Generalni direktorat za komuniciranje Direktorat za odnose z državljani Enota za spremljanje javnega mnenja

Bruselj, 19. aprila 2011

Posebni EB 75.1

Eurobarometer Evropskega parlamenta

Evropejci in energija (Del II)

ANALITIČNA SINTEZA

Vzorec: EU-27 (26 574 evropskih državljanov) Populacija: Evropejci, starejši od 15 let Metodologija: osebno anketiranje (CAPI) Terensko delo: od 9. februarja do 6. marca 2011, izvedlo

podjetje TNS Opinion KAZALO UVOD 3 1. VARČEVANJE Z ENERGIJO 8

A. Kako Evropejci varčujejo z energijo? 8 B. Kako znižati račune za energijo? 10 C. Kako doseči cilj glede 20-odstotnega prihranka energije? 12

2. ENERGETSKA NEGOTOVOST 14

A. Ukrepi posebne energetske tarife, namenjeni državljanom na pragu revščine in izključenosti?

3. INTEGRIRANO ENERGETSKO OMREŽJE IN EVROPSKA ENERGETSKA

SKUPNOST 16 A. Katere bi bile prednosti prihodnjega integriranega evropskega energetskega

omrežja? 16 B. Evropska energetska skupnost? 17

PRILOGA 1: Eurostat 19

1

2

3

UVOD

Ta Eurobarometer Evropskega parlamenta v zvezi z energijo sledi prejšnji raziskavi*, ki je bila objavljena januarja 2011 za zasedanje Evropskega sveta 4. februarja (standardni EB 74.3). Navedena raziskava se je nanašala na energetsko oskrbo, sodelovanje in solidarnost. Glede na nova stališča, ki jih je sprejel Evropski parlament, se ta nova raziskava osredotoča na bolj posebne teme, ki pa so prav tako izjemno pomembne za razvoj energetske politike Unije: varčevanje z energijo, težave pri oskrbi z energijo, povezovanje omrežij in evropsko skupnost za energijo. Terensko delo je opravilo podjetje TNS Opinion med 9. februarjem in 6. marcem 2011. Pri vsaki raziskavi je vedno zelo pomembno upoštevati okoliščine, v katerih je potekala. Pri tej raziskavi so bila na primer vprašanja anketirancem postavljena med ostro zimo v vsej Evropi. Poleg tega je precejšnjo napetost povzročalo zvišanje cen vseh surovin. Pred obravnavo posameznih tem te zadnje študije je treba poudariti, da imata obe raziskavi skupno točko: rezultati kažejo tudi, kako energetska kultura in energetski položaj posamezne države članice EU vplivata na odgovore anketiranih državljanov. Upoštevati je treba dva družbenodemografska vidika te raziskave: po eni strani je razen pri nekaj izjemah malo razlik med odgovori moških in žensk; po drugi strani je iz rezultatov razvidna prava generacijska vrzel, ki je opazna v obnašanju in dojemanju težav, povezanih z energijo. Pri varčevanju z energijo imajo evropski državljani raje ukrepe brez finančnega

vpliva.

Evropejcem so bila postavljena vprašanja o njihovem varčevanju z energijo v letu pred raziskavo. Od leta 2006, to je datuma zadnjega EB o tej temi, do leta 2011 se je njihovo obnašanje včasih protislovno spremenilo.

- Glede nekaterih vidikov tega vprašanja so državljani držav članic, ki so bile v Uniji

pred letom 2004, in držav članic, ki so v Unijo vstopile po letih 2004/2007, včasih zavzeli popolnoma različna stališča. Prvi so bolj zmanjšali porabo energije za ogrevanje (+10 odstotnih točk) kot drugi. Manj so tudi uporabljali svoje avtomobile (+9 odstotnih točk). Po drugi strani so državljani držav članic, ki so v Unijo vstopile po letih 2004/2007, v preteklem letu najbolj izolirali svoje domove (+7 odstotnih točk).

- Pri nekaterih predlaganih točkah je tudi majhna razlika med moškimi in ženskami (+/–

4 odstotne točke). Ženske so bolj dovzetne za ukrepe, povezane z njihovim domom (ki so brezplačni), medtem ko moški pogosteje navajajo ukrepe, ki vključujejo delo (kot je izolacija), ali manj pogosto uporabo avtomobila.

