POPLAVA NA REKI MURI AVGUSTA 2005 - Shrani.si · Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi...

POPLAVA NA REKI MURI

AVGUSTA 2005

Beltinci, 4.11.2005

POPLAVA NA REKI MURI AVGUSTA 2005

Avtor: SIMON BALAŽIC dipl.ing.gradb. Naklada: 100 izvodov Izdala: Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, Telefon: 02-541-35-35 Fax: 02-541-35-70 Publikacijo je podprlo vseh dvanajstih ˝obmurskih˝ občin. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 556.166(497.4-18)˝2005˝ ISBN 961-238-546-7 COBISS.SI-ID 55708417 BALAŽIC SIMON Poplava na reki Muri avgusta 2005 / Beltinci, Občina Beltinci, 2005 {Tekst: Simon Balažic / Oblikovanje: Simon Balažic / Fotografije: Simon Balažic, Dušan Utroša, Ivica Mustač, Branko Novak, Jože Novak, Marjetka Korajža, Rajko Rogač, Daniel Lončar, Drago Colnarič, Miran Ros }

PREGLED UPORABLJENIH SIMBOLOV MQ (m3/s)…. .. srednji letni pretok HQ1 (m3/s)…… enoletna poplavna voda HQ5 (m3/s)…… petletna poplavna voda HQ7 (m3/s)…… sedemletna poplavna voda HQ10 (m3/s)…… desetletna poplavna voda HQ20 (m3/s)…… dvajsetletna poplavna voda HQ30 (m3/s)…… tridesetletna poplavna voda HQ100 (m3/s)…… stoletna poplavna voda HQ200 (m3/s)…… dvestoletna poplavna voda L (km)…… stacionaža (rečni kilometer) H (m)…… nadmorska višina h (mm)…… višina padavin S (km2)…… velikost prispevnega območja {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8}…… prizadeta območja na prispevnem območju Mure ob avgustovski poplavi (slika 4) {I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X}…… uporabljene padavinske postaje (slika 4)

Kazalo vsebine Poglavje Vsebina Stran Predgovor / Povzetek 3 1. Uvod ………………………………………………… 5 2. Splošno …………………………………………… 6 3. Padavine 2005 ………………………………….. 7 3.1 Obilne padavine 20. – 23. avgust 2005 8 4. Poplava na Muri (avgust 2005) …………… 12 4.1 Nevtralni del / Avstrija 13 4.2 Aktivni del 14 4.2.1 Aktivni odsek (I.) / Avstrija 14 4.2.2 Aktivni odsek (II.) / Avstrija 15 4.2.3 Aktivni odsek (III.) / Aut - Slo 17 4.3 Vplivni del / Slo - Cro - Hun 21 5. Hidrometrija ……………….. ……………………… 37 5.1 Opis poplavnega vala v avgustu 2005 38 5.2 Gibanje poplavnega vala-avgust 2005 40 5.3 Analiza gibanja pretočnih količin 2005 41 6. Zaključek …………………………………………… 42

Priloge

Viri / literatura

3

PREDGOVOR

Povod za nastanek te knjižice je bila poplava reke Mure avgusta 2005, ki je naplavila na površje precej starih slabosti, kot so slab reakcijski čas odgovornih, prenizki visoko vodni nasipi, faktor presenečenja, zastarele študije ter še marsikaj, kar se tiče poplavne varnosti. Vendar je bilo že prej, brez nastopa visoke vode, dovolj argumentov (slabo vzdrževanje nasipov, neustrezni proti-poplavni programi, neustrezno opazovanje Mure itd.), s katerimi bi se prav tako dalo opozoriti na poplavno ogroženost. A šele poplava nam je dala priložnost, da smo se zavedli težav ter jih poskušali čimprej odpraviti. Namen publikacije je prikazati problematiko, ki pesti območje Mure ob nastopu visokih voda, da morda več nikoli ne bi bilo potrebe parafrazirati pregovora: Po poplavi zvoniti je prepozno. Beltinci, 4.11.2005 Simon Balažic

4

POVZETEK V analizi je predstavljeno visoko vodno stanje na reki Muri med 21. in 26. avgustom 2005. Analiza zajema merilne postaje v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem, skupaj 12 vodomernih postaj. Prvič je opravljena analiza visoko vodnega vala, ki zajema Muro kot celoto, in ni omejeno samo na nacionalno raven ene države, kot je bila dosedanja praksa prikazovanja. Analizirane so količine padavin na prispevnem območju Mure in pretok reke Mure ter njenih pritokov. Količine in pogostnost padavin ter pretoka Mure so prikazani v grafični in tabelarični obliki. Prikazani so tudi vzroki, formiranje, nastajanje, vplivi in posledice poplave. Številni novi pogledi z različnih zornih kotov in kakovostni podatki ter pridobljeno novo znanje, zagotavljajo boljši pregled, kaj se pri nastopu visokih voda dogaja na reki Muri in ob njej.

