Poslovanje in organizacija

dr. Viktor Vračar 6. predavanje

Stroški z vidika spreminjanja obsega poslovanja

Stroški

• stalni (fiksni) stroški

• spremenljive (variabilni) stroški:

sorazmerni (proporcionalni),

napredujoči (progresivni),

nazadujoči (degresivni)

Napredujoči spremenljivi stroški

• Največkrat se ti stroški pojavljajo, ko se podjetje s svojim obsegom proizvodnje (poslovanja) približuje zgornji meji svojih proizvodnih zmogljivosti (nadurno delo, nenormalno obremenjevanje delovnih sredstev, nenormalno velike nabave delovnih predmetov).

• V tem območju prevladujejo, ker blizu zgornje meje proizvodnih zmogljivosti degresija stalnih stroškov nima več posebej velikega vpliva na gibanje stroškovne cene proizvoda.

Nazadujoči spremenljivi stroški

Naraščajo počasneje kot narašča obseg poslovanja (npr. stroški porabljene energije, ki se sorazmerno znižujejo, ali večji količinski popusti pri dobaviteljih).

Odzivnost (elastičnost) stroškov

Ştopnja odzivnosti

Celotni stroški

Povprečni celotni stroški

Obseg proizvodnje, kjer je krivulja povprečnih celotnih stroškov najnižja, imenujemo optimalni obseg proizvodnje (stroški na enoto so najnižji).

Prag rentabilnosti • Prag rentabilnosti (prelomna točka, točka preloma,

angleško »break-even point« oz. BEP) predstavlja tisti obseg poslovanja, pri katerem podjetje nima ne dobička ne izgube.

• Pri tem obsegu torej podjetje s prihodki od prodaje ravno pokrije vse stroške.

• Predpostavka pri opredelitvi praga rentabilnosti je, da podjetje vse, kar proizvede, tudi proda, tako da se ne ukvarjamo s problemom povečevanja ali zmanjševanja zalog gotovih proizvodov, ki ga srečujemo v praksi (zanemarimo torej razliko med stroški in odhodki).

Prag rentabilnosti Rentabilno poslovanje: celotni izkupiček > celotni stroški Prag rentabilnosti: celotni izkupiček = celotni stroški cena x količina = fiksni stroški + variabilni stroški cena x količina = fiksni stroški +povprečni variabilni stroški x

količina fiksni stroški Količina = ----------------------------------------------------- cena – povprečni variabilni stroški

Zakaj mora podjetje poznati prag rentabilnosti ?

• da sploh ve, kateri obseg poslovanja omogoča

poslovanje brez izgube oz. kateri je tisti obseg

poslovanja, pri katerem se izguba prelomi v dobiček;

• da ugotovijo, če imajo za ta obseg poslovanja zadostne kapacitete;

• da ugotovijo, če za tolikšen obseg poslovanja obstaja zadosten trg.

Prelomne točke 1. prodajna cena > lastna cena

Prelomne točke 2. celotni izkupiček > celotni stroški

Prelomne točke

in dobiček

Mejni stroški

• Mejni stroški pomenijo strošek, ki ga povzroči proizvodnja dodatne enote proizvodov ali storitve

• S praktičnega vidika jih opredeljujemo tudi tako, da so to tisti stroški, ki jih dobimo, če dodatne stroške porazdelimo na enoto dodatno proizvedene količine poslovnih učinkov.

MC = dodatni stroški na dodatno proizvedeno enoto proizvoda

Mejni stroški

• Mejni stroški gredo skozi minimum krivulj povprečnih variabilnih stroškov in celotnih povprečnih stroškov.

• Dokler so mejni stroški manjši od povprečnih stroškov, povprečni stroški padajo, ko pa postanejo mejni stroški večji od povprečnih stroškov, pa povprečni stroški naraščajo.

• Mejni stroški so pomembni za ugotavljanje rentabilnega obsega poslovanja.

Mejni stroški

Obseg poslovanja (A) je tisti, pri katerem se doseže največji dobiček (ali najmanjša izguba).

