UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POSLOVANJE IN ORGANIZACIJA POSLOVALNICE LENART V DEŽELNI BANKI SLOVENIJE

Kandidatka: Marija Zlodej Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81181722 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Dušan Bobek

Lenart, april 2007

2

Predgovor Banke so pomemben razvojni dejavnik, brez katerega si ni mogoče zamisliti hitrega razvoja sodobnih gospodarstev. Zaradi globalizacije in prehoda Slovenije na tržno gospodarstvo se morajo banke soočiti s konkurenco tujih in domačih bank ter se fleksibilno prilagajati tržnim razmeram. Mednje sodi tudi Deželna banka Slovenije, ki je po poslovni politiki univerzalna banka z jasno poslovno usmeritvijo. Cilj Deželne banke je ostati slovenska banka in uvrstitev med prvih deset bank v Sloveniji. Potrebna je stalna rast banke, povečati je treba tržni delež ter povečati bilančno vsoto na zaposlenega ter racionalizirati poslovanje, da bo v vsakem trenutku konkurenčna finančna inštitucija. Za dosego teh ciljev se mora banka prilagajati novim tržnim razmeram tudi s spreminjanjem organizacije poslovanja ter z optimalno in racionalno organizacijo procesov dela. Banka je prisotna na celotnem območju države in z mrežo skoraj stotih zunanjih organizacijskih enot. Ena od enot banke je Poslovalnica Lenart, ki je v preteklosti poslovala kot samostojna pravna oseba, in sicer Zadružna hranilno kreditna služba Lenart, ki se je najprej združila v Zvezo hranilno kreditnih služb Slovenije, ki jo je 1. 7. 2004 prevzela Deželna banka Slovenije. Poslovalnica Lenart, kjer je moje delovno mesto, je zaradi te združitve doživela več sprememb v organizaciji in načinu dela. Ker banka še išče najprimernejšo obliko organiziranosti in novo lokacijo, sem se odločila, da v diplomskem delu predstavim poslovanje in organizacijo Poslovalnice Lenart v Deželni banki Slovenije. V diplomskem delu sem uporabila poslovno ekonomsko raziskavo. Osredotočila sem se na organizacijo, funkcijo in procese v banki oziroma njeni organizacijski enoti. V diplomskem delu sem v drugem poglavju prikazala bančništvo od prvih začetkov do danes, funkcijo bank, bančne posle, cilje in načela bančnega poslovanja ter organizacijo bank. V tem poglavju sem povzela ugotovitve in spoznanja drugih avtorjev ter navedla načine organiziranja bank, dejavnike, ki vplivajo na organizacijo bank, njenih organizacijskih delov in zunanjih enot ter sodelovanje med organizacijskimi deli bank. V nadaljevanju sem v tretjem poglavju predstavila Deželno banko Slovenije, njeno zgodovino, lastniško strukturo ter njeno funkcionalno in teritorialno organizacijsko strukturo. V četrtem poglavju sem podrobneje predstavila Poslovalnico Lenart, vrste poslov, ki jih opravlja, njeno organizacijo ter procese izvedbe pomembnejših poslov. Ob proučitvi procesov dela in organizacije v Poslovalnici sem ugotovila nekatere slabosti v notranji in zunanji organizaciji ter podala predloge za izboljšanje poslovanja. Menim, da bi morala banka v zunanjih organizacijskih delih pri oblikovanju organizacije vključiti več elementov organske organizacije. Predvsem bi morala zmanjšati stopnjo centralizacije in povečati pristojnosti in odgovornosti zaposlenih v Poslovalnici. Treba je dopolniti funkcijo Poslovalnice Lenart, tako da bi s svojim delovanjem vplivala na razvoj gospodarstva in spremeniti lokacijo Poslovalnice. Zvestobo in zadovoljstvo komitentov lahko banka doseže s ponudbo kvalitetnih bančnih produktov in s tem doseže dolgoročno konkurenčno prednost in zastavljene cilje. .

3

Kazalo 1 UVOD................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ..................................................................................... 5 1.2 Namen in cilji diplomskega dela ............................................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ......................................................................................... 6 1.4 Metodologija raziskovanja ........................................................................................................ 6

2 BANČNIŠTVO................................................................................................... 8 2.1 Bančništvo od prvih začetkov do danes ................................................................................... 8 2.2 Funkcije banke.......................................................................................................................... 9 2.3 Bančni posli ............................................................................................................................ 10

2.3.1 Pasivni bančni posli ........................................................................................................ 11 2.3.2 Aktivni posli..................................................................................................................... 11 2.3.3 Nevtralni, komisijski ali posredniški bančni posli ............................................................ 12 2.3.4 Lastni bančni posli .......................................................................................................... 12

2.4 Cilji in načela bančnega poslovanja ....................................................................................... 12 2.4.1 Načelo likvidnosti ............................................................................................................ 13 2.4.2 Načelo varnosti ............................................................................................................... 14 2.4.3 Načelo rentabilnosti ........................................................................................................ 14

2.5 Organizacija bank ................................................................................................................... 15 2.5.1 Oblikovanje organizacijskih delov banke........................................................................ 17 2.5.2 Oblikovanje enot banke .................................................................................................. 18 2.5.3 Sodelovanje med organizacijskimi deli banke................................................................ 19

3 PREDSTAVITEV DEŽELNE BANKE SLOVENIJE ......................................... 21 3.1 Zgodovina Deželne banke Slovenije(DBS) ............................................................................ 21 3.2 Dejavnost banke ..................................................................................................................... 22

3.2.1 Pridobljena dovoljenja za opravljanje storitev ................................................................ 22 3.2.2 Pridobivanje dovoljenja Banke Slovenije........................................................................ 23

3.3 Lastniška struktura Deželne banke Slovenije, d. d................................................................. 23 3.4 Organizacijska struktura DBS................................................................................................. 24

3.4.1 Funkcionalna organizacijska struktura ........................................................................... 26 3.4.2 Teritorialna organizacijska struktura............................................................................... 27

4 POSLOVANJE IN ORGANIZACIJA POSLOVALNICE LENART .................... 29 4.1 Predstavitev Poslovalnice Lenart ........................................................................................... 29 4.2 Posli Poslovalnice Lenart........................................................................................................ 30

4.2.1 Pasivni bančni posli ........................................................................................................ 31 4.2.2 Aktivni bančni posli ......................................................................................................... 31 4.2.3 Nevtralni bančni posli ..................................................................................................... 32

4.3 Organizacija Poslovalnice Lenart ........................................................................................... 32 4.3.1 Delovna mesta v Poslovalnici Lenart ............................................................................. 33 4.3.2 Organizacija izvedbe pomembnejših poslov .................................................................. 34

4.4 Povezave s centralo ............................................................................................................... 38 4.5 Predlogi za izboljšanje poslovanja.......................................................................................... 38

5 SKLEP ............................................................................................................ 42 6 POVZETEK – SUMMARY............................................................................... 44 7 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................... 46

4

KAZALO SLIK SLIKA 1: LASTNIŠKA STRUKTURA DBS NA DAN 16. 2. 2007.. ……………. . 24 SLIKA 2: ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DBS………………………….......... 25 SLIKA 3: ORGANIZACIJSKA SHEMA POSLOVNE ENOTE PODRAVJE……. .33 SLIKA 4: DELOVNA MESTA V POSLOVALNICI LENART……………………… 34

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Sodobna banka je odraz zgodovinskega razvoja bančnih funkcij. Prvotna funkcija je bila hramba kovanega denarja. Z razvojem kompleksnejših produkcijskih in menjalnih procesov so se s strani proizvajalcev in med prebivalstvom pojavile potrebe po novih funkcijah in načinu organiziranja bank. S prilagajanjem tem potrebam so banke postale pomemben razvojni dejavnik, brez katerega si ni mogoče zamisliti hitrega razvoja sodobnih gospodarstev. Zaradi globalizacije in prehoda Slovenije na tržno gospodarstvo se morajo banke soočiti s konkurenco tujih in domačih bank in se fleksibilno prilagajati tržnim razmeram. Večja konkurenca in globalizacija zahteva od bank, da ponujajo širok asortiment bančnih in nebančnih produktov, visoko kakovost storitev, da so fleksibilne, da upoštevajo zahteve strank in da so stroškovno učinkovite. Vse to lahko banke dosežejo le tako, da hitreje inovirajo bančne storitve, uvajajo učinkovito tehniko bančnega poslovanja in stremijo k racionalnejši organizaciji. Med bistvenimi elementi, ki jih banke morajo spremeniti in jih prilagoditi novim tržnim razmeram, sta notranja in zunanja organizacija poslovanja ter optimalna in racionalna organizacija procesov dela. Zunanja organiziranost bank predstavlja sistem prodajnih mest kot del distribucijskih poti. Distribucija v tem primeru pomeni pot storitve od ponudnika do porabnika in vključuje tudi procese, ki so potrebni za sklenitev distribucijske verige. Organizirati jo je treba tako, da ponudimo kupcem kvalitetne storitve ob pravem času, v zadostni količini in na pravem mestu. Prebivalstvo in gospodarstvo pričakujeta od bank distribucijo, ki omogoča racionalno in hitro opravljanje finančnih poslov. Fizična distribucija omogoča enovito zaokrožitev določenega prostora s ciljem, da mobilizira prosta razpoložljiva finančna sredstva, da ta sredstva plasira in da opravlja za svoje komitente druge finančne storitve. Področje mojega raziskovanja je organiziranost univerzalne banke na primeru Deželne banke Slovenije, d. d., s poudarkom na eksterni organizaciji, ki jo sestavljajo poslovne enote, poslovalnice in blagajniška mesta. Detajlno bom predstavila eksterno organizacijo Deželne banke Slovenije na primeru Poslovalnice Lenart, njeno funkcijo, posle, ki jih opravlja, in njeno organizacijo.

1.2 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomske naloge je prikazati razvoj bančništva od prvih začetkov do danes, funkcijo bank, storitve bank, načela bančnega poslovanja in njihovo organiziranost. Namen je tudi predstaviti Deželno banko Slovenije, posebej še bančno mrežo na primeru Poslovalnice Lenart, njeno organizacijo, posle, ki jih opravlja, procese dela ter izbiro lokacije za sedež poslovalnice. Za izbrano temo

6

sem se odločila predvsem zato, ker je moje delovno mesto v Poslovalnici Lenart in ker mi je organizacija, poslovanje te organizacijske enote zelo blizu pa tudi ker je Poslovalnica Lenart v preteklosti poslovala kot samostojna pravna oseba, in sicer Zadružna hranilno kreditna služba Lenart, ki se je najprej združila v Zvezo hranilno kreditnih služb Slovenije in jo je 1. 7. 2004 prevzela Deželna banka Slovenije. Poslovalnica je zaradi te asociacije doživela več sprememb v organizaciji in načinu dela. Banka še išče najprimernejšo obliko organiziranosti in novo lokacijo. Cilj diplomskega dela je podati predloge za organizacijo, poslovanje in oblikovanje optimalnih procesov dela Poslovalnice Lenart z namenom, da se doseže večja učinkovitost, da se poslovanje racionalizira in da Deželna banka postane konkurenčna, hitro rastoča, zaupanja vredna finančna institucija. Osnovna trditev je, da bi bilo možno z določenimi spremembami v organizaciji, s spremembami poslovanja in poteka dela znižati stroške poslovanja, povečati kakovost storitev, fleksibilnost banke, bilančno vsoto in zadovoljstvo komitentov.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam, da ima vsaka banka svoj koncept organiziranosti, ustrezen način izvrševanja svojih nalog in doseganja zastavljenih ciljev in da se morajo banke za obstoječe in nove komitente truditi. Predpostavljam, da so zahteve in potrebe komitentov podeželskih organizacijskih enot banke drugačne od mestnih in da starostna struktura komitentov vpliva na organizacijo in procese dela v banki. Omejila sem se na organiziranost, funkcijo, posle, ki jih opravlja Poslovalnica Lenart Deželne Banke Slovenije, ter upoštevala zastavljene cilje banke kot celote.

1.4 Metodologija raziskovanja V diplomskem delu bom uporabila poslovno ekonomsko raziskavo, saj se bom osredotočila na organizacijo, funkcijo in procese v banki oziroma njeni organizacijski enoti. Pristop k raziskovanju bo deskriptiven z uporabo metode deskripcije, saj bom opisovala dejstva, procese in pojave brez znanstvenega tolmačenja in pojasnjevanja. Uporabila bom tudi metodo kompilacije, ker bom poleg lastnih spoznanj povzemala tudi ugotovitve in spoznanja drugih avtorjev.

7

Pri svojem delu sem uporabila različne domače in tuje strokovne knjige kot tudi revije, interna navodila in gradiva DBS1. Uporabila sem tudi spoznanja, do katerih sem prišla ob svojem vsakodnevnem delu s komitenti in sodelavci. Literaturo sem pridobila v knjižnicah, na internetu ter v banki.

