Ministrstvo za finance Direktorat za zakladništvo · 2019. 10. 18. · Ministrstvo za finance...

Ministrstvo za finance

Direktorat za zakladništvo mag. Leo Knez

vodja Sektorja za analize, upravljanje s tveganji in finančno statistiko

Skupnost občin

Upravljanje z dolgom v okolju nizkih obrestnih mer

Ljubljana, 17. 10. 2019

Vsebina

Stanje zadolženosti sektorja država

Pregled nad tržnimi razmerami z vidika zadolževanja državnega

proračuna

Izkušnje državne zakladnice pri upravljanju z dolgom v razmerah

nizkih obrestnih mer

2



proračuna



3

0

50

100

150

200

Grč

ija

Italij

a

Port

ugals

ka

Cip

er

Belg

ija

Fra

ncija

Špa

nija

Avstr

ija

Slo

venija

Irska

Nem

čija

Fin

ska

Niz

ozem

ska

Slo

vaška

Ma

lta

Latv

ija

Litva

Luksem

burg

Esto

nija

% BDP

Dolg sektorja država v primerjavi z drugimi državami EA

Dolg sektor država (% prihodki sektor država)

Dolg sektor država (% BDP)

4

0%

50%

100%

150%

200%

250%

300%

350%

400%

Grč

ija

Italij

a

Port

ugals

ka

Cip

er

Irska

Špa

nija

Belg

ija

Fra

ncija

Slo

venija

Avstr

ija

Nem

čija

Slo

vaška

Niz

ozem

ska

Ma

lta

Fin

ska

Litva

Latv

ija

Luksem

burg

Esto

nija

% prihodki sektor država

Vir: Eurostat, EC Ameco database, Ministrstvo za finance, 8. 10. 2019

Dolg sektorja država v Sloveniji znaša 70,4 % BDP v letu 2018 oziroma 1,6-kratnik letnih prihodkov sektorja

država skladno z metodologijo ESA 2010. Skupni prihodki sektorja država v Sloveniji znašajo 43,1 % BDP.

Fiskalna slika Slovenije v primerjavi z državami evroobmočja

in pravilo o dolgu

Dolg in saldo sektorja država v državah evro območja EA-19

Estonija

Luksemburg

Slovaška Finska

Slovenija

Nizozemska

Malta

Avstrija

Nemčija

Ciper

Španija

Francija

Belgija

Irska

Portugalska

Italija

Grčija

Latvija

-6

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Dolg sektor država

(% BDP 2018)

Saldo sektor država

(% BDP 2018)

Vir: Eurostat, 8. 10. 2019

5

Dolg sektorja država je znašal 70,4 % v letu 2018 (EA-19 povprečje 85,1 % BDP)

Proračunski presežek je znašal 0,7 % v letu 2018 (EA-19 povprečje -0,5 % BDP)

Države članice, ki so izstopile iz postopka presežnega javnofinančnega primanjkljaja, morajo izpolnjevati

pravilo glede zmanjševanja presežnega dolga – dolga nad 60 % BDP.

I. kvadrant:

Pravilo dolga

Slovenija

v letu

2015

Izpolnjevanje zahtev Pravila dolga iz Pakta stabilnosti in rasti

Vir: Ministrstvo za finance, 8. 10. 2019

6

Z doseženim primanjkljajem v višini 2,9 % BDP in dolgom 82,6 % BDP v letu 2015 je Republika Slovenija izstopila

iz postopka presežnega primanjkljaja, zato je bila od vključno leta 2016 naprej obvezana zniževati presežni dolg

(22,6 % BDP) v skladu s pravili EU. To počne RS zelo uspešno.

Republika Slovenija je od leta 2015, ko je bila razlika dolga sektorja država v deležu BDP do povprečja evro

območja najnižja, tj. -7,5 odstotnih točk BDP, še povečala in za leto 2019 je ocenjena v višini -19,5 odstotnih točk

BDP.

Prispevek občin k dolgu sektorja država se v zadnjih letih giblje pri 0,8 mlrd EUR (1,7 % BDP).

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 E2019

Dolg Sektor država 21,8 34,6 38,4 46,6 53,8 70,4 80,3 82,6 78,7 74,1 70,4 66,3

Pravilo o dolgu 76,6 72,9

EA-19 68,7 79,2 84,8 86,9 89,9 91,8 92 90,1 89,2 87,1 85,1 85,8

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

% B

DP

Dolg Sektor država Pravilo o dolgu EA-19

Dinamika dolga sektor država v obdobju 2015-E2019

Vir: Eurostat, EC Ameco database, Ministrstvo za finance, 8. 10. 2019

7

Spodnja slika prikazuje, da je Slovenija ena izmed tistih držav evro območja, ki svoj dolg sektor država v

razmerju do BDP v zadnjih štirih letih znižuje najhitreje, in sicer z 82,6 % BDP v letu 2015, tj. v letu ko je ta

znašal največ, na ocenjenih 66,3 % BDP v letu 2019.

-20

-15

-10

-5

0

5S

love

nija

Irska

Niz

ozem

ska

Ma

lta

Avstr

ija

Nem

čija

Cip

er

Po

rtug

als

ka

Litva

Be

lgija

Fin

ska

Slo

va

ška

EU

-28

EA

-19

Šp

an

ija

Latv

ija

Lukse

mbu

rg

Esto

nija

Grč

ija

Italij

a

Fra

ncija

o.t. BDP

Pomen zadolženosti za bonitetno oceno države

8

Spodnja slika prikazuje, da ima dolg sektorja država značilen vpliv na bonitetno oceno držav EA-19.

Regresijska analiza na vzorcu EA-19 držav pokaže, da višja zadolženost pomeni nižjo bonitetno oceno.

Slovenija se z izboljšanih ratingom AA- (S&P) in A (Fitch) utrjuje v evro-skupini držav.