5

1. UVOD

Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih padavin ali hitrega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Do poplavljanja lahko pride: zaradi zajezenega odtoka, zaradi zajezitev (snežni ali zemeljski plaz), zaradi hudournikov, zaradi naravnega posedanja tal, dviga gladine podtalnice ali zaradi visoke morske plime. K pojavu poplav vse bolj prispevajo tudi neprimerni človekovi posegi v naravo (urbana območja, hidroelektrarne, itd). Reka Mura, sinonim za razdiralno moč vode in velike poplave, razprostira svoje prispevno območje v jugovzhodnem delu alpskega prostora. V svojem 465 km dolgem toku potuje skozi štiri države: od izvira v Avstriji, skozi Slovenijo in vse do madžarsko-hrvaške meje, kjer se izliva v Dravo.

Slika 1 : Mura v prostoru štirih držav

Če jo opazujemo ob njenem bregu v Sloveniji, se nam kaže kot umirjena lepotica, vendar se ob močnejšem dežju lahko zelo hitro spremeni. Takrat lahko razumemo, zakaj imajo ljudje, ki živijo ob njej, tako veliko spoštovanje do nje, kajti reka lahko veliko da, a hkrati tudi veliko vzame. Tudi ob tokratni poplavi avgusta 2005 je pokazala, da je kljub mnenju nekaterih ljudi v Ljubljani (govorilo se je, da bo usahnila), sposobna poplavljati in uničevati.

6

2. SPLOŠNO Reka Mura leži v območju jugovzhodnih Alp. Njen tok se vije skozi štiri države: Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. Dolga je 465,7 km. (Dolžine po državah so prikazane v tabeli 1.) Dolžina Mure v Sloveniji je okoli 94,2 km in jo lahko razdelimo v tri dele. Od Ceršaka (142,6 km) do vtoka Kučnice (109,15 km) je mejna reka med Slovenijo in Avstrijo, dolžina tega odseka znaša 33,45 km. Od vtoka Kučnice (109,15 km) do Gibine (81,25 km) teče 27,9 km po slovenskem ozemlju. Med Gibino (81,25 km) in tromejo med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko (48,42 km) predstavlja Mura v dolžini 32,83 km mejno reko med Slovenijo in Hrvaško.

Tabela 1 : Dolžina Mure po državah v dolžini (km) in odstotkih (%)

Država (A) A-SLO SLO SLO-HR

H – HR Vsota

Dolžina Km 323,1 33,45 27,9 32,83 48,42 465,70

Odstotek % 69,38 7,18 6,00 7,05 10,40 100

Iz tabele je razvidno, da največji del Mure teče po avstrijskem ozemlju ca. 69,38 %, od izvira (L=465,7 km) do mejnega območja s Slovenijo – Ceršak (L=142,6 km). Poplave na Muri so že od vekomaj nek stalen pojav. Veljalo je več pravil: Ob mokrem letu je vedno dvakrat prestopila bregove (najbolj pogosto maja in julija), tudi letos (mokro leto) se je zgodilo nekaj podobnega, saj je bila ¨zunaj¨ avgusta in oktobra. V časovnem periodu od 10 - 20 let je vedno prinašala iz sosednje Avstrije velike količine vode, ki so nato pri nas povzročile hude poplave. V prejšnjem stoletju so bile take velike poplave v letih: 1916, 1926, 1938, 1944, 1954, 1966, 1972, 1993, itd. Če upoštevamo to pravilo, ugotovimo, da je letošnja poplava čisto nekaj normalnega, saj je od zadnje večje minilo dvanajst let.