1 Deželna banka Slovenije.

8

2 BANČNIŠTVO

2.1 Bančništvo od prvih začetkov do danes2 Prve zametke bančništva najdemo že v starem Egiptu, kjer je denar obstajal že v obdobju 2650–2350 p. n. š. in kjer so opravljali denarne posle, od oblikovanja denarja do shranjevanja in posojanja. V starem Babilonu in Siriji so bile te dejavnosti še bolj razvite in razširjene. Iz tega obdobja poznamo prve oblike čeka ali menice. Trgovali so z žlahtnimi kovinami po natančno določenih poslovnih odnosih. Najhitrejši razvoj bančništva je dosežen v stari Grčiji in kasneje v obdobju rimskega imperija. Tako je v 3. stol. p. n. š. možno zaslediti živahno sprejemanje depozitov in kreditov. Razširitev bančništva v starem Rimu je bila povezana tudi z oblikovanjem knjigovodstva in izpopolnitvijo pravnih predpisov o denarnem poslovanju. V obdobju od preseljevanja narodov do križarskih pohodov je razvoj bančništva nekoliko zastal. V tistem obdobju so na menjalca denarja prenašali tudi kovno pravico, njihova dejavnost pa je bila podrejena strogim predpisom. Iz novih potreb po denarju v takratnem obdobju se je izoblikoval poklic posojevalca denarja, ki je zbiral depozite za dajanje kreditov. Dvostavno knjigovodstvo, menica in depozitna potrdila so nastali v srednjem veku. Z dvostavnim knjigovodstvom so bančniki dobili kakovostnejši pregled nad stanjem depozitov in kreditov. Z menico so zmanjšali denarno prenašanje. Bankovci pa so nastali iz depozitnih potrdil menjalcev. Najprej so bila depozitna potrdila popolnoma krita, ko pa so menjalci ugotovili, da je za zadovoljitev dnevnih potreb po izplačilih treba imeti le določen odstotek vplačanih kovancev, so začeli izdajati depozitna potrdila brez kritja v kreditnih odnosih. S tem so pričeli ustvarjati denar, zlasti v Angliji in Italiji. Bank of England od leta 1694 velja za prvo centralno emisijsko banko. Nastanek sodobnega bančništva je možno zaslediti v srednjeveški Italiji, kjer so menjalci denarja, tako imenovani bancherii (od denarne mize), postajali z razvojem denarnih poslov čedalje pomembnejši. V tem obdobju se je pojavila ekspanzija javnopravnih bank v Španiji, Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Franciji, Angliji in drugih državah. Vzpostavljala se je povezava med nekaterimi funkcijami bank in javnopravnimi ustanovami in vladarji. Tako je Bank of England nastala kot posledica denarnih zagat angleškega kraljevega dvora. Na temelju izhodišč, ki jih je sestavil Škot William Peterson, je bila ustanovljena posebna upniška družba The Governor and Company of the Bank of England, ki je angleškemu dvoru posodila denar. Za povračilo je dobila prednost pri opravljanju bančnih poslov, vključno s pravico izdajanja banknot, ki jih je smela izdajati do višine svojega temeljnega kapitala, zato so bili njeni emisijski posli vedno kakovostni. Leto 1852 pomeni za razvoj bank veliko prelomnico, takrat je bila v Parizu ustanovljena banka Credit Mobilier, d. d., ki je z večjim številom delničarjev močno odstopala od

2 Povzeto po Veselinovič (2003, 9-12).

9

lastninske sestave večine takratnih zasebnih bank, v lasti večinoma premožnejših posameznikov. Razvoj gospodarstva je zahteval naraščajoči obseg poslovanja in večjo koncentracijo bančnega kapitala. Banke so se morale prilagajati realnemu sektorju, spreminjati in razvijati bančne produkte in storitve ter spreminjati organizacijo. Začeli so se razvijati različni tipi bank, v 19. stoletju so začeli ustanavljati hranilnice. Današnje sodobno bančništvo je značilno predvsem po vse večji koncentraciji kapitala in nastajanju bank kot finančnih ustanov, ki ne ponujajo več značilnih bančnih produktov in storitev. Sodobna banka v visoko razvitih državah ne sprejema le depozitov in odobrava kreditov, ampak ponuja tudi rentno varčevanje, naložbe v investicijske sklade, zavarovalniške storitve. Današnje sodobne banke imajo močno razvito in razvejano mednarodno korespondenčno mrežo, prav tako razvijajo poslovno mrežo, ki je velikega pomena za opravljanje bančnih poslov na vseh regionalnih območjih, kjer banka posluje. Razvoj slovenskega denarništva se je začel z ustanovitvijo Kranjske hranilnice leta 1820 v Ljubljani. Leta 1883 je bila v Celju ustanovljena zadružna zveza z imenom Zveza slovenskih posojilnic, ki je povezovala takratne hranilnice in posojilnice, ki so jih ustanavljali narodno osveščeni člani, zavedajoč se pozitivnih učinkov takšnega delovanja, saj so te ustanove hkrati zmanjševale odvisnost Slovencev od tujcev na naših tleh. Med njimi je treba posebej omeniti velikega Slovenca, tj. dr. Janeza Evangelista Kreka, duhovnika, ki je veliko pripomogel k ustanavljanju tovrstnih ustanov na Slovenskem. Leto 1900 je zaznamovalo začetek slovenskega bančništva, takrat je bila v Ljubljani ustanovljena Ljubljanska kreditna banka, delniška univerzalna banka.

2.2 Funkcije banke Banka je imela v svojem zgodovinskem razvoju do danes več funkcij. Najprej je opravljala funkcijo hranjenja denarja in določenih vrednosti, sčasoma pa je pričela razvijati tudi funkcijo financiranja, torej v tem pomenu odobravanje kreditov strankam. Na trgu se pri posameznih subjektih pojavljajo presežki ali primanjkljaji finančnih sredstev, zato so skrb za zadovoljevanje različnih potreb po finančnih sredstev prevzele banke, saj opravljajo temeljno funkcijo finančnega posredništva – najemanje depozitov in odobravanje kreditov (Veselinovič 2003, 13). Z narodnogospodarskega vidika se pri posameznih gospodarskih subjektih pojavljajo presežki ali primanjkljaji finančnih sredstev, ki pa niso usklajeni. Tako se med ponudbo in povpraševanjem pojavi institucija, ki zagotavlja optimalno zagotovitev takih potreb. Ta institucija je banka. Banke s svojim posredovanjem omogočajo kvalitativno (časovno) in kvantitativno transformacijo finančnih sredstev. Pri kvalitativni (časovni, rokovni) transformaciji gre za to, da banke glede na svojo organizacijo poslovanja spreminjajo roke sorazmerno potrebam ponudnikov in povpraševalcev finančnih sredstev. Pri kvantitativni transformaciji finančnih sredstev pa gre za to, da banke spreminjajo naložbe vseh velikosti ter dajejo na drugi strani kredite, ki so prilagojeni glede na velikost potrebam

10

povpraševalcev, to je, da dajejo kredite v majhnih in velikih zneskih gospodarstvu in prebivalstvu (Bobek 1992, 20). Banka ima poleg transformacijske funkcije finančnih sredstev tudi funkcijo opravljanja plačilnega prometa ter druge funkcije, ki bi jih lahko razvrstili v storitve (npr.: nevtralni bančni posli ...) (Bobek 1995, 20). Banke kot posredniki na finančnem trgu se ločijo med seboj po funkcijah, ki jih opravljajo na finančnem trgu, to je t. i. funkcionalna delitev bank. Po tej opredelitvi ločimo univerzalne in specializirane banke (Bobek 1995, 21–22). Specializirane banke so take, ki se ukvarjajo le s specializiranimi posli, opredeljenimi v funkcijah finančnega trga (Bobek 1995, 21–22). Univerzalne banke so tiste, katerih ponudba poslov je celovita. Komitenti te banke lahko z njo sklepajo vse vrste bančnih poslov in so v večini primerov nanjo tudi pogodbeno vezani po vseh bančnih poslih. Pojem univerzalne banke je na temelju sedanje zakonodaje pravzaprav težko povsem določno opredeliti. Univerzalna banka opravlja vse vrste bančnih poslov in tudi tistih finančnih storitev, za katere opravljanje je pridobila dovoljenje osrednje banke in ki v določenem prostoru veljajo za relativno najbolj razširjene (Veselinovič 2003, 13).

2.3 Bančni posli Banke opravljajo posamezne vrste bančnih poslov, ki so glede na vrste in oblike lahko zelo različni. Ponudba bančnih storitev oziroma produktov posamezne banke je lahko zelo pestra. Odvisna je od funkcije banke, torej ali je univerzalna ali specializirana, povpraševanja na finančnem trgu po posameznih bančnih storitvah oziroma produktih ter od njene poslovne politike. Zato ločimo okvirno te skupine bančnih poslov:

• pasivne • aktivne • nevtralne posle • lastne bančne posle (Veselinovič 2003,34)

Pasivne in aktivne bančne posle lahko dalje delimo na kratkoročne in dolgoročne, odvisno od tega, kdaj je banka pridobila denarna sredstva in kdaj jih je dala na razpolago svojim komitentom (Veselinovič 2003, 34).

11

2.3.1 Pasivni bančni posli3 Pri pasivnih bančnih poslih se banka pojavlja kot dolžnik. Opredelimo jih lahko tudi kot zbiranje sredstev z namenom nadaljnjega posredovanja komitentom. Za ta sredstva, zbrana s strani fizičnih in pravnih oseb, in za dobljene kredite plačuje banka t. i. pasivne obresti – to so obresti, ki so praviloma nižje od aktivnih obresti. Pasivne bančne posle nadalje delimo na kratkoročne in dolgoročne. Najbolj tipični pasivni kratkoročni posli so vloge – depoziti na vpogled, višina teh depozitov vpliva na kreditni potencial banke. Značilni vpogledni depoziti so sredstva na transakcijskih računih fizičnih, pravnih oseb in drugih civilno pravnih oseb. Svoj kreditni potencial banka povečuje tudi z reeskontom4, relombardom5 in revolving kreditom, ki ga banke odobravajo druga drugi. Med kratkoročne pasivne bančne posle spada tudi eskont menice. Kreditni potencial banke izboljšujejo dolgoročni pasivni bančni posli, h katerim prištevamo vezane depozite, ki jih je mogoče dvigniti iz banke šele po izteku dogovorjenega roka, emisijo delnic6, emisijo obveznic7, dolgoročne kredite iz tujine.

2.3.2 Aktivni posli8 Pri aktivnih bančnih poslih se banka pojavlja kot upnik – kreditor. Banka v vlogi upnika posreduje denarna sredstva, dobljena preko pasivnih (izvornih) ali aktivnih (izvedenih) depozitov. Aktivni bančni posli so kratkoročni, tj. do enega leta, in dolgoročni z zapadlostjo nad enim letom, namenjeni financiranju investicij in se vodijo na aktivni strani bančne bilance. Banka pri teh poslih svojim komitentom zaračunava t. i. aktivne obresti, ki so po pravilu višje od pasivnih obresti in predstavljajo najpomembnejšo postavko v prihodkih banke. Med aktivne bančne posle prištevamo eskontni9 kredit, ki je najstarejši in najbolj tipičen aktivni bančni posel. Med najstarejše aktivne bančne posle prištevamo tudi lombardni10 kredit, rambursni11 kredit, akceptni12 kredit, avalni13 kredit, 3 Povzeto po Pernek in drugi ( 2001, 296-298). 4 Reeskont – banka eskonitra menico iz lastnega portfelja. 5 Relombard – banka pri drugi banki založi vrednostne papirje, na osnovi katerih dobi kredit. 6 Emisija delnic- banka izdaja lastne delnice, lastniki pa pridobijo določene pravice. 7 Emisija obveznic – banka izda obveznice za vnaprej določene obresti. 8 Povzeto po Pernek in drugi ( 2001, 296-300). 9 Eskontni kredit-se odobrava na podlagi menice, ki izvira iz že opravljenega posla, podpisniki. menice solidarno jamčijo, da bodo odobrena sredstva vrnjena v dogovorjenem roku. 10 Lombardni kredit- odobren na podlagi zastave vrednostnih papirjev, plemenitih kovin. Ime iz Lombardije, kjer so se pojavili že v 16. stoletju. 11 Rambursni kredit, ki se uporablja predvsem pri plačilu uvoza in izvoza med prekomorskimi

državami.

12

kontokorentni kredit ali kredit na tekočem računu. Tipični dolgoročni bančni posli so investicijski krediti gospodarstvu in prebivalstvu predvsem za stanovanjsko gradnjo, tako imenovani hipotekarni14 krediti.

2.3.3 Nevtralni, komisijski ali posredniški bančni posli15 Pri nevtralnih bančnih poslih se banka ne pojavlja kot dolžnik in kot upnik, ampak največkrat kot posrednik. Ti posli ne vplivajo na bilanco banke. Banka jih opravlja ali v svojem imenu in za svoj račun ali v svojem imenu in za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun, za te posle pa največkrat zaračuna določeno provizijo. Med te posle prištevamo posredovanje v plačilnem prometu. Za banke je plačilni promet samostojna poslovna dejavnost, kjer banka posreduje med plačnikom in prejemnikom denarnih sredstev. Storitve plačilnega prometa banka opravlja v obliki gotovinskega plačila in brezgotovinskega plačila. Banka opravlja tudi depo posle (banka sprejema v hrambo razne dragocene stvari, vrednostne papirje); kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev (za račun komitentov kupuje in prodaja vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi) in izdajanje akreditivov ipd.

2.3.4 Lastni bančni posli Lastni bančni posli so posli, ki jih banka opravlja v svojem imenu in za svoj račun. Banka z dobičkom, ki ga je ustvarila z opravljanjem aktivnih in nevtralnih bančnih poslov, kupuje vrednostne papirje in virmane, ko je njihova vrednost znižana z namenom, da jih proda, ko se njihova vrednost zviša. Sem sodijo: sodelovanje v raznih delniških družbah, koriščenje raznovrstnih koncesij ipd., skratka vsi tisti posli, s katerimi banka ustvarja dobiček, večinoma za zagotavljanje večje rentabilnosti svojega poslovanja.