* regresijska analiza obsega zadnje uradne podatke držav evro območja

Vir: Ministrstvo za finance lastni izračuni, 8.10.2019

0

5

10

15

20

25

30

35

40

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Bo

nit

etn

a o

cen

a

Dolg Sektor država (% BDP)

Bonitetna na ocena = -f(Dolg sektor država % BDP)

Rating Score

Predicted Rating Score

Izboljšani makroekonomski kazalniki (nizka

nezaposlenost, višja gospodarska rast v primerjavi z

EA in EU)

Pozitivna fiskalna dinamika – zniževanje javnega

dolga v razmerju do BDP

9

Rast bonitetne ocene Republike Slovenije prispeva k zniževanju

kreditnega pribitka

Vir: S&P, Fitch in Moody’s, 8.10.2019

*Dejavniki, izpostavljeni s strani posameznih bonitetnih agencij: S&P, Moody‘s in Fitch

Ključni dejavniki bonitetne ocene*

Aa2/AA

Aa3/AA-

A1/A+

A2/A

A3/A-

Baa1/BBB+

Baa2/BBB

Baa3/BBB-

AA- (Stabilni izgled)

A (Stabilni izgled)

Baa1 (Pozitivni izgled) M

ay 1

99

6

De

c. 1

99

9

Sep

. 2

00

0

No

v. 2

00

0

No

v. 2

00

2

Mar.

20

03

May 2

00

3

May 2

00

4

Ju

l. 2

004

May 2

00

6

Ju

n.

200

6

Ju

l. 2

006

Sep

t. 2

01

1

Oct. 2

01

1

De

c 2

011

Ja

n.

201

2

Feb

. 20

12

Aug

. 2

01

2

Feb

. 20

13

Apr.

201

3

May 2

01

3

De

c. 2

01

4

Ja

n.

201

5

Ju

ne

20

16

Sep

t. 2

01

6

Ju

n.

201

7

Sep

t. 2

01

7

Apr.

201

9

Ju

n.

201

9

Ju

l. 2

019

S&P Moody' s Fitch

Država S&P Fitch Moody’s

Nemčija AAA AAA Aaa

Avstrija AA+ AA+ Aa1

Češka republika AA- AA- Aa3

Estonija AA- AA- A1

Slovaška A+ A+ A2

Irska A+ A+ A2

Slovenija AA- A Baa1

Litva A A- A3

Latvija A A- A3

Polska A- A- A2

Španija A A- Baa1

Italija BBB BBB Baa3

Madžarska BBB BBB Baa3

Portugalska BBB BBB Baa3

Ciper BBB- BBB- Ba2

Hrvaška BBB- BBB- Ba2

Srbija BB BB+ Ba3

Vsebina


Pregled nad tržnimi razmerami z vidika zadolževanja Republike

Slovenije



10

Pomen bonitetne ocene za strošek zadolževanja države

11

Regresijska analiza na vzorcu EA-19 držav pokaže, da bonitetna ocena pomembno vpliva na strošek

zadolževanja, in sicer višja bonitetna ocena znižuje strošek zadolževanja in obratno.

-1

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

0 5 10 15 20 25 30 35 40

Ytm

10y

EU

R (

%)

Bonitetna ocena

Obrestna mera zadolževanja = -f(Bonitetna ocena)

YTM Bmk 10y EUR(%)

Predicted YTM Bmk 10y EUR (%)

* regresijska analiza obsega zadnje uradne podatke držav evro območja

Vir: Ministrstvo za finance lastni izračuni, 8.10.2019

Vzpostavljena krivulja donosnosti vrednostnih papirjev RS

12

Krivulja donosnosti Republike Slovenije v primerjavi z referenčno evrsko krivuljo

Vir: Bloomberg, Ministrstvo za finance lastni izračuni, 9. 10. 2019

1 3 5 7 10 15 20 25 30

N-S-S YTM -0,45 -0,50 -0,41 -0,26 -0,02 0,32 0,58 0,75 0,87

EUR Benchmark -0,61 -0,83 -0,79 -0,75 -0,57 -0,43 -0,28 -0,15 -0,04

N-S-S bid YTM (2.10.) -0,48 -0,48 -0,38 -0,24 0,00 0,35 0,61 0,80 0,93

-1,00-0,75-0,50-0,250,000,250,500,751,001,251,501,752,002,252,502,753,00

YTM (%)

Dospelost

N-S-S YTM EUR Benchmark N-S-S bid YTM (2.10.)

Funkcijski predpis krivulje donosnosti Republike Slovenije na podlagi kalibracije modela Nelson-Siegel-Svensson:

𝑦𝑡𝑚 = 𝛽0 + 𝛽1

1 − 𝑒−𝑥𝜏1

𝑥𝜏1

+ 𝛽2

1 − 𝑒−𝑥𝜏1

𝑥𝜏1

− 𝑒−𝑥𝜏1 + 𝛽3

1 − 𝑒−𝑥𝜏2

𝑥𝜏2

− 𝑒−𝑥𝜏2

pri čemer so parametri: 𝛽0 = 0,0149; 𝛽1 = −0,0183; 𝛽2 = −0,0365; 𝛽3 = 0,0075; 𝜏1 = 4,1475; 𝜏2 = 5,5140

Karakteristike sprememb strukture zahtevane donosnosti

13

Gibanje kreditnega pribitka nad srednjo obrestno

zamenjavo za različne ročnosti

Sprememba oblike in nivoja krivulje srednje

obrestne zamenjave

Zaradi ekspanzivne denarne politike v evrosistemu je razviden trend h kompresiji krivulje pribitkov

nad srednjo obrestno zamenjavo.

S tem je prišlo do izrazitega znižanja in preobrnitve krivulja srednje obrestne zamenjave od najave QE.

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

5,5

6

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

5,5

6

1.1

.20

13

1.5

.20

13

1.9

.20

13

1.1

.20

14

1.5

.20

14

1.9

.20

14

1.1

.20

15

1.5

.20

15

1.9

.20

15

1.1

.20

16

1.5

.20

16

1.9

.20

16

1.1

.20

17

1.5

.20

17

1.9

.20

17

1.1

.20

18

1.5

.20

18

1.9

.20

18

1.1

.20

19

1.5

.20

19

1.9

.20

19

3Y 5Y 7Y 10Y

%

-1

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

MS

1y

MS

3y

MS

5y

MS

7y

MS

9y

MS

11

y

MS

13

y

MS

15

y

MS

17

y

MS

19

y

MS

21

y

MS

23

y

MS

25

y

MS

27

y

MS

29

y

MS

35

y

MS

45

y

MS

60

y

%

29.8.2014 8.10.2019

Vir: Bloomberg, Ministrstvo za finance lastni izračuni, 9.10.2019

Kako je zamišljeno učinkovanje QE ECB – odkupi obveznic (PSPP)

14

Centralne banke, vključene v evro sistem odkupujejo obveznice

od poslovnih bank, kar povečuje ceno obveznic in kreira denar

v bančnem sistemu.

Zaradi povečane ponudbe denarja obrestne mere padejo in

posojila postanejo cenovno ugodnejša.