Prednost domačim prihrankom

Evropejci so odnos do energije spremenili predvsem v družinskem domu. Dejansko se ti ukrepi od vseh drugih ločijo za več kot 24 odstotnih točk. Tako so Evropejci zmanjšali osvetljavo in uporabo električnih aparatov za 55 % (48 % leta 2006), ogrevanje ali klimatizacijo pa za 43 % (enak delež kot leta 2006). Iz preglednice rezultatov (str. 9) je razvidno, da so obnašanje najbolj prilagodili državljani nekaterih južnih in severnih držav. Ali to pomeni, da bodo južne države

4

verjetneje nadoknadile zamudo pri prihrankih energije, medtem ko naj bi severne želele nadaljevati svoja prejšnja prizadevanja?

Neugodne okoliščine za drage ukrepe

Mogoče bi mislili, da bodo različni ukrepi davčnih spodbud, ki so jih sprejele številne države članice, močno vplivali na odnos Evropejcev do energije. Nasprotno pa rezultati kažejo, da so se zaradi finančne, gospodarske, družbene in monetarne krize učinki teh pobud močno zmanjšali. Izolacija doma je namreč navedena samo v 19 % odgovorov (20 % leta 2006), nakup bolj ekološkega avtomobila pa samo v 6 % (8 % leta 2006). Tudi tu so opazne velike razlike med državami članicami. - Državljani baltskih držav so med tistimi, ki so ob državljanih Slovenije in Slovaške

najbolj izolirali hiše v primerjavi z državljani nekaterih južnih držav, ki so le nekoliko spremenili obnašanje na tem področju. Ta geografska vrzel sproža vprašanje, ali je podnebje pomembno pri odločitvi za boljšo izolacijo doma ali ne.

- Pri zamenjavi avtomobila so zdaj državljani celinskih držav tisti, ki so očitno nad

povprečjem EU.

Veliko Evropejcev ni v svojem odnosu do varčevanja z energijo spremenilo „nič“.

Lani je 17 % anketirancev odgovorilo, da ni za prihranek energije storilo „nič“. Ko je bilo enako vprašanje postavljeno leta 2006, je bil delež večji (22 %). Kot je bilo opaženo pri domačih prihrankih energije, je iz analize preglednice rezultatov (str. 9) razvidno, da so v primerjavi z zadnjo raziskavo največ truda vložile nekatere južne države. Vendar pa so navedene države še vedno nad povprečjem EU glede neukrepanja za varčevanje z energijo.

Prednost „pametnim“ števcem1 za znižanje računa za energijo

Evropejci so bili vprašani o različnih ukrepih (dva mogoča odgovora), ki jih je za znižanje njihovega računa za energijo predlagal Evropski parlament.

Dnevne meritve porabe energije

Evropski parlament je leta 2009 glasoval za splošno razširitev uporabe „pametnih števcev“. Evropska unija je za države članice določila cilj, da pametne števce do leta 2020 uvedejo v 80 % evropskih družinskih domov, do leta 2022 pa v vse. Ta evropska direktiva2 bi morala biti v nacionalno zakonodajo držav članic prenesena do marca 2011.

1 Zelo razširjena uporaba „pametnih“ števcev za energijo v vsaki hiši, to je števcev, ki omogočajo učinkovitejšo uporabo energije, tako da izberejo najcenejšo in poleg tega prilagodijo svojo porabo energije (elektromagnetne naprave, naprave za daljinsko upravljanje ogrevanja itd.). 2 Ta evropska direktiva je del ciljev tako imenovanega svežnja „3 x 20“, ki ga je Evropska komisija predlagala za boj proti podnebnim spremembam in je vključeval: 20-odstotno povečanje obnovljivih virov, 20-odstotno zmanjšanje učinka tople grede in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Evropska komisija meni, da je mogoče s temi pametnimi števci doseči 10-odstotno zmanjšanje izdatkov za energijo.

5

47 % anketirancev ima to zelo razširjeno uporabo „pametnih števcev“ za prednostno nalogo. Štirinajst držav jo ima za svojo prvo prednostno nalogo. Italija in Švedska, v katerih se „pametni števci“ že uporabljajo, vodita na seznamu držav, vsaka z 59 %.

Za davčne spodbude in pogoje za konkurenco ponudnikov energije

- Za znižanje računa za energijo 40 % Evropejcev meni, da se bodo z davčnimi

spodbudami (davčnimi znižanji) povečali energetska učinkovitost njihovih domov in prihranki energije. To je prva prednostna naloga v sedmih državah.

- Prav tako je za znižanje računa za energijo 36 % Evropejcev naklonjenih konkurenci

med različnimi ponudniki energije in možnosti, da potrošniki brez težav zamenjajo ponudnika. Ta ukrep je prav tako prva prednostna naloga v drugih sedmih državah.