2.4 Cilji in načela bančnega poslovanja Banke imajo pri svojem poslovanju lahko različne cilje, ki izvirajo iz splošno opredeljenih funkcij denarnega trga in so okvirno urejeni z normativnimi predpisi. Cilji poslovanja banke predstavljajo mikroekonomski aspekt osnovnega smotra za obstoj in razvoj banke. Cilje lahko opredelimo kot vrednostne in take, ki nimajo 12 Akceptni kredit služi komitentu za kupovanje blaga na podlagi meničnega kredita in za pridobitev

kredita pri drugi banki. 13 Avalni kredit- pri tem banka jamči za komitenta z izdajanjem garantnega pisma. 14 Hipotekarni kredit - je kredit pri katerem banka ob odobritvi kredita vpiše realno breme na

zastavljene nepremičnine, ki so vpisane v zemljiški knjigi. Banka je hipotekarni upnik. 15 Povzeto po Pernek in drugi ( 2001, 301-302).

13

vrednostnega izraza. Vrednostno so izraženi ekonomski cilji na osnovi ekonomskih kriterijev ter se izražajo kot finančni rezultati. Osnovni pogoj za razvoj banke je pozitivni finančni rezultat oz. dobiček. Med kazalci je najpomembnejše doseganje čim večje stopnje rentabilnosti. Cilji, ki niso opredeljeni vrednostno, so neekonomski cilji in so pomembni z vidika sodobnega pristopa pri uveljavljanju aktivne prodaje storitev oz. uvajanju sodobnega marketinškega koncepta v banki. Kot stroga stranska pogoja se pojavljata likvidnost in varnost kot bistvena elementa pri poslovanju banke. Oba zelo vplivata na rentabilnost poslovanja. Povečanje likvidnosti in varnosti zmanjšuje stopnjo rentabilnosti, zato mora vsaka banka najti ustrezno ravnotežje med kazalci (Bobek 1995, 42–46). Banke morajo skrbeti za svoj obstoj in razvoj ter so pri svojem poslovanju vezane na veliko strožja načela, kot veljajo sicer za gospodarske družbe. Takšna ureditev je nujna zaradi same narave bank in njihove funkcije v finančni in socialno-ekonomski sferi države ter še posebej zaradi zavarovanja vlagateljev oz. komitentov bank. Zato morajo pri svojem poslovanju upoštevati osnovna načela, likvidnosti, varnosti in rentabilnosti (Pernek in drugi 20001, 293)

2.4.1 Načelo likvidnosti Pri plasmaju sredstev se banka ravna po načelu likvidnosti. Načelo likvidnosti narekuje skladnost med rokom virov sredstev in rokom naložb oziroma plasmajev. To pomeni, da sme banka kratkoročne vire sredstev plasirati v kratkoročne plasmaje, za dolgoročne plasmaje pa mora razpolagati z dolgoročnimi sredstvi. To načelo je tako pomembno za bančno poslovanje, da ga imenujemo »zlato bilančno pravilo«. Če se ga ne drži, postane banka nelikvidna, to pa jo vodi v bankrot (Filipič in Markovič-Hribernik 1998, 132). Težnja banke je k obsežni transformaciji kratkoročnih virov sredstev v dolgoročne plasmaje, ker s tem zadovoljuje povpraševanje po dolgoročnih kreditih tržišča in dosega večjo obrestno maržo oziroma dobiček. Banka mora poslovati tako, da je tekoče sposobna izpolnjevati vse zapadle obveznosti. Dnevno mora razvrščati naložbe in obveznosti po njihovi zapadlosti in usklajevati njihovo rokovno strukturo (Dimovski 1999,13). Banka mora stalno proučevati denarne tokove, da transformacijo virov sredstev izvede v skladu s predpisi monetarne oblasti. Banka dnevno izračunava tako imenovane likvidnostne količnike, zagotavlja predpisane in lastne rezerve v takšni obliki, da ima ob likvidnostnih težavah hitro razpoložljiva sredstva.

14

2.4.2 Načelo varnosti16 Banka mora skrbeti za čim večjo varnost vlog in da je vlaganje prostih sredstev prebivalstva in organizacij povezano s čim manjšim tveganjem. Varnost, ki jo banka nudi vlagateljem, je eden od pomembnejših elementov konkurence med bankami. Zavarovanje vlog je lahko formalno ali dejansko. Med formalne oblike zavarovanja vlog spada obveznost objavljanja podatkov, predvsem bilančnih, ki pa nima praktične vrednosti, saj večina iz množice vlagateljev banke ne zna brati bilančnih podatkov. Dejansko ali materialno zavarovanje pa temelji na višini lastniškega kapitala banke, na njenih rezervah in pravilnem plasmanu zbranih virov sredstev. Banka v skladu z načelom varnosti stalno spremlja poslovanje poslovnih partnerjev, kreditno sposobnost prosilcev za odobritev kredita in konjukturna gibanja v domačem in tujem gospodarstvu. Za zavarovanje posojil zahteva ustrezna zavarovanja, spremlja izpostavljenost do skupin povezanih komitentov, gospodarskih panog, geografskih regij in tujih držav in skrbi za primerno razpršenost kreditnega portfelja. Oblikuje rezervacije in skrbi za kapitalsko ustreznost po predpisih monetarne oblasti.

2.4.3 Načelo rentabilnosti To načelo sega v samo bistvo ustanavljanja bank. Cilj in namen ustanavljanja bank je bil in vsekakor je ustvarjanje dobička. Načelo rentabilnosti je doseženo takrat, ko so prihodki banke večji od njenih izdatkov (Pernek in drugi 2001, 294). Rentabilnost lahko štejemo z ekonomskega vidika za temeljni cilj poslovanja banke (Bobek 1995, 42). Prihodki in odhodki so odvisni od strukture aktive in pasive. Prihodki banke se oblikujejo iz aktivnih obresti, opravnin, prihodkov iz kapitalskih naložb, prihodkov iz finančnih poslov, prihodkov iz ukinjenih rezervacije, prihodkov iz odpisanih terjatev in drugih raznih prihodkov ki jih banka v svojem poslovanju ustvari (Bobek 1995, 42–43). Odhodki banke pa so pasivne obresti, dane opravnine za opravljene storitve drugih, odhodki iz finančnih poslov, upravni stroški, stroški amortizacije, odpisi terjatev in popravki, odhodki za rezervacije in drugi odhodki (Bobek 1995, 42–43).

16 Povzeto po Filipič in Markovič-Hribernik (1998, 134).

15

Rentabilnost je razmerje med čistim rezultatom in tistim, kar je vloženo. Večjo rentabilnost lahko dosežemo z večanjem prihodka in zmanjševanjem stroškov (Bobek 1995, 42–43). Za sodobni kapitalizem je značilno, da se banke vse bolj usmerjajo k stabilnemu poslovanju, ki mu dajejo prednost pred rentabilnostjo za vsako ceno. Banke, ki se vse bolj usmerjajo na svoje stalne komitente, spoznavajo, da je boljše stabilno in likvidno poslovati in dosegati stabilne in zanesljive dobičke. Natančno in previdno je treba poslovati, ker banke pretežno poslujejo s tujimi viri. Uravnoteženo morajo poslovati, ker so aktivni posli neposredno odvisni od pasivnih tako glede obsega in kakovosti. Elastično pa morajo poslovati zato, ker se bančni menedžment mora prilagajati potrebam in željam komitentov (Filipič in Markovič-Hribernik 1998, 137).

2.5 Organizacija bank S pojmom »organizacija« različni avtorji razumejo različne stvari. Obstajajo tri temeljne opredelitve organizacije, in sicer organizacija kot združba (ali sistem), organizacijo v tehničnem smislu in organizacijo kot množico medsebojnih razmerij (Rozman 2001, 15). Organizacija kot združba je družbena enota, ki je usmerjena k doseganju cilja. Nekateri avtorji opredeljujejo organizacijo kot organsko povezano in medsebojno usklajeno skupino ljudi, ki z ustreznimi sredstvi ustvarjajo postavljene cilje (Rozman 2001, 15). Rozman (2001, 15) povzema opredelitev organizacije po Robbinsu (1984, 3) ter opredeli organizacijo kot sistematično ureditev ljudi za dosego cilja. Po Daftu (1986, 9) pa opredeli organizacijo kot družbeno enoto, ki je usmerjena k cilju, in kot sistem z urejenimi dejavnostmi, ki je ločljiv od okolja. Rozman (2001, 16-17) opredeli združbe kot sisteme, ki se od drugih razlikujejo po tem, da jih sestavljajo ljudje in so najbolj kompleksni sistemi. Razlogi za kompleksnost so stalno spreminjanje struktur razmerij in vlog, obstoj vrednot in norm, dimenzije kulture, sporazumevanje med ljudmi v absolutni obliki (jezik, simboli) in podobni. Združbe kot organizacije so sestavljene iz podsistemov. Organizacijo lahko proučujemo kot zaprt ali odprt sistem. Zaprt sistem proučuje notranjost združbe, kot da ni vpliva okolja oziroma je ta vpliv znan. Odprt sistem proučuje združbo v neprestanem izmenjavanju z okoljem in v njunem medsebojnem vplivanju. . Organizacija kot sestav razmerij ni združba, marveč tisto, kar drži člane združbe skupaj. Lipovec (1987, 35) opredeljuje, da je organizacija katerekoli združbe (institucije) sestav razmerij med njenimi člani, ki zagotavlja obstoj, značilnosti institucije ter smotrno uresničevanje njenega cilja. Organizacijo dela ali tehnično organizacijo opredelimo kot zavestno človekovo dejavnost, s katero človek usklajuje proizvodne dejavnike, da bi dosegel čim boljše rezultate. Usklajevanje je kvalitativno in kvantitativno.

16

Organizacija bank se zaradi vsebine poslov razlikuje od organizacije proizvodnega podjetja. Banke so lahko organizirane na različne načine. Na organizacijo bank vpliva več dejavnikov. Na organizacijsko strukturo bank pomembno vplivata dva dejavnika, in sicer funkcija banke, ali gre za univerzalno ali specializirano banko in s tem povezanega obsega poslovanja banke ter velikost banke (Veselinovič 2003, 21). Večja, kot je banka, kompleksnejša je, kar zahteva tudi kompleksnejšo oziroma zahtevnejšo organizacijo za učinkovito delovanje. Univerzalne banke opravljajo v glavnem vse bančne posle, zato so tudi njihove naloge številne(Bobek 1995, 202–203). Specializirane banke se ukvarjajo samo z eno vrsto poslov oziroma z več medsebojno povezanih bančnih poslov (depozitni posli,kreditni posli), zato so njihove naloge ožje (Dimovski in Gregorič 2000, 9). Za organizacijske namene je zato nujno zelo natančno opredeliti naloge banke in s tem določiti strukturo njenih poslov (Bobek 1995, 202–203). Na oblikovanje organizacijske strukture zelo vpliva odločitev banke o stopnji centralizacije oziroma decentralizacije, ki pomembno vpliva na doseganje ciljev banke. Centralizacija je izražena v zahtevi, da se nekaj dogaja na enem mestu oz. pod enim vodjem, decentralizacija pa zahteva, da se ista naloga opravlja na več mestih oz. pod različnimi vodji (Ivanko 1999, 49). Za organizacijo banke je pomembno kulturno okolje, lokacija banke oz. njenih zunanjih organizacijskih enot. Zaradi različnih navad in števila komitentov je treba zunanjo organizacijsko enoto na podeželju organizirati tako, da nudi svojim komitentom celotno paleto svojih storitev, v mestnem okolju pa tako, da konkurirajo drugim bankam. Z vidika sistemske teorije o organiziranju poslovnih sistemov štejemo banke za odprt sistem, ker so banke v tesni povezavi z denarnimi tokovi gospodarstva in prebivalstva in ker opravljajo plačilni promet za prebivalstvo in gospodarstvo. Banka sprejema denarna sredstva svojih komitentov v različnih oblikah in jih tudi plasira za različne namene. S sredstvi komitentov lahko disponirajo le njihovi lastniki, in to tako, da sami izpolnjujejo in izdajajo ustrezne naloge in tako banke izven sistema povzročajo poslovanje sistema (Bobek 1995, 201). Med sestavne dele sistemske organizacije spadajo naloge, strokovni kadri in delovna sredstva. Pomembna je optimalna sinteza nalog in strokovnih kadrov, nalog in delovnih sredstev, strokovnih kadrov in delovnih sredstev. Za banko je pomen strokovnih kadrov specifičen, ker je za to delo potrebno posebno, širše ekonomsko, finančno in pravno znanje in ožje znanje s področja denarja, kredita in organiziranja, vse prilagojeno posebnim bančnim potrebam (Bobek 1989, 65–66). Zaradi množičnosti bančnih poslov v današnjih velikih bankah je vse pomembnejša še ožja specializacija, katere pozitivne strani so v racionalizaciji delovnega postopka, negativne strani pa v enostranskem obvladovanju bančnih poslov. (Bobek 1989, 65–66). Delovna sredstva v banki imajo posebne značilnosti, kot so prostor za poslovanje z gotovino, hranjenje, manipuliranje, oprema za štetje denarja, prepoznavanje ponaredkov, bančni tiskalniki, blagajne in drugo (Bobek 1995, 202). Bančni posli potekajo v času in prostoru. Čas za nekatere, predvsem množične posle, je kratek in ti se opravljajo po načelu hitrosti, pri čemer je prisotna velika

17

možnost napak, zato so banke vgradile v svoje poslovanje kontrolne sisteme (Bobek 1989, 66).

