POSVET - zbornica-vzd.sine spremembe del_zmožnosti... · 7. 04. 2016 3 katedra za inŽeniring...

7. 04. 2016

1

POSVET

ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Univerza v Mariboru

Fakulteta za organizacijske vede v Kranju

Katedra za inženiring poslovnih in produkcijskih sistemov

[email protected]

KATEDRA ZA INŽENIRING POSLOVNIH IN PRODUKCIJSKIH SISTEMOV

UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Kaj je ergonomija?

8. 04. 2016

Ergonomija je znanost, ki je vpeta med človeka in njegovo delo…

grško:

ERGON – DELO NOMOS - ZAKON

Delovni proces in ergonomija

Namen ergonomije je v

zagotavljanju zdravja ljudi in v

povečanju produktivnosti.

Zvone Balantič: VPLIV DINAMIČNIH SPREMEMB DELOVNIH ZMOŽNOSTI ZAPOSLENIH NA ZAGOTAVLJANJE VZD 2

7. 04. 2016

2



Temelji sodobne ergonomije

8. 04. 2016

W. B.JASTRZEBOWSKI (1799-1882) - “praecusor ergonomiae”

ERGONOMIJA:Interdisciplinarno proučevanje delovnih obremenitev ter iskanje razbremenitev, kadar obremenitev povzroča neudobje ali celo prekoračuje tolerančno mejo.


Zvone Balantič: VPLIV DINAMIČNIH SPREMEMB DELOVNIH ZMOŽNOSTI ZAPOSLENIH NA ZAGOTAVLJANJE VZD 3



8. 04. 2016

Zvone Balantič: VPLIV DINAMIČNIH SPREMEMB DELOVNIH ZMOŽNOSTI ZAPOSLENIH NA ZAGOTAVLJANJE VZD

LJUDJEDENARSUROVINESTROJIZEMLJAENERGIJAINFORMACIJE

PROIZVODNJAMARKETING

FINANCEKADRI

OSTALI PROCESI

IZDELKIUSLUGEPLAČILAINFORMACIJEOSTALO

INPUT

(VHOD)

OUTPUT

(IZHOD)PROCES

UPRAVLJALNI INFORMACIJSKI SISTEM

POSLOVODJE

DELNIČARJI

KUPCI

DR

ŽAV

NI

OR

GA

NI

DO

BA

VITELJI

MIKROERGONOMIJA MAKROERGONOMIJA

• človek-oprema-okolje

• Individualna DM

• metode dela

• rokovanje z orodjem

• zunanji faktorji

• oblikovanje orodij…

• človek-tehnologija

• management-subjekti

• emocije, stres, motivacija

• sistemsko oblikovanje

• org.okolje, kultura

• zgodovinske značilke…

Mikroergonomija / makroergonomija


4

7. 04. 2016

3




dimenzije telesa

vidno polje

dimenzije področja dela

prostor človekovega delovanja

razvrstitev delovnih sredstev na

delovnem mestu

Fizikalna, kognitivna in org. ergonomija

Integracija človeka v delovni prostor

8. 04. 2016

dosegi telesnih udov

mikroklima

aktivnost, prehrana, metabolizem

sluh in hrup

vid in razsvetljava

položaj telesa

5




Bilanca energije

8. 04. 2016

največji enodnevni sprejem energije v obliki hrane = 20,16 MJ

Povprečni moški porabi za svoje biološke funkcije in dodatno še za izvenpoklicnodejavnost cca. 10 MJ/dan.bazalni m.: 7,1 MJm. prostega časa: 2,5 MJdelovni m.: odv. od težavnosti dela

MEJA VZDRŽLJIVOSTI (zdrav moški): 17 kJ/min (celodnevno povprečje)MEJA VZDRŽLJIVOSTI (zdrav moški): 21 kJ/min (celoletno povprečje)MEJA VZDRŽLJIVOSTI (zdrava ženska): 1/3 manjše vrednostiSTAROST: 50 let (80 % delež), 60 let (60 % delež)MAKS. PORABA (1 dan): 50,4 MJ/danMAKS. PORABA (1 teden): 37,8 MJ/dan

