Predlog ljudske ustave.pdf
-
Upload
kristofer-bogdan-mesko -
Category
Documents
-
view
518 -
download
3
description
Transcript of Predlog ljudske ustave.pdf
-
1
Predlog ljudske ustave
in primerjava
z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991
-
2
Ali pomeni Republika Slovenija enako kot slovenski narod?
Ja in ne.
Ja - zato, ker je slovenski narod ustanovitelj in legitimni oblastnik Republike Slovenije. Ne - zato, ker
ima slovens
RS iz leta 1991, v nadaljevanju URS-91.
- 1918 Avstroogrska
1919 1919
1919 - 1941 / Kraljevina Jugoslavija
1921 Vidovdanska ustava
1931 Oktroirana ustava
1941 1943 Kraljevina Italija
1943 - 1945
1945 1991 Federativna Ljudska Republika /
1946 Ustava FLRJ
1953 Ustavni zakon FLRJ
1963 Ustava SFRJ
1974 Ustava SFRJ
1991- Republika Slovenija
2004
dela suverenosti na mednarodne organizacije ( EU, NATO...)
-
3
tivno hitro
menjajo, ustave pa
precej hitreje
d tem pa je t
burno zgodovino in njena preteklost je podobno pestra tudi
sorodna. in
ozemlje ob
danes deluje na temelju rimskega prava, rimsko pravo pa je bilo v
svojem bistvu kompromis med imperialnim pravom absolutizmom diktaturo in med ljudovlado,
imenovano demokracijo ali republiko. Tehtnica pa je bila
imperialno stran kompromisa, saj je celotno rimsko cesarstvo temeljilo na diktaturi glavnega mesta,
in
kar je
ohranjanje
Ker je tak imperialni sistem v temelju bilo potrebno krog
privilegijev nenehno
. Ker tak sistem temelji
torej , slej ko
ilegirancev prerastejo
zmogljivosti celotnega imperija in sistem samodejno razpade. Man
razpadu rimskega cesarstva pa so sprejele rimsko pravo, saj so se s tem pravno legitimirale. Tako
frankovsko cesarstvo in po njemu
posebej
Vladar, je v prvih poglavjih omenil, da bo opisal vse e vladanja razen republike,
torej ljudovlade ali popularne demokracije. Jean Bodin, ki je konec istega stoletja napisal knjig o
republiki
,
starih Ka
obljubljenega, katero je Bodin odavnih pravnih
sistemov, ki je mske, torej keltske ali delno celo iz predkeltske dobe.
Nicolo Macchiaveli
-
4
Jean Bodin
in.
ne legende o kr tudi legenda o prvemu kralju Servijanov
, o katerem je pisal bavarski zemljepisec iz 9. stoletja.
Sorodne so tudi legende
o kralju Arturju in podobne
-
5
Kovanec iz Norika, keltska doba
Podro
-
6
Pred keltskim obdobjem je bilo torej
mi, o tem pa so pisali tudi stari pisci, recimo
Prokopij iz 6. stoletja, ki je Slova
Mavricij je zapisal, da so Slovani izrazito svobodoljubni in nikakor tiranov. Enako je
zapisal tudi cesar Leon.
S :
1849 Avstro-Ogrsko cesarstvo in kraljestvo
1816 Ilirsko kraljestvo v sklopu avstrijskega cesarstva
1809 Ilirske province v sklopu Francoskega cesarstva
1781
955 Sveto Rimsko cesarstvo
905 M
828 Grofija Karantanija Vzhodna Bavarska krajina
819 Spodnja Panonija
788 Frankovsko cesarstvo
658 Karantanija
623 Samova zveza Vendov
536 Ostrogotsko kraljestvo
455 Gepidsko kraljestvo
452
35 p. n. . Rimsko cesarstvo
4 stol. p. n.
Leta 1456 je bil v zaroti umorjen Urh, zadnji iz Celjske rodbine, ki je bila verjetno povezana z rodbino
Leta 1461 skrb nad versko
.
Leta 1849 izdal
z zahtevami ljudskih gibanj v pomladi narodov.
-
7
Celjske posesti v 15. stoletju
-
8
-
9
Z ten nastop proti Rimu so Rimljani ozemlje
in meje med prvincami stalno po malem spreminjali.
Podobno nas je delilo Frankovsko cesarstvo
-
10
Podobno nas je delilo Avstroogrsko cesarstvo
Hrvatov in Srbov, ki je leta 1919 trajala en sam mesec.
-
11
:
, katerih dedne pravice so se navezovale
na staro Karantanijo u r
itisk, predvsem iz Rima in
ivom taistih mednarodnih sil prostozidarskih
in redov.
-
12
Kraljevina Jugoslavija 1921-1941
Italijanska Slovenija 1941-1943
-
13
-1943
-1954
-
14
Po drugi svetovni vojni
1943-1991
Razpad Jugoslavije po letu 1991
-
15
Meje Republike Slovenije ne temeljijo na zgodovinskih pokrajinah, ampak na mednarodnih pogodbah
iz 20. stoletja.
-
16
Tranzitni koridorji danes
trgovskimi potmi, imenovanimi jantarna pot, kar je razumljivo, saj se zemljepisna pokrajina ni
menjala in je najbolj ugoden prehod iz Sredozemlja v srednjo, severno in vzhodno Evropo
naraven, skozi Vipavsko dolino.
erativna republika Jugoslavija je bila ena od mnogih tvorb, saj je
Jugoslavije so se podpisale mednarodne pogodbe, ki so mesto Trile od ozemlja Slovenije.
Podobno
Leta 1991 se je Republika Slovenija osamosvojila in razglasila s
dogodek pogledamo s
. Dolgo nam
in atlantskim
tvom, na katere je Republika Slovenija po 13 letih obstoja z ustavo prenesla del
ih organizacijah,
tako kot bo to zapisano v teh sklepih, sprejetih v omenjenih mednarodnih organizacijah. To se je
Potem seveda
dinastije Ro ter je povezana z
starodavnimi taj in tudi z Rimom, zlasti z Vatikanskimi bankami, tudi v
Sloveniji pl in 'Delavsko pankersko univerzo', ki dajeta slutiti, da je
nedvou ta
-
17
in ta razlage
karantanskega grba panterja kot simbola skr uradnega jezika zaradi
vanja ega ega a kot ekspanzivno in skrajno nacionalisti enako kot
samo ime
ozemlja republike Slovenije in bi naj bila zatorej naci
naj ta tvorba ne bi imela skupnega s Karantanijo, ki po njihovem 'strokovnem mnenju'
in naj bi govorila o nekih nedefiniranih 'Slovanih' in nikakor ne o
Slovencih vom O nacionalizmu v
Sloveniji').
Na spletni st V osmih letih delovanja je Open Society Institute -
podpora Georga Sorosa razvoju od
ikovanje
Delavsko-punkerska univerza (DPU) je
na zadovoljivi ravni.