2.5.1 Oblikovanje organizacijskih delov banke Od nalog banke in njene strukture je odvisna njena interna in eksterna organiziranost. Sistem banke se razčlenjuje v podsisteme različnih velikosti in obsegov. V širšem razumevanju so to organizacijske enote, v ožjem pa sektorji, oddelki, odseki, referati. Zunanje organizacijske enote so manjše eksterne enote, ki opravljajo tiste bančne posle, za katere je banka pridobila dovoljenje osrednje banke in ki jih banki dodeli uprava. Običajno se delijo na področje poslovanja z velikimi komitenti in na področje poslovanja s prebivalstvom (Veselinovič 2003, 21). Zunanje organizacijske enote se s sistemskega vidika štejejo v medsistem. Z organizacijsko strukturo je mišljena taka razčlenitev banke v podsisteme (sektorje, oddelke, odseke, referate), da ti z vidika sorodnosti storitev zagotavljajo izvajanje določenega bančnega posla. Z razčlenitvijo nalog pridemo do skupnih temeljev za izoblikovanje sektorjev, znotraj teh izpeljemo organizacijske povezave med nalogami in strokovnimi kadri, med nalogami in delovnimi sredstvi, med strokovnimi kadri in delovnimi sredstvi. Optimalna kombinacija teh elementov omogoča normalno delovanje podsistemov banke (Bobek 1995, 203–205). Z optimalno kombinacijo teh elementov se izoblikujejo enote in službe v banki ter opredeli potek dela. Z delitvijo dela se organizacijsko oblikuje struktura nalog in njihovih nosilcev, delovna hierarhija in oblike za doseganje ciljev. Pri oblikovanju organizacijskih enot gre za razčlenitev skupne naloge banke na posamezne delovne naloge, ki se delegirajo na podrejena mesta. Za ugotavljanje posameznih nalog se uporablja plan nalog, na podlagi katerega se posamezne naloge razčlenjujejo in prenašajo na posamezne enote. Pri določevanju enot in delovne sile je treba rešiti vprašanje pristojnosti in komunikacij z namenom, da bo poslovanje v banki nemoteno potekalo kot harmonična celota. Banke so večinoma organizirane po štabno-linijskem sistemu (Veselinovič 2003, 21). Danes se povsod v bankah uveljavlja kot najprimernejši štabno-linijski sistem. V bankah je nujno zaposlovanje strokovnjakov za posamezna področja in naloge, ker morajo odločitve vodstvenih organov temeljiti na natančnih predhodnih raziskavah in analizah. Štabno-linijski sistem to omogoča, ker so vodstvenim organom dodali specialni štab (notranja revizija, pravne zadeve, strateški razvoj, upravljalno računovodstvo, kontroling, kadri, organizacija, svetovalci itd.) (Veselinovič 2003, 21). Specialni štabi nimajo pravice odločati o posameznih primerih niti ne smejo izvrševati svojih predlogov, razen v okviru delegiranih nalog in pooblastil. Posebna pozornost je namenjena intenzivnosti organizacije, ki pomeni mejo samostojnosti, ki se dopušča posamezniku pri odločanju v poslovnih primerih. V bankah še vedno obstaja težnja, da se delovni postopki z raznimi internimi predpisi poenotijo in da se strogo določi potek delovnega postopka, s čimer se zmanjša samostojnost odločanja. Govorimo o mehanski organizaciji, ki ustreza stabilnemu okolju. Zanjo je značilna podrobna razdelitev dela, natančna opredelitev pravic, dolžnosti in avtoritete za

18

vsako vlogo. Za mehansko organizacijo je značilna točna določitev nalog in odgovornosti delavcu, stroga delitev pristojnosti, hierarhična struktura kontrole, avtoritete in komunikacij. Odločanje in ocenjevanje doseženega je osredotočeno na vrhu hierarhije. Delovanje zaposlenih je uravnano z navodili nadrejenih, zaposleni morajo biti poslušni nadrejenim, poudarek je dan notranjemu, specializiranemu znanju in ne splošnemu znanju ali sposobnostim (Rozman 2000, 28). Za poslovanje bank je značilno, da morajo pridobiti in ohranjati zaupanje ter skrbeti za zadovoljstvo komitentov. Zato morajo banke stremeti k oblikovanju organizacije, ki bo zmanjševala elemente mehanske organizacije in vključevala elemente značilne za organsko organizacijo. Za organsko organizacijo je značilno zmanjševanje števila organizacijskih ravni, z dodatnimi ravnmi naraščajo stroški, oteženo je komuniciranje in odločanje. Prav tako je značilno povečevanje pristojnosti vodjem, ki se jim število podrejenih povečuje, s tem tudi njegove pristojnosti, kar vodi do sploščene organizacijske strukture. Povečano je delegiranje in pooblaščanje, kar pomeni, da vodje vedno bolj pooblaščajo zaposlene, da ti sami sprejemajo odločitve v povezavi s svojim delom. Za organsko organizacijo je značilno, da povezanost zaposlenih ni le strokovna, vsebina komuniciranja so informacije in nasveti, ne inštrukcije in odločitve. Značilno je horizontalno in diagonalno komuniciranje med ljudmi na različnih položajih, prizadevanja za spremembami in napredkom so bolj cenjene kot lojalnost in ubogljivost. Pomembnost in prestiž sta usmerjena na trg (Rozman 2000, 28–29). Mehanska in organska oblika organiziranja se ne izključujeta, zato bi v bankah lahko bila na višjih ravni organizacijske strukture mehanska organizacija, na nižjih ravni pa organska. Organska organizacija bi bila primerna za poslovno mrežo, za del banke, ki izvaja spremljavo, pa mehanska organizacija.

2.5.2 Oblikovanje enot banke Eksterna ali zunanja organiziranost bank predstavlja sistem bančnih enot oz. prodajnih mest (poslovnih enot, poslovalnic, blagajniških mest) kot del prodajnih poti, preko katerih banke vzpostavljajo poslovne odnose s svojimi potencialnimi komitenti z namenom prodaje svojih storitev in jih s sistemskega vidika štejemo v kategorijo medsistema (Bobek1989, 75). Zunanje organizacijske enote so manjše eksterne enote, ki opravljajo tiste bančne posle, za katere je banka pridobila dovoljenje osrednje banke in ki jih banki dodeli uprava. Posli se običajno delijo na področje poslovanja z velikimi komitenti in področje poslovanja s prebivalstvom (Veselinovič 2003, 21). Potrebe gospodarstva in prebivalstva terjajo od bank takšno eksterno organizacijo bančne mreže, ki omogoča racionalno in hitro opravljanje finančnih poslov. Pa tudi mikroekonomski interes banke je, da omogoča njena eksterno organizirana mreža enovito zaokrožitev določenega prostora s ciljem, da mobilizira prosta razpoložljiva finančna sredstva, da ta sredstva plasira in da opravlja za svoje komitente druge finančne storitve. Hiter

19

razvoj določenih gospodarskih področij terja ustanovitev ustrezne bančne mreže, zožitev gospodarskega in finančnega potenciala pa zopet zmanjšanje dejavnosti poslovnih enot ali celo njihovo ukinitev. Zunanja organiziranost bank je odvisna od mnogih faktorjev, ki jih banke morajo upoštevati, da bodo dosegle fleksibilnost v prilagajanju okolju in optimalno vključitev v okolje. Fleksibilnost se kaže v manjši formalizaciji in pripravljenosti ljudi, da sprejmejo nove naloge kot tudi odločanju posameznika v okviru zadanih nalog (Ivanko 1999, 49). Določanje prodajnih poti je za banke kompleksen problem odločanja, ki ima strateški značaj in je del marketinških odločitev. Izbor prodajnih poti je v tesni povezavi s postavljenimi cilji banke. Pri izboru prodajnih poti je bližina komitentov, prodor na trg, zagotavljanje dobička eden od prioritetnih odločitvenih kriterijev banke. Distribucijske poti so storitveni in informacijski tokovi med ponudniki in povpraševalci, pri katerih ima prodajna mreža bančnih enot odločilno funkcijo.

2.5.3 Sodelovanje med organizacijskimi deli banke V bankah je zelo pomembna tudi koordinacija med posameznimi organizacijskimi enotami, ker se v njih odvija veliko poslov, ki tečejo skozi več organizacijskih enot. Če bi bile banke organizirane linijsko, bi posamezne organizacijske enote prihajale v stik le preko nadrejenih organov. To pa zelo otežuje medsebojno komunikacijo, zato mora biti med organizacijskimi enotami ustvarjen medsebojni stik mimo nadrejenih organov. To velja predvsem za informacije, ki jih delavci v banki potrebujejo, da delo, ki je v njihovi pristojnosti, teče normalno. Strogi linijski sistem je primeren in koristen le pri uradnih odločitvah navzdol in poročanju navzgor (Bobek 1989, 20). Pri prenašanju informacij pa bi bil tak sistem preveč tog in potek prenosa informacij predolg, zato je sodelovanje med posameznimi organizacijskimi deli najbolj primerno. V ta namen se organizirajo občasni sestanki vodij posameznih enot, ki potem prenašajo pridobljene informacije na svoje podrejene. Informiranje mora biti torej organizirano tako, da so informacije ustrezne in dosežejo svoj cilj čim hitreje. Sistem pristojnosti in sistem komunikacij sta sestavna dela organizacije v bankah in jih določi vodstvo banke. Razpon vodstva pa je odvisen od vrste posla, od velikosti banke in sposobnosti vodilnega delavca. Ta razpon je v bankah urejen na višji, srednji in nižji ravni. Direktorju je ponavadi podrejenih nekaj pomočnikov, tem so podrejeni vodje posameznih delovnih področij, ki so nadrejeni vodjem posameznih oddelkov. Na nižji stopnji so vodjem oddelkov podrejeni vodje skupin, tem pa neposredno referati. Razpon vodstva je po posameznih bankah lahko različne oblike v odvisnosti od notranje organizacije banke. Odločilnega pomena je težnja banke po centraliziranem ali decentraliziranem načinu organiziranja. V banki morajo biti centralizirani posli, ki jih je težko delegirati in zahtevajo posebna znanja, vsi pravni posli in planiranje finančnega poslovanja. Decentralizacija pa je primerna pri poslovanju s komitenti, ko obstaja težnja banke

20

po hitri in individualni obravnavi komitentov. Kljub decentralizaciji organiziranja pa se ne sme izgubiti pregled nad celovitim poslovanjem.

21

3 PREDSTAVITEV DEŽELNE BANKE SLOVENIJE

3.1 Zgodovina Deželne banke Slovenije(DBS)17 Deželna banka Slovenije je delniška družba. Deželna banka Slovenije, d. d., je novo ime banke, ki se uporablja od 1. 7. 2004 dalje, ko je Slovenska zadružna kmetijska banka, d. d., prevzela sredstva in obveznosti Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, p. o., in se preimenovala v Deželno banko Slovenije, d. d. Zgodovina Deželne banke Slovenije je zgodovina predhodne Slovenske zadružne kmetijske banke in Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, p. o., torej zgodovina dveh institucij z bogato tradicijo, ki sta že prej sinergijsko delovali na področju kmetijskega sektorja. Pomembni mejniki Slovenske zadružne kmetijske banke:

• Slovenska zadružna kmetijska banka je bila ustanovljena na ustanovnem zboru banke 18. 1. 1990 v Narodnem domu v Celju; • banka je s statusom poravnalne banke v maju leta 1997 pričela z načrtnim

izvajanjem projekta prevzemanja plačilnega prometa oziroma vključevanja banke v nove plačilne sisteme in ga zaključila sredi leta 2002;

• banka se je v letu 2000 prilagodila zahtevam novega zakona o bančništvu in ohranila vsa pooblastila za poslovanje;

• v letu 2003 je banka prilagodila statut spremembam zakona o gospodarskih družbah;

• 01. 7. 2004 prevzem Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije.

Banka je tekoče spremljala razvoj bančnega poslovanja in sproti uvajala nove bančne in finančne storitve. Odigrala je pomembno vlogo pri oblikovanju in razvoju slovenskega zadružnega poslovnega sistema, v okviru katerega se je kot delničar povezala z Zadružno kmetijsko družbo, Zadružno zvezo Slovenije, s Kmečko družbo za upravljanje investicijskih skladov, z Zavarovalnico Slovenica in Zvezo HKS Slovenije. Pomembni mejniki Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije:

• Zveza HKS je bila ustanovljena 16. 3. 1971 v Ljubljani. Ustanovno pogodbo je podpisalo 40 kmetijskih zadrug in 9 kmetijskih kombinatov. Zveza HKS je bila finančna organizacija z opredeljenim statusom z zakonom o hranilno kreditnih službah iz leta 1990. Glavni namen Zveze HKS je bilo pospeševanje kmetijstva in ne ustvarjanje dobička, zato je delovanje temeljilo na principu vzajemne solidarnosti in ne na principu donosnosti

17 Povzeto po DBS (2003) in po DBS (2007i) .

22

kapitala ter pospeševanja hranilniškega in kreditnega poslovanja ter koordinacije članic;

• od leta 1999 dalje na podlagi sklepa o usklajevanju hranilno kreditnih služb z določbami zakona o bančništvu je v Zvezi HKS potekal proces prilagajanja bančni zakonodaji;

• v letu 2001 se je pričel intenziven proces združevanja HKS18 kmetijstva in gozdarstva kot prevzetih družb k Zvezi HKS kot prevzemni družbi. Večina HKS se je odločila za pripojitev k Zvezi HKS, saj so ocenile, da se v predpisanem roku ne morejo prilagoditi zahtevam bančne zakonodaje glede višine kapitala, kapitalske ustreznosti, največje dovoljene izpostavljenosti, likvidnosti in informacijske podpore;

• v letu 2001 se je k Zvezi HKS pripojilo dvanajst HKS, v letu 2002 petnajst HKS, v letu 2003 (do 1. 7.) pa še enajst HKS. Zveza HKS je do konca leta 2003 pripojila še štiri HKS, tako da se je od šestdeset samostojnih HKS s področja kmetijstva in gozdarstva k Zvezi HKS pripojilo preko štirideset HKS;

• prvega julija 2005 je Zvezo HKS z devetnajstimi poslovnimi enotami in preko sto blagajniškimi mesti prevzela Deželna banka Slovenije.