6

Fizikalna ergonomija

http://www.heathersanimations.com/children1.html

http://www.heathersanimations.com/children1.html

7. 04. 2016

4




Aktivnost [MET]

8. 04. 2016


mirno sedenje:

1 MET = 58 W/m2 = 1 kcal/(kg.h) = 4,184 kJ/(kg.h)...

...za 1,72 m2 je to 100 W

7




ICLO - lastnosti

Količina proizvedene toplote je odvisna od aktivnosti mišic. Obleka zmanjšuje oddajo toplote na okoliški zrak.

Oblečenost 1 clo ustreza toplotnemu uporu 0,155 m2K/W oz. 0,043 Km2h/kJ.


8. 04. 2016 8

7. 04. 2016

5




IREQ – potrebna izolacija s pomočjo obleke

http://www.eat.lth.se/fileadmin/eat/Termisk_miljoe/IREQ2009ver4_2.html

8

7

6

5

4

3

2

1

0

-40 -30 -20 -10 0 10

IREQ

[C

LO]

temperatura okolice [°C]

8. 04. 2016


9



Kvalitativna ocena različnih položajev telesa


** * * * * mečnica

* * ** *** ** hrbtne mišice

** ** ** ** *** dvoglava mišica roke

** ** ** *** * trikotna mišica roke

mečnica

Zvone Balantič: VPLIV DINAMIČNIH SPREMEMB DELOVNIH ZMOŽNOSTI ZAPOSLENIH NA ZAGOTAVLJANJE VZD8. 04. 2016 10 10

http://www.eat.lth.se/fileadmin/eat/Termisk_miljoe/IREQ2009ver4_2.html

http://www.eduanim.com/ea0/slo0/CelicaTkivoTelo3/misRoka2lgws.html

http://www.eduanim.com/ea0/slo0/CelicaTkivoTelo3/misRoka2lgws.html

http://www.eduanim.com/ea0/slo0/CelicaTkivoTelo3/misTrup2lgws.html

http://www.eduanim.com/ea0/slo0/CelicaTkivoTelo3/misTrup2lgws.html

7. 04. 2016

6




Mikroklima

8. 04. 2016


NOTRANJE OKOLJEATMOSFERA

ZUNANJI ZRAK

VETER

SONČNO SEVANJE

prah, plini

tesnost stavbe

svetloba, toplota

VPLIV NA ČLOVEKA

UGODJE:Vpliv je dopusten v meji

tolerance.

ZDRAVJE:Vpliv ni mogoč in je potrebna

preventiva.

Človek preživi 85 - 90 % svojega časa v zaprtih prostorihin si želi ustvariti pogoje bivanja, ki so podobni naravnim.

TOPLOTNO OKOLJE

AKUSTIČNO OKOLJE

OSVETLJENOST

KAKOVOST ZRAKA

11



Zvone Balantič: VPLIV DINAMIČNIH SPREMEMB DELOVNIH ZMOŽNOSTI ZAPOSLENIH NA ZAGOTAVLJANJE VZD8. 04. 2016

Oddaja toplote pri človeku

KONDUKCIJA (prevod) ~3%

občutena toplota

KONVEKCIJA (prestop) ~17%

občutena toplota

RADIACIJA (sevanje) do ~60%

občutena toplota

EVAPORACIJA (izparevanje) do 600 ml/dan ~20%

latentna toplota


pri višji temperaturi okolice

pri nižji temperaturi okolice

12

http://www.jameda.de/gesundheits-lexikon/koerpertemperatur/

http://www.jameda.de/gesundheits-lexikon/koerpertemperatur/

7. 04. 2016

7




0 20 40 60 80 100 120

preizkušanje motorja

karoserijske delavnice

kotlarna

industrija pohištva

krožna žaga

stroj za oblanje

tkalnica

polnjenje steklenic

[dB]

zelo

mir

no

-p

rece

j mir

no

nem

irn

o -

bu

čno

ote

žen

a ko

mu

nik

acija

zelo

hru

pn

o

Hrup v industriji [dB]