Posojila za podjetja in gospodinjstva postanejo dostopnejša. Ti

porabijo manj denarja za servisiranje dolga.

Poveča se investicijska in končna potrošnja, kar spodbudi

gospodarsko rast in zaposlenost.

Generira se inflacija s srednjeročnim ciljem ECB

blizu 2 % letno.

1

2

3

4

5

Padec kreditnega pribitka glede na čas zaostrenih tržnih razmer

15

10-letni kreditni pribitek Slovenije v primerjavi z

izbranimi državami

Gibanje 10-letne zahtevane donosnosti in kreditnega

pribitka Slovenije od leta 2008

-1%

1%

3%

5%

7%

9%

11%

13%

15%

03

.01

.201

1

03

.09

.201

1

03

.05

.201

2

03

.01

.201

3

03

.09

.201

3

03

.05

.201

4

03

.01

.201

5

03

.09

.201

5

03

.05

.201

6

03

.01

.201

7

03

.09

.201

7

03

.05

.201

8

03

.01

.201

9

03

.09

.201

9

SLO 10y

ITA 10y

SPA 10y

IR 10y

POR 10y

-1%0%1%2%3%4%5%6%7%8%9%

10%11%

02

.01

.200

8

02

.09

.200

8

02

.05

.200

9

02

.01

.201

0

02

.09

.201

0

02

.05

.201

1

02

.01

.201

2

02

.09

.201

2

02

.05

.201

3

02

.01

.201

4

02

.09

.201

4

02

.05

.201

5

02

.01

.201

6

02

.09

.201

6

02

.05

.201

7

02

.01

.201

8

02

.09

.201

8

02

.05

.201

9

10y kreditni pribitek

10y YTM

10-letni kreditni pribitek za evrske obveznice Slovenije se je občutno znižal v primerjavi z avgustom 2012, ko je

dosegel vrh (570 bt), in sicer za 555 bt na 15 bt v začetku oktobra 2019.

Denarna politika v evrosistemu (PSPP) pomembno vpliva na izrazit padec pribitka. Izboljšan rating Slovenije pa ima

za posledico, da je padec kreditnega pribitka in zahtevane donosnosti obveznic primerjalno večji od Italije Španije in

Portugalske. Praktično pa poravnan z Irsko.


16

Opredelitev višine kreditnega pribitka

-100-50050100150200250300350400450500550600650700750800

-1,0%-0,5%0,0%0,5%1,0%1,5%2,0%2,5%3,0%3,5%4,0%4,5%5,0%5,5%6,0%6,5%7,0%7,5%8,0%

1.1

.20

07

1.7

.20

07

1.1

.20

08

1.7

.20

08

1.1

.20

09

1.7

.20

09

1.1

.20

10

1.7

.20

10

1.1

.20

11

1.7

.20

11

1.1

.20

12

1.7

.20

12

1.1

.20

13

1.7

.20

13

1.1

.20

14

1.7

.20

14

1.1

.20

15

1.7

.20

15

1.1

.20

16

1.7

.20

16

1.1

.20

17

1.7

.20

17

1.1

.20

18

1.7

.20

18

1.1

.20

19

1.7

.20

19

bt

YTM Bid 10Y (%)

Pribitek nad MS (bp)

Pribitek nad BUND (bp)

%

-100-50050100150200250300350400450500550600650700750

-1,0%-0,5%0,0%0,5%1,0%1,5%2,0%2,5%3,0%3,5%4,0%4,5%5,0%5,5%6,0%6,5%7,0%7,5%

1.1

.20

09

1.7

.20

09

1.1

.20

10

1.7

.20

10

1.1

.20

11

1.7

.20

11

1.1

.20

12

1.7

.20

12

1.1

.20

13

1.7

.20

13

1.1

.20

14

1.7

.20

14

1.1

.20

15

1.7

.20

15

1.1

.20

16

1.7

.20

16

1.1

.20

17

1.7

.20

17

1.1

.20

18

1.7

.20

18

1.1

.20

19

1.7

.20

19

bt

YTM Bid 5Y (%)

Pribitek nad MS (bp)

Pribitek nad BUND (bp)

%


10-letni YTM in pribitek RS v primerjavi z MS in Bund

(0,00%; 0,15%; 0,57 %)

5-letni YTM in pribitek RS v primerjavi z MS in Bund

(-0,41%; 0,05%; 0,38 %)

Spodnji sliki prikazujeta, da je pribitek nad nemško 10- oziroma 5-letno evrsko obveznico izrazito višji kot to velja za

pribitek nad srednjo obrestno zamenjavo, ki se uporablja kot ‚netvegana‘ osnova pri določanju pribitka in s tem

zahtevane donosnosti v procesu izdaje evrskih obveznic.

Primerjava ravni zahtevane donosnosti skozi čas

17

Zahtevana donosnost do dospetja 10-letnih evrskih

obveznic izbranih držav od leta 2007

Spodnja slika prikazuje, da je potrebno za slovensko obveznico danes plačati nižjo obrestno mero od primerljive

ročnosti italijanske, španske in portugalske obveznice. Na zgolj 1bt se je Slovenija približala Irski.

Slovenija se je z izboljšanim kreditnim ratingom AA- (S&P) in A (Fitch) približala in utrdila v močnejšem delu evro

skupine držav. To kaže spodnja desna slika, ki primerja zahtevano donosnost Slovenije s povprečno tehtano

zahtevano donosnostjo držav EA (utež predstavlja BDP posameznih držav v skupnem BDP držav evro območja).

-2%0%2%4%6%8%

10%12%14%16%18%20%

01

.01

.200

701

.07

.200

701

.01

.200

801

.07

.200

801

.01

.200

901

.07

.200

901

.01

.201

001

.07

.201

001

.01

.201

101

.07

.201

101

.01

.201

201

.07

.201

201

.01

.201

301

.07

.201

301

.01

.201

401

.07

.201

401

.01

.201

501

.07

.201

501

.01

.201

601

.07

.201

601

.01

.201

701

.07

.201

701

.01

.201

801

.07

.201

801

.01

.201

901

.07

.201

9

SLO 10Y ITA 10y SPA 10y

IR 10y POR 10y


Zahtevana donosnost do dospetja 10-letnih evrskih

obveznic Slovenije v primerjavi z EA povprečjem

-1%

0%

1%

1%

2%

2%

3%

3%

01

.01

.201

5

01

.04

.201

5

01

.07

.201

5

01

.10

.201

5

01

.01

.201

6

01

.04

.201

6

01

.07

.201

6

01

.10

.201

6

01

.01

.201

7

01

.04

.201

7

01

.07

.201

7

01

.10

.201

7

01

.01

.201

8

01

.04

.201

8

01

.07

.201

8

01

.10

.201

8

01

.01

.201

9

01

.04

.201

9

01

.07

.201

9

01

.10

.201

9

SLO 10Y EA 10y (tehtano z BDP)

18

Različnost monetarnega okolja ECB (EU EA) in FED (ZDA)

Gibanje 10-letne EUR in USD obrestne zamenjave Gibanje 10-letnega referenčnega EUR in USD

vrednostnega papirja

Denarna politika ECB in FED ima za posledico izrazito razliko v ravneh zahtevane donosnosti za referenčne vrednostne

papirje na evrskem Δ {max-danes} = 262 bt in dolarskem trgu Δ{max-danes} = 168 bt.