3.2 Dejavnost banke19 Deželna banka Slovenije, d. d., je po poslovni politiki univerzalna banka. Svojim strankam nudi celovito bančno in finančno storitev najvišje kakovosti doma in v tujini. V svoje poslovanje uvaja najsodobnejše tehnologije bančnega poslovanja. Uvaja nove bančne in finančne storitve, od osebnih do specializiranih bančnih storitev na bančnih okencih, poslovanja od doma ali delovnega mesta z uporabo najsodobnejših elektronskih oblik. S poslovnimi aktivnostmi banka ni prisotna le doma, temveč tudi v tujini. Tako je ena izmed bank, ki je že od začetka vpeta tudi v mednarodni bančni prostor in za svoje partnerje hitro in kvalitetno opravlja bančne storitve po celem svetu.

3.2.1 Pridobljena dovoljenja za opravljanje storitev20 Banka opravlja vse vrste bančnih storitev, druge finančne storitve in pomožne bančne storitve, za katere ima ustrezna dovoljenje, ter druge posle, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi, in sicer: 18 HKS - Hranilno kreditna služba. 19 Povzeto DBS (2004). 20 Povzeto DBS (2004).

23

a) Bančne storitve Banka ima dovoljenje za sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb ter za dajanje kreditov iz teh sredstev za svoj račun. Opravlja storitve, za katere zakoni določajo, da jih smejo opravljati banke. b) Druge finančne storitve Banka ima dovoljenje za factoring, finančni zakup, izdajanje garancij in jamstev. Ima dovoljenje za kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov. Banka ima dovoljenje za trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi in z izvedenimi finančnimi instrumenti. Lahko zbira, analizira in posreduje informacije o kreditni sposobnosti pravnih oseb. Lahko posreduje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja trg vrednostih papirjev. Izdaja in upravlja s plačilnimi instrumenti. Posreduje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov. Opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji in upravlja pokojninske sklade po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev. Banka ima dovoljenje osrednje banke za opravljanje poslov plačilnega prometa, skrbniških storitev, svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev. c) Pomožne bančne storitve Banka si je pridobila dovoljenje osrednje banke za finančno, davčno in drugo svetovanje. Ima tudi dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja z nepremičninami in za trgovanje z lastnimi nepremičninami. Pridobljeno je dovoljenje za upravljanje in vodenje sistema za obdelavo podatkov, svetovanje, razvoj in oskrbo z računalniškimi storitvami, dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami, obdelave podatkov, hrambe vrednosti, izobraževalno dejavnost, prevoz gotovine in drugih vrednosti, trgovanje s tehnološkimi rešitvami, trgovanje z zlatom in druge poslovne dejavnosti.

3.2.2 Pridobivanje dovoljenja Banke Slovenije Banka si pridobiva dovoljenje Banke Slovenije še za posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, opravljanje skrbniških storitev (skrbniški računi), trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na segmentu repo poslov, trgovanje s tujimi vrednostnimi papirji, trženje vzajemnih skladov in pridobitev licence za zaposlene za trgovanje v svojem imenu in za svoj račun.

3.3 Lastniška struktura Deželne banke Slovenije, d. d. Lastniško strukturo prikazuje slika 1. Največja lastnica banke je, kot je razvidno iz slike št. 1, Kapitalska zadruga, z. b. o., Ljubljana, katere 100 % lastnice so

24

kmetijske zadruge v Sloveniji. Drugi največji lastnik je KD Holding, d. d., Ljubljana v večinski lasti KD Group. SLIKA 1: LASTNIŠKA STRUKTURA DBS NA DAN 16. 2. 2007

45%

32%

6%

17% Kapitalska zadruga z. b.o., Ljubljana

KD Holding d. d.,Ljubljana

Banka di Cividale SpA,Čedad (Cividale delFriuli)Drugi

Vir: DBS (2007a)

3.4 Organizacijska struktura DBS21 DBS je s sprejetjem Pravilnika o organizaciji pravno formalno uredila obliko organiziranosti Deželne banke Slovenije, ter okvirni način njenega delovanja, organizacijsko strukturo banke, delovno področje in razporeditev pristojnosti, nalog in odgovornosti posameznih organizacijskih enot, vodenje banke, poročanje, pooblaščanje ter projektno in skupinsko delo, nadaljnji razvoj organizacije v banki ter postopke za njeno dopolnjevanje in spreminjanje. Deželna banka Slovenije je organizirana na temelju štabno linijske organizacijske strukture. Prisotna je hierarhično organizacijska struktura s centralizacijo odločanja in pristojnosti, ki se zaradi prenosa pooblastil na posamezne direktorje in komisije nekoliko manjša, vendar je za pomembnejše odločitve potrebno soglasje uprave. Iz organizacijske sheme DBS je razvidna velika kompleksnost organizacije. V organizacijski strukturi je več ravni, po katerih potekajo navodila od zgoraj navzdol. DBS ima zunanje organizacijske enote, kot so poslovne enote, poslovalnice, blagajniška mesta po vsej Sloveniji. Upravljanje in vodenje banke sta opredeljeni s statutom ter njenimi internimi akti. Oblikovanje delovnih mest in sistemizacijo delovnih mest določa Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, ki ga izda uprava banke, upoštevajoč 21 Povzeto po DBS (2006).

25

makroorganizacijo. V DBS je še močno prisotna specializacija zaposlenih po vrsti komitentov (npr. kreditni referent za pravne osebe, ki se ukvarja izključno s kreditiranjem pravnih oseb, depozitni referent, ki se ukvarja izključno z zbiranjem depozitov pravnih oseb). V DBS je zelo prisotna hierarhija avtoritete, saj že po posameznih poslovnih področjih obstaja hierarhija direktorjev oz. vodij, (npr. izvršni direktor, direktor sektorja, direktor oddelka in itd., pretežno podrejeni upravi banke). Za banko je značilna visoka stopnja standardizacije postopkov, saj ima z internimi akti in navodili natančno predpisano tehnologijo dela, ki so jo zaposleni dolžni upoštevati. Makroorganizacija DBS je shematsko prikazana v Organizacijski shemi, ki je prikazana na sliki 2. SLIKA 2: ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DBS

Vir: DBS (2007g)

26

3.4.1 Funkcionalna organizacijska struktura22 Funkcionalno banka opravlja svojo dejavnost v notranjih organizacijskih enotah, kot so: a) Uprava Banko vodi uprava, ki jo sestavljajo predsednik uprave in člana uprave. Pristojnosti in naloge so opredeljene s statutom in z ostalimi internimi akti ter veljavno zakonodajo. Uprava lahko statutarne pristojnosti prenese na nižje organizacijske ravni, komisije, odbore in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Na prvi organizacijski ravni so svetovalci uprave in izvršni direktorji, na drugi organizacijski ravni so direktorji sektorjev in vodje služb, ki so neposredno podrejeni upravi, in na tretji organizacijski ravni so vodje oddelkov in služb, ki niso neposredno podrejeni upravi. Upravi so neposredno podrejena poslovna področja, služba notranje revizije, služba uravnavanja tveganj in boniteta, služba marketinga in komuniciranja, pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja. b) Poslovna področja Poslovno področje je najvišja organizacijska oblika, ki združuje opravljanje poslov več organizacijskih delov banke. Poslovno področje vodi izvršni direktor in je neposredno podrejeno upravi banke. DBS opravlja svojo dejavnost v okviru šestih poslovnih področij, in sicer komercialno bančništvo (pravne osebe), finančni trgi, poslovne mreže, finančno upravljanje in podpora poslovanju, notranji in splošni posli ter informatika in tehnologija. Glede na vrsto komitentov so poslovna področja organizirana na poslovanje s podjetji in poslovanje s prebivalstvom. Poslovno področje lahko obsega enega ali več sektorjev. c) Sektorji Sektor je organizacijska oblika, ki izvaja aktivnosti svetovanja, vodenja ali izvaja aktivnosti na ozko določenem področju. Sektor je neposredno podrejen poslovnemu področju.

22 Povzeto po DBS (2006a).

27

d) Služba Služba je organizacijska oblika, ki izvaja aktivnosti svetovanja, vodenja ali izvaja aktivnosti na ozko določenem področju. Služba je lahko neposredno podrejena upravi, poslovnemu področju ali sektorju. e) Oddelek Je organizacijska oblika, ki izvaja aktivnosti in opravlja posle v okviru delovnih področij sektorjev ali služb. Oddelek je neposredno podrejen sektorju ali službi. .

3.4.2 Teritorialna organizacijska struktura23 Teritorialno opravlja banka svojo dejavnost na sedežu v Ljubljani in v okviru zunanjih poslovno organizacijskih enot, ki so sestavni organizacijski deli banke, ki niso samostojne pravne osebe in nimajo poslovne sposobnosti. V pravnem prometu nastopajo v imenu in za račun banke. Praviloma so organizirane izven kraja sedeža banke in se ne vpisujejo v sodni register. Zunanje poslovno organizacijske enote tvorijo poslovno mrežo desetih poslovnih enot, trinajstih poslovalnic, štiriinšestdesetih blagajniških mest. Zunanje poslovno organizacijske enote so: a) Poslovna enota Poslovna enota je organizacijska enota najvišjega ranga, ki vodi in koordinira delo enot manjšega ranga, kot so poslovalnice in blagajniška mesta, ki so operativne organizacijske enote. Delo PE24 vodi, strokovno usmerja in nadzoruje direktor PE, ki je za celotno delo PE odgovoren izvršnemu direktorju področja Poslovne mreže. b) Poslovalnica Poslovalnica je organizacijska enota, ki je opravlja bančne in druge finančne storitve za pravne in fizične osebe na določenem območju. Delo poslovalnice vodi, strokovno usmerja in nadzoruje vodja poslovalnice, ki je za celotno delo poslovalnice odgovoren direktorju PE. b) Blagajniško mesto Blagajniško mesto je organizacijska enota, ki je neposredno podrejena poslovalnici in je teritorialno ločena od sedeža poslovalnice ter opravlja bančne in

23 Povzeto po DBS (2006a). 24 PE- Poslovna enota.

28

druge finančne storitve za fizične osebe na določenem območju. Delo blagajniškega mesta vodi, strokovno usmerja in nadzoruje vodja poslovalnice, v okviru katere je organizirano blagajniško mesto.

29

4 POSLOVANJE IN ORGANIZACIJA POSLOVALNICE LENART

4.1 Predstavitev Poslovalnice Lenart Poslovalnica Lenart je univerzalna zunanja organizacijska enota, ki širše gledano posluje v okviru Poslovne enote Podravje. V preteklosti je področje Poslovalnice Lenart pokrivala Zadružna hranilno kreditna služba Lenart in kasneje kot poslovna enota Zveze HKS Ljubljana. Obseg nalog, ki jih je smela skladno s takrat obstoječo zakonodajo opravljati, je bil precej ožji, kot jih sme opravljati danes. Specifika njenega preteklega poslovanja je močno prisotna še danes. Poslovalnica Lenart ima dolgoletno poslovno tradicijo, na osnovi katere ima izdelane značilnosti svojih komitentov, oceno lastnega položaja na trgu, tržni delež, svoje slabosti in določene prednosti pred konkurenco. Poslovalnica Lenart je locirana v centru mesta, skupaj s Kmetijsko zadrugo Lenart, vendar na manj vidni lokaciji. Vhod v Poslovalnico je z dvorišča s parkirnimi postori. Poslovni prostori so veliki, z nekoliko ponesrečeno funkcionalno ureditvijo. V Poslovalnici Lenart je pet zaposlenih, dve s srednješolsko izobrazbo, dve z višješolsko izobrazbo, ena pa si pridobiva visokošolsko izobrazbo. Poslovalnica Lenart opravlja vse naloge, ki so določene za zunanje organizacijske enote, in ima na področju, ki ga pokriva, to je področje Upravne enote Lenart, 20 % delež računov aktivnega prebivalstva. Je podeželska organizacijska enota, saj v pretežni meri sodeluje s kmečkim prebivalstvom. Skoraj v celoti pokriva ta segment prebivalstva in ima, glede na konkurenco, na tem področju največji tržni delež. Sodelovanje s kmečkim prebivalstvom se odraža tudi v načinu trženja produktov oz. storitev banke. Za kmečko populacijo je značilno, da živi v skupnem gospodinjstvu, v tako imenovanih kmetijskih gospodarstvih. Kmetijska gospodarstva imajo zaradi obstoječe davčne in kmetijske zakonodaje predstavnika oziroma nosilca kmetijskega gospodarstva, ki mora imeti odprt osebni ali poslovni račun. Zato imajo kmetije običajno le en račun, na katerega prejemajo prilive iz naslova prodaje kmetijskih proizvodov. Prilivi so v pretežni meri od Kmetijske zadruge Lenart ter iz naslova subvencij od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Komitenti poslovalnice so v večini moškega spola, starostna struktura komitentov je višja, kot je povprečna starostna struktura področja, ki ga pokriva, to je področje Upravne enote Lenart. Za komitente Poslovalnice Lenart je značilno, da so zvesti banki, usmerjeni k varčevanju, kredite najemajo za proizvodno dejavnost in investicijska vlaganja ter v zelo majhnem obsegu za osebno potrošnjo. Pri svojem poslovanju pretežno uporabljajo gotovino in se poslužujejo storitev na enem mestu.