8. 04. 2016 13



Sluh – nivo glasnosti

8. 04. 2016 Zvone Balantič: VPLIV DINAMIČNIH SPREMEMB DELOVNIH ZMOŽNOSTI ZAPOSLENIH NA ZAGOTAVLJANJE VZD


niv

o z

vočn

ega

tlak

a [d

B]

frekvenca [Hz]

meja slišnosti

nivo glasnosti [fon]

14

http://www.educypedia.be/electronics/dataaudio.htm

http://www.educypedia.be/electronics/dataaudio.htm

7. 04. 2016

8




Dojemanje zvoka v ušesu - avdiogram

Poenostavljen prikaz audiograma za osebo z normalnim sluhom in osebo z okvaro sluha.

Okvara sluha zaradi hrupa je običajno posledica dolgotrajne izpostavljenosti visokim ravnem hrupa. Okvara je lahko začasna ali trajna. Do okvare sluha lahko pride tudi zaradi izpostavljenosti kratkotrajnemu, impulznemu hrupu.

normalen sluh

raven s

luha v

dB

frekvenca [Hz]

okvara sluha zaradi hrupa

normalengovor

desno uho

levo uho

frekvenca [Hz]


8. 04. 2016

normalen sluh

rahla naglušnost

zmerna naglušnost

huda naglušnost

globoka naglušnost

15




Elektromagnetni spekter (vidna svetloba)

8. 04. 2016

10-15 10-14 10-13 10-12 10-11 10-10 10-9 10-8 10-7 10-6 10-5 10-4 10-3 10-2 10-1 100 101 102 103 104 105 106

mmmmnmpmfm cm dm km Mm

Radijski valoviMikrovaloviIR žarkiUV žarki

Vidna svetloba:0,4 - 0,8 m

Röntgenski žarki žarki

UKV KV SV DV

Svetlobni spekter je določen del spektra elektromagnetnega valovanja, ki ga zaznava človeško oko.Valovna dolžina: 8000 Å - 4000 Å (800 - 400 nm)


16

7. 04. 2016

9




Temperatura svetlobe

8. 04. 2016

hladna bela svetloba

nevtralna bela svetloba

topla bela svetloba


zmanjšanje izločanja melatonina – spalnega hormona – višja telesna temperaturahladnejša svetloba – večja budnost

velika doza melatonina – daljša REM faza spanja z intenzivnim sanjanjem

17



Staranje 2015 - 2050

8. 04. 2016

Staranje – statistične orientacije


Staranje je biološki proces, ki se odraža kot postopno slabšanje fizioloških funkcij organizma, kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja ravnovesja v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe. Človek se stara biološko in sociološko.

18

7. 04. 2016

10



• Dvig upokojitvene starosti,• …postopno 65 let,• za moške leta 2021 / za ženske

leta 2025,• moški in ženske bodo potrebovali

65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe,

• olajšava za otroke (- 8 do - 24 mes.).

Izračun upokojitvene starosti: link(http://www.zpiz.si/wps/portal/info/)

Premik meje upokojevanja





Mnenje o sposobnosti prilagajanja starejših


8381

7875

7170

6969

6867

6666666666

6564

6363

60606060

595656

555454

5251

5043

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Slovenija

Grčija

Litva

Poljska

Norveška

Latvija

Italija

Švica

Malta

Islandija

Estonija

Švedska

Irska

Češka

Španija

Luksemburg

Nizozemska

Madžarska

Portugalska

EU 27

VSI

Danska

Slovaška

Belgija

Finska

Bolgarija

Lichtenstein

Francija

Avstrija

Nemčija

Romunija

Anglija

Ciper

TEŽAVNOST PRILAGAJANJA STAREJŠIH ZAPOSLENIH V EU, GLEDE NA DRUGE ZAPOSLENE (SPREMEMBE V SLUŽBI) [%]