-0,5

-0,25

0

0,25

0,5

0,75

1

1,25

1,5

1,75

2

2,25

2,5

2,75

3

3,25

3,5

-0,5

-0,25

0

0,25

0,5

0,75

1

1,25

1,5

1,75

2

2,25

2,5

2,75

3

3,25

3,5

1.1

.20

13

1.5

.20

13

1.9

.20

13

1.1

.20

14

1.5

.20

14

1.9

.20

14

1.1

.20

15

1.5

.20

15

1.9

.20

15

1.1

.20

16

1.5

.20

16

1.9

.20

16

1.1

.20

17

1.5

.20

17

1.9

.20

17

1.1

.20

18

1.5

.20

18

1.9

.20

18

1.1

.20

19

1.5

.20

19

1.9

.20

19

%

MS EUR MS USD

%

-1-0,75-0,5-0,2500,250,50,7511,251,51,7522,252,52,7533,253,5

-1-0,75

-0,5-0,25

00,25

0,50,75

11,25

1,51,75

22,25

2,52,75

33,25

3,5

1.1

.20

13

1.5

.20

13

1.9

.20

13

1.1

.20

14

1.5

.20

14

1.9

.20

14

1.1

.20

15

1.5

.20

15

1.9

.20

15

1.1

.20

16

1.5

.20

16

1.9

.20

16

1.1

.20

17

1.5

.20

17

1.9

.20

17

1.1

.20

18

1.5

.20

18

1.9

.20

18

1.1

.20

19

1.5

.20

19

1.9

.20

19

%

Bund UST

%

10y EUR MS (-0,14 %) > 10y Bund (-0,57 %)

10y USD MS (1,45 %) < 10y UST (1,56 %)

Primerjava zahtevane donosnosti na globalnem in evrskem trgu

19

5-letna ročnost

ICAP: 55 bt (EUR YTM CCS > EUR YTM)


Izračun pokaže, da je zadolževanje na ameriškem trgu, po valutni zamenjavi, dražje od zadolževanja na

evrskem za 55 bt pri preostali 5-letni ročnosti.

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

1.1

.20

13

1.5

.20

13

1.9

.20

13

1.1

.20

14

1.5

.20

14

1.9

.20

14

1.1

.20

15

1.5

.20

15

1.9

.20

15

1.1

.20

16

1.5

.20

16

1.9

.20

16

1.1

.20

17

1.5

.20

17

1.9

.20

17

1.1

.20

18

1.5

.20

18

1.9

.20

18

1.1

.20

19

1.5

.20

19

1.9

.20

19

EUR BID YTM 5Y EUR BID YTM CCS 5Y

%

Razmere na domačem primarnem trgu zakladnih menic

Donosnost zakladnih menic v obdobju 2013-2019

20

Donosnost zakladnih menic različnih ročnosti

Krivulja donosnosti zakladnih menic se je izrazito znižala in sploščila.

Od februarja 2016 je obrestna mera 3-, 6- in 12-mesečnih zakladnih menic negativna.

Aprila 2016 je Slovenija prvič izdala 18-mesečno zakladno menico z negativno obrestno mero.

3-m ZM (-0,4 %), 6-m ZM (-0,4 %), 12-m ZM (-0,42 %) in 18-m ZM (-0,51 %)


-1

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

3M 6M 12M 18M

Yield 2013 Yield 2014 Yield 2015 Yield 2016

Yield 2017 Yield 2018 Yield 2019

%

-0,6

-0,4

-0,2

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

-0,6

-0,4

-0,2

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

Fe

b. 2015

Ap

r. 2

015

Jun

. 2015

Oct. 2

015

Fe

b. 2016

Ap

r. 2

016

Jun

. 2016

Oct. 2

016

Ma

r. 2

017

Ma

y 2

017

Oct. 2

017

Ma

r. 2

018

Ma

y 2

018

Se

p. 2018

Fe

b. 2019

Ap

r. 2

019

Jun

. 2019

Se

p. 2019

3M 6M 12M 18M

%



proračuna



21

Normativni okvir upravljanja z dolgom državnega proračuna

22

Okvir upravljanja z dolgom državnega proračuna je začrtan s:

Srednjeročno strategijo Ministrstva za finance glede upravljanja z dolgom za obdobje 2017-

2020

Programom financiranja za posamezno fiskalno leto, ki ga sprejme Vlada RS

#1 Izziv

Predčasno refinanciranje dražjih dolarskih obveznic, izdanih v preteklosti

v zaostrenih tržnih razmerah na globalnem trgu, s cenejšimi evrskimi

obveznicami daljših ročnosti

23

Opredelitev izziva:

Dinamika obresti iz naslova servisiranja dolga državnega proračuna

0%

5%

10%

15%

20%

25%

20

08

20

09

20

10

20

11

20

12

20

13

20

14

20

15

20

16

20

17

20

18

% o

dhodkov D

P

Stroški dela pri NPU državnega proračuna

Tekoči transferi v ZPIZ

Tekoči transferi v javne zavode

Plačila obresti

24

Po velikosti izstopajo odhodki državnega proračuna iz naslova tekočih transferov v javne zavode,

stroškov dela, tekočih transferov v ZPIZ in plačil obresti.

Najbolj izrazito dinamiko rasti v obdobju 2008-2014 so izkazovali odhodki za obresti iz naslova

servisiranja dolga državnega proračuna.