7

Ravno tako so se dogajali ekstremi v drugo smer (majhne vode). Bilo je kar nekaj časovnih period, ko se je skoraj posušila: 1932, 1947, 1958, 1968, 1971, 1987, 1992. Tudi v letu 2002 se je pojavil ekstrem, ko je Mura dosegla najnižji izmerjen pretok vode odkar se opravljajo meritve. Takrat so določeni ¨strokovnjaki¨govorili, da Mura poplavno ni več nevarna in da bo usahnila. Letošnja poplava je žal potrdila čisto nekaj drugega, da smo v resnici veliko bolj poplavno ogroženi kot je stroka to domnevala. Dejstvo je, da se pojavljajo ekstremi, tako v majhnih vodah, kot v velikih vodah, in izgleda, da bo takih ekstremnih pojavov v prihodnosti še več. Vzrokov za nastanek teh pojavov je več: urbanizacija poplavnega območja, hidroelektrane, ekstremni vremenski pojavi. V nadaljevanju sledi najprej pregled dogodkov, ki so povzročili poplavo, nato potek poplave in na koncu so prikazane njene posledice.

3. PADAVINE 2005 Leto 2005 se je že v začetku začelo precej ˝mokro˝. V zimskih mesecih je na prispevnem območju Mure padlo precej snega, kar se je v pomladanskih mesecih poznalo pri količini snežnice. Vlažno podnebje se je nadaljevalo vse do avgusta, ko je doseglo maksimum. Posledica takega vremenskega dogajanja je bila zasičenost terena z vodo in posledično povečan količnik odtekanja vode.

8

3.1 OBILNE PADAVINE MED 20. in 23. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu ponavadi nad našimi kraji pihajo pretežno jugozahodni vetrovi, ki prinašajo padavine pogosto v zahodne predele Slovenije. Tudi ob tokratnem padavinskem dogodku so se v soboto, 20. avgusta, padavine najprej pojavile v zahodni Sloveniji, kjer so na gorskih pregradah v zahodni in severni Sloveniji nastale plohe in nevihte (slika 2). Zaradi obrata vetra v višinah v jugovzhodno smer, se je kasneje težišče padavin preneslo na vzhod (območje Mure).

Slika 2. Genovski ciklon, satelitska slika v infrardečem delu spektra. Sobota, 20. avgust 2005, ob 23h po lokalnem času.

Iz jugozahoda se prispevnemu območju Mure bližajo nevihtni oblaki. Ti oblaki so povzročili močne nalive v prestolnici avstrijske Štajerske-Gradcu. Plohe in nevihte so 20. avgusta zvečer zajele jugovzhodno Slovenijo, nato se je dež razširil nad osrednjo, del vzhodne Slovenije in sosednjo avstrijsko Štajersko ter delno tudi Koroško. V naslednjih urah je padavinsko območje z lokalno zelo močnimi padavinami praktično obstalo na mestu.

9

Naslednji dan v nedeljo, 21. avgusta, v dopoldanskih urah, se je glavnina padavin preselila severneje na prispevno območje reke Sulm ter graške kotline in prispevnega območja reke Kainach, kasneje so od juga pričele padavine postopno slabeti. Popoldne, 21. avgusta, so se pri nas na območju Prekmurja (Ledava) in v sosednji Avstriji – Murfeld (Gnasbach), pojavile izrazite padavinske celice in se kmalu združile v nevihtni pas z močnimi nalivi, ki so povzročili močan dvig vodotokov na omenjenem območju (Ledava, Gnasbach). Predvsem je bil opažen močan porast vodotokov na območju mejne Mure na avstrijski strani (Schwarzaubach, Saβbach, Sulzbach, Gnasbach).

Slika 3. Radarska slika padavin v soboto ob 15h po lokalnem času; v zahodni Sloveniji so vidne plohe in nevihte. Posnetek je narejen z meteorološkim radarjem na Lisci.

Na sliki 3 so vidne močne padavine na jugozahodnem delu avstrijske Štajerske, zaradi tega je sledil močen porast desnega pritoka reke Mure – Sulm, ki se v Muro izliva pri Lipnici (Leibnitz). Količine padavin, ki so padle na prispevnem območju Mure in so povzročile visoko vodo, so prikazane v tabeli 2.