Za preglednost računov

Potrošniki in združenja potrošnikov precej pogosto poročajo o nepreglednosti računov, ki jih prejemajo. Da bi dosegli večjo preglednost, 23 % anketirancev želi poenostavitev računov, da bi bili ti razumljivejši in jasnejši. To bo Evropejcem pomagalo pri njihovem odnosu do porabe energije.

Naj cilj glede 20-odstotnega zmanjšanja porabe energije postane obvezen Leta 2007 si je Evropska unija zastavila tri cilje do leta 2020: zmanjšanje toplogrednih plinov za 20 %, izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % ter povečanje obnovljivih virov energije za 20 %. Ti cilji niso zavezujoči, vendar si morajo države članice prizadevati zanje. Glede vprašanja o 20-odstotnem zmanjšanju porabe energije 80 % Evropejcev meni, da mora ta cilj postati obvezen. Od teh jih je 33 % odgovorilo „da, zagotovo“ in 48 % „da, verjetno“. Boj proti energetski negotovosti Glede na Eurostatove podatke je bilo leta 2008 116 milijonov evropskih državljanov na pragu revščine ali socialne izključenosti (Priloga 1). Z ukrepi posebne energetske tarife bi lahko pomagali preprečiti, da bi ti ljudje prestopili ta prag. 68 % Evropejcev se je strinjalo s temi ukrepi. 38 % jih je namreč odgovorilo „da, verjetno“ in 24 % „da, zagotovo“. Samo v štirih državah je več kot 50 % državljanov na to vprašanje odgovorilo „ne“. Ugotovimo lahko, da te tarifne ukrepe podpira 67 % držav zunaj evroobmočja v primerjavi z 58 % držav na evroobmočju.

6

Prednosti integriranega evropskega energetskega omrežja Evropsko unijo danes sestavlja 27 nacionalnih omrežij. Katere prednosti bo evropskim državljanom prinesla vzpostavitev integriranega energetskega omrežja? Anketiranci so navedli prvo in drugo zaželeno možnost. Evropski državljani glede na odgovore menijo, da bi integrirano evropsko energetsko omrežje povzročilo: Znižanje stroškov energije (59 % anketirancev).

Čeprav Evropejci iz 21 držav članic menijo, da je ta ukrep največja prednost evropskega omrežja, je med državama, ki vidita največ in najmanj prednosti, še vedno 41 odstotnih točk. Tri južne države so med državami z največjimi deleži, medtem ko so tri severne države med državami z najmanjšimi deleži.

Boljšo uporabo različnih vrst energije (zlasti obnovljive), ki jo za prednost šteje

približno vsak drugi Evropejec (47 %). Za šest držav je to vprašanje njihova glavna prednostna naloga.

Tudi tu so razlike med državami članicami precej velike, in sicer do 30 odstotnih točk. Tokrat dve severni državi to štejeta za najpomembnejšo korist, medtem ko dve baltski državi to štejeta za najmanj pomembno korist.

Varnejšo dobavo energije, ki jo je navedlo 35 % anketirancev (razlika 36 točk).

Večjo zmožnost EU za sklenitev velikih naročil z državami zunaj njenih meja, ki jo

je navedlo 28 % anketirancev (razlika 25 točk);

Večjo solidarnost med državami članicami EU, ki jo je navedlo 25 % anketirancev (razlika 29 točk).

Obsežna podpora ustanovitvi evropske energetske skupnosti Kaj Evropejci menijo o želji, ki jo je Evropski parlament izrazil 25. novembra 2010 v zvezi z ustanovitvijo evropske energetske skupnosti?3 To bi moralo EU omogočiti, da bo imel njen glas na mednarodni ravni več veljave, da bo okrepila sodelovanje v zvezi z energetskimi omrežji in spodbujala evropsko financiranje energetskih tehnologij. Tri četrtine evropskih anketirancev je zagotovo za ustanovitev take evropske energetske skupnosti: 78 % „se jih strinja“ s tem predlogom. Od teh se jih 51 % „večinoma strinja“, 27 % pa „povsem strinja“.

* * *

3 Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek in nekdanji predsednik Evropske komisije Jacques Delors sta 5. maja 2010 izjavila, da podpirata ustanovitev evropske energetske skupnosti, nove EES.

7

*Glej EB 74.3 Evropskega parlamenta o oskrbi z energijo v Evropski uniji, objavljen 31. januarja 2011. Glavne teme so bile:

Evropejci dajejo usklajevanju energetskih politik prednost pred nacionalnimi ukrepi. Evropejci so za solidarnost med državami članicami pri težavah z oskrbo. Na prednostne naloge Evropejcev na področju energetskega sodelovanja močno

vpliva nacionalni energetski položaj.