Vir: Ministrstvo za finance, 8.10.2019

256

285

321

351

380

372

368

347

351

326

326

479

511

633

827

1.0

83

1.0

29

1.0

64

978

861

785

0,0%

0,5%

1,0%

1,5%

2,0%

2,5%

3,0%

3,5%

0

200

400

600

800

1.000

1.200

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

20

09

20

10

20

11

20

12

20

13

20

14

20

15

20

16

20

17

20

18

20

19

% B

DP

EU

R m

ln

Obresti % BDP

Delež obresti v odhodkih državnega proračuna Obrestni odhodki državnega proračuna nominalno in

izraženo v % BDP

Kriteriji presoje smotrnosti medvalutnega upravljanja z dolgom

25

Obrestni

odhodki

Cilj Opis

Divergentne monetarne politike ECB in FED s posledično širokim razmikom

med dolarsko in evrsko srednjo obrestno zamenjavo in večjim razmikom

med pribitkom na obveznice RS na globalnem trgu v primerjavi s pribitkom

na obveznice na lokalnem evrskem trgu, so RS omogočile izvedbo 7

transakcij medvalutnega upravljanja dolga ob pozitivni neto sedanji

vrednosti in izrazitem znižanju obrestnih odhodkov državnega proračuna.

Trajanje portfelja

Nadomeščanje dražjega dolga krajše ročnosti s cenejšim dolgom daljše

ročnosti. Izdane so bile evrske obveznice z ročnostjo 10, 16, 20, 24 in 30 let.

Povprečno trajanje do zapadlosti dolga državnega proračuna se je

podaljšalo s 5,7 let v letu 2013 na 9,2 leta v letu 2018. Trajanje dolga

državnega proračuna pa se je s 4,5 leta v letu 2013 povečalo na 7,9 leta v

letu 2018.

Znižanje

izpostavljenosti

dolga v USD

Delež dolga, denominiranega v USD se je znižal z visokih 30% na 5%

portfelja. To omogoča, da bo lahko RS vzdrževala bolj optimalno valutno

strukturo dolga, in tudi povečuje kapaciteto RS, da ob morebitnih zaostrenih

razmerah financiranje za izvrševanje proračuna izvede na večjem

globalnem trgu.

Povečanje dolga

Zaradi izboljšanja kreditnega ratinga RS in posledično znižanja zahtevane

donosnosti slovenskih dolarskih obveznic na globalnem trgu so se cene

obveznic zvišale. RS jih je na sekundarnem trgu odkupovala po ceni ‚nad

par‘ kar pomeni, da je zaradi tega prišlo do povečanja dolga državnega

proračuna.

Utrjevanje

vzpostavljene

EUR krivulje

donosnosti

Sekundarni cilj medvalutnih transakcij upravljanja z dolgom je bil izboljšati

likvidnost evrskih obveznic na sekundarnem trgu. RS je tako za namen

predčasnega refinanciranja dodatno izdala že obstoječe obveznice

SLOREP 2025 2.125% EUR, SLOREP 2032 2.25% EUR, SLOREP 2035

1.5% EUR in SLOREP 2040 1.75 % EUR ter izboljšala njihovo likvidnost na

sekundarnem trgu. Vir: Ministrstvo za finance, 8.10.2019

Primer: Izpis rezultatov analize finančnih učinkov predčasnega ref.

26

Ključni kriterij, ki

mora biti

izpolnjen pri

vsakokratni

transakciji

upravljanja z

dolgom je

nenegativna

neto sedanja

vrednost

izvedene

transakcije.

Vir: Ministrstvo za finance, lastni izračuni

SLOVEN USD Bond USD 2022 USD 2023 Currency USD USD Maturity Date 26.10.2022 10.5.2023 Amount Outstanding (USD) 823.217.000 779.294.000 Coupon (USD) (%) 5,500% 5,850%

Repurchase YTM Ask (%) (12 Sep 2017) 2,351% 2,411% Spread Secondary Market over UST (bp) (12 Sep 2017)

67 73

Maximum Spread over UST (bp) (Premium) 55 (12) 65 (8) US Treasury Bid (bp) (20 Sep 2017) 1,819% 1,819% Clearing Spread Over UST (bp) (Premium) 55 (12) 65 (8) FX (%) (20 Sep 2017) 0,8336 0,8337 Final Repurchase yield (%) 2,369% 2,469% Final Repurchase Re-offer Price (%) 114,902 117,636

Repurchase amount Banka A Banka B Banka C Nominal Buyback Amount (USD) 27.015.000,00 132.990.000,00 173.642.000,00 333.647.000,00 Nominal Buyback Amount Inception FX (EUR) 20.734.515,31 102.072.300,25 133.293.928,00 256.100.743,56 Repurchase Market Buyback Amount (USD) 31.040.775,30 152.808.169,80 204.265.503,12 388.114.448,22 Net MtM (EUR) -190.469,50 -1.093.903,40 520.786,80 -763.586,10 Premium/ Discount Funding Issuance (EUR) -1.595.226,37 -7.858.835,41 -10.390.144,85 -19.844.206,63 New Funding Issuance Size (EUR) 27.662.000,00 136.273.000,00 180.166.000,00 344.101.000,00 Accrued Interest US$ Leg (EUR) 519.517,06 2.556.262,11 3.222.838,28 6.298.617,45 NPV Interest Result Only (EUR) 4.759.963,57 23.400.343,42 32.013.558,68 60.173.865,67 Debt Increase (EUR) 6.927.484,69 34.200.699,75 46.872.072,00 88.000.256,44

Funding bond Currency EUR EUR EUR Maturity Date 3.11.2040 3.11.2040 3.11.2040 Coupon (EUR) (%) 1,750% 1,750% 1,750% Re-offer Yield (%) / Forward rate (%) 2,053% / 2,886% 2,053% / 2,886% 2,053% / 2,941% Bond All-in-Price (%) 94,233 94,233 94,233 Accrued Interest Funding Leg (EUR) 435.013,37 2.143.032,93 2.833.295,45

NPV (EUR) 608.625 2.905.360 3.925.177 7.439.162

Transakcije predčasnega refinanciranja USD obveznic z evrskimi

27

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

2035

2036

2037

2038

2039

2040

2041

2042

2043

2044

2045

EUR mln

EUR odplačila glavnic 31.3.2018 USD odplačila glavnic 31.3.2018 Odkup USD 2022

Odkup USD 2023 Odkup USD 2024 Tap EUR 7/2025

Tap EUR 3/2027 Tap EUR 8/2028 Tap EUR 3/2032

Tap EUR 3/2035 Tap EUR 11/2040 Zamenjava USD 2022

Zamenjava USD 2023 Zamenjava v USD 2024

Vir: Ministrstvo za finance

28

2018 2019 2022 2023 2024

Znižanje #1-7 0 0 1.977 2.367 750

USD stanje 7.3.2018 1.000 1.500 273 133 1.250

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

US

D m

ln

-88% -95%

-38%

Rezultat medvalutnega upravljanja z dolgom

Vir: Ministrstvo za finance

Ministrstvo za finance je na podlagi 7 transakcij USD-EUR medvalutnega upravljanja z dolgom, izvedenih v

obdobju 2016-2018, na letni ravni pomembno znižal obrestne izdatke.