30

Poslovalnica že več desetletij sodeluje tudi s samostojnimi podjetniki in Kmetijsko zadrugo Lenart. Za Poslovalnico Lenart je značilno, da večina njenih komitentov živi na njenem področju, da je stopnja penetracije 2 %. Organizirana je tako, da v banki dosega nadpovprečne poslovne rezultate, da večino zbranih sredstev tudi plasira v kredite in da je njeno poslovanje rentabilno. Poslovalnica posluje na področju, kjer je dnevna migracija velika, saj v Lenart dnevno prihaja do 2000 delavcev, in na področju, kjer imajo svoje enote še NKMB25, Banka Koper in PBS26. Poslovalnica Lenart opravlja bančne in druge finančne posle pod strokovnim vodstvom resornih sektorjev, na katerega delovno področje sodijo. Te naloge so v organizacijski strukturi razdeljene na področje poslovanja s pravnimi osebami in področje poslovanja s fizičnimi osebami. V Poslovalnici Lenart je premalo zaposlenih, da bi se te naloge delile, zato se od zaposlenih zahteva široko znanje in fleksibilnost, da lahko izvajajo naloge tako za fizične kot za pravne osebe. V Poslovalnici Lenart se posli izvajajo v skladu s sprejetimi pravilniki, z navodili, s poslovniki, z veljavno zakonodajo ter s sklepi uprave. Pravilniki, navodila in sklepi so objavljeni na intranetu banke, do katerega imajo zaposleni v banki dostop.

4.2 Posli Poslovalnice Lenart Poslovalnica Lenart opravlja pasivne, aktivne in nevtralne bančne posle. V pretežni meri opravlja posle za fizične osebe. Poslovalnica je podeželska organizacijska enota. Zanjo je značilno, da sodeluje predvsem s kmečkim prebivalstvom. V kmetijstvu proizvodni ciklus traja od enega do dveh let, zato so potrebe po kreditih in viški sredstev specifični. Med trajanjem proizvodnje je povpraševanje po kreditih večje. Ko pa se proizvodni ciklus zaključi, se pojavijo viški sredstev. Zaradi navedenih značilnosti je poslovanje Poslovalnice Lenart prilagojeno tem specifikam. Značilno je, da se njeni komitenti poslužujejo klasičnih storitev, tako da osebno obiskujejo banko, nekoliko manj uporabljajo moderne distribucijske poti, kot so elektronsko bančništvo, negotovinski način plačevanja s plačilnimi in kreditnimi karticami. V Poslovalnici Lenart je še vedno veliko t. i. množičnih poslov. Velik poudarek je na gotovinskem plačilnem prometu, blagajniških poslih, kjer se sprejemajo nalogi za vplačila in izplačila, opravljajo menjalniški posli. V Poslovalnici se v manjšem obsegu opravljajo tudi posli za pravne osebe in samostojne podjetnike.

25 NKMB – Nova kreditna banka Maribor 26 PBS- Poštna banka Slovenije

31

4.2.1 Pasivni bančni posli Med najpomembneje pasivne bančne posle Poslovalnice Lenart spada zbiranje sredstev prebivalstva in gospodarstva. Obseg sredstev prebivalstva je veliko večji od obsega sredstev gospodarstva. To so tako imenovana avista sredstva, ki se zbirajo na transakcijskih računih prebivalstva in gospodarstva. Poslovalnica pridobiva vezane depozite prebivalstva in gospodarstva, ki so lahko kratkoročni ali dolgoročni. Depoziti se obrestujejo po višjih obrestnih merah kot sredstva na vpogled (DBS 2007b). Med pasivne posle spadajo dolgoročni posli obročnega varčevanja, katerega prednosti so, da se lahko vplačila vršijo v mesečnih obrokih po izbiri varčevalca. Poslovalnica Lenart nudi tudi kratkoročno varčevanje z zlato knjižico. To je varčevanje na odpoklic z nekoliko višjo obrestno mero.

4.2.2 Aktivni bančni posli Najpomembnejši aktivni posli Poslovalnice Lenart so zaradi že navedenih značilnosti komitentov krediti kmetom. Krediti so kratkoročni ali dolgoročni. Pridobijo jih lahko kmetje, ki dokažejo s potrdilom svoj status kmeta. Banka odobrava kmetom kredite za osnovno dejavnost, izgradnjo gospodarskih objektov, nakup osnovne črede, živinorejsko proizvodnjo, nakup mehanizacije, nakup zemlje, za urejanje zemljišč, trajnih nasadov, za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Banka aktivno spremlja kmete pri izvedbi investicij, financiranih iz sredstev evropskih strukturnih skladov, s kratkoročnimi premostitvenimi krediti in dolgoročnimi krediti kot del finančne konstrukcije posamezne investicije. Krediti do 6 let so zavarovani pri zavarovalnici, nad 6 let pa z drugimi oblikami zavarovanja, kot so zastava vrednostnih papirjev, zastava nepremičnin z maksimalno hipoteko ali navadno hipoteko. Odplačila kreditov so prilagojena ciklusu kmetijske proizvodnje, zato se ta lahko odplačujejo v mesečnih, trimesečnih, polletnih in letnih obrokih glavnice in obresti. Med pomembne aktivne posle Poslovalnice Lenart spadajo poleg kreditov kmetijstvu, krediti prebivalstvu, ki so kratkoročni ali dolgoročni, tako imenovani hitri krediti, potrošniški namenski in nenamenski, naložbeni ter stanovanjski krediti. Hitri kredit si lahko pridobijo fizične osebe, ki imajo odprt osebni račun s kartico Activa Maestro27 in ki prejemajo redne mesečne dohodke iz naslova plače, rente, pokojnine, prilive iz naslova kmetijstva in druge prihodke. Hitri krediti se odobrijo na podlagi podane prošnje kreditojemalca in po ugotovitvi kreditne sposobnosti (DBS 2007e). Potrošniški kredit lahko pridobijo fizične osebe, ki so polnoletne, zaposlene in kreditno sposobne. Krediti so kratkoročni, to je do enega leta, in dolgoročni, tj. nad

27 Activa Maestro – mednarodna debetna kartica, možna obremenitev do višine stanja na računu

32

enim letom, in morajo biti primerno zavarovani (DBS 2007d). Stanovanjski krediti so dolgoročni, tj. do trideset let, z nižjo obrestno mero. Namenjeni so za stanovanjsko gradnjo kreditno sposobnim komitentom. Krediti z odplačilno dobo do deset let in višini do 21.000,00 EUR so lahko zavarovani pri zavarovalnici, višji zneski so obvezno zavarovani z vpisom hipoteke na nepremičnine (DBS 2007h). Lombardni kredit lahko pridobijo fizične in pravne osebe. Pridobi se lahko na podlagi zastave denarnih sredstev ali vrednostnih papirjev. Pri teh kreditih se ne ugotavlja kreditna sposobnost. Ročnost kredita je odvisna od ročnosti zastavljenih sredstev, v primeru zastave vrednostnih papirjev pa od bonitete izdajatelja vrednostnih papirjev in od njihove tržne vrednosti (DBS 2007f). Pravne osebe lahko pridobijo različne investicijske kredite in kredite za obratna sredstva.

4.2.3 Nevtralni bančni posli V Poslovalnici Lenart je še vedno veliko t. i. množičnih poslov, med katere spadajo nevtralni bančni posli. Med najmnožičnejše nevtralne bančne posle prištevamo posle plačilnega prometa. V Poslovalnici je še vedno velik poudarek na gotovinskem plačilnem prometu. Poleg že navedenih storitev se sklepajo pogodbe o borznem posredovanju in vodenju skrbniškega računa za opravljanje storitev nakupa in prodaje vrednostnih papirjev na borznem ali prostem trgu po naročilu stranke. Posredujejo se pogodbe za gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun stranke, svetovanje v zvezi z nakupi in prodajo vrednostnih papirjev. Sklepajo se pogodbe za pristop k različnim vzajemnim skladom. Sklepajo se pogodbe za elektronsko poslovalnico DBS NET, ki je namenjena fizičnim osebam, samostojnim podjetnikom in društvom, ki želijo z banko poslovati sodobno.

4.3 Organizacija Poslovalnice Lenart Poslovalnica Lenart je univerzalna zunanja organizacijska enota, ki širše gledano posluje, kot prikazuje slika št. 3, v okviru Poslovne enote Podravje. PE Podravje je največja od deset poslovnih enot Deželne banke Slovenije. PE opravlja bančne in druge finančne posle za pravne in fizične osebe na njenem področju. PE Podravje vodi direktor, ki ima nalogo organiziranja, koordiniranja, kontroliranja, ter delegiranja nalog vodjem poslovalnic in blagajniških mest, ter skrbi, da se procesi izvajajo v skladu z internimi akti banke, usmeritvami banke ter navodili resornih sektorjev ter zastopa banko v skladu s Pravilnikom o pooblastilih in podpisovanju. Za PE se ugotavlja poslovni izid.

33

SLIKA 3: ORGANIZACIJSKA SHEMA POSLOVNE ENOTE PODRAVJE

4.3.1 Delovna mesta v Poslovalnici Lenart V DBS je še močno prisotna specializacija zaposlenih glede na vrsto komitentov (npr. kreditni referent za pravne osebe, kreditni referent za fizične osebe, ki se ukvarja izključno s kreditiranjem, depozitni referent za pravne osebe, ki se ukvarja izključno z zbiranjem depozitov, zaledni referent), vendar to velja le za delovna mesta v poslovnih področjih in večjih zunanjih organizacijskih enotah. Za delovna mesta v manjših poslovalnicah do pet zaposlenih je značilno, da se od njih zahteva širše znanje o celotni ponudbi banke, da lahko komitentom svetujejo in ponujajo vse bančne storitve. V Poslovalnici Lenart so sistematizirana, kot kaže slika št. 4, naslednja delovna mesta: a) Vodja Poslovalnice Vodja Poslovalnice vodi in koordinira delo v Poslovalnici v skladu z veljavno zakonodajo, internimi akti banke, usmeritvami, s strokovnimi napotki in z navodili direktorja poslovne enote in direktorjev resornih sektorjev. Vodja zastopa banko v skladu s Pravilnikom o pooblastilih in podpisovanju in je zadolžena za izvajanje sistema notranje kontrole v Poslovalnici. Obravnava zahtevnejše stranke, pravne in fizične osebe, izvaja svetovanje in pridobiva nove komitente. Vodja pridobiva depozite pravnih oseb, trži kredite, vzajemne sklade, posreduje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev oziroma trži vse produkte banke. Preverja kreditno sposobnost prosilcev večjih kreditov ter kreditov za pravne osebe in ugotavlja boniteto prosilcev. Vodja sodeluje pri pripravah predlogov za kreditni odbor in kreditno komisijo banke ter kreditno komisijo poslovne enote. Na podlagi sklepov kreditne komisije pripravlja in sklepa kreditne pogodbe.

34

b) Kreditni referent Kreditni referent izvaja svetovanje prebivalstvu. Sprejema vloge za kredite fizičnih oseb. Ugotavlja kreditno sposobnost kreditojemalcev in pripravlja predloge za kreditno komisijo. Spremlja izterjavo kreditov in negativnih stanj na transakcijskih računih. Trži vse produkte banke in opravlja vse zaledne posle. c) Blagajnik V poslovalnici so trije blagajniki, ki so zadolženi za izvajanje blagajniških, trezorskih in menjalniških poslov. Blagajniki odpirajo transakcijske račune za fizične osebe, samostojne podjetnike in društva. Sprejemajo depozite fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov in društev, sklepajo depozitne pogodbe oz. pripravljajo vse oblike pogodb iz ponudbe pasivnih poslov banke (obročno varčevanje, varčevalne zlate knjižice). Blagajniki sprejemajo naročila in naročajo kreditne in plačilne kartice. Opravljajo plačilni promet za pravne in fizične osebe. Sprejemajo plačilne naloge fizičnih in pravnih oseb in odkupujejo gotovino. Usmerjajo komitente k vodji poslovalnice in h kreditnemu referentu za posle, ki spadajo v njun delokrog. SLIKA 4: DELOVNA MESTA V POSLOVALNICI LENART

4.3.2 Organizacija izvedbe pomembnejših poslov Poslovalnica Lenart se ukvarja s pasivnimi, z aktivnimi in nevtralnimi bančnimi posli. Med pomembnejše posle spadajo: a) Vpogledna sredstva na transakcijskih računih

35

Vpogledna sredstva se vodijo na transakcijskih računih fizičnih in pravnih oseb. Transakcijski račun je osnovni račun, ki je namenjen tekočemu prejemanju prilivov, dvigovanju in nakazovanju s tega računa tretjim osebam. Uporablja se lahko pri gotovinskem in negotovinskem poslovanju. Transakcijske račune fizičnih oseb, društev in samostojnih podjetnikov odpirajo blagajniki. Postopek odpiranja transakcijskih računov za pravne osebe izvaja vodja poslovalnice ali kreditni referent. Blagajnik komitenta seznani o možnostih izbire računa s kartico ali računa s knjižico ter o prednostih in slabostih obojih. Blagajnik sprejme pisno vlogo komitenta za odprtje transakcijskega računa, na kateri so podatki o komitentu in namenu odprtja računa. Blagajnik opravi tako imenovano identifikacijo komitenta v skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja in potrebe banke. Na vlogo se vpišejo podatki o blagajniku, ki je vlogo sprejel, in podatki o vodji, ki je dovolil odprtje računa. Blagajnik vnese podatke na podlagi predloženega osebnega dokumenta in davčne številke v bančno aplikacijo, kjer se avtomatsko izpiše pogodba o vodenju računa, številka računa ter se račun avtomatsko registrira pri Banki Slovenije. Pri računu s plačilno kartico pa blagajnik naroči kartico za imetnika in morebitne pooblaščence ter seznam pošlje na centralo, kjer vnesejo podatke za naročilo kartic pogodbenim partnerjem. Ko je kartica izdelana, jo blagajnik proti potrdilu preda komitentu, prav tako tudi kodo PIN. Blagajnik izdela zahtevek za aktiviranje kartice ter ga posreduje na centralo, kjer poskrbijo, da se kartica aktivira v sistemu Activa. TRR omogoča pridobitev mednarodne kreditne kartice Activa/Mastercard, zato blagajnik sprejme vlogo za izdajo kartice in jo posreduje v obravnavo kreditni komisiji. S TRR je možno poslovati prek elektronske banke DBS-net, zato blagajnik sprejme vlogo in jo posreduje na PE. Ta jo posreduje na centralo, kjer uredijo vse potrebno za uporabo elektronske banke. Ob analizi procesa odpiranja TRR za fizične osebe, društva in samostojne podjetnike oz. ob analizi vodenja vpoglednih sredstev ugotavljam, da je ta proces zelo dobro podprt z bančno aplikacijo. b) Depoziti V Poslovalnici se pridobivajo depoziti pravnih in fizičnih oseb. Okvirni pogoji varčevanja oz. obrestne mere so določene s sklepom uprave. Ob tem sklepu pa imajo vodji poslovalnic, direktorji enot, direktorji sektorjev možnost dodatka dela obrestne mere, za kar si mora poslovalnica pridobiti soglasje direktorja poslovne enote oziroma direktorja sektorja poslovne mreže oziroma izvršnega direktorja mreže oziroma likvidnostne komisije. Depozite fizičnih oseb sprejemajo in sklepajo pogodbe blagajniki na bančnih okencih. Vnos depozita je zelo dobro podprt z bančno aplikacijo. Ob vnosu depozita v bančno aplikacijo se avtomatsko izpiše pogodba ter potrdilo o vplačilu depozita. Po izteku vezave se depozit z obrestmi prenese na dogovorjeni a-vista račun deponenta ali pa se v skladu z dogovorom vezava avtomatsko podaljša.