Mejni stroški

Največji dobiček na proizvod je pri proizvodni količini Q3, največji dobiček v celoti pa pri proizvodni količini Q4.

Optimalni in najdonosnejši obseg poslovanja

• Podjetje se bo logično odločalo za tisti obseg proizvodnje (poslovanja), ki mu prinaša največjo razliko med celotnimi stroški in celotnimi izkupički (največji dobiček v skupnem znesku).

• Podjetje praviloma povečuje svoj obseg proizvodnje preko optimalnega obsega, ker se mu splača povečevati proizvodnjo vse dotlej, dokler mu dodatno proizvedena enota proizvoda prinese s prodajo več izkupička kot znaša dodatni strošek (t.j. mejni strošek proizvodnje).

• Najdonosnejši obseg proizvodnje je za podjetje torej drugačen od optimalnega obsega proizvodnje.

• najdonosnejši obseg proizvodnje: mejni stroški = prodajna cena

Optimalni in najdonosnejši obseg poslovanja

Opozorilo:

Nekateri avtorji “najdonosnejši obseg poslovanja” imenujejo “optimalni”, ker z ožjega vidika podjetja maksimizira dobiček v celoti (kot namen poslovanja).

Z vidika učinka kot cilja poslovanja, in tudi s širšega družbenega vidika, pa je “optimalno” poslovanje posameznega podjetja ob maksimiziranju učinka (z najmanjšimi povprečnimi stroški oz. z največjim dobičkom na proizvod).

Optimalni in najdonosnejši obseg poslovanja

Najdonosnejši obseg poslovanja

Najdonosnejši obseg poslovanja

Prikaz dobička

Najdonosnejši obseg poslovanja

Q

Brez dobička / izgube

Najdonosnejši obseg poslovanja

Kratkoročno bo podjetje nadaljevalo s proizvodnjo, ker pokriva variabilne stroške in del fiksnih stroškov (če bi prenehali, bi imeli izgubo v višini fiksnih stroškov).

Najdonosnejši obseg poslovanja

Prikaz izgube

Najdonosnejši obseg poslovanja

Izguba v višini fiksnih stroškov je enaka, če podjetje proizvaja ali pa ne (t.i. točka indiferentnosti).

Oblikovanje prodajnih cen

Oblikovanje prodajnih cen

Dve skrajnosti:

• Popolnoma konkurenčen trg:

trg sam oblikuje prodajno ceno; podjetje se mora v pogledu višine prodajne cene prilagoditi

• Prodajne cene določi država:

podjetje mora takšno ceno sprejeti ali pa opusti proizvodnjo.

Zakon ponudbe in povpraševanja

• podjetja se na trgu srečujejo z zakonom ponudbe in povpraševanja

• govori o tem, da so ponudba, povpraševanje in tržna cena v medsebojni odvisnosti in povezanosti

Oblikovanje prodajnih cen

• višina stroškovne cene v podjetju je odvisna od obsega proizvodnje (prodaje) in

• obseg prodaje je odvisen od prodajne cene • prisotna sta elastičnost ponudbe in elastičnost

povpraševanja v neki panogi Gre za določeno medsebojno odvisnost, ki se

povezuje v krog, zato podjetje nikakor ne more opreti postavljanja svojih prodajnih cen le na svoje stroškovne cene.

Tržne strukture

• popolni konkurenčni trg

• nepopolni konkurenčni trg

• čisti monopol

Tržne strukture Popolni konkurenčni trg:

• mnogo ponudnikov in mnogo povpraševalcev;

• na njem posamezno podjetje nima nobenega vpliva na višino tržne cene;

• posamezno podjetje ne more postavljati svoje višine cene, zato se tržni ceni prilagaja z obsegom svoje proizvodnje in s tem z uravnavanjem ravni svojih stroškovnih cen.