Hkrati je zaradi daljših ročnosti izdanih evrskih obveznic prišlo do znižanja tveganja refinanciranja dolga državnega

proračuna.

Doseženi pomembni strateški cilji

29

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

AWTM 5,9 6,2 6,6 6,2 5,7 5,7 6,4 8 9,3 9,2 9,1

MD 5 4,9 5,1 5,1 4,5 4,7 5,2 6,7 7,9 7,9 8,2

4

4,75

5,5

6,25

7

7,75

8,5

9,25

10

4

4,75

5,5

6,25

7

7,75

8,5

9,25

10

Leta Leta AWTM MD

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

WIY 4 3,6 4,6 4,7 4,6 2,7 1,7 1,8 1,7 1,0 0,6

IIR 4 4,1 4,2 4,3 4,3 4,4 3,8 3,7 3,3 3 2,6

0

1

2

3

4

5

6

0

1

2

3

4

5

6

% %

WIY IIR

Povprečni čas vezave in prilagojeno trajanje

dolžniškega portfelja

Tehtana obrestna mera izdanega dolga v evrih in

implicitna obrestna mera portfelja dolga

Cilj državne zakladnice je bil v razmerah nizkih/negativnih obrestnih mer povečati povprečno vezavo dolga ob

hkratnem znižanju povprečne obrestne mere portfelja dolga.

Povprečni čas vezave dolžniškega portfelja se je povečal na 9,1 let, prilagojeno trajanje na 8,2 let.

Tehtana zahtevana donosnost novega izdanega dolga v proračunskem letu 2019 znaša 0,6 %. Implicitna

obrestna mera oz. povprečna obrestna mera portfelja dolga znaša 2,6 %.


30

EUR 95,4%

USD 4,5%

XDR 0,1%

Valutna struktura dolga DP

Struktura dospelosti dolga DP po ročnostnih žepih

< 1Y 8,6%

1Y-5Y 18,1%

5Y-10Y 42,5%

10Y-15Y 7,9%

> 15Y 22,9%

Izboljšane strukturne karakteristike dolga državnega proračuna


#2 Izziv

Upravljanje tveganja potencialno dražjega refinanciranja dolga v

prihodnosti (dviga obrestnih odhodkov) glede na trenutne

zgodovinsko nizke obrestne mere na evrskem dolžniškem

kapitalskem trgu

31

32

Opredelitev izziva:

Profil zapadlosti dolga državnega proračuna

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

20

19

20

20

20

21

20

22

20

23

20

24

20

25

20

26

20

27

20

28

20

29

20

30

20

31

20

32

20

33

20

34

20

35

20

36

20

37

20

38

20

39

20

40

20

41

20

42

20

43

20

44

20

45

EUR mln

EUR glavnice USD glavnice


Tveganje za državni proračun v kontekstu dviga obrestnih mer se objektivno poveča v obdobju 2027-2029 (in

potencialno v letih kasneje), ko bi lahko bila zahtevana donosnost (in s tem kuponska obrestna mera) novo

izdanega dolga, upoštevaje obseg zapadlih glavnic v višini 7,2 mlrd EUR, bistveno višja od obstoječih kuponov

obveznic RS, ki bodo zapadale med 2027 in 2029+.

3m

lrd

EU

R,

1,2

5%

2,3

5 m

lrd

EU

R,

1,0

0%

1,8

5 m

lrd

EU

R,

1,1

875%

#1 Scenarij: Obrestni izdatki DP skozi čas (MS + 100bt)

Obrestni odhodki po principu denarnega toka:

• Dospeli dolg državne proračuna v proračunskem

letu se refinancira z 10-letno evrsko obveznico,

• Aktualna 10-letna evrska obrestna zamenjava

enakomerno narašča v naslednjih 10-ih letih, tj.

skupaj za 100bt,

• Kreditni pribitek znaša 15bt naslednjih 10-let.

• UMAR jesenska napoved gospodarskih gibanj

#2 Scenarij: Obrestni izdatki DP skozi čas (MS +200bt)

Simulacije obrestnih odhodkov refinanciranja dolga proračuna

33

0,0%

0,2%

0,4%

0,6%

0,8%

1,0%

1,2%

1,4%

1,6%

1,8%

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

2028

2029

2030

2031

2032

% BDP EUR mln

Obrestni izdatki

Obrestni izdatki (MS+100bp) (% BDP) RHS

0,0%

0,2%

0,4%

0,6%

0,8%

1,0%

1,2%

1,4%

1,6%

1,8%

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

2028

2029

2030

2031

2032

% BDP EUR mln

Obrestni izdatki (MS + 200bp)

Obrestni izdatki (MS + 200bp) (% BDP) RHS


Obrestni odhodki po principu denarnega toka:

• Dospeli dolg državne proračuna v proračunskem

letu se refinancira z 10-letno evrsko obveznico,

• Aktualna 10-letna evrska obrestna zamenjava

enakomerno narašča v naslednjih 10-ih letih, tj.

skupaj za 200bt,

• Kreditni pribitek znaša 15bt naslednjih 10-let.

• UMAR jesenska napoved gospodarskih gibanj

Primer: Izpis rezultatov analize upravljanja z dolgom EUR portfelja

34

Analiza predčasnega refinanciranja dražjih evrskih obveznic pred njihovo dospelostjo z novimi evrskimi

obveznicami kaže negativni finančni rezultat, pri čemer je upoštevan čisti sekundarni trg. V kolikor bi upoštevali

vsaj še premijo za participacijo imetnikov na avkciji in premijo za novo izdajo, bi bil rezultat še bolj negativen.

Predčasno refinanciranje v aktualnih tržnih okoliščinah ne daje pozitivnega rezultata za državni proračun.