Stabilnost cen energije je po mnenju anketirancev prva prednostna naloga (29 %).

Obnovljivi viri energije so po mnenju anketirancev druga prednostna naloga (27 %)

Zajamčena oskrba z energijo je po mnenju anketirancev tretja prednostna naloga (20 %)

Energetska učinkovitost je po mnenju anketirancev četrta prednostna naloga (16 %)

Opomba: Bralce opozarjamo, da so rezultati ankete le približne ocene, njihova natančnost pa je odvisna od velikosti vzorca in izmerjenih deležev ob predpostavki, da je vse drugo nespremenjeno. Z vzorci okrog 1 000 anketirancev (velikost vzorca, ki se navadno uporabi na ravni države članice) se dejanski delež, da bi lahko rekli, da je bila anketirana celotna populacija, giblje znotraj spodnjih intervalov zaupanja:

Izmerjeni deleži 10 % ali 90 % 20 % ali 80 % 30 % ali 70 % 40 % ali 60 % 50 %

Dovoljeno odstopanje +/–1,9 točke +/–2,5 točke +/–2,7 točke +/–3,0 točke +/–3,1 točke

1. VARČEVANJE Z ENERGIJO

A. Kako Evropejci varčujejo z energijo?

Q16. Ali ste v zadnjem letu storili kaj od naslednjega, da bi prihranili energijo?

(Mogočih je več odgovorov)

Gibanje: vprašanje, postavljeno aprila–maja 2006.

1. Evropsko povprečje:

Vse več evropskih državljanov izvaja ukrepe za varčevanje z energijo.

Individualni ukrepi za varčevanje z energijo

2 %

21 %

1 %

8 %

8 %

16 %

13 %

21 %

20 %

42 %

48 %

1 %

17 %

2 %

6 %

7 %

12 %

14 %

19 %

19 %

43 %

55 %

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %

Ne vem

Nobenega

Drugi (spontani)

Zamenjava avtomobila z drugim, ki porabi manj goriva

Pobude za varčevanje z energijo na delu

Manjša hitrost vožnje

Pogostejša uporaba javnega prevoza

Manj pogosta uporaba avtomobila

Izolacija hiše (stene, okna itd.)

Zmanjšanje ogrevanja in/ali klimatizacije

Zmanjšanje osvetljave in uporabe domačih električnih aparatov

EB 75.1

EB 65.3

„Zmanjšanje osvetljave“ je na prvem mestu in se je izboljšalo za 7 točk (z

48 % na 55 %). „Zmanjšanje ogrevanja“ ostaja na drugem mestu in se je izboljšalo za eno

točko (z 42 % na 43 %). Drugi predlagani ukrepi ostajajo pod 20 % in so v primerjavi z letom 2006 vsi

upadli, razen uporabe javnega prevoza, ki se je povečala s 13 % na 14 %. Odgovor „nobenega“, ki pomeni, da ni bilo nobenega ukrepa za varčevanje z

energijo, se je rahlo izboljšal (z 21 % na 17 %, kar je –4 odstotne točke v petih letih).

8

9

EB ril–maj 2006 / EB 7 arec 201165.3 ap 5.1 februar–m

Zmanjšanje osvetljave in

uporabe domačih električnih aparatov

Zmanjšanje ogrevanja

in/ali klimatizacije

Manj pogosta uporaba

avtomobila

Izolacija hiše (stene, okna

itd.) Nobenega

Pogostejša uporaba javnega prevoza

Manjša hitrost vožnje

Pobude za varčevanje z

energijo na delu

Zamenjava avtomobila z drugim, ki

porabi manj goriva

Individualni ukrepi za

varčevanje z energijo

EB 75.1 Razl.

