POPOLNA IGRA

Vanja Lebar

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-32(0.034.2)

LEBAR, Vanja, 1974-

Popolna igra [Elektronski vir] : pripovedovanja /

[besedilo, fotografija in kolaži] Vanja Lebar. - El. knjiga. -

Murska Sobota : samozal., 2012

Način dostopa

(URL): http://www.lebarorama.si/pripovedovanja/

ISBN 978-961-93344-5-4 (pdf)

ISBN 978-961-93344-6-1 (e-pub)

ISBN 978-961-93344-7-8 (mobi)

263665152

POPOLNA IGRA

PripovedoVanja

Avtorica: Vanja Lebar

Lektura: Nataša Kuhar Čerpnjak

Lučka Zorko Titan

Uredniška obdelava leposlovnega teksta in korekture:

Lučka Zorko Titan

Fotografija in kolaži: Vanja Lebar

Izdaja: Murska Sobota

Leto izida: 2012

Vse avtorske pravice pripadajo avtorici.

Izdano v samozaložbi.

Naklada: 200kom

Tisk in izdelava: SNOOPY, Murska Sobota

POPOLNA IGRA Vanja Lebar

Ker tega večera ni bilo ognja in prijateljev, ki bi sedeli

okrog njega, sem te zgodbe zapisala v knjigo.

PripovedoVanja

KAZALO:

Moj življenjski izziv…………………………………str.:7

Nebo je večno…………………………….……... str.: 20

A ti je frajer zmešal glavo………………..….str.: 44

Mesto………………………………………….……...str.: 67

Dekle z računalniki………………………..….. str.: 90

Marjetka……………………………………….... str.: 108

7

MOJ ŽIVLJENJSKI IZZIV

"Želim si, da bi se poročila in imela otroke! To si želim, a

v moji glavi je strah. S prepletanjem in mešanjem kultur

se je namreč razblinil mit o idiličnem razpletu življenjske

poti: »Šola, služba, mož in otrok, družba.« Ta vrtinec je

zdaj moj življenjski izziv. Spoznavam sebe in drugačnost.

Razlog so moja pričakovanja in razočaranja. Zaradi

predstav klasičnih oblik življenja, ki jim grozi sodobni

čas."

Valda

Valda in Uroš sta bila dolgoletni par. Saj veš, onadva sta

eden izmed tistih parov, za katere vsi vedo, ker je

logično da bosta hodila skupaj. Skupaj sta namreč

odraščala, študirala in se odločila za življenje v dvoje.

8

Tako, da sta si bila že prav podobna. Tako blizu, kot brat

in sestra. Valda je čakala na letalo in se ozirala. Vedela

je, da jo na postaji čaka njen prijatelj Uroš. Urno je

stopila. Ves mesec sta samo virtualno komunicirala.

Valda je bila na službenem izobraževalnem potovanju.

Njena naloga je bila, da zbere vso gradivo in informacije

na temo sodobnega izobraževanja in kulture mladih v

Črni gori in Srbiji. Imela je majhen kovček in torbo.

Kovček je morala iskati in zapustiti ta hodnik. Prej se je

želela srečati z njim, vsaj z očmi, čez ograjo! Ni ga bilo.

Čakala je in odšla. Stopala je sama s kovčkom in

pogledovala naprej. Iz torbice je vzela telefon in brskala

po imeniku. Takrat pa je zaslišala njegov glas. Ej, halo,

Valda. In sledil je objem in poljub dveh, ki se imata rada.

Skupaj sta se odpravila v stanovanje. Tam jo je čakala

dobrodošlica. Uroš je pripravil večerjo ob sveči.

Razpakirala je in pogledovala po stvareh. Urošu je kupila

zapestno uro. Morda ni bilo vse tako, kot je pričakovala.

A srečna je bila, da sta se hitro spet našla. Na zadnji

strani ure je bil vgraviran verz:

Ura

Ura kaže čas.

Čas se izteka.