Vir: Ministrstvo za finance, lastni izračuni, 11.10.2019

SLOREP EUR Bond SLOREP 1/2021 SLOREP 4/2021 SLOREP 3/2022 SLOREP 2024 SLOREP 2026 Currency EUR EUR EUR EUR EUR Maturity Date 18.1.2021 8.4.2021 25.3.2022 9.9.2024 30.3.2026 Amount Outstanding (EUR) 1.605.866.000 1.000.000.000 1.000.000.000 1.500.000.000 1.500.000.000 Coupon (EUR) (%) 4,375% 3,000% 2,250% 4,625% 5,125%

Repurchase YTM Ask (%) (11 Oct 2019) -0,548% -0,580% -0,551% -0,401% -0,293% Spread Secondary Market over MS (bp) (11 Oct 2019)

-13 -16 -12 -4 -1

Maximum Spread over MS (bp) (Premium) -13 (0) -16 (0) -12 (0) -4 (0) -1 (0) Interpolated Mid Swap (%) (11 Oct 2019) -0,418% -0,423% -0,430% -0,360% -0,287% Clearing Spread Over MS (bp) (Premium) -13 (0) -16 (0) -12 (0) -4 (0) -1 (0) Final Repurchase yield (%) -0,548% -0,583% -0,550% -0,400% -0,297%

Final Repurchase Re-offer Price (%) 106,301 105,382 106,934 124,980 135,452

Repurchase amount Nominal Buyback Amount (EUR) 250.000.000,00 250.000.000,00 250.000.000,00 250.000.000,00 250.000.000,00 1.250.000.000,00 Repurchase Market Buyback Amount (EUR) 265.752.500,00 263.455.000,00 267.335.000,00 312.450.000,00 338.630.000,00 1.447.622.500,00 Premium/ Dicount Funding Issuance (EUR) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 New Funding Issuance Size (EUR) 265.753.000,00 263.455.000,00 267.335.000,00 312.450.000,00 338.630.000,00 1.447.623.000,00 Accrued Interest (Buyback Leg) (EUR) 7.970.890,41 3.821.917,81 3.082.191,78 1.013.698,63 6.845.034,25 22.733.732,88 NPV Interest Result Only (EUR) 15.141.219,17 12.649.883,51 16.422.828,95 61.815.264,10 87.330.089,34 193.359.285,07 Debt Increase (EUR) 15.753.000,00 13.455.000,00 17.335.000,00 62.450.000,00 88.630.000,00 197.623.000,00

Funding (Matched Maturity bond) New SLOREP

1/2021 New SLOREP 4/2021 New SLOREP 3/2022 New SLOREP 9/2024

New SLOREP 3/2026

Currency EUR EUR EUR EUR EUR Maturity Date 18.1.2021 8.4.2021 25.3.2022 9.9.2024 30.3.2026 Coupon (EUR)(%) -0,343% -0,356% -0,381% -0,277% -0,151% Bond All-in-Price (%) 100 100 100 100 100 Accrued Interest (Funding Leg) (EUR) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Exchange Ratio (%) 106,301000% 105,382000% 106,934000% 124,980000% 135,452000%

NPV (EUR) -701.744 -896.958 -1.111.633 -1.784.849 -2.782.051 -7.277.236

35 Vir: Ministrstvo za finance, 8. 10. 2019

Državna zakladnica upravlja tveganje potencialnega dviga obrestnih odhodkov v prihodnosti z instrumentom

obrestne zamenjave (ang. Interest Rate Swap).

Obrestna zamenjava je izvedeni finančni instrument, kjer ena stranka plačuje fiksni denarni tok v določeni valuti

in prejema variabilni denarni tok v isti valuti. Spodnja slika prikazuje primer denarnih tokov pri poslu obrestne

zamenjave, ko RS plačuje dolgoročno 50-letno obrestno zamenjavo (fiksni denarni tok) in prejema 10-letno

obrestno zamenjavo (fiksni denarni tok), zaradi načrtovanih 10-letnih izdaj evrskih obveznic v prihodnosti.

Variabilna denarna tokova se netirata. Obrestna zamenjava običajno zahteva izmenjavo denarnega pokritja

(kolateral) za mitigiranje kreditnega tveganja nasprotne strani.

S scenarijskim pristopom se preverja kako različen obseg IRS ščitenja državnega proračuna pred dvigom

obrestnih mer vpliva na obrestne izdatke proračuna tako nominalno kot v % BDP.

Upravljanje tveganja dviga obrestnih odhodkov preko IRS

#3 Izziv

Določitev optimalne strukture portfelja dolga z vidika variabilne in

fiksne obrestne mere

36

37

Opredelitev izziva:

Nivoji ‚float‘ in ‚fix‘ obrestnih mer so zgodovinsko najnižji

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

5,5

6

6,5

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

5,5

6

6,5

3m EURIBOR 1Y Mid Swap 5Y Mid Swap 10Y Mid Swap 15Y Mid Swap 20Y Mid Swap 30Y Mid Swap 50Y Mid Swap 60Y Mid Swap

% %

Krivulja srednje obrestne zamenjave v obdobju od 1.1.1999 – 31.8.2014 (QE najava)

Max

75%-ile

25%-ile

Min

Trenutno

Vir: Bloomberg, 9.10.2019

Izrazito ugodne tržne razmere nazorno prikazuje frekvenčna porazdelitev srednje obrestne zamenjave

različnih ročnosti in 3-m Euriborja pred uvedbo programa nakupov državnih vrednostnih papirjev (PSPP) na

sekundarnem trgu.

Razvidno je, da so trenutne vrednosti za vse ročnosti nižje od tedaj prevladujočih. Zgodovinsko gledano bi

potencialno plačevanje dolgoročne 50-letne fiksne obrestne mere (MS) predstavljalo nižji obrestni izdatek, kot

plačevanje 10-letne (MS) pred tem. To pomeni, da je premija za ročnost praktično odpravljena.

38

Analiza Euriborja

Vir: Bloomberg, lastni izračuni 14.10.2019

Historična dnevna volatilnost 6-m Euriborja pokaže, da je le-ta v povprečju dnevno spreminjal svojo vrednost v

višini 2,47 %, ekstrapolirano na letni ravni 39,29 %, v obdobju od 13.9.2019 do 14.10.2019.

Deskriptivna statistika (Min., Max., Mediana in Povprečje) se nanaša na obdobje od 4.1.1999 do 14.10.2019.