EB 65.3 EB 75.1

EB 75.1

Razl.EB 65.3 EB 75.1

EB 75.1

Razl.EB 65.3 EB 75.1

EB 75.1

Razl.EB 65.3 EB 75.1

EB 75.1

Razl.EB 65.3 EB 75.1

EB 75.1

Razl.EB 65.3 EB 75.1

EB 75.1

Razl.EB 65.3 EB 75.1

EB 75.1

Razl. EB 65.3 EB 75.1

EB 75.1

Razl. EB 65.3 EB 75.1

EU-27 55 % +7 43 % +1 19 % –2 19 % –1 17 % –4 14 % +1 12 % –4 7 % –1 6 % –2 BE 48 % +1 50 % –5 22 % –2 29 % +4 14 % +2 16 % –1 18 % –7 10 % +1 11 % +4 BG 53 % – 46 % – 10 % – 19 % – 19 % – 11 % – 2 % – 5 % – 2 % – CZ 45 % +6 30 % +3 14 % –1 30 % –6 20 % -3 14 % 0 5 % –3 5 % –1 5 % -4 DK 64 % +4 38 % +2 19 % +2 23 % –1 17 % –1 12 % –1 13 % –3 13 % +3 14 % +3 DE 64 % +9 59 % 0 26 % –10 16 % –4 15 % +1 15 % –3 18 % –9 8 % –1 11 % –1 EE 55 % +10 18 % +5 17 % +3 40 % –7 12 % –3 17 % +2 5 % +1 10 % +2 6 % –8 IE 51 % +16 52 % +11 24 % +6 24 % +9 18 % –10 10 % 0 13 % +1 9 % +1 7 % +2 EL 56 % +27 50 % +17 22 % +10 7 % –8 24 % –17 10 % –6 8 % +3 4 % +3 2 % 0 ES 58 % +13 38 % +11 16 % +8 5 % 0 21 % –16 15 % +6 11 % +6 6 % +2 2 % 0 FR 46 % –3 46 % –10 25 % –4 21 % –5 16 % +6 13 % 0 23 % –13 7 % –2 6 % –4 IT 49 % +13 33 % –3 14 % –2 16 % +5 20 % –2 10 % +1 5 % –4 6 % –2 5 % +1 CY 67 % +12 55 % +2 20 % –1 13 % +5 19 % –3 3 % –1 8 % –12 6 % –2 6 % 0 LV 61 % +13 8 % +1 11 % +3 23 % –5 22 % –3 12 % 0 4 % 0 6 % +1 4 % –2 LT 62 % +26 10 % +2 12 % +5 30 % +2 18 % –15 14 % +3 4 % +2 8 % +4 6 % –1 LU 62 % +13 57 % –3 30 % +5 26 % –4 8 % –6 30 % +6 25 % +1 13 % +4 13 % –2 HU 65 % +17 42 % +14 13 % +4 25 % +4 11 % –15 12 % +1 5 % +1 4 % +1 1 % –5 MT 87 % +16 68 % +21 15 % +2 6 % +1 3 % –12 15 % +6 11 % 0 19 % +9 7 % 0 NL 46 % –6 46 % –7 20 % –3 18 % –10 16 % 0 16 % +4 13 % –7 9 % 0 7 % –1 AT 50 % +12 40 % +16 25 % –1 18 % –6 18 % –7 18 % –2 13 % +2 10 % +1 6 % –6 RO 54 % – 33 % – 9 % – 28 % – 23 % – 10 % – 3 % – 6 % – 2 % – PL 65 % +12 30 % +7 9 % 0 20 % –2 15 % –8 9 % +3 5 % –1 6 % +2 5 % –1 PT 76 % +30 33 % +8 11 % +2 16 % +8 12 % –24 4 % –2 4 % –2 5 % +1 2 % 0 SI 70 % +37 53 % +26 22 % +8 35 % +17 10 % –26 15 % +7 17 % +7 10 % +6 10 % +2 SK 45 % –7 42 % –8 11 % –4 37 % 0 18 % +3 7 % –2 4 % –1 8 % –1 6 % –1 FI 53 % +8 31 % –5 24 % –4 16 % 0 19 % –1 16 % +1 10 % 0 4 % –2 7 % –2 SE 63 % +19 32 % –5 26 % +4 15 % –1 10 % –12 29 % +11 16 % +4 13 % +6 14 % –1 UK 50 % –3 50 % +1 24 % –2 25 % –1 16 % –1 21 % +2 14 % –2 10 % –2 9 % –1

Legenda Največji delež Najmanjši delež

2. Nacionalni rezultati

3. Družbenodemografske razlike:

Predlagane odgovore navajajo predvsem anketiranci, ki so stari 25 let in

več, še bolj pa tisti, ki so stari 40 let in več. Nasprotno odgovor „nobenega“ najpogosteje navajajo anketiranci, stari od 15 do 24 let. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da najstniki navadno nimajo svojega stanovanja ali avtomobila, tako da je njihov vpliv na te ukrepe za varčevanje z energijo (in tudi s tem povezani račun) šibkejši.

B. Kako znižati račune za energijo?

Q18. Za katera dva od naslednjih ukrepov vi kot porabnik energije mislite, da bi

vam omogočala znižanje računov za energijo?