10

Tabela 2: Seznam merilnih postaj za beleženje količin padavin na prispevnem območju Mure

Številka postaje

Merilna postaja

Nadmorska višina

Vsota padavin 20.- 23. 8. 2005

(mm)

Povprečna mesečna količina, avgust (mm)

I Kraubath (A) 605 m 53,3 92,2 II Breitenau (A) 560 m 122,1 112 III Graz (A) 360 m 132,1 115 IV Steinberg (A) 400 m 112,6 117 V Schirchleralm (A) 356 m 190,5 120 VI Kitzeck (A) 485 m 79 116 VII Waltra (A) 380 m 102,8 88 VIII M. Sobota (SLO) 184 m 76 105 IX Čakovec (HR) 171 m 22,7 112 X Letenye (HUN) 140 m 20 100

Iz tabele je razvidno, da je največ padavin padlo v Avstriji (Schirchleralm, Graz), najmanj pa na Madžarskem (Letenye). Iz tega lahko razberemo, da je glavnina vode za visoko vodni val padla na območju južne, osrednje in jugozahodne avstrijske Štajerske. Večina padavin je padla od sobotnih popoldanskih ur (20. 8. 2005) do ponedeljkovih jutranjih ur (22 .8. 2005). Količine padavin v osrednjem delu Mure, ki so padle v teh treh dneh, povprečno padejo v celem avgustu. Dodatna zanimivost je, da v zgornjem delu avstrijske Štajerske (Zgornja murska dolina, reka Murica) niso bile zabeleženi ekstremni padavinski dogodki. V nadaljevanju sledi prikaz prispevnega območja Mure. Na sliki 4 je z zeleno barvo označeno območje, ki ni bilo prizadeto z obilnima padavinami. Rdeča in rumena barva prikazujeta območja vpliva padavin na pretok vodotokov. Iz slike ugotovimo, da je poplava nastala v srednjem delu Mure.

11

Pritoki Mure « Rdeče območje: HQ 10 – HQ 100 / Rumeno območje: HQ 1 – HQ 10 / Zeleno območje: < HQ 1»

Slika 4. Zemljevid prispevnega območja Mure (žarišča poplave avgusta 2005)

12

4. POPLAVA NA MURI (AVGUST 2005) Mura je reka evropskih dimenzij, saj teče skozi štiri države, in je v analizi zajeta kot celota. Obdelanih je dvanajst vodomernih postaj iz vseh štirih ˝obmurskih držav˝. Osem postaj je zajetih iz Avstrije, dve iz Slovenije, ena iz Hrvaške in ena iz Madžarske. Podatke so prispevale pristojne službe iz vsake države. Ob analiziranju vala je bilo ugotovljeno, da lahko Muro glede na potek poplave v avgustu 2005 razdelimo v tri dele:

1. Nevtralni del (Izvir - Bruck, ca 217 km) - zelena 2. Aktivni del (Bruck- Radgona, ca.135 km) - rdeča 3. Vplivni del (Radgona – Drava, ca 113 km) - vijolična

Slika 5: Zemljevid območja vodnatosti Mure ob poplavi avgusta 2005. Na sliki 5 je z zeleno barvo označen odsek z zelo majhnim porastom Mure, z rdečo je označen odsek, kjer je poplava nastala, z vijolično pa tisti del, kjer je Mura najbolj grozila s poplavami. Z rumeno barvo so označene obdelane vodomerne postaje. Dodatno so posebej označeni pritoki (prekinjena svetlo modra črta), ki so na Muri povzročili poplavo. Iz slike lahko ugotovimo, da je poplava nastala na srednji Muri, grozila pa na spodnji Muri.

13

Slovenija je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja mejna Mura SLO - AUT (Občini Šentilj in Radgona), ki je uvrščen v aktivni del. Drugi del predstavlja notranja Mura (Občine: Radenci, Tišina, M. Sobota, Križevci, Veržej, Beltinci, Ljutomer, Razkrižje in Črenšovci) in mejna Mura SLO-HR (Občina Lendava), ki sta uvrščeni v vplivni del. Pregledna karta ˝obmurskih˝ občin je v prilog 1. 4.1 Nevtralni del (zeleno območje)/avstrijska Mura