Tržne strukture Nepopolni konkurenčni trg: • manjše število ponudnikov in manjše (ali pa

tudi večje) število povpraševalcev; • posamezno podjetje že lahko s svojo politiko

prodajnih cen bistveno vpliva na obseg ponudbe in s tem na raven tržnih cen;

• tudi tu podjetje ni popolnoma prosto pri oblikovanju prodajnih cen, ker mora upoštevati, kaj na tem področju dela konkurenca;

• nekaj ponudnikov - oligopolistov - na trgu vodi takšno politiko prodajnih cen, da dosega primeren obseg svoje prodaje.

Tržne strukture Čisti monopol: • podjetje monopolist postavlja monopolne

cene in s tem dosega monopolne dobičke; • tudi takšen monopolist pa ni absolutno

samostojen pri oblikovanju svojih prodajnih cen, saj mora računati pri previsoko postavljenih cenah na možen prehod odjemalcev na nadomestne proizvode (storitve) ali pa na povečano nevarnost vstopa novih konkurentov v panogo;

• največkrat država poseže v monopolne panoge in uravnava cene v njih (npr. železnice in komunalne dejavnosti).

Oblikovanje prodajnih cen Proizvodna in storitvena podjetja se pri

oblikovanju svojih prodajnih cen lahko naslanjajo predvsem:

• glede na svoje stroškovne cene ali

• glede na obstoječe povpraševanje ali

• glede na konkurenco.

Vsak od pristopov ima svoje slabosti, kot rečeno pa podjetje mora pri oblikovanju prodajnih cen upoštevati več dejavnikov.

Oblikovanje prodajnih cen

• Trgovina oblikuje svoje prodajne cene tako, da dodaja nabavni ceni blaga določeno razliko v ceni (in zakonske davščine).

• Dva načina: rabat ali trgovska marža

Uspešnost in učinkovitost podjetij

Uspešnost in učinkovitost • V razvitem blagovnem ali kapitalističnem

gospodarjenju nista dovolj samo produktivnost in gospodarnost.

• Temeljni cilj gospodarjenja podjetij je stopnja dobička oziroma dobičkovnost (angl. profitability).

• Cilj gospodarjenja je dobiček, namen (kapitalističnega ali v bodoče morda kakšnega drugega) gospodarjenja pa razvoj in blaginja.

Uspešnost

• Dobičkovnost (donosnost) kapitala in sredstev so izvedenke temeljnega cilja podjetja.

• S stopnjo njihovega doseganja se meri uspešnost podjetja.

Učinkovitost

• Razmerje vrednosti izložkov in vrednosti vseh angažiranih poslovnih prvin tvori kazalnik poslovne ekonomičnosti ali gospodarnosti poslovanja.

• Razmerje vrednosti izložkov in obsega porabljenega časa tvori kazalnik produktivnosti.

• Oba kazalnika kažeta racionalnost poslovanja v ožjem smislu oziroma učinkovitost organizacije.

Povezanost učinkovitosti in uspešnosti

• Učinkovitost poslovanja, merjena z ekonomičnostjo, izboljšuje uspešnost poslovanja podjetja, merjeno z dobičkovnostjo sredstev.

• Du Pontova formula:

Učinkovitost

• Uspešnost podjetja je v veliki meri odvisna od tega, kako so postavljeni cilji.

• Postavljanje ciljev zadeva tako finančno kot nefinančno področje poslovanja.

• Obravnavanje doseganja strateških ciljev in namena podjetja, kar je precej obsežneje kot samo finančni rezultat, ki je lahko v določenem obdobju predvsem zaradi neugodnih zunanjih dejavnikov kljub sicer uspešnem podjetju začasno negativen.

Merjenje učinkovitosti in uspešnosti

• Uspešnost podjetja je v veliki meri odvisna od tega, kako so postavljeni cilji.

• Postavljanje ciljev zadeva tako finančno kot nefinančno področje poslovanja.

• Obravnavanje doseganja strateških ciljev in namena podjetja, kar je precej obsežneje kot samo finančni rezultat, ki je lahko v določenem obdobju predvsem zaradi neugodnih zunanjih dejavnikov kljub sicer uspešnem podjetju začasno negativen.