Ne najdem te.

Jaz sem tu. Pogledam

na uro. Obrnem se in

odidem.

9

Ko bi se vsaj zmeraj našla ob pravem času, si je zaželela

Valda. Ti trenutki me polnijo. Obdajajo me z neverjetnim

zadovoljstvom. Prav posebej me zadovoljujejo.

Naslednje jutro sta se odpravila v mesto. Urejala je vse

potrebno za službo, ki jo bo nastopila s pričetkom tedna.

Tudi Uroš je bil že zaposlen in imela sta le dva dni časa,

da ju preživita skupaj. Hitro se je znašla. Življenje se je

vrnilo na ustaljeni tir in je potekalo brez večjih ovir.

Živela sta v drugem nadstropju, v stanovanju z

balkonom. Nekega dne, ko je iz stanovanja pogledala na

cesto, je videla, kako se Uroš poslavlja od prijatelja.

Čakala je, da vstopi. Njegov lesk v očeh je bil drugačen in

zamišljen je bil. A ker sam ni spregovoril, ni spraševala.

Povečerjala sta in ni se obremenjevala s tem, kar je

videla. Morda je prav, da ji vsega ne bo povedal.

Delala je in pisala prispevek s poti, ki jo je opravila.

Njeno drugo največje zadovoljstvo ji je prinašalo delo.

Zbiranje informacij, oblikovanje, primerjanje in

objavljanje. Zdaj je bila malo pred objavo. In od te

objave je bila odvisna njena služba. Želela si je

napredovanja. Le zato je včasih tehtala svoj čas

zasebnosti in čas, ki ga je porabila za delo. Bila je vestna

in marljiva. Opravljala je vse naloge, ki so ji jih dodelili.

Zraven se je veselila drobnih trenutkov in skupnih

družabnih doživetij, kar je bilo njeno tretje veliko

10

zadovoljstvo. Druženje z sodelavci, prijatelji in

naključnimi udeleženci dogodkov.

Objava je bila uspešna. Vsi so ji čestitali. In sledilo je

pričakovano napredovanje. Na pripravljeno zakusko je

prišel tudi on. Bila ga je vesela. To pomeni, da je

dogodek uspel združiti vsa njena zadovoljstva. Takrat pa

je zagledala mladega fanta. Spomnila se je na dogodek

pod oknom. Obkrožena s službenimi prijatelji je

pogledovala tja. Ljudje so jo zasipali s vprašanji.

Odgovarjala je in se pogovarjala. Skušala je ostati

sproščena in družabna. Videla je, kako sta se pričela

pogovarjati. On in ta fant. V njej je rasla negotovost in

čudna ljubosumnost. Prijateljica jo je spraševala o poti in

o izkušnjah. Valda je zanimivo pripovedovala o dobrih

izkušnjah in zanimivih ljudeh, ki jih je srečala. Predvsem

profesorji so bili zelo prijazni. Imela je dostop do vseh

podatkov. Kadar je bilo potrebno, je delala skupaj s

strokovnjaki, a je kljub temu veliko delala sama. Čeprav

je vse to v tem večeru že večkrat ponovila, je ob

pogovoru žarela.

Ob zaključevanju večera sta Uroš in ta fant še vedno

ždela skupaj. Povabljeni so se počasi poslavljali od nje in

odhajali. Želela si je, da bi bil zraven nje. A on se je kar

pogovarjal in zabaval s svojim prijateljem. Stopila je do

njega.

"Oprosti, Uroš, ker motim, naju boš predstavil?"

11

Zardel je, kakor da ga je ujela sredi česa prepovedanega.

"Veš, da sem ti hotel že prej povedati. To je moj

prijatelj."

"Ja, to sem že opazila. Mislim, da so to danes lahko vsi

opazili," je užaljeno rekla.

Njegov pogled je bil nagajiv. "To je Paul."