Ker je parlamentarna politika v republiki Sloveniji popolnoma povezana s politiko Evropske Unije in
Nata
i
:
referendumi in ljudski iniciativi). Od takrat do danes je bilo
dovolj podpisov tudi za referendumsko zahtevo (40.000). Ostale referendume sta zahtevala ali
Najprej je bilo za pobudo potrebno v sedmih dneh po sprejemu zakona zbrati 250 navadnih
1000. Leta 2006 so
iroma zahtevo in obe spremembi
sta bili izpeljani po tihem, brez javne razprave in brez vednosti Ljudstva.
predhodni referendum. Od tak
-
18
o za
referendumsko pobudo zbrati kar 5.000 podpisov in to na Upravnih enotah.
sobno
stokrat so volilke in
volilci zbirali po
oziroma
p
Poglejmo a sprejeta leta 1991
starih dednih
tudi Franca a I., ki je leta 1849 napisal cesarski patent.
.
nov
-
19
Cesarski Patent
(Patent o temeljnih pravicah) z dne 4. marca 1849
razveljavljen z
dodatkom III. Cesarskega patenta z dne 31. decembra 1851 ("novoletni patent") RGBl. 3/1850
Mi, F
s
Istra in mesto Trst z okolico
jevino Galicija in Lodomeria z vojvodinami
Dalmacijo
zagotovljene poli
izpoved ne op
vzgojne in dobrodel
Z
poskrbeti tako, da prejm
o do ga mnenja z besedami, s pisanjem, tiskanjem
ali slikovno predstavitvijo. Tiska ni dovoljeno cenzurirati. Proti zlorabi tiska se izda prepovedni zakon..
uradov in zakonsko
priznanih organov.
-
20
za prid
so
urah.
.
. Preiskava stanovanja in papirjev ali zaseg slednjih je
T
naloga.
V primeru vojne ali notranjih n
-1991) pa ne bomo primerjali le s cesarskim patentom iz leta 1849,
katerega je izdal cesar Fran predvsem zaradi sa pomladi narodov v letu
1848 . Raje
jo primerjajmo cionalnega pravnega reda.
primera rska ustava,
Vnasprotju s Slovenijo
, kar je zelo verjetno povezano
tudi z dejs .
-
21
s
oklicali zvezno republiko, katero so sestavljal Kantoni. Ker so v
ti
bodo zgled o neodvisnosti, katero je
spisal Thomas Jefferson, v skladu z navdihom, ki ga je dobil po branju Bodinovih estih knjig o
republiki.
o in ljudovlado, obenem pa je
ugotavljal, da je pravni red naravno vezan na zemljepis pokrajine.
ilo pravi, da Jefferson napisal svoje inicialke prav na strani v svojem izvodu
republiki, na kateri
posebej v Six books on Commonwealth, je omenjeni odstavek
.
-
22
-
23
Primerjava sedanje ustave s predlogom nove ustave
n i sistem, zapisan v Ustavi RS, , da imajo stranke
zato
pravic civilnim osebam, in o po svoji vesti
o financah
cije, predvsem referendum in
ljudska pobuda, a kot je bilo zgoraj omenjeno
parlament, tem
Razen oba zbora
pa sta si enakovredna. Z
n delovni predsednik na njih nima
vpliva. Sedem oddelkov oziroma ministrstev je naslednjih:
Zunanje zadeve -
-
-podpiranje demokracije,
-
-
-
Sodstvo in policija
notranja varnost boj proti kriminalu,
mednarodno
-
24
Notranje zadeve zavarovanje,
zdravila,
kultura,
statistika,
- vremenoslovje,
boj proti rasizmu
Okolje, promet, energija, komunikacije energija,
komunikacije,
razvoj prostora,
ceste, okolje,
promet,
civilno letalstvo
Finance
Ljudsko gospodarstvo gospodarstvo
gospodarska oskrba
stanovanja
-
25
Kazalo Predloga nove ustave PNU
4. Ljudje in
Ob primerjavi kazal obeh ustav je a sistemoma.
pokrivata ustave
(PNU), kot v sedanji ustavi RS (URS).
Drugo poglavje PNU je v URS delno obravnavano v drugem, delno pa v tretjem poglavju skupaj z
gospodarskimi razmerji, ki se sicer deloma pokriva s tretjim poglavjem PNU, s tem da pri URS
PNU
lne skupnosti.
obravnavani v 3. poglavju o gospodarskih razmerjih, delno v 5. p
poglavju o financah in delno v 7.
poglavju o ustavnosti in zakonitosti.
mih, ki je v URS , ter v 9. poglavju
URS, na splo
.
PNU obravnavano v 9. In 10. poglavju. Ker
PNU URS
osmo poglavje. URS kot PNU, pa v URS
tretjega poglavja PNU razen tega pa je
pomanjk PNU obravnavani v
URS
in deloma v devetem poglavju. URS in PNU:
-
26
Kazalo sedanje Ustave URS
. Gospodarska in socialna razmerja,
III. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA 66
c) Predsednik republike 102
d) Uprava 120
f) Sodstvo 125
V. SAMOUPRAVA
a) Lokalna samouprava 138
b) Druga samouprava 145
VI. JAVNE FINANCE 146
VII. USTAVNOST IN ZAKONITOST 153
IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE 168
-
27
PNU
SOCIALNE PRAVICE
Poglavje 1 Osnovne pravice 8
Poglavje 3 Socialni cilji 43
PNOSTI
1.del -
2.del -
3.del - Lokalne skupnosti 53
4.del - Jamstva republike 54
Poglavje 2 Pristojnosti
1.del -
2.del - Varnost, narodna in civilna obramba 59
3.del - 64
4. del -
5. del - Javna dela in prevoz 87
6.del - Energija in komunikacije 95
7.del - Gospodarstvo 100
8.del - Stanovanja, delo, socialna varnost in zdravje 114
9.del - 133
10.del -
Poglavje 3 Finance 140
Poglavje 2 Ljudska pobuda in referendum 152
-
28
PNU
zbor 164
1.del - Organizacija
2.del - Postopki 172
3.del - Pristojnosti 179
1.del - Organizacija in postopki 190
2.del - Pristojnosti in pooblastila 196
6
Poglavje 1 Revizija ustave 211
Za razliko od kazala PNU ima URS v svojem kazalu najbolj o
ureditvi, kar je v resnici povezano z dejstvom, da je o obredje h
vejah oblasti. Zapletena pravila s tem v zvezi pa ne pomeni samodejno tudi, da
so ti odnosi med temi vejami oblasti opisani jasno ali celo nedvoumno.
Preambula
Preambula URS
Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije,
in iz zgodovinskega dejstva,
letnem boju za narodno osvoboditev
izoblikovali svojo narodno samobitnost
:
-
29
os
ravno na ti dve lastnosti preambule ter 3. lena URS
a boja morda res ne zdi na mestu, saj
150 leti, ter vsakokrat, ko jo znova potr
Preambula PNU
V imenu neminljivega duha!
Ob zavedanju svoje odgovornosti do narave,
v duhu solidarnosti in odprtosti do sveta,
in
prebivalci
in sprejemamo naslednjo Ustavo:
zelo
usmerjena, medtem ko Slovenci glede tega nismo tako ozkogledni, izraz 'duh' pa nam ustreza ravno
slovenstva', 'duh razsvetljenstva' ter s tem povezan 'duh solidarnosti in odprtosti do sveta', ki je
omenjen kasneje v preambuli.
-
30
URS
1
2
3. na trajni in neodtujljivi pravici
4. Slovenija je ozemeljs
5.
, za slovenske izseljence in zdomce in
skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.
6.
a morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega
Zastava Slovenije je belo-modro- venska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med
a
sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.
Himna Slovenije je Zdravljica.
Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.
7.
svobodno.
8. Zakon
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe
se uporabljajo neposredno.
9. V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava.
10. Glavno mesto Slovenije je Ljubljana.
11.
-
31
PNU
Republiko Slovenijo.
(1) Republika Slovenija varuje svobodo in pravice prebivalcev ter zagotavlja neodvisnost in varnost
(2) Spodbuja skupno blaginjo, trajnostni razvoj, notranja povezovanja ter kulturne raznolikosti v
mednarodni red.
niso prenesene na republiko.
erna.
medtem ko se PNU v njih
oprede
-
32
URS
12
13. Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo
.
V Sloveniji so vsakomur zagotovljen
Vsi so pred zakonom enaki.
34.
Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.
osti ter
osebnostnih pravic.
Samo
potek kazenskega postopka ali za .
mednarodnega prava omenja tudi posebej mednarodne pogodbe.
-
33
2. Temeljne PNU
Poglavje 1 Osnovne pravice
(1) Vsi ljudje smo pred zakonom enaki.
(2) Nikogar se ne sme diskriminirati, ne glede na njegovo
mestu.
Vsakdo ima pravi
imuniteti poslancev,
.
-
34
1 URS
podlagi ustave.
ene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih
aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni
stanje zahteva in tako, da spreje
18
brez njegove svobodne
privolitve.
-
35
osebne svobode PNU
gibanja.
kaznovanja.
erih, kot je
lena, v katerem
pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali
asno razveljaviti ali omejiti. Tako skakanje iz ene
skrajnosti v drugo pomeni le, da je ustava dosledno nedosledna, oziroma, da je nedoslednost
e prav
jasne in n , kakor je
i sicer nobenem u, v katerem
.
Glede varovanja pred
. ukvarja z varovanjem
.
a. Pogoj za raziskovalne pr
c. Neodvisna in nepristranska ocena raziskovalnega projekta mora ugotoviti, da je varnost
zagotovljena.
namenom 'varovanja javnega reda'.
-
36
(svoboda gibanja) URS
vrne.
Ta pravica se sme omejiti z zakonom
zavaroval javni red
zahtevajo Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop
bivanja v njej
len (varstvo osebnih podatkov)
Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z
namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti
osebnih podatkov .
sodnega varstva ob njihovi zlorabi.
len
ureja zakon.
razmere.
ji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi
zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.
56. len (pravice otrok)
skladu s svojo starostjo in zrelostjo.
ureja zakon.
Otroci in mladoletniki, za k
ureja zakon.
-
37
PNU
(1) Otroci in mladostniki imajo pravico do posebnega varstva osebne integritete in spodbujanja
njihovega razvoja.
(2) Svoje pravice izvajajo v skladu s svojo sposobnostjo razumevanja.
Ob primerjavi
varstva in v URS
pa z zakonom, kar pomeni, da v parlamentu o teh pravicah lahko
, se pod
lahko odvzame otroke. Velika o stalno
izr ustavnih
ti.
zakonov pomeni, da parlament ne menja samo podrobnosti, ampak z menjavo zakonov mimogrede
tudi kroji p
strankam pred civilnimi listami, je jasno, da v parlamentu nimajo glasu poslanci kot samostojne
adniki strank, ki morajo biti sta torej v
in oblast ljudstva, neposredna in posredna, to
povsem ot
pravzaprav tudi posredne demokracije, saj parlamentarne stranke ne predstavljajo legitimne volje
ljudstva, ker ki nimajo legitimnosti pri nas,
vplivajo pa s financami.
Zakona o volitvah 2006 -
njene liste kandidatov podprejo s podpisi najmanj . Podpisi poslancev
nka l
najmanj
petdeset volivcev, ki imajo s . Zakona o volitvah 2006 - V
, ki
azvidno, da imajo stranke v primerjavi s civilnimi listami
volivcev dvesto
listo potrebnih le 100 podpisov. Ta sprememba zakona je le en primer, kako lahko popolnoma v
ustavo.
-
38
(nedotakljivost stanovanja) URS
Stanovanje je nedotakljivo.
prostore, niti jih ne sme preiskovati.
jegov
zastopnik.
ogibno potrebno,
, da se na podlagi
potek kazenskega postopka ali za
-
39
PNU
(1)
(2) Vsakdo ima pravico do varstva pred zlorabami osebnih podatkov.
Pravi
za pravice do zasebnosti na zakone,
medtem, ko PNU zagotavlja varstvo pred zlorabo podatkov.
-
40
URS
ro ima v zakonu utemeljen pravni
interes, razen v primerih, ki jih .
40. len (pravica do popravka in odgovora)
Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes
posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno
informacijo.
len (svoboda vesti)
moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo
starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo ves
Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih
Vsakdo ima
len (pravica do uporabe svojega jezika in pisave)
.
-
41
PNU
(1) Svoboda vere in vesti je zagotovljena.
(2) Vsakdo ima
izpovedovati posamezno ali v skupnosti z drugimi.
(4) Nikogar se ne sme prisiliti, da bi se prid
pri verski vzgoji.
(3) Vsak
(1) Zagotovljena je svoboda tiska, radia in televizije, kot tudi vse druge oblike javnega predvajanja,
produkcije in informacij.
(2) Cenzura je prepovedana.
Svoboda jezika je zagotovljena.
odvisne od parlamentarnih dogovorov.
-
42
URS
Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj.
Zakonske omejitve teh pravic so dopustne
predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
V mejah zakona
V Republiki Sloveniji je danes po URS
protiustavno.
vedenja, ki ni povsem povezano z izrazom mirno, je v pristojnosti parlamenta, oziroma
parlamentarnih strank. Pravico do zbiranja in zborovanja se v URS lahko omeji.
Svoboda znanstvenega raziskovanja se zdi bolj smiselna od znanstvenega ustvarjanja.
parlamentar dnarodne
pogodbe, katere je torej treba
, da bi
bila tuja oseba preganjana prav zaradi zavz
-
43
PNU
znanosti
Svoboda umetnosti je zagotovljena.
(1) Zagotavljena je svoboda zbiranja.
(2) Vsakdo ima pravico do organiziranja shodov, sod
sodelovanja pri njegovih dejavnostih.
(3) Nikogar se n
v Slovenijo.
(2) Begunca ali begunko se ne sme izg
-
44
33. len (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) URS
Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.
(lastnina)
dedovanja.
(razlastitev)
.
Gospodarska pobuda je svoboda.
Zakon za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme
izvajati v nasprotju z javno koristjo.
Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo
konkurenco.
D
jih
(sindikalna svoboda)
(pravica do stavke)
Delavci imajo pravico do stavke.
z
zakonom omeji.
-
45
PNU
(1) Lastnina je zagotovljena.
(2) Razlastitev in omejitev lastninske pravice enaka razlastitvi se v celoti nadomesti.
(1) Zagotovljena je gospodarska svoboda.
gospodarske dejavnosti.
Svoboda sindikatov
e nujnih
zdravstvenih primerov.
kot z zakoni. V URS je opazna tudi pravica parlamenta, da omejuje pravico do stavke, nasprotno pa je
-
46
(pravica do sodnega varstva) URS
redom.
(javnost sojenja)
Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno.
(pravica do pravnega sredstva)
ali pravnih interesih.
da v skladu z zakonom
Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima
pravico d pravice po zakonu.