1. Evropsko povprečje:

omogočajo uravnavanje porabe energijeenergije z uporabo energije, ko je cenejša, in ki uporabnikom

gospodinjstvu, to je števcev, ki omogočajo učinkovitejšo uporaboZelo razširjena namestitev „pametnih“ števcev v vsakem

toplotna izolacija oken in vrat itd.)svojega gospodinjstva (sončne celice, inovativni materiali,

Davčne olajšave za potrošnike, ki izboljšajo energetsko učinkovitost

možnost za potrošnike, da zlahka zamenjajo ponudnikaenergije

Ustvarjanje pogojev za konkurenco različnih ponudnikov energije in

Preprostejši in lažje razumljivi računi za energijo

(sp.)Drugo

Ne vem

47 %

40 %

36 %

23 %

2 %

4 %

Ukrepi za znižanje računov za energijoNajveč 2 odgovora

10

11

2. Nacionalni rezultati

Ukrepi, ki omogočajo

znižanje računa za energijo

Zelo razširjena namestitev „pametnih števcev“ v vsakem gospodinjstvu, to je

števcev, ki omogočajo učinkovitejšo uporabo energije z uporabo energije,

ko je cenejša, in ki uporabnikom omogočajo uravnavanje porabe energije (gospodinjske naprave,

daljinsko ogrevanje itd.)

Davčne olajšave za potrošnike, ki

izboljšajo energetsko učinkovitost svojega

gospodinjstva (sončne celice, inovativni

materiali, toplotna izolacija oken in vrat

itd.)

Ustvarjanje pogojev za konkurenco različnih

ponudnikov energije in možnost za potrošnike, da

zlahka zamenjajo ponudnika energije

Preprostejši in lažje razumljivi računi za energijo Ne vem Drugo

(sp.)

EU-27 47 % 40 % 36 % 23 % 4 % 2 % IT 59 % 34 % 29 % 17 % 2 % 2 % SE 59 % 51 % 37 % 20 % 2 % 2 % DK 58 % 55 % 29 % 27 % 3 % 1 % CY 57 % 64 % 37 % 19 % 2 % 0 % AT 54 % 46 % 29 % 33 % 1 % 3 % SI 54 % 57 % 35 % 20 % 1 % 2 % NL 52 % 59 % 20 % 18 % 3 % 4 % PT 52 % 22 % 42 % 15 % 5 % 2 % CZ 51 % 36 % 41 % 21 % 2 % 1 % IE 49 % 42 % 36 % 21 % 9 % 1 % FR 49 % 53 % 33 % 14 % 5 % 1 % EL 48 % 41 % 46 % 27 % 2 % 2 % HU 48 % 43 % 33 % 23 % 2 % 2 % DE 47 % 39 % 49 % 28 % 2 % 1 % LU 47 % 54 % 32 % 11 % 1 % 2 % BE 46 % 40 % 42 % 32 % 1 % 2 % SK 46 % 30 % 55 % 19 % 2 % 2 % FI 45 % 56 % 39 % 19 % 1 % 3 %

UK 44 % 39 % 20 % 27 % 8 % 2 % EE 42 % 27 % 42 % 21 % 9 % 2 % BG 41 % 29 % 42 % 45 % 6 % 1 % PL 41 % 34 % 36 % 22 % 7 % 0 % ES 40 % 36 % 36 % 26 % 5 % 2 % MT 37 % 59 % 36 % 23 % 4 % 1 % RO 37 % 32 % 44 % 24 % 8 % 1 % LT 36 % 37 % 54 % 16 % 3 % 3 % LV 33 % 43 % 52 % 11 % 5 % 1 %

Legenda Največji delež Najmanjši delež

C. Kako doseči cilj glede 20-odstotnega prihranka energije?

Q17. EU in njene države članice so si zastavile cilj, da do leta 2020 zmanjšajo

porabo energije za 20 odstotkov. Ali menite, da bi moral biti zato ta cilj obvezen v vseh državah članicah EU?

1. Evropsko povprečje:

Več kot 80 % Evropejcev meni, da bi moral cilj glede 20-odstotnega

zmanjšanja porabe energije postati obvezen v državah članicah (48 % „Da, verjetno“ in 33 % „Da, zagotovo“).

Skupaj „Ne“: 14 %

CILJ GLEDE 20-ODSTOTNEGA ZMANJŠANJA PORABE ENERGIJE DO LETA 2020

Evropsko tehtano povprečje

5 %

članicah EU? za 20 odstotkov. Ali menite, da bi moral biti zato ta cilj obvezen v vseh državah

EU in njene države članice so zastavile cilj, da do leta 2020 zmanjšajo porabo energije