Segla sta si v roko. Počutila se je, kot da bi ji punca

osvojila fanta. In tako si je zaželela le, da se ta večer

zaključi in gresta domov. Tokrat mu je povedala, iztresla

vso jezo. To, da si ostal z njim in se niti enkrat nisi

postavil ob mojo stran. Tega ne razumem. Saj so bili

gostje vsi moji prijatelji in službeni gostje. Bilo bi lepo, da

bi naju videli skupaj. Ti pa si ves večer preživel s svojim

prijateljem. Ne morem si pomagati, meni deluje kot kak

gej.

"Ja, saj je," ji je hladnokrvno odgovoril.

"Saj ni nič narobe, če je gej. Popolnoma normalno." A ko

je malo pomislila, je kar dvignila glas. Spraševala je o

njegovem partnerju. Občudovala je Uroševo toleranco in

sebe, da je tako "open minded", da sprejema

drugačnost.

"In kdo je potem njegov fant, Uroš?" je mahoma

vprašala in zrla predse, kot da se je pravkar porušil ves

svet.

"To me zdaj sprašuješ, kot da si ljubosumna!" jo je prijel

za ramena in jo rahlo stresel.

12

Solze so ji silile v oči. "Pa ti si brezsrčen. Ves večer sem

bila sama, med to množico in pogledovala po tebi. Vse,

kar sem želela, je bilo, da mi stojiš ob strani." V njej se je

pojavila zavora.

Ljubim te, ampak tako sem se bala, da se bo zgodilo

ravno to.

"Česa si se bala," je nadaljeval pogovor.

"Da boš bolj pozoren in razumevajoč do drugih, kot do

mene. Čeprav te imam rada ravno zaradi tega, ker si

tako ljubeč, že po karakterju. A ne do svojega prijatelja."

Ko je Valda to povedala, je nastopil trenutek tišine.

Objel jo je. Prišepnil ji je. "Ta fant, Paul, je moj prijatelj.

Dela v skupini za istospolna partnerstva in je gej. A nikoli

nisem spoznal njegovega fanta. Zame je moderen,

sodoben, nekoliko preveč mehak in občutljiv. Drugače ti

ga ne morem opisati. A veš, da so to lastnosti, ki mene

odbijajo v odnosu, ki vodi v odnosu do ljubezni. Morda bi

tvoja ljubosumnost bila utemeljena, če bi večer preživel

z mlado urednico. A zanj se ne boj. On ima le eno željo.

Poročiti se s fantom in imeti družino." Govoril je

prepričljivo o tem, kako bosta vse naredila za to, da

bosta lahko družina. Kako ne zna živeti po tradicionalnih

vrednotah in merilih. In kako je na nek način svoboden s

tem, da je vpet v krog ljudi. V svojem besedičenju

velikokrat poje svoje besede. Uporabi drugačen besedni

zaklad, ali se zateče k uporabi sleng-a. Razumeš, da je ob

13

druženju z mano na preizkušnji njegova življenjska

filozofija. Ker razmišlja o tem kaj pove. Saj poznaš moj

pogled, namig in veš tudi kako znam poskrbeti, da zaboli,

ko delaš proti sebi. In on to ceni, potrebuje me, vem da

razumeš.

In tako je ugotovila, da je strpnost treba gojiti Prav gojiti,

in to ves čas. Bolj bereš o tem, bolj si dovzeten. Ali pa

zbežiš. V številnih državah so lezbijke in homoseksualci

še vedno zapostavljeni zaradi svoje spolne usmerjenosti.

Diskriminacija se kaže z zmerjanjem in z opazkami, s

sikanjem izza hrbta. Z zahtevami po izolaciji in linču. Z

izražanjem nezadovoljstva in z obrekovanjem.