Merjenje učinkovitosti in uspešnosti

• primerjalno merjenje (obdobja, stanja)

• finančni in nefinančni kazalniki

Finančni kazalniki

• Tradicionalni računovodski finančni kazalniki: dobičkonosnost kapitala in dobičkonosnost sredstev.

• Finančni kazalniki razvitih trgov kapitala: rast tržne vrednosti enote vloženega kapitala (delnice), razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo kapitala (količnik tržne kapitalizacije), dobiček na delnico, cenovno-dobičkovno razmerje, delničarjem izplačani deleži v dobičku (dividende) in ekonomska dodana vrednost (ekonomski dobiček ali EVA).

• Finančni kazalniki denarnega toka: stabilnost denarnega toka, rast denarnega toka, razpoložljivi denar ipd.

Nefinančni kazalniki • Nefinančni kazalniki učinkov poslovanja: npr. delež stalnih kupcev, delež izgubljenih kupcev glede na preteklo leto,

število vzpostavljenih partnerstev s kupci, delež novih kupcev in obseg prodaje novim kupcem, količnik fluktuacije kupcev in zaposlenih, število predlogov za izboljšave, delež stalnih dobaviteljev in količnik stalnosti dobaviteljev kot razmerje med vrednostjo nabave od stalnih dobaviteljev in vrednostjo nabave od vseh dobaviteljev, število pozitivnih prispevkov v medijih ipd.

• Nefinančni kazalniki dejavnikov, ki vplivajo na rezultate: struktura zaposlenih po kvalificiranosti oziroma po

izobrazbi, število predlogov o izboljšavah na zaposlenega, število ur formalnega izobraževanja oziroma usposabljanja na zaposlenega, delež odhodkov za izobraževanje oziroma usposabljanje, delež odhodkov za raziskave in razvoj, število novih proizvodov, čas za razvoj nove generacije proizvodov, učinkovitost proizvodnega procesa, povprečni menjalni časi, število in čas trajanja zastojev v proizvodnji, delež reklamacij v vseh dobavah, delež izmeta v proizvodnji, stroški popravil, stroški prekinitev proizvodnje, delež izplačanih garancij, pridobljeni standardi kakovosti ipd.

Pogosto uporabljeni kazalniki Kazalniki učinkovitosti (smotrnosti) in

uspešnosti

Raven uspešnosti

Povprečna letna čista dobičkovnost kapitala (angl. ROE)

Povprečna letna poslovna dobičkovnost sredstev (angl. ROA) Povprečna letna dodana vrednost na zaposlenca

Delež stalnih kupcev **, ***

Stopnja rasti (upadanja) tržnega deleža **

Delež reklamiranih izdelkov oz. storitev **

Raven učinkovitosti

Povprečna letna poslovna ekonomičnost

Povprečna letna proizvodnost sredstev

Povprečna letna sprememba poslovne ekonomičnosti * Povprečna letna sprememba proizvodnosti sredstev *

Družbena odgovornost • Uspešnost je določena družbenoekonomsko

in se menja s spreminjanjem družbenoekonomskega sistema, medtem ko je učinkovitost tehnični pojem, ki izraža, kako doseči uspešnost čim bolj učinkovito.

• Podjetja v kapitalističnem načinu gospodarjenja razvijajo svoje proizvodne sile z namenom sledenja dobičkovnosti kot temeljnemu cilju, zato egoistično tekmujejo za svojo prevlado.

Pojmi • družbena odgovornost (social responsibility):

odgovorno ravnanje podjetij do vseh udeležencev v podjetju in v njegovem delovanju zainteresiranih strani, vključno z naravnim okoljem

• pozitivna družbena odgovornost (affirmative social responsibility): prostovoljna ali filantropska družbeno odgovornost

• družbena odzivnost (social responsiveness): pripravljenost podjetja, da se odzove na družbene potrebe

Družbena odgovornost

• Razmišljanje o položaju in odgovornosti podjetij v družbi podjetja naj ne skrbijo samo za čim večjo dobrobit lastnikov, ampak morajo imeti vlogo v razvoju celotne družbe.

• Razumevanje uspešnosti se širi od dobičkovnosti k družbeni odgovornosti.