36

O depozitih pravnih oseb se dogovarja vodja poslovalnice, ki se dogovori o ročnosti, znesku, obrestni meri depozita. Deponent nakaže svoja sredstva na račun banke. Vodja pripravi depozitno pogodbo, ki jo pošlje v podpis deponentu. Pripravi tako imenovano zaključnico, to je dokument, na podlagi katerega v podpori na centrali vnesejo dogovorjene depozitne pogoje v bančno aplikacijo. Podpora nadalje spremlja depozite, obračunava obresti in obvešča poslovalnico o zapadlosti depozitov. Poslovalnica ponovno komunicira z deponenti in za podaljšanje vezave sklepa aneks k depozitni pogodbi ali pa pripravi zaključnico za vračilo depozita. Ob analizi procesa pridobitve depozita fizičnih oseb ugotavljam, da je prednost takšnega načina sklepanja v tem, da so depoziti, ki se sklepajo na bančnem okencu, zelo dobro podprti z bančno aplikacijo in se vnašajo online. Prednost je tudi v možnosti dodatka na obrestno mero. Slabosti takšnega procesa pa so v tem, da komitentom ni zagotovljena popolna diskretnosti poslovanja, saj blagajniki opravljajo tudi množične posle na bančnih okencih in se zaradi tega ne morejo diskretno posvetiti deponentu. Slabost je tudi v tem, da je za dodatek treba pridobiti pisno soglasje nadrejenih, kar je ob sklepanju posla zelo težko izvedljivo. b) Krediti Komitenti, ki se zanimajo za kredite, se lahko pogovorijo z vodjo poslovalnice ali s kreditnim referentom. Ob prvem obisku dobijo informacijo o asortimentu kreditov, kreditnih pogojih in zahtevani kreditni dokumentaciji. Bančni uslužbenci jim dajo informativni izračun, amortizacijski načrt, podatke o efektivni obrestni meri, informacijo o načinu zavarovanja kredita, informacijo o načinu koriščenja in načinu odplačevanja kredita. Po posvetu se odločijo za vrsto kredita ter priskrbijo zahtevano dokumentacijo. Vloga za kredit se zabeleži v knjigo prejetih vlog, kjer se navedejo prosilčevi podatki, znesek zaprošenega kredita, datum prejema vloge, datum in znesek odobritve ali zavrnitve. Kreditni referent pripravi predlog, ki ga podpiše tudi vodja Poslovalnice, za kreditno komisijo Poslovne enote ali kreditno komisijo mreže, odvisno od pristojnosti odobritve kredita. Obročne in anuitetne kredite komitentov in kredite najvišje bonitete, zavarovane pri zavarovalnici, odobrava komisija enote, kredite nad določenim limitom skupne izpostavljenosti komitenta do banke in različne bonitete z vsemi oblikami zavarovanja pa odobrava komisija mreže na sedežu banke na podlagi predloga poslovalnice in z mnenjem kreditne komisije enote. Kredite pravnim osebam odobrava na podlagi predloga vodje poslovalnice in soglasja direktorja enote kreditni odbor na sedežu banke. V predlogu kreditni komisiji so povzeti podatki o prosilcu, njegovi boniteti, njegovih že obstoječih kreditnih obveznostih, njegovi kreditni sposobnosti in njegovi bodoči obremenitvi. Pri hipotekarnih zavarovanjih se v predlogu razkrijejo podatki o

37

zemljiškoknjižnem stanju nepremičnin, ki so predmet zastave. Komisiji se pošlje v obravnavo predlog s fotokopijami potrebne dokumentacije in predlogom sklepa. Komisija po obravnavi predloga pošlje podpisan sklep, na podlagi katerega se v Poslovalnici pripravi kreditna pogodba, uredi zavarovanje kredita ter poskrbi za podpis pogodbe. Kopijo pogodbe skupaj z zahtevkom za nakazilo kredita se pošlje podpori na centralo ali na sedež enote, kjer vnesejo kredit v kreditno aplikacijo in nadalje skrbijo za vodenje kredita. Poslovalnica hrani kreditno dokumentacijo v kreditni mapi ter spremlja odplačevanje kredita in ob morebitnih zamudah komunicira s komitentom. Ob analizi procesa odobritve in realizacije kredita ugotavljam, da se s takšnim načinom dela odgovornost o odobritvi kredita v celoti prenese na kreditne komisije v enoti in na centrali. Komisije so tudi preveč obremenjene, zato odobritev kredita zahteva preveč časa, kar povzroča nezadovoljstvo komitentov. Veliko stroškov nastaja zaradi fotokopiranja in pošiljanja kreditne dokumentacije članom kreditnih komisij. e) Pomembnejši nevtralni posli Med najpomembnejše in najmnožičnejše nevtralne posle prištevamo posle plačilnega prometa. Plačilni promet poteka negotovinsko prek transakcijskih računov ali gotovinsko s predložitvijo bančnih nalogov, posebnih položnic in izdajo nalogov za nakazilo v tujino. Te naloge sprejemajo blagajniki, ki realizirajo nakazilo tako, da vnesejo položnico ali bančni nalog v bančno aplikacijo, z vsemi podatki o nalogodajalcu, prejemniku, namenu transakcije ter znesku in obračunajo provizijo. Po vnosu plačilnega naloga je treba nalog še avtorizirati, kar pomeni, da ga mora drug blagajnik pregledati in pravilnost vnosa potrditi. Ko je nalog potrjen, se postopek nadaljuje v plačilnem prometu banke. Pri prejemu gotovine za izvedbo nalogov morajo blagajniki poleg skrbi za pravilni vnos podatkov skrbeti še za spoštovanje Zakona o preprečevanju pranja denarja, po katerem je treba za vsa vplačila in izplačila v gotovini nad 12.518,78 EUR izpolniti predpisane podatke, za zneske nad 20.864,63 EUR pa izpolniti predpisane obrazce in sporočiti podatke Pooblaščencu za preprečevanje pranje denarja, ki te podatke posreduje v skladu z zakonom. Treba je skrbeti za spremljanje povezanih transakcij. Poleg plačilnega prometa lahko stranke pri vodji ali kreditnem referentu sklenejo pogodbo o borznem posredovanju. S pogodbo lahko pristopijo k vzajemnim skladom, ki jo lahko sklene vodja Poslovalnice, ki ima licenco za trženje skladov. Ugotavljam, da Poslovalnica nudi komitentom široko paleto storitev, da lahko zadosti vsem potrebam in željam komitentov ter da opraviči svojo univerzalnost. Prav zaradi te univerzalnosti se od zaposlenih v Poslovalnici zahteva obsežno znanje ter povečano sodelovanje in komuniciranje znotraj banke.

38

4.4 Povezave s centralo Zunanje poslovno organizacijske enote so poslovne enote, poslovalnice in blagajniška mesta. PE je organizacijska enota najvišjega ranga, ki vodi in koordinira delo enot manjšega ranga, kot so poslovalnice in blagajniška mesta, ki so operativne organizacijske enote. Delo PE vodi, strokovno usmerja in nadzoruje direktor PE, ki je za celotno delo PE odgovoren izvršnemu direktorju področja Poslovne mreže. Poslovalnica Lenart je zunanja organizacijska enota, ki posluje v okviru PE Podravje. Delo Poslovalnice vodi, strokovno usmerja in nadzoruje vodja Poslovalnice, ki je za celotno delo Poslovalnice odgovoren direktorju PE Podravje. Poslovalnica bančne in druge finančne posle opravlja pod strokovnim vodstvom resornih sektorjev, na katerega delovno področje sodijo posamezne zadeve, preko navodil, okrožnic, pravilnikov, ki so objavljeni na intranetu banke. Pri izvajanju poslov mora upoštevati sklepe uprave, sklepe kreditne in likvidnostne komisije. Poslovalnica pripravlja različna poročila o izvršenih nalogah in jih sporoča direktorju PE, ki je dolžan poročati izvršnemu direktorju in resornim sektorjem. Sistem koordinacije je v banki organiziran tako, da se sestaja ožji kolegij, širši kolegij in kolegij poslovnih področij sektorjev in služb, oddelkov, zunanjih poslovno organizacijskih delov banke in individualni sestanki. Ožji kolegij uprave je stalno koordinacijsko telo. V banki služi za usklajevanje nalog iz tekočega poslovanja. Sestaja se po potrebi, njegovo sestavo določa uprava. Širši kolegij uprave je posvetovalno telo in se sestaja praviloma četrtletno. Kolegij poslovnih področij, sektorjev, služb, oddelkov, zunanjih poslovno organizacijskih delov banke so informativno posvetovalna telesa organizacijskih vodij in se praviloma sestajajo najmanj enkrat mesečno. Individualni sestanki – delovni pogovori vodij se izvajajo po potrebi.

4.5 Predlogi za izboljšanje poslovanja Glavni cilj DBS je ustvariti dobiček, povečati zaupanje v poslovanje banke in prioritetno obdržati obstoječe komitente ter razširiti poslovanje na celotno prebivalstvo, povečati sodelovanje z majhnimi in s srednje velikimi podjetji ter celotnim agroživilskim segmentom in okrepiti poslovanje z vrednostnimi papirji in

39

drugimi sodobnejšimi finančnimi instrumenti (zavarovalne police, lizing, vzajemni skladi). Osnovna trditev je, da bi bilo možno z določenimi spremembami v organizaciji, s spremembami poslovanja in spremembami v poteku dela znižati stroške poslovanja, povečati kakovost storitev, fleksibilnost banke, bilančno vsoto in zadovoljstvo komitentov. Za izboljšanje poslovanja bi v Poslovalnici Lenart morali: a) Spremeniti organizacijo poslovanja Banka bi morala v zunanjih organizacijskih delih pri oblikovanju organizacije vključiti več elementov organske organizacije. Predvsem bi morala povečati delegiranje in pooblaščanje zaposlenih v poslovalnici, da bi sami sprejemali odločitve v povezavi s svojim delom. b) Dopolniti funkcijo Poslovalnice Poslovalnica je sicer univerzalna organizacijska enota, vendar bi morala povečati sodelovanje z lokalnim gospodarstvom. Povečati bi morala poslovno sodelovanje z občinami, s samostojnimi podjetniki preko Obrtne območne zbornice Lenart ter z manjšimi podjetji. Poslovalnica bi morala dati večji poudarek kreditiranju stanovanjske gradnje, saj so na področju njenega poslovanja občine zelo aktivne pri pridobivanju oz. prodaji zemljišč za individualno in skupinsko stanovanjsko gradnjo. Poslovalnica bi morala s svojim delovanjem vplivati na razvoj gospodarstva, predvsem kmetijstva, s katerim ima vzpostavljeno dolgoletno sodelovanje. Zaposleni v Poslovalnici bi morali biti seznanjeni s spremembami zakonodaje na področju kmetijstva in podjetništva ter z možnostmi črpanja sredstev iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov, da bi lahko kmetijam in podjetjem ponujali kvalitetne produkte. Poslovalnica Lenart ima veliko prednost pred konkurenco v segmentu kmečkega prebivalstva. Ta segment prebivalstva zelo dobro pozna, navezani so osebni stiki, zato bi morala povečati njihovo zvestobo in zadovoljstvo, tako da bi svetovalci z osebnim pristopom pridobili k sodelovanju vse člane kmečke družine in ponudili družinske pakete storitev za potrebe najmanj treh generacij kmečke družine. c) Spremeniti lokacijo Iz že navedenih značilnosti obstoječih komitentov in iz pogovorov s komitenti Poslovalnice Lenart je razvidno, da se večina komitentov poslužuje fizičnih distribucijskih poti in da jih je večina tesno vezana na Kmetijsko zadrugo Lenart. Kmetijska zadruga Lenart bo svoje poslovanje prenesla v svoj veliki trgovski center v industrijski coni v Lenartu. V to cono dnevno prihaja cca 2000 delavcev.