DR

ŽAV

A

EU javna anketa o VZD (2013), N>500, S>15 let, >80% polnozaposleni


http://www.zpiz.si/wps/portal/info/

7. 04. 2016

11



Mnenje o stresu pri starejših

8. 04. 2016 Zvone Balantič: VPLIV DINAMIČNIH SPREMEMB DELOVNIH ZMOŽNOSTI ZAPOSLENIH NA ZAGOTAVLJANJE VZD 21

705656

555454

5150

4948

4747

464545

4443

424242

4038

34333333

302727

2625

2211

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Slovenija

Grčija

Madžarska

Litva

Italija

Češka

Poljska

Portugalska

Romunija

Avstrija

Malta

Latvija

Belgija

Nemčija

Slovaška

Luksemburg

Francija

EU 27

Bolgarija

VSI

Lichtenstein

Švica

Nizozemska

Estonija

Irska

Španija

Islandija

Ciper

Švedska

Finska

Anglija

Norveška

Danska

MNENJE O STRESU PRI STAREJŠIH ZAPOSLENIH V EU [%]

DR

ŽAV

AEU javna anketa o VZD (2013), N>500, S>15 let, >80% polnozaposleni




Aktivni razmislek o vplivih staranja


• Z ukrepanjem čakati do leta 2025?

• Zakaj in kako ukrepati?

• Odgovor je nezanesljiv!

• Takoj potrebujemo aktivni razmislek:

– starejši - težje premagovanje fizičnih naporov pri delu (hrup, vibracije, mikroklima, vid itd.),

– progresivni upad fizičnih sposobnosti in rast motnje imunosti na nivoju celic, zmanjša se refleks kašlja, zmanjša se prekrvavitev telesa, rane se celijo počasneje, pogostejše so motnje delovanja sečil, pljuča postajajo manj funkcionalna, pojavlja se problem preležanin, vnetja sklepov...,

– stara se celotno prebivalstvo oz. delež starejšega prebivalstva se stalno in vztrajno povečuje (podaljševanje upokojitvene starosti – ekonomski vzroki),

– ergonomija!


7. 04. 2016

12



Starostna odvisnost starega preb.


19,522

2425,7

27,6

34,1

44,6

51,7

58,9 58,3

0

10

20

30

40

50

60

70

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1995 2000 2005 2010 2014 2020 2030 2040 2050 2060

Ko

efic

ien

t st

aro

stn

e o

dvi

sno

sti s

tare

jših

Štev

ilo lj

ud

i

Leto

65+ 20-64 KSO

UMAR. (2015). Poročilo o razvoju 2015. Ljubljana: UMAR.




Javni izdatki povezani z zdravjem


12,8

11,1

12,3

14,3

15,6 15,3

5,7 5,96,4

6,8 6,9 6,8

1,4 1,7 22,5 2,8 3

5,3 5,4 5,6 5,5 5,8 6,1

0,6 0,6 0,4 0,4 0,4 0,40

2

4

6

8

10

12

14

16

18

2013 2020 2030 2040 2050 2060

BD

P [

%]

Leto

Pokojnine Zdravstvo Dolgotrajna oskrba Izobraževanje Nadomestila brezposelnim



7. 04. 2016

13



Sprem. stopnje del. akt.: 2008 - 2014


-12

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

nizka srednja visoka

Spre

me

mb

a [o

dst

. to

čk]

Izobrazba

SLO EU

15-24 25-54 55-64

Starost

ženski moški

Spol





Indeks staranja


𝑰𝑺𝒕 =𝒏65+𝒏0−14

∗ 100

2014: 19,6 % več starejših kot otrok,število otrok se je povečalo za 1 %, število starejših se je povečalo za 2,3 %,


7. 04. 2016

14



Indeks staranja (1. 7. 2013)


prebivalci: n65+ / n0-14 * 100

< 89,990,0 – 99,9100,0 – 119,9120,0 – 159,9160,0 >




• upokojevanje pri 65 letu,• fiziološke in kognitivne sposobnosti: f(t),• ergonomija delovnih okolij: f(t),

5 ciljev:• zaposlovanje (75% zaposlenost),

• raziskave in razvoj (3% BDP), • energetska trajnost, • izobraževanje,

• manj revščine in socialna integracija.