(prepoved ponovnega sojenja o isti stvari)
-
47
PNU
do
sojenja v razumnem roku.
varovanje pravic, ima tudi pravico do pravnih nasvetov.
V URS se zdi na prvi pogled, da zagotovlja veliko pravic v zvezi s sodnimi postopki, vendar je vsa
pristojnost v rokah sodnika, ki se ravna po zakonih. Podobno tudi prevelike pristojnosti vlade in
celo
-
48
URS
(varstvo osebne svobode)
Vsakdo ima pravico do osebne svobode.
Nikomur se ne sme vzeti prostost, raze
Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj
zakaj mu je bi
(odreditev in trajanje pripora)
Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na
ljudi.
O
izsiljevanje priznanj in izjav.
(enako varstvo pravic)
-
49
PNU
ustanovljenega v skladu z ustavo, s pristojnostjo, neodvisnostjo in nepristranskostjo.
(2) Vsaka oseba, , ima
(1) Osebi je lahko odvzeta njegova prostost le v primerih,
(2) Vsaka oseba, kateri je odvzeta prostost, , o
(3) Vsaka oseba, ki se jo pripre, ; sodnik
v razumnem roku.
du z zakonom.
.
ba o priporu Habeas Corpus je v
carskem zgledu
zapisa
-
50
len (svoboda gibanja) URS
vrne.
Ta pravica se sme omejiti z zakonom
Tujcem se na podlagi zakona la
len (nedotakljivost stanovanja)
Stanovanje je nedotakljivo.
prostore, niti jih ne sme preiskovati.
Pr
zastopnik.
Pod pogoji, ki jih stanovanje ali v
il)
potek kaz (sodelovanje pri upravljanju javnih
zadev)
skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih
sodeluje pri upravljanju javnih zadev.
cije)
-
51
len 35 Pravica do peticije PNU
(1) Vsakdo ima pravico nasloviti peticijo na oblasti, uporabe te pravice se ne sme kaznovati s
je svoje volje na glasovanjih.
(1) Temeljne pravice se morajo izvajati v celotnem pravnem sistemu.
njihovemu izvajanju.
drugimi sredstvi.
(2)
drugih.
(4) Bistvo temeljnih pravic je nedotakljivo.
Ob vseh pravicah, ki so v URS povsem odvisne od zakonov, velja kot zanimivost omeniti tudi dejstvo,
da v URS ne obstaja pravica do odgovora na peticijo, ki je v resnici bolj bistvena od same pravice do
Pravici do nedotakljivosti pisem in stanovanja sta v URS ponovno
resnici v URS ni niti toliko pravic zagotovljenih, kot v cesarskem patentu iz leta 1849, saj tam niso kar
-
52
URS
v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
V v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih
sodeluje pri upravljanju javnih zadev.
ki narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica,
da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete
ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter
obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s
teh pravic.
redstva za njihovo
obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne gle
skupnosti.
zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti.
ureja zakon.
-
53
PNU
(2)
(2) Republika Slov
dovoljenja za naturalizacijo.
(1) Republika Slovenija ureja uve
predvidijo izjeme.
odnose s Slovenijo. RS lahko podpira organizacije, ki opravljajo ta cilj.
(2) RS sprejme pr
z blaginjo in socialno varnostjo.
lenu. 65. len URS pa v
primerjavi s 64. en len vplivale mednarodne pogodbe, medtem
ko se pri Romih ih Slovencih ter drugih narodnosti niso prav zelo trudili glede pravic.
-
54
len (pravica do socialne varnosti) URS
, pravico do socialne varnosti.
zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za
njihovo delovanje.
v skladu z zakonom.
51. len (pravica do zdravstvenega varstva)
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, .
do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev.
len (pravice invalidov)
Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.
o
len (primerno stanovanje)
-
55
3. Socialne pravice PNU
ebne odgovornosti in zasebne pobude, dejavno skrbijo za izvajanje
naslednjih dogovorov:
b. vsaka oseba prejema nujno nego za ohranjanje svojega zdravja;
podpirane;
pogojih;
f. otroci in mladostniki ter delovno sposobno prebivalstvo se lahko dodat
usposabljajo v skladu s svojimi sposobnostmi;
(2) RS
pristojnosti in s sredstvi, ki so
jim na voljo.
Spet vidimo, da so v URS celo socialne, zdravstvene in pravice invalidov povsem odvisne od strank in
njihove politike v parlamentu .
-
56
URS
z veljavnimi
mednarodnimi pogodbami
pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.
orajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.
morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.
Pr
glasilu, ki ga te same dolo
posega v pridobljene pravice.
ali spremeniti le v primerih in po postopku,
ravnati po ustavi, medtem ko so v URS razen
po URS temelj aktov in dejanj
Razveljavljanje zakonov se zdi
poljubno. Ker URS
istem nadaljuje tudi v podzakonskih ak e v zakonu poleg
In vsi podzakonski akti, ki temeljijo na takih zakonih in vsi zakoni, ki
'usklajeni z ustavo', saj je v URS ta
.
-
57
PNU
1.del -
Republika Slovenija izpolnjuje naloge, dodeljene z ustavo.
ureditev s strani republike.
(3) Kolektivno telo, ki
2.del - ami
mediacijo.
(2)
kadar gre za njihove interese.
-
58
URS
prebivalcev.
volj
Po
V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla
e skupnosti, tudi v
teh skupnosti pri predlaganju ter izv
ureja zakon.
nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti.
lahko z zakonom prepusti
pristojnosti.
-
59
PNU
njihove posebnosti.
za izpolnjevanje njihovih nalog.
izpolnjevanju nalog regionalnega pomena.
(4
(1)
(2)
renese na
in je vse odvisno od sprotnega
jasno in nedvoumno zapisani.
-
60
(lastninska pravica tujcev) URS
.
vzajemnosti.
)
.
Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih
celoti zagotoviti opravljanja svojih na
zagotovi dodatna sredstva.
tujcem v parlamentu
posebne pravice ter pogoje za pridobitev lastninske prav inah. Ker so
. G torej verjetno prebivalce
evrops zaposlene pri mednarodnih organizacijah, na katere je
Slovenija prenesla del svojih pristojnosti.
-
61
3.del - Lokalne skupnosti PNU
4.del - Jamstva republike
(1) Vsaka d
(2)
ustavo.
ova ozemlja
lokalno prebivalstvo s tem soglasno.
(1) Odnosi s tujino so v pristojnosti republike.
e narodov, kakor tudi ohranjanje narave, naravnih virov in
-
62
URS
poslancev, , ki temeljijo na
, ter
mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.
mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese
organizacij.
nija
, vlada pa jih
podrobneje ureja
zakon
len (vojno in izredno stanje)
a in drugega odstavka predsednik
republike
len (odgovornost predsednika republike)
, ga
-
-
63
PNU
pristojnosti ali
njihovih bistvenih interesov.
a ustrezno sodeluje v mednarodnih pogajanjih.
(2) Te pogodbe ne smejo biti v nasprotju z zakonodajo in interesi republike niti s pravicami drugih
2.del - Varnost, narodna in civilna obramba
pristojnosti.
Vojska
obrambe.
prebivalstvo. Pomaga civilnim ustanovam
dodatne naloge.
(3) Uporaba vojske je v pristojnosti republike.