Ko sta vstopila v stanovanje, sta pogovor nadaljevala na

kavču. Valda je bila čisto zmedena. Pravzaprav ni

pričakovala, da se bo njen večer prevesil v predavanje o

problemu istospolnih partnerjev. Uroš je redko govoril o

svoji strokovni problematiki. O svoji službi, v kateri se je

dnevno srečeval z drugačnimi. Rad je delal s predstavniki

različnih družbenih skupin. In to se mu je videlo na

obrazu, ko je pripovedoval. Videti je bilo, kot da nima

nobenih predsodkov in s tem je pri mnogih bil deležen

visoke meje zaupanja.

"Obstajajo številne skupine, ki se borijo za pravice, za to,

da bi spremenile javno mnenje. Danes so sicer

istospolne partnerske zveze uradno zakonsko določene v

14

številnih državah oziroma ozemljih. V Skandinaviji imajo

istospolni partnerji podoben status kot zakonci. Na

Švedskem in na Islandiji imajo možnost posvojiti otroke."

Valda se je zasmejala: "Ha, pa naj gre Paul živet na

Švedsko. Pri nas ni trend biti gej. Kako se je našel ravno

na moji zabavi. Da te ni morda osvajal?"

"Kje pa smo mi? Kje pa sem jaz?" je glasno nadaljeval

Uroš. "Poglej, tvoji namigi vodijo do prepira. Tako si

naivna, mene zanima problematika. Kaj takega. Sem

mislil, da si bolj svetovna."

Valda je pozorno poslušala in mu odgovorila z

vprašanjem. "A je potem normalno, da hodi na gej

parade? To ni ogledovanje znamenitosti. To je povabilo v

drugačno življenje in v drugačno mišljenje." Njen glas je

bil brezbrižen in hladen. Morda je v njenem glasu bilo

čutiti kanček prezira zaradi stereotip-a. Nadaljevala je:

"Mene zanima le moj life. Naj bo, staromodna

miselnost, da se bom poročila in imela otroke, ker bi to

bilo normalno. Naj bo to sedaj bolj čudno, kot poroka

istospolnih partnerjev? Ta večer bi moral biti moj."

Uroš jo je poljubil in rekel. "Prav, saj midva lahko to

storiva, ne da bi se selila na Islandijo." Menil je poroko in

pogledal Valdo v oči, ali ga je razumela. Vstal je. Valda je

brez besed obsedela na kavču. V zraku je bilo čutiti

15

presenečenje. Uroš je tak, zmeraj poskrbi za to, da se s

pogovorom uravnata obe strani. A tokrat ni bila

prepričana, ali ni morda izsilila iz njega prehitro

odločitev. Globoko je zadihala in si oddahnila. Uroš pa ni

počakal na njen odgovor, kar izginil je.

Nekaj časa ga ni bilo. Valda je iskala pravih besed. Bes je

nemudoma izginil iz nje. Presenečenje ji je na lica

narisalo rdečico. Sedela je in pred očmi je imela hipoma

repertoar. Samo enkrat v življenju se izreče, ja prav

izreče ljubezen. Uroš se je vrnil iz sobe. Na mizo je

prinesel kozarec pijače, za oba. "Glej, morda naju je ta

večer ravno dovolj zbližal, da sva dovolj zrela za to

odločitev. Spremenil nama je življenje. Jaz sem zdaj

prepričan, da si iskrena. Čisto nič se nisva odtujila, ko so

naju ločili kilometri. Imam prav?"

Valda je srknila iz kozarca. Sezula si je copate in dvignila

noge na kavč. Sprostila se je in po trenutku razmisleka

rekla: "Uroš, poglej. Dolga leta sem, kot vsako dekle,

sanjala o tem, kakšen bi naj bil moj fant. Tak, da bi lahko

postal bodoči mož. In potem sem našla takšnega fanta,

tebe. Danes sem za trenutek pomislila, da sem te

izgubila. Ti ne veš, kako sem te pogrešala na potovanju.

Delala sem več, kot sem mislila, da zmorem."

Uroš je poslušal, tudi sam je bil sproščen in oblival ga je

val zadovoljstva ob slišanih besedah. Njegov lesk v očeh

je bil tak, kot takrat, ko sta se prvič spoznala.