EU 2020


• SLO: v 50 letih bo več kot 1/3 starejših od 65 let,• standardi VD: f(starost),• dvig splošne ergonomske kulture,• stopnja starostne odvisnosti (2005 2030: 25% 40%)

Staranje – fiziološke spremembe

https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwicq5jut73LAhWGZpoKHZRwAswQjRwIBw&url=http://www.ptwebucation.com/upcoming-course-on-ergonomics/&bvm=bv.116636494,d.d2s&psig=AFQjCNE6CiEb1eLxp_l24iMz7zTGA2dDnw&ust=1457950719848172

https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwicq5jut73LAhWGZpoKHZRwAswQjRwIBw&url=http://www.ptwebucation.com/upcoming-course-on-ergonomics/&bvm=bv.116636494,d.d2s&psig=AFQjCNE6CiEb1eLxp_l24iMz7zTGA2dDnw&ust=1457950719848172

7. 04. 2016

15




Spremembe drže – domino efekt


8. 04. 2016

Zmanjševanje dimenzij človeškega

telesa zaradi sesedanja

medvretenčnih ploščic- po 35. letu.

1. življenjsko obdobje 2. življenjsko obdobje 3. življenjsko obdobje

Premik glave naprej – težišče se premakne naprej (povečan moment v vratu)

Nagib trupa nazaj - izravnava obremenitev

Zvračanje medenice naprej - izravnava obremenitve zaradi nagiba trupa nazaj

29




Antropometrija

8. 04. 2016

Antropometrične vrednosti se za vsakopopulacijo razvrščajo po velikosti in jihizražamo v percentilih. Pri načrtovanju običajnoupoštevamo izmere za 5% žensk in 95%moških.


otrok najstnica 20 let 30 let 40 let 60 letvečja glava

izrazit dvojni S (hrbtenica)rahlo izbočen trebuh

hormonalni odzivizaobljeni kolki

začetek odlaganja maščobe

zrela oblika telesa

rast trebuhaspremembe v obliki telesa

krivljenje hrbtenicesilhueta se ukrivlja

30

http://lushangel.com/2012/03/10/be-body-beautiful-at-any-age/

http://lushangel.com/2012/03/10/be-body-beautiful-at-any-age/

7. 04. 2016

16




Kardiovaskularne spremembe

Kardiovaskularne spremembe med fizičnim delom

parameter

mirovanje umirjeno delo naporno delo

iztisni volumen krvi iz srca [ml/

1 iztis]70 120 150 – 200

pulz [min-1] 60 - 80 116 145 – 200

maksimalni minutni volumen [l] 4 - 5 10 - 15 25 – 35

sistolični tlak [mmHg] 120 150 200 – 220

diastolični tlak [mmHg] 80 80 80 – 85

pulmonarni tlak [mmHg] 20 36 50

skupni periferni upor proti

pretakanju krvi [mmHg]1.490 1.200 450

8. 04. 2016


31




levi

ven

trik

el

aort

a

velik

e a

rter

ije

mal

e ar

teri

je

arte

rio

le

kap

ilare

krvn

i tla

k [m

mH

g)

120

80

40

0

Pulzirajoči tlak v ožilju (srce – kapilara)

8. 04. 2016

mlad človek starejši človek

levi

ven

trik

el

aort

a

velik

e a

rter

ije

mal

e ar

teri

je

arte

rio

le

kap

ilare

krvn

i tla

k [m

mH

g)