Nevtralni del je v tej poplavi obsegal območje od izvira na Salzburškem do Brucka na avstrijskem Štajerskem, ca. 217 km, oziroma večino gorskega dela porečja (Nizke Ture) ca. 5.000 km2 površine, kar predstavlja 36 % prispevne površine porečja celotne Mure. V tem delu so se količine padavin držale v normalnih mejah. V povprečju niso presegle 60 mm (Kraubath 53,3 mm). Ob veliki poplavi leta 1938 je na tem območju padlo čez 110 mm padavin. V tem delu sta bili obdelani dve vodomerni postaji Zeltweg (1) in Bruck zahod (2). Iz izpisa vodomernih postaj (v.p., poglavje 5) lahko ugotovimo, da voda ob najvišjem vodostaju v obdobju med 20. - 26. avgustom 2005 ni presegla enoletne poplavne vode (HQ 1). Zato menim, da ta del ni imel omembe vrednega vpliva na poplavo in je zato klasificiran kot Nevtralni del Mure. Ob tej ugotovitvi pa se postavlja hipoteza, kaj bi se zgodilo, če bi zajele te kraje močnejše padavine (100 mm), oziroma, kaj bi se zgodilo, če bi bila prisotna snežnica. Predvidevam, da bi prišlo v spodnjem delu (v najmilejšem primeru) za dvig gladine konice za ca. 25 cm. Posledice bi bile katastrofalne!

14

4.2 Aktivni del (rdeče območje)

Aktivni del v obravnavani poplavi se začne v Brucku in se konča v Gornji Radgoni. Dolžina odseka je ca. 135 km. To predstavlja ca. 5.000 km2 površine, kar je približno 36 % prispevne površine porečja celotne Mure. Na tem odseku je bilo obdelanih sedem vodomernih postaj: Bruck vzhod (3), Graz/Gradec (4), Mellach (5), Leibnitz/Lipnica (6), Spielfeld/Šentilj (7), Mureck/Cmurek (8) in Gornja Radgona (9). Iz izpisa podatkov vodomernih postaj (v.p., poglavje 5), podatkov iz padavinskih merilnih postaj ter podatkov o pritokih Mure ugotovimo, da zaradi različnih intenzitet padavin, količin pritokov ter dviga same Mure, lahko razdelimo ta del na tri odseke:

I. Aktivni odsek (Bruck-Gradec) II. Aktivni odsek (Gradec-Šentilj) III. Aktivni odsek (Šentilj-G. Radgona)

4.2.1 Aktivni odsek (I.) avstrijska Mura V tem odseku je zajete 58 km Mure, ki sega od Brucka do Gradca (Graz), glavnega mesta avstrijske Štajerske. To predstavlja ca. 1.500 km2 površine, kar je nekje 30 % celote aktivnega dela in 11 % prispevne površine porečja celotne Mure. Ta odsek so zajele precej močne padavine, količine vode so se gibale povprečju med 100 mm in 125 mm (Breitenau 122,1 mm). Posledica takega vremenskega dogodka je bila, da so pritoki (Übelbach) močno narasli.

Bruck-Gradec

Fotografija 1: Mura v Brucku /

22.8.2005, ob 8h Fotografija 2: Mura pred Gradcem / 22.8.2005, dopoldan

15

Zaradi narasle Mure so bili gasilci na tem odseku večinoma v stanju pripravljenosti. Mura je tukaj precej močno regulirana, tako da ob takšnih manjših poplavah ni večjih težav. Ocenjena varnost med Bruckom in Gradcem je v večini med HQ 50 in HQ 100. Obstaja območje v južnem predelu Brucka, kjer je poplavna nevarnost večja, zato je tam osemnajst članska ekipa gasilcev ob maksimalnem vodostaju 21. 8. 2005 ob 23.30 uri že začela pripravljati vreče in pesek. Vendar se je zaradi upadanja gladine vode v reki do jutra zadeva umirila. Kljub temu je bilo kar nekaj poplavljenih kleti in vrtov. Na poti do Gradca je bilo večina pritokov precej polnih (Breitenaurbach, Übelbach, itd), ki so dosegli ca. HQ 5, zato se je Mura dvignila na HQ 2 – HQ 3. V tem odseku Mura ni povzročila omembe vredne škode na infrastrukturi. 4.2.2 Aktivni odsek (II.) avstrijska Mura V tem odseku je zajete 49 km Mure, od Gradca do Spielfelda (Šentilja) na slovenski - avstrijski meji. To predstavlja ca. 2.500 km2 površine, kar je nekje 50 % celote aktivnega dela in 18 % prispevne površine porečja celotne Mure. Ta odsek so zajele najmočnejše padavine, vodne količine so se gibale v ekstremnem področju do 191 mm (Schirchleralm 190,5 mm). Posledica takega vremenskega dogodka je bila, da so pritoki Kainach, Sulm in graški potoki zelo močno narasli. V tem odseku je imel poplavni val svoje žarišče nastanka. Najbolj kritično je bilo na dveh območjih, kjer so pritoki presegli desetletno poplavno vodo:

► Graška kotlina (HQ 100)

► Sulm (nad HQ 10)

► Graška kotlina Dne, 21.8.2005, je zaradi močnega dežja v Gradcu, kjer je padlo 132,1 mm padavin, prišlo do močnih poplav na območju mesta. Poplave ni povzročila Mura, saj je mesto Gradec varno pred HQ 200, Mura je imela le HQ 3, ampak graški potoki (Gabriachbach, Schőckelbach in Andritzbach), ki jih je napolnila obilna deževnica. Ti potoki so se začeli razlivati iz svojih strug po mestnih ulicah,

16

predvsem v južnem delu. Poplavljene so bile kleti, ceste, vrtovi, mostovi, stanovanja, gospodarska poslopja, itd. Graški potoki so dosegli HQ 100. Vsa gasilska društva (70) na območju Gradca so bila z razpoložljivimi silami in tehniko v akciji. V akciji je sodelovalo ca. 1500 gasilcev, porabljenih je bilo okrog 10.000 vreč peska. Zaradi takšnih razmer so ustanovili krizni štab in razglasili Katastrophen-Alarm (naravno nesrečo). Razmere so se začele umirjati šele v dopoldanskih urah naslednjega dne.

Graz (Gradec)

Fotografija 3: Graški potoki poplavljajo Fotografija 4: Mura pri Mellachu

To dogajanje je v Muri povzročilo dvig vodostaja, tako da je na vodomerni postaji pri Mellachu presegla HQ 5. Tam se je tudi rahlo začela razlivati iz struge, vendar ni povzročila večje škode. ► Sulm Zaradi močnih padavin iz sobote (20.8.2005) na nedeljo (21.8.2005), je močno narasla reka Sulm predvsem v zgornjem toku. Najbolj so narasli njeni pritoki v zahodnem (Schwarze Sulm, Weisse Sulm) in južnem (Saggau) območju. Že v dopoldanskih urah je večina pritokov reke Sulm prestopile bregove in kasneje tudi sam Sulm. Voda je zalivala kleti, vrtove, ceste, gospodarska poslopja, stanovanjske zgradbe. V popoldanski urah so gasilci morali reševati mostove Rettnerbrűcke in druge, kjer so se nabrale velike količine naplavljenega lesa in obstajala je nevarnost, da voda poruši mostove. V zgornjem delu je reka Sulm dosegla HQ 100. Do Lipnice se je zaradi manjšega dotoka vode iz njenega največjega pritoka (Lassnitz)

17

poplavna voda spustila na HQ 10. Vsa gasilska društva (24) na območju Sulma so bila z razpoložljivimi silami in tehniko v akciji. V akciji je sodelovalo ca. 620 gasilcev, porabljenih je bilo precej vreč peska. Razmere so se začele umirjati šele naslednji dan v poznih popoldanskih urah.

Od Gradca do Šentilja

Fotografija 5: Sulm pri Lipnici (Leibnitz) Fotografija 6: Mura pri Šentilju (Spielfeld)

Močno vodnata reka Sulm je povzročila precejšen dvig vodostaj v Muri, tako da je na vodomerni postaji pri Šentilju dosegla vrednost med HQ 7 in HQ 10. 4.2.2 Aktivni odsek (III.) avstrijsko-slovenska Mura

V tem odseku je zajete ca. 30 km Mure, od Šentilja do Gornje Radgone in predstavlja večino slovensko - avstrijske meje na Muri. Ta odsek obsega ca. 700 km2 površine, kar je nekje 14 % celote aktivnega dela in 5 % prispevne površine porečja celotne Mure. Tudi ta odsek so zajele precej močne padavine, katerih količine so se gibale povprečju med 80 mm in 120 mm (Waltra 102,8 mm), zaradi tega so pritoki iz avstrijske strani mejne Mure (Gnasbach,) močno narasli. Ker ta odsek predstavlja mejno slovensko avstrijsko Muro, ga lahko po nacionalnem ključu razdelimo v dva dela:

► Avstrijski del (levi breg Mure)

► Slovenski del (desni breg Mure)

18

► Avstrijski del

Zaradi narasle Mure in naraslih pritokov (Schwarzaubach, Drauchenbach, Kučnica, itd) so bili gasilci v tem odseku v stanju pripravljenosti. Vendar je bilo kar nekaj posredovanj pri Weitersfeldu, Murecku in Radkersburgu. Mura se je tukaj precej poglobila in se je s tem delno zmanjšala nevarnost pred poplavami.