Ne, verjetno ne

Ne, zagotovo ne Ne vem

Da, zagotovo

Da, verjetno 48 %

33 %

Skupaj „Da“: 81 %

4%

10 %

12

2. Nacionalni rezultati:

CILJ GLEDE 20-ODSTOTNEGA ZMANJŠANJA PORABE ENERGIJE DO LETA 2020

Skupaj „Da“ Skupaj „Ne“

75 %

75 %

75 %

76 %

76 %

76 %

76 %

77 %

77 %

78 %

80 %

80 %

81 %

82 %

83 %

84 %

84 %

84 %

84 %

85 %

85 %

85 %

87 %

88 %

89 %

90 %

91 %

25 % 20 % 21 % 22 %

8 % 20 %

11 % 19 % 16 %

12 % 16 %

16 % 19 %

14 % 11 %

14 %

14 %

14 %

9 % 10 %

5 % 14 %

12 %

9 %

11 %

6 %

9 %

8 %

5 %

4 %

3 %

16 %

4 %

13 %

5 %

7 %

11 %

6 %

4 %

1 %

5 %

7 %

3 %

2 %

2 %

7 %

6 %

10 %

1 %

3 %

4 %

1 %

5 %

1 %

1 %

71 % 4 %CZ EE LV AT BG DE IE

UK LT RO HU IT FI

UE27 PL SK

DK EL ES

PT MT NL SE FR BE CY

SI LU

Ne vem Razlike med državami članicami

EU-27

13

3. Družbenodemografske razlike:

Zdi se, da anketiranci, ki so študirali dlje, bolj podpirajo to trditev. Največja razlika je namreč 7 odstotnih točk.

Kar zadeva družbeno-poklicni vidik, se zdi, da so vodje (85 %), brezposelni

in študentje (skupaj 82 %) najbolj naklonjeni temu, da ta cilj glede 20-odstotnega zmanjšanja postane obvezen.

2. ENERGETSKA NEGOTOVOST

A. Ukrepi posebne energetske tarife, namenjeni državljanom na pragu revščine in izključenosti?

1. Evropsko povprečje: Q20. 116 milijonov evropskih državljanov (to je skoraj četrtina celotnega

evropskega prebivalstva) je na pragu revščine in izključenosti. Menite, da bi ukrepi posebne energetske tarife lahko pomagali preprečiti, da bi se ti ljudje znašli med revnimi in izključenimi?

UKREPI POSEBNE ENERGETSKE TARIFE

Evropsko tehtano povprečje

Da, zagotovo Da, verjetno 22 %Ne, verjetno ne

36 %

Ne, zagotovo ne

Ne vem

24 % 6 %

Skupaj „Ne“: 32 %

10

Skupaj „Da“: 62 %

14

2. Nacionalni rezultati:

UKREPI POSEBNE ENERGETSKE TARIFE

Glej Prilogo 1: Eurostat 190/2010 „Leta 2008 je bilo v EU-27 116 milijonov ljudi na pragu revščine ali socialne izključenosti“.

41 % 41 %

46 % 50 % 51 % 53 % 54 %

58 % 58 % 59 %

61 % 61 % 62 %

62 %

64 %

65 %

67 %

67 %

68 %

71 %

71 %

73 %

74 %

78 %

78 %

78 %

83 %

50 %

54 %

56 %

52 %

44 %

42 %

43 % 40 %

36 % 37 % 35 %

26 % 38 %

32 % 33 %

33 % 17 %

30 % 32 %

22 % 26 %

24 % 21 %

14 % 21 %

18 % 17 %

12 %

5 %

3 %

2 %

6 %

7 %

4 %

6 %

6 %

5 %

6 %

13 %

1 %

6 %

5 %

3 %

18 %

3 %

1 %

10 %

3 %

5 %

6 %

12 %

1 %

4 %

5 %

5 %

36 % 14 %DK DE NL FI SE EE CZ SI

IT AT ES BG LU

EU27 HU SK IE

EL LV PL FR

LT PT RO BE CY UK MT

Razlike med državami članicami

Skupaj „Se strinja“ Skupaj „Se ne strinja“ Ne vem

EU-27

15

3. Družbenodemografske razlike:

67 % anketirancev, ki so doživeli te finančne težave (težave s plačilom računov), je naklonjenih tem tarifnim ukrepom.

3. INTEGRIRANO ENERGETSKO OMREŽJE IN EVROPSKA ENERGETSKA SKUPNOST

A. Katere bi bile prednosti prihodnjega integriranega evropskega energetskega omrežja?

Q19. EU zaradi obstoja 27 nacionalnih omrežij nima integriranega energetskega

omrežja. Katere bi bile po vašem mnenju glavne prednosti vzpostavitve takega omrežja? Prvič? In drugič?

1. Evropsko povprečje:

Glavne prednosti integriranega energetskega omrežja

Prvič? + In drugič?

Prvič?

