnokar analiziramo.

  • 99

    9.del - PNU

    dodelitvi azila je v pristojnosti republike.

    10.del -

    (1) Zakonodaja na

    skega postopka je v pristojnosti republike.

    (3) Republika izda predpise o izvajanju kazni in ukrepov. Lahko tudi

    a. gradnjo zavodov za prestajanje kazni;

    c. ustanove, ki izvajajo vzgojne ukrepe v korist otrok, mladostnikov in mladih odraslih.

    ince

    a, je telo, odgovorno za izpustitev, odgovorno za ponovitve kaznivega

    dejanja.

    ev.

  • 100

    VI. JAVNE FINANCE URS

    len (davki)

    Vsi prihodki in izda

    le na podlagi zakona.

    le na podlagi zakona.

    porabe.

    neodvisno in vezano na ustavo in zakon.

    v PNU pa je biti

    izdatki in prihod eni.

  • 101

    PNU

    i za

    taka dejanja ne morejo biti predmet zastaranja.

    ledic kaznivega dejanja ekonomske

    Poglavje 3 Finance

    (1) Republika mora svoje izdatke in prihodke na dolgi rok ohranjati v ravnovesju.

    gospodarskih razmer in od ocenjenih prihodkov.

    urediti z zakonom.

    ede na gospodarske zmogljivosti.

  • 102

    URS

    in z drugimi

    PNU in usklajuje davke, URS pa uporablja spet e pojme. Zato so na nekaj

    naslednji saj te ne obstajajo.

  • 103

    PNU

    lokalnih skupnosti.

    kov

    prav vzete predvsem

    (

    mero in standardno mero.

    (4)

    z zakonom.

  • 104

    (N PNU

    c. za pivo;

    d. za vozila in rezervne dele;

    e. za surovo

    za pogonska goriva.

    sredstva se uporabljajo za boj proti vzrokom in posledicam odvisnosti.

    (1) Republika lahko izda koleke za vrednostne papirje, prihodke zavarovalnih premij, in druge

    transakcije.

    loterijskih dobitk

    pristojnosti republike.

  • 105

    URS) PNU

    ne sme

    zaradi geo-topografskih ali socialno-

    demografskih dejavnikov;

    republike.

  • 106

    (zakonodajni referendum) URS

    na izid referenduma.

    Referendum se ureja z zakonom

    poslancev.

    URS referendum obravnava le v enem samem u

    -2013) pa so parlamentarne stranke dogovorile, da bodo te referendumske

    p in so tudi zaostrile nekaj dosedanjih pogojev. Na

  • 107

    PNU

    Poglavje 2 Ljudska pobuda in referendum

    revizijo ustave.

    (2) Ta predlog mora biti potrjen na ljudskem referendumu.

    revizijo ustave.

    redloga ali kot

    ljudski pobudi

    nasproten predlog.

  • 108

    PNU

    (1) Volivci oddajo svoje glasove za pobudo in nasprotni predlog hkrati.

    (2) Volivci lahko glasujejo za oba predloga.

    glasovanja.

    a. o reviziji ustave;

    b. o vstopu v organizacijo za kolektivno varnost ali v mednarodne skupnosti;

    (2) Volivci glasujejo o naslednjem:

    a. o ljudskih pobudah za popolno revizijo ustave;

    6 Neobvezni referendum

    d. Mednarodne pogodbe, ki:

    2. zagotovljajo vstop v mednarodno organizacijo;

  • 109

  • 110

    URS

    sam tako sklene.

    razpusti, se izvoli nov

    najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.

    82. len (poslanci)

    Poslanci so predstavniki vseg

    funkcijami in dejavnostmi.

    v skladu z zakonom

  • 111

    PNU

    dejavnosti.

    (3) Zakon lahko pre i.

    ca republike so izvoljeni za dobo

    opravljanju svojih uradnih dejavnosti.

    in drugih projektov z znatnimi posledicami ter pomembnih mednarodnih pogodb.

  • 112

    len (sestava in volitve) URS

    Poslanci se

    e.

    87.

    z zakonom.

    ureja zakon lasov vseh

    avicami ljudi in

    To je bistvena razlika med tiranijo diktaturo in med ljudovlado republiko.

  • 113

    PNU

    1.del - Organizacija

    omejeno s pravic .

    enakovredna.

    (1) Narodni zbor je sestavljen iz 100 predstavnikov ljudstva.

    (2)

    (1) Zbornici se redno sestajata na sejah. Zakon ureja sklic sej.