URS opisuje mednarodni protektorat ukazi
mednarodnih organizacij pa se izvajajo preko diktature strank ali predsednika, PNU opisuje
medsebojno enakopravno usklajeni.
-
64
URS
63 len (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k
nasilju in vojni)
podbujanje k nasilju in vojni.
se ta sestane.
.
ureja zakon, ki
ncev.
-
65
PNU
d dohodka.
oprema vojske
republike.
(1) Zakonodaja
pristojnosti republike.
prostovoljno.
avico zase ali za svoje sorodnike pridobiti ustrezno podporo s strani republike.
uporablja besedo
uvedla Slovenija po navodilu iz mednarodnih sil, na katere je prenesla del svojih pristojnosti, pa je
zagotovo bolj primerna za osvajalne in imperialne vojne, ki so v nasprotju z duhom, m se je
osamosvojila Slovenija.
-
66
URS
svobodno.
kot URS.
-
67
PNU
in zagotovljajo svoje sodelovanje s skupnimi
upravnimi telesi in drugimi ukrepi.
posebnimi potrebami do dvajsetega leta starosti.
t
kvalifikacij.
ne
(2) Republika spodbuja zagotavljanje raznolike in dostopne palete programov poklicnega in
strokovnega izobra
-
68
URS
ovega financiranja odvisen od
zakona, torej parlamenta.
-
69
PNU
za usklajevanje in zagotavljanja kakovosti v slovenskem
odgovornih zanje in zagotovlja enako obravnavo ustanov z enakimi funkcijami.
organizacijo in postopke za usklajevanje.
Republika podpira raziskovanje in inovacije.
podatkov.
ka izvaja
-
70
len URS
svobodno.
len (pravice iz ustvarjalnosti)
Zagotovljeno je varstvo avtorskih in dr
izumiteljske dejavnosti.
7. in 60.
-
71
PNU
azvojne in varstvene
potrebe otrok in mladostnikov.
(2) Republika podpira prizadevanja nacionalnega interesa, predvsem obnavljanje slovenske literature
mitologijo, ljudsko umetnost in spodbujanje ume
-
Uradni jezik v Sloveniji j
(1) Republika spodbuja slovensko filmsko produkcijo in filmsko kulturo.
(2) Republika sprejme pravila, ki spodbujajo raznolikost in kakovost ponujenih kinematografskih del.
-
72
URS
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico
gospodarskih in drugih dejavnosti.
ureja zakon.
Razvidno je v PNU zadeve, povezane z varstvom okolja, kot v URS.
Seveda igrajo tudi podzakonski predpisi. Zakon o varstvu okolja
ima recimo
livu na okolje. Vendar pa je v zakonu tudi navedeno,
da nekater podzakonski akti. Med temi podzakonskimi akti pa je na
primer tudi Pravilnik o gradnji cest, ki pravi, da ni treba opraviti nobene strokovne raziskave o vplivih
na pa se je
pravilnik spremenil.
in dol
-
73
4.del - PNU
poudarkom na njeni zmogljivosti
te namene
(2) Republika izdaja predpise o uradnem zemljemerstvu.
(3) Republika lahko izda predpise o usklajevanj
-
74
len (javno dobro in naravna bogastva) URS
Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih .
vna bogastva.
Medtem ko URS skrbi za pravno pokritost tujcev, ki bi rad Sloveniji, so
narave.
-
75
PNU
(1) Zmerna uporaba vode je pravica vseh prebivalcev Slovenije. Pravico do dostopa do vode imajo
vplivi.
(4) Republika sprejme pravila o varstvu voda, o zagotavljanju ustreznega zavarovanja odplak, o
varnosti jezov ter o ukrepih glede padavin.
vnega bivanja prostovoljnega delavca. Republika ima pravico do uporabe vode
(6) Glede pravic v zvezi z mednarodnimi vodnimi viri in z njimi povezanimi dajatvami se republika
(2) Republika zagotavlja izpolnjevanje varnostnih, gospodarskih in blagodejnih funkcij gozda.
(4) Republika sprejema ukrepe za ohranjanje gozda.
-
76
URS
Vsakdo ima v skladu z zakonom
za opravljanje
gospodarskih in drugih dejavnosti.
Vsakdo je onom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne
spomenike.
ko je v PNU zapisanih
Na nasledn
len PNU, ki govori o tranzitnem prometu,
kjer je zapisana obveznost, da gre ves tovorni tranzit preko
pravilen odnos do varovanja okolja.
PNU
dajatve delijo.
ohranjanja naravnega in zdravega okolja.
-
77
PNU
nje naravne in kulturne
ne, in lahko s pogodbo ali z
rtjem.
nobenih objektov, niti ni dovoljeno kakorkoli spreminjati tal. Izjeme so objekti, ki so namenjeni
sesalcev in ptic.
(1) do dostopa do narave.
(2)
razen v primeru vzreje za prehrano ali v nujn
razlogov ter v namene prehrane.
-
78
PNU
podpira njihovo ustanovitev.
promet
(1) Republika sprejme pravila o cestnem prometu.
morajo ostati odprte za promet.
sne izjeme.
prenese na javne ali zasebne ustanove.
(2) Tovorni tran
oti, ki
-
79
PNU
cestnim prometom:
(4) lskih goriv za naslednje naloge
, ladijski promet in potovanja v vesolje je pristojna
republika.
(3
poti ki jih je treba opustiti.
-
80
PNU
(1) V okvirju svojih pristojnosti si repu
gospodarno in racionalno rabo energije.
v energije ter gospodarno in racionalno
porabo energije.
(3) Republika sprejme pravila o porabi energije za rastline, vozila in naprave. Republika spodbuja
jivosti.
Republika je odgovorna za
pozornost treba posvetiti lokalnim prebivalcem. Nobenih drugih jedrskih blokov ni dovoljeno graditi,
razen
nevarnosti in ne proizvajajo nobenih radioaktivnih odpadkov.
(2) R
ovoljnim
delom pri telekomunikacijskem javnem podjetju.
-
81
PNU
telekomunikac
nepristransko in poskrbeti za predstavitev raznolikosti mnenj.
(3) Zagotovljena je neodvisnost radia in televizije ter samostojnost pri organizaciji programa.
dvisnemu organu.
gospodarskim sektorjem prispevajo k blagostanju in h gospodarski varnosti prebivalstva.
gospodarstva.
na samo,
(1) Republika sprejme pravila o opravljanju zasebne gospodarske dejavnosti.
. To zagotavlja, da lahko osebe, ki
monopolov,
kartelov in drugih omejitev konkurence.
(2) Republika sprejme ukrepe:
b. proti nelojalni konkurenci.
-
82
URS
porabe.
len (imenovanje
len (centralna banka)
Slovenija ima centralno banko. V svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja neposredno
Glede financ:
rancoske
lokalne skupnosti.
-
83
PNU
zavarovalnic na podlagi dogovora o prostovoljnem delu.
(4) Republika sprejme pravila o zasebnem zavarovanju.
bankovce in kovance.
(2) Banka Slovenije vodi kot neod
treba zagotoviti v zlatu, platini ali srebru.
Enako lahko v skladu z lokalnim interesom in potrebami naredijo tudi lokalne skupnosti. Menjalne
pristojnosti republike.
-
84
len (varstvo dela) URS
len URS se
nikakor ne vzbuja zaupanja.