120

80

40

0

J Am Coll Cardiol. 2007;50(1):1-13. doi:10.1016/j.jacc.2006.12.050

32


http://dotnet.org.za/willy/archive/category/823.aspx?p=2

http://dotnet.org.za/willy/archive/category/823.aspx?p=2

http://content.onlinejacc.org/article.aspx?articleid=1138311




7. 04. 2016

17




Krvni tlak - območja

8. 04. 2016

190

180

170

160

150

140

130

120

110

100

90

80

70

60

50

40

krvn

i tla

k [m

mH

g]

od

ličn

o

do

bro

slab

o

potrebna zdravniška pomoč

optimalni krvni tlak

sprejemljivkrvni tlak

rahlo povečan krvni tlak

zelo povečan krvni tlak

huda arterijska hipertenzija

33





Časovna sprememba vrednosti krvnih tlakov

8. 04. 2016

ženska

moški

diastolični tlak

sistolični tlak

200

190

180

170

160

150

140

130

120

110

100

90

80

70

10 20 30 40 50 60 70 80

starost [leta]

krvn

i tla

k [m

mH

g]

www.medicographia.com

34


http://www.medicographia.com/wp-content/uploads/2013/01/20.JPG

http://www.medicographia.com/wp-content/uploads/2013/01/20.JPG

http://www.medicographia.com/

7. 04. 2016

18




5000

4000

3000

2000

1000

0

0 10 20 30 40 50 60 70 80

starost [leta]

VO

2m

ax[m

l/m

in.]

netrenirani

trenirani

Največja poraba kisika

35





100

80

60

40

20

0

0 1 5 10 20 30 40 50 60 70 80 85

starost [leta]

kap

acit

eta

[%]

Spreminjanje fizioloških parametrov

hitrost prevodnosti živčevja

mišična moč / minutni volumen srca

vitalna kapaciteta

delovanje ledvic

dihalni volumen ml/min.

sprejem O2

projekt ALFIH Dortmund: www.hwk-hamburg.de/HWK/alfih/index.htm

36


http://www.hwk-hamburg.de/HWK/alfih/index.htm

7. 04. 2016

19




Spremembe človeških funkcij

8. 04. 2016

0 20 40 60 80 starost [leta]

spre

mem

ba

fun

kcije

[%

]

hitrost celjenja rane

največja mišična moč

zmožnost srca

najdaljša pot in upogibna hitrost prstov

ostrina vida

20

40

60

80

100

120

140

0

Vlagati v ergonomijo DM (naložba)

Stalna naraščajoča skrb za delavca in za ergonomijo DM (naložba)

37





Inteligenca in zmogljivost – optimalna točka

53 leta

f (t)

izoblikovana(izkristalizirana)inteligenca

zmogljivost

tekočainteligenca


388. 04. 2016

7. 04. 2016

20

poraba O2 [%]

mišična moč [%]

hitrost inform. [%]

akomodacija [D]

diastolični tlak [mmHg]

sistolični tlak [mmHg]

pulz srca (min.-max.) [min-1]

sluh [dB]

ostrina vida [%]

20 let 40 let 60 let

20 5 1

105 92 75

0 - 10 - 30

100 - 195 90 - 180 80 - 160

110 120 150

70 80 90

98 85 65

100 98 91

100 95 83




Spremembe na delovnem mestu


prilagajanje delovnih položajev (stoje/sede)

sprememba metabolnepresnove (prehrana)

počasnejša akomodacija počasnejša adaptacija

padec sposobnosti dojemanja zvoka

uporaba osebne varovalne opreme

obremenitve / obremenjenosti

zmanjšanje mišične moči

zmanjšana srčna zmogljivost / višji tlak

metodološke raziskave / prilagoditve

prilagajanje poslovnih in produkcijskih sistemov

Delovna zmožnost

7. 04. 2016

21



slaba

dobra

zelo dobra

odlična


49

28

37

44

7

Obnoviti delovno zmožnost

Izboljšati delovno zmožnost

Podpirati delovno zmožnost

Ohranjati delovno zmožnost

27

36

43

pr

15 %

15 %

M

Indeks delovne zmožnosti

(Work Abillity index WAI) - Finski inštitut za zdravje pri delu

Delovna zmožnost (DZ, WAI)