40

Zaradi navedenega bi morala Poslovalnica Lenart prenesti svoje poslovanje v ta center. Hkrati s spremembo lokacije bi morali bančna okenca urediti tako, da bi svetovalci lahko svojimi strankami individualno in diskretno poslovali v posebej za to prirejenih prostorih. Spremeniti je treba tudi delovno okolje zaposlenih, predvsem blagajnikov, ki pri svojem delu uporabljajo različno specializirano bančno opremo (računalniki, bančni tiskalniki, čitalci OCR, svetilke za prepoznavanje ponaredkov denarja, blagajne), tako da bi imeli blagajniki več prostora za operativno delo in da bi lahko s komitenti diskretno poslovali. d) Spremeniti nekatere postopke dela, prenesti več pristojnosti in odgovornosti na Poslovalnico Prednosti poslovalnice so v tem, da zaposleni v poslovalnici med seboj zelo dobro sodelujejo in da so izobraženi in usposobljeni za opravljanja najrazličnejših nalog. Svojim komitentom prodajajo bančne produkte in ne le bančne storitve. Bančni produkt je večdimenzionalen, kompleksen splet dejavnikov, kot so zaposleni, okolje, tehnična podpora, komitenti in procesi. (Taškar-Beloglavec 2007, 21–22). Te dejavniki lahko v predprodajni, prodajni in poprodajni fazi obravnavamo kot elemente, ki vplivajo na kakovost finančne storitve in zadovoljstvo komitentov. Vzpostavljeno je osebno razmerje med komitenti in banko, kar prinaša obojestransko korist. Pomanjkljivosti poslovalnice se kažejo v obilici administriranja, nenehne spremembe navodil in preobremenjenosti zaposlenih ter v pomanjkanju informacij o spremembah na zakonodajnem področju. Slabosti se kažejo tudi ob konicah poslovanja, to je v dopoldanskem času, ob izplačilu mleka oz. proizvodov sezonskega značaja, subvencijah itd. Kar vpliva na slabšo kakovost storitev, zato bi morali v poslovalnici spremeniti tudi nekatere procese dela. Blagajniki bi morali opravljati le množične posle, kot so vplačila in izplačila, plačilni promet, menjalniški posli, odpiranje transakcijskih računov za fizične osebe ter opravljanje vplačilno izplačilnih poslov za pravne osebe. Tako bi povečali kakovost storitev, odpravili čakalne vrste pred bančnimi okenci in povečali zadovoljstvo komitentov. Kreditnemu referentu bi morali spremeniti naziv v svetovalca. Splošni izraz svetovalec je primernejši za uporabnike storitev banke. Svetovalec bi opravljal vse aktivne in pasivne posle, za katere je potrebna individualna obravnava komitenta. Sklepanje pogodb o vezavi sredstev bi se moralo prenesti od blagajnika k svetovalcu. Svetovalec bi imel neposreden stik s komitenti, ki imajo viške sredstev, ter bi tako vzpostavil individualno obravnavo in komitentom ponudil še druge produkte varčevanja, kot so vzajemni skladi, delnice, razna zavarovanja in tako povečal kakovost storitve in zadovoljstvo strank. Vodja bi opravljal zahtevnejše posle za pravne in fizične osebe in naloge vodenja, koordiniranja dela. Iz analize procesov dela je razvidno, da je proces odobritve kreditov in odobritve dodatkov k depozitom neprimeren in nefleksibilen. Zaradi

41

povečanja fleksibilnosti, učinkovitosti ter večje konkurenčnosti poslovalnice je nujno treba prenesti naloge in delegirati pristojnosti in odgovornosti na raven vodje poslovalnice. Prav tako bi s strani uprave morala biti že na nivoju poslovalnice imenovana kreditna komisija. S prenesenimi pristojnostmi in odgovornostmi na vodjo poslovalnice in na kreditno komisijo poslovalnice bi znižali stroške poslovanja, povečali fleksibilnost banke in zadovoljstvo komitentov.

42

5 SKLEP Banke so pomemben razvojni dejavnik, brez katerega si ni mogoče zamisliti hitrega razvoja sodobnih gospodarstev. Z razvojem kompleksnejših produkcijskih faktorjev in menjalnih procesov se s strani proizvajalcev in prebivalstva pojavljajo zahteve po novih funkcijah banke in načinu organiziranja. Konkurenca med bankami zahteva, da banke ponujajo širok asortiment bančnih in nebančnih produktov, da so fleksibilne, da upoštevajo zahteve strank, da bodo zadovoljile obstoječe komitente in pridobile nove. Z ustrezno organizacijo poslovanja banke lahko izkoristijo prednost pred konkurenco tako, da bodo zaposleni znali izvajati kvalitetne storitve za komitente, da se bodo lahko prilagodili in ponudili tiste storitve, ki jih komitenti potrebujejo, ob pravem času in na pravem mestu. Osnovni cilj diplomskega dela je predlagati spremembe v organizaciji, poslovanju in načinu dela Poslovalnice Lenart z namenom, da se poslovanje racionalizira, da se poveča kakovost storitev, fleksibilnost banke, da se poveča zadovoljstvo komitentov in Deželna banka postane konkurenčna, hitro rastoča, zaupanja vredna finančna institucija. V diplomski nalogi sem prikazala razvoj bančništva od prvih začetkov do danes, funkcije banke, načela bančnega poslovanja, bančne posle in njihovo organiziranost. Splošno sem opredelila organizacijo, organizacijo bank in dejavnike, ki vplivajo na organizacijo bank, ter povzela ugotovitve nekaterih avtorjev, ki predvidevajo spremembe organizacije bank s vključevanjem nekaterih elementov organske organizacije. Predstavila sem Deželno banko Slovenije, njeno zgodovino, lastniško strukturo, posle, ki jih opravlja, organizacijo banke, posebej še bančno mrežo na primeru Poslovalnice Lenart. Za organizacijo DBS sem ugotovila, da ima v svoji organizaciji vključene številne elemente mehanske organizacije. Predstavila sem posle Poslovalnice, njeno organizacijo in način izvedbe pomembnejših poslov ter na podlagi ugotovitev podala predloge za izboljšanje poslovanja. Namen diplomskega dela je dosežen. Ugotavljam, da bi za dosego ciljev banke velik delež lahko doprinesle zunanje organizacijske enote, med njimi tudi Poslovalnica Lenart. Banka bi morala v zunanjih organizacijskih delih pri oblikovanju organizacije vključiti več elementov organske organizacije. Predvsem bi morala povečati delegiranje pristojnosti, odgovornosti in pooblaščanje zaposlenih v Poslovalnici, da bi sami sprejemali odločitve v povezavi s svojim delom. V poslovalnici bi morala delovati kreditna komisija. S prenesenimi pristojnostmi in odgovornostmi na vodjo poslovalnice in kreditno komisijo poslovalnice bi znižali stroške poslovanja, povečali fleksibilnost banke in zadovoljstvo komitentov. Banka bi morala dopolniti funkcijo Poslovalnice Lenart, tako, da bi s svojim delovanjem vplivala na razvoj gospodarstva. Zvestobo in

43

zadovoljstvo obstoječih ter novih komitentov lahko Poslovalnica poveča s ponudbo kvalitetnih bančnih produktov. Poslovalnica bi morala svoje poslovanje prenesti na lokacijo v industrijski coni in izkoristiti prednosti dnevne migracije dva tisoč zaposlenih v tej coni. Urediti bi se morali tudi prostori poslovalnice, tako da bi bilo zagotovljeno diskretno poslovanje, obnoviti opremo za zaposlene, da bi bilo delovno okolje zaposlenih prijetno in da bi proces dela potekal nemoteno. Zaradi zadovoljevanja potreb komitentov bi morali spremeniti nekatere naloge in deliti posle na množične posle, ki bi jih opravljali blagajniki, in na posle za individualno obravnavo strank, ki bi jih opravljali svetovalci, ki ne bi bili specialisti, ampak univerzalisti s širokim znanjem v poslovalnici. Vzpostavljeno »osebno razmerje« med banko in komitentom je treba nadgrajevati, saj je določilnega pomena in prinaša obojestransko korist in pomeni konkurenčno prednost. Z navedenimi spremembami bi povečali zadovoljstvo obstoječih komitentov in pridobili nove, banka bi postala fleksibilna, učinkovita, konkurenčna in zaupanja vredna finančna institucija.

44

6 POVZETEK – SUMMARY Banke se morajo zaradi globalizacije in vedno večje konkurence domačih in tujih bank ter pojava nebančnih finančnih posrednikov in razvoja tehnologije prilagajati novim tržnim razmeram. Da bi banke bile učinkovite, fleksibilne in da bi povečale zadovoljstvo komitentov ter svoj tržni delež, morajo zaradi tega spreminjati svojo organizacijo. V pričujočem diplomskem delu sem predstavila razvoj bančništva od prvih začetkov do danes, funkcijo bank, načela bančnega poslovanja in njihovo organiziranost. Splošno sem opredelila organizacijo, organizacijo bank in dejavnike, ki vplivajo na organizacijo bank. Predstavila sem Deželno banko Slovenije, njeno zgodovino, lastniško strukturo, organizacijo banke, posebej še bančno mrežo na primeru Poslovalnice Lenart, njeno organizacijo, posle, ki jih opravlja, in procese dela. Pri proučevanju Poslovalnice sem zaznala nekatere priložnosti in prednosti pred konkurenco ter ugotovila nekatere pomanjkljivosti pri izvedbi procesov dela in načinu vodenja. Izdelala sem lastno mnenje, podala predloge za nekatere spremembe v načinu organiziranja in vodenja, funkcijo poslovalnice ter razloge za spremembo lokacije, ki bi omogočili, da bi DBS postala učinkovita, fleksibilna, konkurenčna, hitro rastoča, zaupanja vredna finančna institucija. Ključne besede: banka, organizacija, funkcije, posli, proces, enote, storitve, produkti, sodelovaje, konkurenčnost, komitent. SUMMARY Banks must adapt to new market situations caused by globalization, the increasing competition of local and foreign banks, the occurrence of non-banking financial intermediaries and the technological development. Therefore the banks must change their organization in order to be effective, flexible and to increase the clients’ satisfaction and the market share. In the diploma I have presented the development of banking from its beginning until today, the function of banks, the principles of banking activities and their organization. I have generally specified the organization of banks and the factors which affect the bank’s organization. I have presented the history, the ownership structure and the organization of Deželna Banka Slovenije (DBS). I have paid special attention to the banking net of the Lenart office, to its organization, transactions and the working processes. When examining the Lenart office I detected several defects in the working process and the manner of managing. I have created a personal opinion and stated suggestions for certain changes in the manner of organization, managing and function of the unit, as well as the

45

reasons for the unit’s relocation, which would enable DBS to become an effective, flexible, competitive, fast growing and trustworthy financial institution. Key words: bank, organization, functions, transactions, process, offices, services, products, cooperation, competitiveness, client.

46

7 LITERATURA IN VIRI Bobek, Dušan. 1995. Organiziranje in poslovanje bank. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Bobek, Dušan. 1989. Sodobna banka. Maribor: Založba obzorja. DBS – Deželna banka Slovenije. 2003. Poročilo uprav Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, p. o., Ljubljana HKS in Slovenske zadružne kmetijske banke, d. d., Ljubljana. Interno gradivo. DBS – Deželna banka Slovenije. 2004. Statut Deželne banke Slovenije, d. d., Interno gradivo. DBS – Deželna banka Slovenije. 2006d. Letno poročilo 2005. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si/pdf/LetnoPorocilo2005.pdf DBS – Deželna banka Slovenije. 2006c. Poslovnik komisije za odobravanje kreditov in drugih naložbenih poslov banke prebivalstvu. Interno gradivo. DBS – Deželna banka Slovenije. 2006a. Pravilnik o organizaciji Deželne banke Slovenije. Interno gradivo. DBS – Deželna banka Slovenije. 2006b. Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v Deželni banki Slovenije. Interno gradivo. DBS – Deželna banka Slovenije. 2007a. Delničarji. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si/o-banki/delnicarji.html [10.01.2007] DBS – Deželna banka Slovenije. 2007b. Depoziti. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si/prebivalstvo/varcevanje/depoziti.html [10.01.2007] DBS – Deželna banka Slovenije. 2007c Domača stran. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si [10.01.2007] DBS – Deželna banka Slovenije. 2007d. Gotovinski krediti. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si/prebivalstvo/krediti/gotovinski.html [10.01.2007] DBS – Deželna banka Slovenije. 2007e. Hitri krediti. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si/prebivalstvo/krediti/hitri-gotovinski.html [10.01.2007] DBS – Deželna banka Slovenije. 2007f. Lombardni krediti. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si/prebivalstvo/krediti/lombardni.html [10.01.2007] DBS – Deželna banka Slovenije. 2007g. Organizacijska struktura. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si/o-banki/organizacijska-struktura.html [10.01.2007]

47

DBS – Deželna banka Slovenije. 2007h. Stanovanjski krediti. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si/prebivalstvo/krediti/stanovanjski.html [10.01.2007] DBS – Deželna banka Slovenije. 2007i. Zgodovina. [Online] Dostopno na: http://www.dbs.si/o-banki/zgodovina.html [10.01.2007] Dimovski, Vlado. 1999. Bančništvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Dimovski, Vlado in Aleksandra, Gregorič. 2000. Temelji bančništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Filipič, Drago in Tanja, Markovič-Hribernik. 1998. Osnove financ. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Ivanko, Štefan. 1999. Razvoj in spreminjanje organizacije. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo Portorož. Lipovec, Filip. 1987. Razvita teorija organizacije. Maribor: Založba obzorja Pernek, Franc, Škof, Bojan, Kobal, Aleš in Uroš, Rožič. 2001. Finančno pravo in javne finance. Maribor: Univerza v Mariboru Pravna fakulteta. Rozman, Rudi. 2000. Analiza in oblikovanje organizacije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Taškar-Beloglavec, Sabina. 2007. Bančna storitev ali bančni produkt – kaj pravzaprav prodajamo? Bančni vestnik. 1–2: 20–22. Uradni list RS. 2006. Zakon o bančništvu (ZBan-1). 131/06. Veselinovič, Draško. 2003. Denar, bančništvo in vrednostni papirji. Piran: Gea-College – Visoka šola za podjetništvo.