-
85
PNU
evanje in boj proti brezposelnosti in inflaciji.
gospodarstvom.
(3) V sistemu financiranja in kreditov v zunanji trgovini ter v javnih financah se mora republik
(5) Republika lahko zaradi stabilizacije gospodar
povrnejo individualno, posredne dajatve pa se uporabijo za dodelitev popustov ali za zagotavljanje
delovnih mest.
iru pravnega namena uporabe.
(1) Republika varuje interese slovenskega gospodarstva v tujini.
gospodarske svobode.
(1) Republika zagotavlja zalogo nujnega blaga in storitev v primeru energetske politike ali vojne
Sprejme previdnostne ukrepe.
-
86
URS
-
87
PNU
prispevajo:
a. k zagotavljanju preskrbe prebivalstva;
jem
;
spodbudami;
d. Varovanje okolja pred oslabitvam
posestev.
-
88
URS
.
-
89
PNU
(2) I
(3) Republika sprejema predpise za proizvodnjo, pridobivanje, distribucijo, uvoz, izvoz in tranzit
8.del - Stanovanja, delo, socialna varnost in zdravje
ne za osebne
potrebe zasebnih oseb, kakor tudi aktivnosti lastnikov zgradb in organizacij, ki se ukvarjajo z gradnjo
javnih stanovanj.
stanovanja.
(4) Republika lahko sprejme pravila za gradnjo stanovanj in racionalizacijo gradenj v namene gradnje
stanovanj.
-
90
URS
Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji
dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano
V PNU je zapisana pravica do univerzalnega temeljnega dohodka, za katero prav zdaj zbirajo
podpise.
-
91
najemniki PNU
(1) Republika sprejme pravila:
a. o varstvu delavcev;
b. o razmerju med zaposlenimi in delodajalci, zlasti glede usklajevanja operativnih in poklicnih zadev.
(2) Kolektivne pogodbe se la
koalicije.
delovnem pravu je enak nedelji
(1) Republika skrbi za vpeljavo brezpogojnega osnovnega dohodka
-
92
URS
, pravico do socialne varnosti.
zavarovanje ter skrbi za
njihovo delovanje.
skladu z zakonom.
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod kon.
.
Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.
Tudi kar zadeva pravice do socialne varnosti in zdravstvenega varstva in tudi pravice invalidov, so te v
pa
Naslednjih nekaj strani bo ponovno prikazovalo e
po ust
lastnem zdravljenju, glede presajanja tkiv in organov, zagotavlja varovanje
pred sevanji itd.
-
93
PNU
ane, na
(4) Republika v sodelovanju s
(2) Repub
a. Zavarovanje je obvezno. Zagotavlja denarne in nedenarne koristi.
.
d. Pokojnine se morajo ustrezno prilagajati spreminjanju cen.
b. s subvencijami republike.
(5) Subvencije republike se bodo v prvi vrsti financirale iz neto prihodkov od davka na tobak, davka na
-
94
PNU
ki imajo pravice do ugodnosti za hendikepirane. V te namene se lahko uporabijo sredstva iz
, ovdovele in hendikepirane.
posebnimi potrebami.
(2) Republika podpira prizadevanja v korist starej
(2) Republika pri
d. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo v pokojninski zavarovalnici;
(4) Pokojninske zavarovalnice morajo izpolnjevati minimalne zahteve republike; republika lahko
-
95
PNU
(1) Republika sprejme pravila o zavarovanju za brezposelne.
e in boj proti brezposelnosti;
c. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo.
polovico prispevkov za svoje zaposlene.
ureja izjeme in pristojnosti.
(2) Republi
tudi za osebe, ki ne morejo koristiti pravice do zavarovalnine.
(
arovanje
(1) Republika sprejme pravila za zdravstveno in nezgodno zavarovanje.
-
96
PNU
len 127 Varovanje zdravja
ohranjanje zdravja otrok
(3) Nikogar se ne more prisiliti v noben zdravstven postopek proti njegovi volji ali volji njegovega
skrbnika.
(4) Republika sprejme smernice o:
zdravstveno tveganje in so namenjeni prodaji ter osebni uporabi;
in alternativna medicina.
b.
c. Neodvisna in nepristranska ocena raziskovalnega projekta mora ugotoviti, da je varnost
-
97
PNU
(1)
prepovedane;
b. Ne- li ga z njim
dovoljeno;
f. Vsaka oseba ima dostop do podatkov, ki zadevajo njene prednike.
eljevanje organov.
prepovedana.
nologije.
rastlinskih vrst. Republika lahko v te namene sprejme posebne predpise.
-
98
URS
kaznivo, in ni zanj predpisal
Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja,
enskem postopku)
naslednje pravice:
i z zagovornikom;
da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist;
(v Sloveniji zaposleni tujci)
ajo posebne pravice, .
ali predsednik podeli tujcem, zaposlenim pri
ih organizacijah, na katere je
Slovenija prenesle del svojih pristojnosti, orda tudi za
RKC, s katero je Slovenija 14. decembra 2001 v dveh izvirnikih, od katerih je vsak v
slovenskem in italijanskem jeziku, podpisala poseben sporazum v Ljubljani, '
o', v katerem je zagotovljena
redom RS, zapisanem v URS, katero ravnokar analiziramo.
-
99
9.del - PNU
dodelitvi azila je v pristojnosti republike.
10.del -
(1) Zakonodaja na
skega postopka je v pristojnosti republike.
(3) Republika izda predpise o izvajanju kazni in ukrepov. Lahko tudi
a. gradnjo zavodov za prestajanje kazni;
c. ustanove, ki izvajajo vzgojne ukrepe v korist otrok, mladostnikov in mladih odraslih.
ince
a, je telo, odgovorno za izpustitev, odgovorno za ponovitve kaznivega
dejanja.
ev.
-
100
VI. JAVNE FINANCE URS
len (davki)
Vsi prihodki in izda
le na podlagi zakona.
le na podlagi zakona.
porabe.
neodvisno in vezano na ustavo in zakon.
v PNU pa je biti
izdatki in prihod eni.
-
101
PNU
i za
taka dejanja ne morejo biti predmet zastaranja.
ledic kaznivega dejanja ekonomske
Poglavje 3 Finance
(1) Republika mora svoje izdatke in prihodke na dolgi rok ohranjati v ravnovesju.
gospodarskih razmer in od ocenjenih prihodkov.
urediti z zakonom.
ede na gospodarske zmogljivosti.
-
102
URS
in z drugimi
PNU in usklajuje davke, URS pa uporablja spet e pojme. Zato so na nekaj
naslednji saj te ne obstajajo.
-
103
PNU
lokalnih skupnosti.
kov
prav vzete predvsem
(
mero in standardno mero.
(4)
z zakonom.
-
104
(N PNU
c. za pivo;
d. za vozila in rezervne dele;
e. za surovo
za pogonska goriva.
sredstva se uporabljajo za boj proti vzrokom in posledicam odvisnosti.
(1) Republika lahko izda koleke za vrednostne papirje, prihodke zavarovalnih premij, in druge
transakcije.
loterijskih dobitk
pristojnosti republike.
-
105
URS) PNU
ne sme
zaradi geo-topografskih ali socialno-
demografskih dejavnikov;
republike.
-
106
(zakonodajni referendum) URS
na izid referenduma.