  • 114

    len (predse URS

    89. len (zakonodajni postopek)

    len (razglasitev zakona)

    em zakona glasovati

    len (parlamentarna preiskava)

    javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo

    94. len (poslo

    len (nagrajevanje poslancev)

    .

    V PNU je zapisano,

    zbora.

  • 115

    len 168 Predsedstvo PNU

    nika ali predsednico za dobo enega leta, kot tudi

    prvega in drugega podpredsednika ali podpredsednico. Ponovna izvolitev naslednje leto ne pride v

    (2) Zakon lahko predvidi skupne komisije.

    reiskav. Njihov obseg je urejen z zakonom.

    a

    podrobnosti.

    2.del Postopki

    zvezi z:

    a. veljavnostjo ali delno veljavnostjo ljudske pobude;

  • 116

    URS

    funkcijami in dejavnostmi.

    88. len (zakonska iniciativa)

    trenutno v Zakonu o referendumu in ljudski inciiativi dolo Zakon

    dodatno omejuje z zahtevo po podpisovanju podpore v 60-dnevnem roku na upravnih enotah, s

    o enakosti pred zakonom.

  • 117

    PNU

    (1

    predsednika ali predsednice narodnega zbora, glede: a. volitev;

    ah za pomilostitev.

    (1)

    glasov.

    a. izjavo o nujnost

    milijon evr;

    razpravi.

    ga zbora glasujejo brez navodil.

  • 118

    URS

    njegovih delovnih teles.

    predpisana kazen zapora nad pet let.

    100.

    vnem zboru.

    Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.

    109.

    -

    dvotretjinsko

    dnika)

    Sodnik ne sme biti priprt

  • 119

    PNU

    lesi.

    lahko preseneti. V PNU

    zjave v zbornicah ali pred

    , v URS pa imu

    URS z ustavo usklajeno protiust

    se to ne more zgoditi med izrednimi razmerami, ko ima

    Z je v RS

    danes najbolj primerno mesto v visoki politiki, kamor se pride preko strank, ki zaradi volilne

    zakonodaje popolnoma obvladujejo parlament in . Zato se

    strukturah ni Katera kazniva dejanja pa bi lahko

    iz a kazenskega zakonika:

    znijo do treh let.

    Ali 107.

    Ali 104. je z njegovim vedenjem

    izvajala kazniva dejanja?

    Ali 105. a: hudodelske e agresije in vojnih

    hudodelstev, tih mesecev do petih let.

    neposredni storitvi kaznivih dejanj iz 100. do 103. lena (agresija in vojna hudodelstva), se kaznuje z

    a:

    114: (3) Kdor opravlja genetske preiskave, ki so prepovedane po predpisih in po mednarodnem

    pravu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.

    118: h mesecev do 5. let.

    120:

    h mesecev do petih let.

    In

    organizacij, ki se zav

  • 120

    D - 96. len (sestava) URS

    Sestavljajo ga:

    rje predstavniki delodajalcev;

    a ureja zakon.

    imuniteta)

    enako imuniteto kakor poslanci

  • 121

    3.del Pristojnosti PNU

    ni odlok.

    b. omejevanju ustavnih pravic;

    c. pravicah in obveznostih oseb;

    e. nalogah in storitvah republike;

    (2) Zakonodajna pooblasti

    pa s poslanci sicer delijo nadstandardne privilegije,

    korupciji.

  • 122

    89. len (zakonodajni postopek) URS

    proceduralnih podrobnostih in

    privilegijih.

  • 123

    PNU

    -ta preneha veljati eno

    ljudstva.

    eneha veljati eno leto po njegovem sprejetju

    biti omejen.

    izvajanje je z zakonom ali medn

    telesi, ki so jim zaupane

  • 124

    101. len (poslovnik d URS

    Predsednik republike:

    postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih

    diplomatskih predstavnikov;

    izdaja listine o ratifikaciji;

    ve;

    predsednikove funkcije do

    zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh

    ga.

    predsednika republike.

    ugodne pogoje za korupcijo zapisane v ustavi. Verjetno ne v interesu ljudstva, tembolj pa v interesu

    mednarodnih organizacij, ali pa je z

    njim podpisala poseben sporazum

  • 125

    PNU

    en 189 Dodatne naloge in pooblastila

    a. Sprejema ukrepe za varovanje zunanje varnosti, neodvisnosti in nevtralnosti Slovenije;

    b. Sprejema ukrepe za varovanje notranje varnosti;

    ljavnosti ljudskih pobud, ki izpolnjujejo formalne zahteve;

    ;

    nobenemu drugemu telesu.