-1

0

1

2

3

4

5

6

4.1

.199

9

4.8

.199

9

4.3

.200

0

4.1

0.2

000

4.5

.200

1

4.1

2.2

001

4.7

.200

2

4.2

.200

3

4.9

.200

3

4.4

.200

4

4.1

1.2

004

4.6

.200

5

4.1

.200

6

4.8

.200

6

4.3

.200

7

4.1

0.2

007

4.5

.200

8

4.1

2.2

008

4.7

.200

9

4.2

.201

0

4.9

.201

0

4.4

.201

1

4.1

1.2

011

4.6

.201

2

4.1

.201

3

4.8

.201

3

4.3

.201

4

4.1

0.2

014

4.5

.201

5

4.1

2.2

015

4.7

.201

6

4.2

.201

7

4.9

.201

7

4.4

.201

8

4.1

1.2

018

4.6

.201

9

%

3M-Euribor 6M-Euribor 12M-Euribor

14.10.2019 Min. Max. Mediana Povprečje

Historična

Dnevna

Vol.

Historična

Letna

Vol.

3m-Euribor -0,416% -0,448% 5,393% 1,563% 1,769% 2,00% 31,79%

6m-Euribor -0,353% -0,448% 5,448% 1,770% 1,869% 2,47% 39,29%

12m-Euribor -0,301% -0,399% 5,526% 2,081% 2,018% 3,84% 60,91%

39

Iskanje optimalne strukture dolga z vidika ‚float-fix‘ obrestne mere

Globalno nizko ni zgolj variabilna ampak tudi fiksna obrestna mera.

Vprašanje je, ali imeti trenutno nižje obrestne odhodke (variabilna obrestna mera) in hkrati večje obrestno

tveganje povezano s servisiranjem dolga v prihodnosti. Ali pa nekoliko višje obrestne odhodke danes (fiksna

obrestna mera) in nižje obrestno tveganje povezano s servisiranjem dolga v prihodnosti. Varnost ima svojo

premijo.

V obstoječih tržnih okoliščinah je ekstremna primera 100 % float in 0 % fix. (in obratno) težko zagovarjati kot

optimalno strukturo dolga.

Pri določitvi optimalnega razmerja je potrebno presoditi kakšen obseg obrestnih odhodkov je institucija, glede

na proračunske (zakonske) omejitve, sposobna imeti in kakšen je njen riziko apetit. V javnih financah se brez

izjeme upošteva načelo v strogem vrstnem redu: varnost, likvidnost in donosnost.

Spodnja slika prikazuje miselni koncept iskanja optimalnega razmerja ‚float-fix‘ z upoštevanjem tveganja.

Tveganje (σ)

E (

obre

stn

i prihra

nek)

Meja učinkovitosti (optimalna ‚float-fix‘ struktura dolga)

Vsaka točka na sliki predstavlja strukturo

dolga (float-fix). Povečevanje deleža float

na začetku bolj povečuje pričakovane

obrestne prihranke, a se z rastjo deleža

tveganje povečuje hitreje.

Tiste strukture dolga, ki imajo največje

pričakovane obrestne prihranke pri dani

stopnji tveganja oz. najnižje tveganje pri

danih ravneh pričakovanih obrestnih

prihrankov označuje meja učinkovite

strukture dolga.

40

Indikativni izračun nivojev ‚float‘ in ‚fix‘ v obrestnih zamenjavah

Vir: Bloomberg, lastni izračuni 9.10.2019

Datum vrednotenja Obdobje

(v letih)

Fiksna obrestna

mera (%) 6m-Euribor (%)*

9.10.2019 3 -0,47 -0,387

9.10.2019 5 -0,41 -0,387

9.10.2019 7 -0,31 -0,387

9.10.2019 10 -0,14 -0,387

9.10.2019 15 0,10 -0,387

Spodnji indikativni izračun je izdelan na podlagi čistih tržnih EUR ICAP (bullet) virov podatkov s

finančne platforme Bloomberg. Ti ne vključujejo kreditnega pribitka in provizij. Spodaj sta

prikazana izračuna, kjer se ne upošteva ‚zero floor‘ klavzula in primer ko se: Max(6m-Euribor, 0).

Datum vrednotenja Obdobje

(v letih)

Fiksna obrestna

mera (%)

6m-Euribor (%)*

Max(6m-Euribor,0)

9.10.2019 3 -0,05 0

9.10.2019 5 0,04 0

9.10.2019 7 0,14 0

9.10.2019 10 0,32 0

9.10.2019 15 0,57 0

* Naveden 6m-Euribor velja za prvo 6-mesečno obdobje.

41

Praksa OECD držav glede obrestne strukture zadolževanja

Vir: OECD (2019), OECD Sovereign Borrowing Outlook 2019, OECD Publishing, Paris

OECD države se v aktualnih tržnih okoliščinah v povprečju zadolžujejo povečini dolgoročno in v tem segmentu

predvsem s fiksno obrestno mero.

2007 2008 ... 2015 2016 2017 2018 2019

Kratkoročno:

(zakladne

menice)

50,0% 55,5% 39,9% 40,7% 40,6% 41,6% 37,9%

Dolgoročno: 50,0% 44,5% 60,1% 59,3% 59,4% 58,4% 62,1%

Fiksna OM 43,9% 39,9% 53,5% 52,8% 52,8% 52,1% 55,5%

Variabilna OM 3,3% 2,5% 3,7% 3,5% 3,5% 3,3% 3,2%

OM vezana na

indeks 1,6% 1,1% 2,4% 2,4% 2,6% 2,6% 2,9%

Drugo 1,2% 1,0% 0,5% 0,6% 0,5% 0,4% 0,5%

Struktura financiranja in refinanciranja dolga držav OECD glede na ročnost in vrsto obrestne mere

42

Pogled naprej

Vir: Bloomberg, 14.10.2019

Spodnji sliki prikazujeta kakšne nivoje srednje obrestne zamenjave in Euribor-ja implicirajo tržni podatki danes. Kar pa

ne pomeni, da takšni tudi bodo. Pri terminskih pogodbah – obrestnem derivativu (FRAs) gre za dejansko sklenjene

transakcije tržnih udeležencev preko okenc. Tržni podatki danes implicirajo, da bo 3-m, 6-m in 12-m Euribor negativen

še vsaj 1 leto. Podobno velja za srednjo obrestno zamenjavo (do 9-let).

Drugi segment gledanja v prihodnost predstavljajo napovedi obrestnih mer, ki pa so nenatančne/nezanesljive.

Hvala za pozornost.

43

mag. Leo Knez

Vodja Sektorja za analize, upravljanje s

tveganji in finančno statistiko

[email protected]

Ministrstvo za finance Direktorat za zakladništvo · 2019. 10. 18. · Ministrstvo za finance...

Documents

Transcript of Ministrstvo za finance Direktorat za zakladništvo · 2019. 10. 18. · Ministrstvo za finance...