Referendum se ureja z zakonom
poslancev.
URS referendum obravnava le v enem samem u
-2013) pa so parlamentarne stranke dogovorile, da bodo te referendumske
p in so tudi zaostrile nekaj dosedanjih pogojev. Na
-
107
PNU
Poglavje 2 Ljudska pobuda in referendum
revizijo ustave.
(2) Ta predlog mora biti potrjen na ljudskem referendumu.
revizijo ustave.
redloga ali kot
ljudski pobudi
nasproten predlog.
-
108
PNU
(1) Volivci oddajo svoje glasove za pobudo in nasprotni predlog hkrati.
(2) Volivci lahko glasujejo za oba predloga.
glasovanja.
a. o reviziji ustave;
b. o vstopu v organizacijo za kolektivno varnost ali v mednarodne skupnosti;
(2) Volivci glasujejo o naslednjem:
a. o ljudskih pobudah za popolno revizijo ustave;
6 Neobvezni referendum
d. Mednarodne pogodbe, ki:
2. zagotovljajo vstop v mednarodno organizacijo;
-
109
-
110
URS
sam tako sklene.
razpusti, se izvoli nov
najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.
82. len (poslanci)
Poslanci so predstavniki vseg
funkcijami in dejavnostmi.
v skladu z zakonom
-
111
PNU
dejavnosti.
(3) Zakon lahko pre i.
ca republike so izvoljeni za dobo
opravljanju svojih uradnih dejavnosti.
in drugih projektov z znatnimi posledicami ter pomembnih mednarodnih pogodb.
-
112
len (sestava in volitve) URS
Poslanci se
e.
87.
z zakonom.
ureja zakon lasov vseh
avicami ljudi in
To je bistvena razlika med tiranijo diktaturo in med ljudovlado republiko.
-
113
PNU
1.del - Organizacija
omejeno s pravic .
enakovredna.
(1) Narodni zbor je sestavljen iz 100 predstavnikov ljudstva.
(2)
(1) Zbornici se redno sestajata na sejah. Zakon ureja sklic sej.
-
114
len (predse URS
89. len (zakonodajni postopek)
len (razglasitev zakona)
em zakona glasovati
len (parlamentarna preiskava)
javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo
94. len (poslo
len (nagrajevanje poslancev)
.
V PNU je zapisano,
zbora.
-
115
len 168 Predsedstvo PNU
nika ali predsednico za dobo enega leta, kot tudi
prvega in drugega podpredsednika ali podpredsednico. Ponovna izvolitev naslednje leto ne pride v
(2) Zakon lahko predvidi skupne komisije.
reiskav. Njihov obseg je urejen z zakonom.
a
podrobnosti.
2.del Postopki
zvezi z:
a. veljavnostjo ali delno veljavnostjo ljudske pobude;
-
116
URS
funkcijami in dejavnostmi.
88. len (zakonska iniciativa)
trenutno v Zakonu o referendumu in ljudski inciiativi dolo Zakon
dodatno omejuje z zahtevo po podpisovanju podpore v 60-dnevnem roku na upravnih enotah, s
o enakosti pred zakonom.
-
117
PNU
(1
predsednika ali predsednice narodnega zbora, glede: a. volitev;
ah za pomilostitev.
(1)
glasov.
a. izjavo o nujnost
milijon evr;
razpravi.
ga zbora glasujejo brez navodil.
-
118
URS
njegovih delovnih teles.
predpisana kazen zapora nad pet let.
100.
vnem zboru.
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.
109.
-
dvotretjinsko
dnika)
Sodnik ne sme biti priprt
-
119
PNU
lesi.
lahko preseneti. V PNU
zjave v zbornicah ali pred
, v URS pa imu
URS z ustavo usklajeno protiust
se to ne more zgoditi med izrednimi razmerami, ko ima
Z je v RS
danes najbolj primerno mesto v visoki politiki, kamor se pride preko strank, ki zaradi volilne
zakonodaje popolnoma obvladujejo parlament in . Zato se
strukturah ni Katera kazniva dejanja pa bi lahko
iz a kazenskega zakonika:
znijo do treh let.
Ali 107.
Ali 104. je z njegovim vedenjem
izvajala kazniva dejanja?
Ali 105. a: hudodelske e agresije in vojnih
hudodelstev, tih mesecev do petih let.
neposredni storitvi kaznivih dejanj iz 100. do 103. lena (agresija in vojna hudodelstva), se kaznuje z
a:
114: (3) Kdor opravlja genetske preiskave, ki so prepovedane po predpisih in po mednarodnem
pravu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
118: h mesecev do 5. let.
120:
h mesecev do petih let.
In
organizacij, ki se zav
-
120
D - 96. len (sestava) URS
Sestavljajo ga:
rje predstavniki delodajalcev;
a ureja zakon.
imuniteta)
enako imuniteto kakor poslanci
-
121
3.del Pristojnosti PNU
ni odlok.
b. omejevanju ustavnih pravic;
c. pravicah in obveznostih oseb;
e. nalogah in storitvah republike;
(2) Zakonodajna pooblasti
pa s poslanci sicer delijo nadstandardne privilegije,
korupciji.
-
122
89. len (zakonodajni postopek) URS
proceduralnih podrobnostih in
privilegijih.
-
123
PNU
-ta preneha veljati eno
ljudstva.
eneha veljati eno leto po njegovem sprejetju
biti omejen.
izvajanje je z zakonom ali medn
telesi, ki so jim zaupane
-
124
101. len (poslovnik d URS
Predsednik republike:
postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih
diplomatskih predstavnikov;
izdaja listine o ratifikaciji;
ve;
predsednikove funkcije do
zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh
ga.
predsednika republike.
ugodne pogoje za korupcijo zapisane v ustavi. Verjetno ne v interesu ljudstva, tembolj pa v interesu
mednarodnih organizacij, ali pa je z
njim podpisala poseben sporazum
-
125
PNU
en 189 Dodatne naloge in pooblastila
a. Sprejema ukrepe za varovanje zunanje varnosti, neodvisnosti in nevtralnosti Slovenije;
b. Sprejema ukrepe za varovanje notranje varnosti;
ljavnosti ljudskih pobud, ki izpolnjujejo formalne zahteve;
;
nobenemu drugemu telesu.
-
126
110. len (sestava vlade) URS
Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti
len (volitve predsednika vlade)
Predsednik republike po posvetovanjih z vo
za predsednika vlade.
edsednik republike po ponovnih posvetovanjih v
predlogov, se gl
posameznih kandidatih po vrstnem redu
kandidat ne dob
volitve.
len (imenovanje ministrov)
Predlagani minister se mora
pred imenovanjem predstavit
len (prisega vlade)
len (organizacija vlade)
Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in
nizacijo ministrstev ureja zakon.
-
127
PNU
1.del - Organizacija in postopki
(4) Posebno pozornost je treba nameniti ustrezni zastopanosti regij.
V URS je poudarek na obredu volitev predsednika vlade in na prisegi predsednika vlade, v PNU pa je
zapisana pravica do neposrednih volitev sedmih
i zbor izvoli delovnega predsednika za eno leto. V URS opisan predsednik vlade po svoji vesti
samo administrativno funkcijo, vodilo pa mu ustava.
-
128
(volitve predsednika republike) URS
d) Uprava -
ureja zakon.
Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov.
upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno
varstvo pravic in zakonitih interesov
Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva.
Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo
ih, ki jih
.
organizacijo in ciljno svet.
-
129
PNU
(1) Predsednik ali predsednica
republike ne izpolnjuje
pogojev za podpredsednika ali podpredsednico republike v naslednjem letu.
(2) Za pripravo in izvajanje zadev si
PNU
izpolnjevanje nalog.
(3) Upravne naloge se lahko dodelijo organizacijam ali osebam javnega ali zasebnega prava izven
(4) Organizacije ali osebe javnega ali zasebnega prava, katerim so dodeljene upravne naloge,
(5) Organizacije ali osebe lavnega ali zasebnega prava, katere izvajajo upravne naloge, dodeljene s
-
130
URS
(prisega predsednika republike)
deloval(a) za blaginjo Slovenije."
(prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade)
vijo ali
predsednika vlade
oziroma do imenovanja novih ministrov.2.Del - Pristojnosti in pooblastila
V URS je je merodajna ustava.
-
131
PNU
ude
okviru ustave.
no upravljanje.
predstavlja v tujini.
odobritev.
varovanje o terja
-
132
URS
najmanj desetih poslancev z
Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vl
dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik
da je bila vladi izglasovana nezaupnica.
Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasov
ministra.
i ali posameznemu
zakonov, storjene pri opravljanj
-
133
PNU
Slovenije.
(2)
Opravlja naloge, ki niso dodeljene nobenemu drugemu telesu;
odatne naloge in pooblastila v skladu z ustavo.
-
134
127. URS
V
zakon.
- 137.
len (usklajenost pravnih aktov)
pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.
orajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.
morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.
len (postopek za oceno ustavnosti)
zahteva od zakonov, da so razen z mednarodnim pravom usklajeni tudi z mednarodnimi
pogodbami, ki jih je podpisala RS.
-
135
PNU
vnih zakonov;
b. mednarodnega javnega prava;
d. pokrajnskih ustavnih pravic;
Vrh
vrednost.
-
136
- 160. URS
o skladnosti zakonov z ustavo;
o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni;
o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni;
podzakonskimi predpisi;
skupnostmi;
Na predlog predsedn
161. len (razveljavitev zakona)
je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. Razveljavitev
razveljavi. Ustavno
akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja.
ureja zakon.
-
137
PNU
i
zvezne administracije.
zadevah.
(2) Lahko ustanovijo skupna pravosodna telesa.
a
je seveda zelo od
pravilniku nekega internata, v katerem imajo interniranci
samih sebi in skoraj nepismenih.
-
138
162. URS
dolo
len (sestava in volitve)
blike izvoli
Sodniki se izvolijo izmed pravnih strokovnjakov.
Sodnik ustavnega
len (neodvisnost sodnikov)
pa tudi vo
-
139
PNU
V opravljanju svojih dejavnostih delujejo pravosodna telesa neodvisno in so podrejena samo ustavi in
zakonodaji.
stvu, kljub temu pa
s
enih sodnemu sistemu :
URS
(izvolitev sodnikov)
(sodni svet)
ov pa izmed sebe
.
V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s
dol
- 135. len
-
140
IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE URS
cev.
to zahteva najmanj trideset poslancev.
ustave)
-
bo te
Republike Slovenije.
-
141
Poglavje 1 Revizija ustave PNU
dajni
postopek.
o
(1), Delno revizijo ustave lahko zahteva l
mednarodnega javnega prava.
Bistvena razlika med postopkom reviije v URS in v PNU je najprej
mora po URS
a sprejeti ljudstvo.
-
142
odobri pa jih ljudstvo, ki lahko tudi nenehno predlaga svoje ustavne spremembe in jih sprejema na
ljudstvo.
URS pa dol
skoncentrirana v vrhovih strank, ki so navezani na
V
komentarju
Med kazniva dejanja, ki so
tev osebnostih pravic in ustavnih
socialne in
posredno dovoljujejo
rskim delom drugih,
tatvine, poneverbe, osebne goljufije, izsiljevanja, izneverjanja
izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote tujih
stvari, napade na informacijski sistem, protipravno omejevanje konkurence, p
goljufijo ali nevestnim poslovanjem (odvisno od 'velik
upnikov, poslovne goljufije (spet ), goljufije
Evropske unije , preslepitve pri pridobitvi in uporabi
posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji, zlorabo informacijskega
sistema, zlorabo notranje informacije, zlorabo trga finan edovoljeno sprejemanje
ali dajanje daril, zlorabo (spet odvisno od 'velikosti'
pranje denarja, uporabo ,
ponarejanje ,
o (spet odvisno od ocenjene ponareditev
a tajnih podatkov, jemanje ali
dajanje podkupnine, k ,
, protizakonito, pristransko in
javno
itn.
-
143
z ostalimi prebivalci,
mednarodne organizacije, ter stranke, odvisne od mednarodnih zaveznikov, se zdi, kot da ima
tvo v EU smisel, saj EU navidezno varuje
ikomur odgovarjati.
2013 in zadnje komentarje velikih dolgov Republike Slovenije v
morda tudi razbila. V
znova
, ko so prav s
sprejemom zvezne ustave pravno zavarovali svoje ozemlje.
vlada ali 30.000 volivcev. A zakaj bi poslanci sploh predlagali
sprejem
sorazmerno
zakaj bi le bili poslanci za kaj takega?
Po malem popravljati
ti,
hkrati
tudi
pritisk, oziroma se pod pritiskom zlomijo in se uklonijo
tako velike ampak
bi je imeli le toliko, kot jo imajo poslanci bi ne imeli toliko in bi
uplahnel. Poslanci bi lahko
v parlamentu razpravljali in glasovali veliko bolj odprto in veliko manj obremenjeno, kar je sicer
osnovni pogoj za zdravo delovanje parlamenta.
30 poslancev lahko predlaga referendum o menjavi ustave. 60 poslancev lahko sprejme novo ustavo.
eodtuljive in trajne pravice d tudi ne glede na parlamentarne
postopke neko 'veliko' odpisanih volivcev zahtevalo menjavo ustave in se v
moral ustrezno odzvati.
Pri menjavi ustave gre za ponovno opredelitev ali a
zajema
., kar pomeni, da bi bilo treba o vseh teh
-
144
Za kaj takega bi potrebovali lahko tudi petdeset
zadnjih dvajset let
dolgo To
ki je prepovedoval dajanje novih kreditov Jugoslaviji kot federativni republiki, ter je kredite pogojeval
s samostojnostjo republik.
i
ponovno stave,
, da se lahko po njenem sprejemu tudi kadarkoli v prihodnosti
izrekamo o podrobnostih in jo spreminjamo, tako e volje
kovnjakom, ne medijem in ne politikom ni
mogo e povsem
Kako na Republiko Slovenijo in
na njene prebivalce gledajo
1.
2. Prebivalci smo starokopitni in trmasti (mnenje tako v kot Avstrije)
3.
4. ( ) obliko
Sloveni, Slavjani itd.
5. Ker smo Kranjci zgodovinsko gledano bili najbolj izpostavljeni na zahodu Rimu in Frankom, je
Rimski provinci Italija ter Ilirik med leti 315 in 379
-
145
Ilirske province v sklopu francoskega cesarstva 1809-1816