Indeks delovne zmožnosti - določanje


Št. PodročjeŠt.

vpr.Točkovanje Opomba

1. Sedanja DZ v primerjavi z najboljšo zmožnostjo doslej

1 0 - 10 Izbira ocene v vprašalniku

2. DZ glede na zahteve na delovnem mestu 2 2 - 10 Točkovanje glede na značilnosti dela (formula)

3. Število trenutnih bolezni, potrjenih z zdravniško diagnozo (seznam 51 bolezni)

1123457

Diagnosticirane bolezni:5 in več bolezni4 bolezni3 bolezni2 bolezni1 boleznini bolezni

4. Ocena oviranosti pri delu zaradi bolezni 1 1 – 6 Izbira točk v vprašalnikuIzbrati najslabšo (najnižjo) vrednost

5. Bolniška odsotnost z dela zaradi bolezni v preteklem obdobju 1 leta

1 1 – 5 Izbira točk v vprašalniku

6. Napoved DZ čez 2 leti 1 1, 4 ali 7 Izbira točk v vprašalniku

7. Duševno stanje (delo in prosti čas) 31234

Seštevek odgovorov (vsota):0 – 34 – 67 – 910 – 12


7. 04. 2016

22



WAI – spreminjanje s starostjo


28

31

34

37

40

43

46

49

16-24 25+ 30+ 35+ 40+ 45+ 50+ 55+

WA

I

Starost

1.četrtina vseh 2./4 vseh (25 - 50 percent.) 3./4 vseh (50 - 75 percent.) 4./4 vseh




Izmensko delo – možna rešitev


1. TEDEN 2. TEDEN 3. TEDEN 4. TEDEN

po to sr če pe so ne po to sr če pe so ne po to sr če pe so ne po to sr če pe so ne

1. SKUPINA

N N N N N N N P P P P P P P D D D D D D D

2. SKUPINA

P P P P P P P D D D D D D D N N N N N N N

3. SKUPINA

P P D D D D D D D N N N N N N N P P P P P

4. SKUPINA

D D D N N N N N N N P P P P P P P D D D D

1. TEDEN 2. TEDEN 3. TEDEN 4. TEDEN

po to sr če pe so ne po to sr če pe so ne po to sr če pe so ne po to sr če pe so ne

1. SKUPINA

D D P P N N N D D P P P N N D D D P P N N

2. SKUPINA

D D P P P N N D D D P P N N D D P P N N N

3. SKUPINA

N N D D D P P N N D D P P N N N D D P P P

4. SKUPINA

P P N N D D P P N N N D D P P P N N D D D

Institut für angewandte Arbeitwissenschaft, 2014

Uvedba sprememb:• pred uvedbo se je več kot 50 % zaposlenih strinjalo s testiranjem uvedbe sprememb,• skoraj vsi zaposleni so se odločili sodelovati v raziskavi,• po 15 mesecih testiranja se je 2/3 delavcev zavzelo za nov sistem izmenskega dela,• sistem se je pokazal, kot učinkovit prijem pri zagotavljanju konkurenčnosti in ohranjanju delovnih mest.


http://www.e-c-n.de/kongress2014/VortragLennings2014.html



7. 04. 2016

23


UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDEPOSVET

ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA

Univerza v Mariboru

Fakulteta za organizacijske vede v Kranju

Katedra za inženiring poslovnih in produkcijskih sistemov

[email protected]

POSVET - zbornica-vzd.sine spremembe del_zmožnosti... · 7. 04. 2016 3 katedra za inŽeniring...

Documents

Transcript of POSVET - zbornica-vzd.sine spremembe del_zmožnosti... · 7. 04. 2016 3 katedra za inŽeniring...