  • 126

    110. len (sestava vlade) URS

    Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti

    len (volitve predsednika vlade)

    Predsednik republike po posvetovanjih z vo

    za predsednika vlade.

    edsednik republike po ponovnih posvetovanjih v

    predlogov, se gl

    posameznih kandidatih po vrstnem redu

    kandidat ne dob

    volitve.

    len (imenovanje ministrov)

    Predlagani minister se mora

    pred imenovanjem predstavit

    len (prisega vlade)

    len (organizacija vlade)

    Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in

    nizacijo ministrstev ureja zakon.

  • 127

    PNU

    1.del - Organizacija in postopki

    (4) Posebno pozornost je treba nameniti ustrezni zastopanosti regij.

    V URS je poudarek na obredu volitev predsednika vlade in na prisegi predsednika vlade, v PNU pa je

    zapisana pravica do neposrednih volitev sedmih

    i zbor izvoli delovnega predsednika za eno leto. V URS opisan predsednik vlade po svoji vesti

    samo administrativno funkcijo, vodilo pa mu ustava.

  • 128

    (volitve predsednika republike) URS

    d) Uprava -

    ureja zakon.

    Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov.

    upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno

    varstvo pravic in zakonitih interesov

    Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva.

    Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo

    ih, ki jih

    .

    organizacijo in ciljno svet.

  • 129

    PNU

    (1) Predsednik ali predsednica

    republike ne izpolnjuje

    pogojev za podpredsednika ali podpredsednico republike v naslednjem letu.

    (2) Za pripravo in izvajanje zadev si

    PNU

    izpolnjevanje nalog.

    (3) Upravne naloge se lahko dodelijo organizacijam ali osebam javnega ali zasebnega prava izven

    (4) Organizacije ali osebe javnega ali zasebnega prava, katerim so dodeljene upravne naloge,

    (5) Organizacije ali osebe lavnega ali zasebnega prava, katere izvajajo upravne naloge, dodeljene s

  • 130

    URS

    (prisega predsednika republike)

    deloval(a) za blaginjo Slovenije."

    (prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade)

    vijo ali

    predsednika vlade

    oziroma do imenovanja novih ministrov.2.Del - Pristojnosti in pooblastila

    V URS je je merodajna ustava.

  • 131

    PNU

    ude

    okviru ustave.

    no upravljanje.

    predstavlja v tujini.

    odobritev.

    varovanje o terja

  • 132

    URS

    najmanj desetih poslancev z

    Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vl

    dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik

    da je bila vladi izglasovana nezaupnica.

    Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasov

    ministra.

    i ali posameznemu

    zakonov, storjene pri opravljanj

  • 133

    PNU

    Slovenije.

    (2)

    Opravlja naloge, ki niso dodeljene nobenemu drugemu telesu;

    odatne naloge in pooblastila v skladu z ustavo.

  • 134

    127. URS

    V

    zakon.

    - 137.

    len (usklajenost pravnih aktov)

    pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.

    orajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.

    morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

    len (postopek za oceno ustavnosti)

    zahteva od zakonov, da so razen z mednarodnim pravom usklajeni tudi z mednarodnimi

    pogodbami, ki jih je podpisala RS.

  • 135

    PNU

    vnih zakonov;

    b. mednarodnega javnega prava;

    d. pokrajnskih ustavnih pravic;

    Vrh

    vrednost.

  • 136

    - 160. URS

    o skladnosti zakonov z ustavo;

    o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni;

    o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni;

    podzakonskimi predpisi;

    skupnostmi;

    Na predlog predsedn

    161. len (razveljavitev zakona)

    je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. Razveljavitev

    razveljavi. Ustavno

    akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja.

    ureja zakon.

  • 137

    PNU

    i

    zvezne administracije.

    zadevah.

    (2) Lahko ustanovijo skupna pravosodna telesa.

    a

    je seveda zelo od

    pravilniku nekega internata, v katerem imajo interniranci

    samih sebi in skoraj nepismenih.

  • 138

    162. URS

    dolo

    len (sestava in volitve)

    blike izvoli

    Sodniki se izvolijo izmed pravnih strokovnjakov.

    Sodnik ustavnega

    len (neodvisnost sodnikov)

    pa tudi vo

  • 139

    PNU

    V opravljanju svojih dejavnostih delujejo pravosodna telesa neodvisno in so podrejena samo ustavi in

    zakonodaji.

    stvu, kljub temu pa

    s

    enih sodnemu sistemu :

    URS

    (izvolitev sodnikov)

    (sodni svet)

    ov pa izmed sebe

    .