9 %

8 %

10 %

16 %

20 %

36 %

9 %

2 %

28 %

35 %

47 %

59 %

1 %

25 %

Drugo (sp.)

Večja solidarnost med državami članicami EU

Večja zmožnost EU za sklenitev velikih naročil z državamizunaj njenih meja ali z regionalnimi omrežji, kot sta sredozemsko

ali baltsko omrežje

Varnejša dobava energije

Boljša uporaba različnih vrst energije, zlasti obnovljive energije

Znižanje stroškov energije

Ne vem

16

2. Družbenodemografska gibanja:

Znižanje stroškov energije in boljšo uporabo obnovljive energije najpogosteje navajajo anketiranci, ki so študirali manj.

Anketiranci, ki pravijo, da so imeli težave s plačilom računov (včasih ali

večinoma), najpogosteje navajajo znižanje stroškov energije. B. Evropska energetska skupnost? Q21 Evropski parlament bi želel vzpostaviti evropsko skupnost za energijo. Prosimo,

navedite, koliko se strinjate ali ne strinjate z naslednjo izjavo: Vzpostavitev evropske skupnosti za energijo bi med drugim EU omogočila, da bi imel njen glas v zvezi z energetskimi vprašanji na mednarodni ravni večjo veljavo.

1. Evropsko povprečje:

EVROPSKA ENERGETSKA SKUPNOST

Povsem se strinja

Večinoma se strinja

Sploh se ne strinja Večinoma se ne strinja

Ne vem

27 %

9 %

51 %

Evropsko tehtano povprečje

9 %

4 %

Skupaj „Se strinja“ : 78 %

Skupaj „Se ne strinja“ :13 %

17

2. Nacionalni rezultati

EVROPSKA ENERGETSKA SKUPNOST

Skupaj „Se strinja“ Skupaj „Se ne strinja“ Ne vem Differences between Member StatesRazlike med državami članicami

72 %

73 %

73 %

73 %

73 %

75 %

75 %

76 %

76 %

77 %

77 %

78 %

78 %

78 %

78 %

79 %

80 %

81 %

82 %

82 %

83 %

84 %

84 %

88 %

89 %

89 %

94 %

21 % 9 %

16 % 17 %

11 % 18 %

6 % 19 %

13 % 18 %

16 % 18 %

13 % 7 %

9 % 15 %

13 %

14 %

14 %

10 %

12 %

6 %

12 %

10 %

2 %

10 %

8 %

3 %

19 %

11 %

10 %

16 %

9 %

19 %

6 %

11 %

6 %

7 %

5 %

9 %

15 %

13 %

7 %

8 %

6 %

5 %

8 %

6 %

11 %

4 %

6 %

10 %

1 %

3 %

3 %

72 % 7 %CZ

EE

PT

IE

LT

DE

PL

IT

SE

SK

DK

MT

EL

EU27EU-27

18

PRILOGA 1: Eurostat

Leta 2008 je bilo v EU-27 116 milijonov ljudi na pragu revščine ali socialne izključenosti

190/2010 – 13. december 2010

19

Prevod izrazov iz obeh preglednic: Poverty and social exclusion, 2008 = Revščina in socialna izključenost, 2008 thousand persons = tisoč oseb % total population = % celotnega prebivalstva At-risk-of-poverty after social transfers = Na pragu revščine po socialnih transferjih

Severely materially deprived = Resno materialno prikrajšani

Living in households with very low work intensity = Živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela

Falling under at least one of the three criteria = Spadajo pod vsaj eno od treh meril

Falling under all three criteria = Spadajo pod vsa tri merila

Belgium = Belgija

Bulgaria = Bolgarija

20

21

Czech Republic = Češka republika

Denmark = Danska

Germany = Nemčija

Estonia = Estonija

Ireland = Irska

Greece = Grčija

Spain = Španija

France = Francija

Italy = Italija

Cyprus = Ciper

Latvia = Latvija

Lithuania = Litva

Luxembourg = Luksemburg

Hungary = Madžarska

Malta = Malta

Netherlands = Nizozemska

Austria = Avstrija

Poland = Poljska

Portugal = Portugalska

Romania = Romunija

Slovenia = Slovenija

Slovakia = Slovaška

Finland = Finska

Sweden = Švedska

United Kingdom = Združeno kraljestvo

Enota za spremljanje javnega mnenja SuiviOpinionPublique@europarl.europa.eu Jacques Nancy (+32 22842485 Elise Defourny (+32 22841123) Trifot Jonas (+32 22840645) Said Hallaouy (+32 22846073)

Etienne Christelle (+32 22841421) Chiesa Alice (+32 22841174) Petrescu Camelia (+32 22841174)