    V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s

    dol

    - 135. len

  • 140

    IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE URS

    cev.

    to zahteva najmanj trideset poslancev.

    ustave)

    -

    bo te

    Republike Slovenije.

  • 141

    Poglavje 1 Revizija ustave PNU

    dajni

    postopek.

    o

    (1), Delno revizijo ustave lahko zahteva l

    mednarodnega javnega prava.

    Bistvena razlika med postopkom reviije v URS in v PNU je najprej

    mora po URS

    a sprejeti ljudstvo.

  • 142

    odobri pa jih ljudstvo, ki lahko tudi nenehno predlaga svoje ustavne spremembe in jih sprejema na

    ljudstvo.

    URS pa dol

    skoncentrirana v vrhovih strank, ki so navezani na

    V

    komentarju

    Med kazniva dejanja, ki so

    tev osebnostih pravic in ustavnih

    socialne in

    posredno dovoljujejo

    rskim delom drugih,

    tatvine, poneverbe, osebne goljufije, izsiljevanja, izneverjanja

    izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote tujih

    stvari, napade na informacijski sistem, protipravno omejevanje konkurence, p

    goljufijo ali nevestnim poslovanjem (odvisno od 'velik

    upnikov, poslovne goljufije (spet ), goljufije

    Evropske unije , preslepitve pri pridobitvi in uporabi

    posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji, zlorabo informacijskega

    sistema, zlorabo notranje informacije, zlorabo trga finan edovoljeno sprejemanje

    ali dajanje daril, zlorabo (spet odvisno od 'velikosti'

    pranje denarja, uporabo ,

    ponarejanje ,

    o (spet odvisno od ocenjene ponareditev

    a tajnih podatkov, jemanje ali

    dajanje podkupnine, k ,

    , protizakonito, pristransko in

    javno

    itn.

  • 143

    z ostalimi prebivalci,

    mednarodne organizacije, ter stranke, odvisne od mednarodnih zaveznikov, se zdi, kot da ima

    tvo v EU smisel, saj EU navidezno varuje

    ikomur odgovarjati.

    2013 in zadnje komentarje velikih dolgov Republike Slovenije v

    morda tudi razbila. V

    znova

    , ko so prav s

    sprejemom zvezne ustave pravno zavarovali svoje ozemlje.

    vlada ali 30.000 volivcev. A zakaj bi poslanci sploh predlagali

    sprejem

    sorazmerno

    zakaj bi le bili poslanci za kaj takega?

    Po malem popravljati

    ti,

    hkrati

    tudi

    pritisk, oziroma se pod pritiskom zlomijo in se uklonijo

    tako velike ampak

    bi je imeli le toliko, kot jo imajo poslanci bi ne imeli toliko in bi

    uplahnel. Poslanci bi lahko

    v parlamentu razpravljali in glasovali veliko bolj odprto in veliko manj obremenjeno, kar je sicer

    osnovni pogoj za zdravo delovanje parlamenta.

    30 poslancev lahko predlaga referendum o menjavi ustave. 60 poslancev lahko sprejme novo ustavo.

    eodtuljive in trajne pravice d tudi ne glede na parlamentarne

    postopke neko 'veliko' odpisanih volivcev zahtevalo menjavo ustave in se v

    moral ustrezno odzvati.

    Pri menjavi ustave gre za ponovno opredelitev ali a

    zajema

    ., kar pomeni, da bi bilo treba o vseh teh

  • 144

    Za kaj takega bi potrebovali lahko tudi petdeset

    zadnjih dvajset let

    dolgo To

    ki je prepovedoval dajanje novih kreditov Jugoslaviji kot federativni republiki, ter je kredite pogojeval

    s samostojnostjo republik.

    i

    ponovno stave,

    , da se lahko po njenem sprejemu tudi kadarkoli v prihodnosti

    izrekamo o podrobnostih in jo spreminjamo, tako e volje

    kovnjakom, ne medijem in ne politikom ni

    mogo e povsem

    Kako na Republiko Slovenijo in

    na njene prebivalce gledajo

    1.

    2. Prebivalci smo starokopitni in trmasti (mnenje tako v kot Avstrije)

    3.

    4. ( ) obliko

    Sloveni, Slavjani itd.

    5. Ker smo Kranjci zgodovinsko gledano bili najbolj izpostavljeni na zahodu Rimu in Frankom, je

    Rimski provinci Italija ter Ilirik med leti 315 in 379

  • 145

    Ilirske province v sklopu francoskega cesarstva 1809-1816