Grenz-Mur (Mejna Mura)

Fotografija 7: Mura na začetku meje AUT-SLO /

22.8.2005 Fotografija 8: Mura pri Murecku / 22.8.2005

Kljub temu se je razlila na območju med Oberschwarzo in Weitersfeldom, zalila mejni prehod, nekaj gospodarskih poslopij, itd. Poplavljeno je bilo območje pred Mureckom, kjer je vodo zadržal visoko vodni nasip in območje med Halbenreinom in Radkersburgom, kjer je vodo prav tako zadržal visoko vodni nasip in je Mura zalila samo gozdne in kmetijske površine, saj je regulirana tako, da ob takšnih manjših poplavah ni težav. V tem delu se je poplavna voda Mure zaradi polnih pritokov dvignila na HQ 15 - HQ 20. Ocenjena varnost v tem delu je med HQ 30 in HQ 100.

► Slovenski del (desni breg Mure)

V tem delu so pritoki na slovenskem strani precej majhni (MQ < 1m3/s), tako da je njihov vpliv minimalen. Zaradi nekoliko manjših količin padavin je ta odsek določen za manj aktivnega. V tem odseku sta bili obdelani dve vodomerni postaji: Mureck (8), G. Radgona (9). Mura je na koncu tega odseka pri Gornji Radgoni dosegla poplavno vodo med HQ 15 in HQ 20. Odsek Mure, ki ga je poplavni val zajel najprej, je v občinah Šentilj in Gornja Radgona.

19

Občina Šentilj Šentiljska občina je prva ob Muri pri nas in leži na njenem desnem bregu. Pokriva ca. 11,4 km rečnega toka. V tem delu se Mura dotika Slovenskih goric tako, da je iz šentiljske strani večinoma omejena s strmim pobočjem in zaradi tega ni velike poplavne ogroženosti, razen na območju Ceršaka (industrijski obrat Palome) in območju Sladkega Vrha (industrijski obrat in naselje). Občina ima pri Sladkem Vrhu ca. 0,5 km visoko vodnih nasipov. Kot zanimivost naj dodam, da je Mura v tem kraju leta 1980 podrla pregrado hidroelektrarne Sladki Vrh. Do HQ 10 Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati naselja in industrijske obrate.

Fotografija 9: Mura Sladki vrh / 22.8.2005, ob 15 h

Fotografija 10: Mura pri Tratah – most /

h-max= 500 cm, ob 16h

Ob 13.00 uri, (22. 8. 2005), je zajela ¨špica¨ visoko vodnega vala Občino Šentilj pri Ceršaku in je nato potrebovala do Trat (Cmureka) ca. 3 ure, kjer je dosegla maksimum ob 16h z višino 500 cm (most). V tej občini je bilo najbolj kritično na območju Sladkega Vrha, kjer je Mura poškodovala Brod in grozila naselju Sladki Vrh. Večjih problemov ni bilo, saj je visoka voda dosegla ca. HQ 10. Edina intervencija na tem območju je bila na varovalnem nasipu pri Sladkem Vrhu. V intervenciji je sodelovalo 10 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 0,5 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Šentilj pred poplavami na Muri je ca. HQ 30.

20

Občina Gornja Radgona Radgonska občina leži na desnem bregu reke. Pokriva ca. 22,0 km rečnega toka. V tem delu Mura teče ob robu Apaškega polja (nižina), vendar je zaradi poglobitev struge ogroženost Apaškega polja nekoliko manjša. Občina ima pri Muri ca. 2,0 km nasipov. Do HQ 10 Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 11: Mura Gornja Radgona /

22.8.2005, ob 17 h Fotografija 12: Mura Gornja Radgona / h-max= 480 cm, ob 18h

Radgonsko občino je Mura z maksimum najprej zajela pri vhodu v Apaško dolino (Cmurek) ob 16h. V Gornjo Radgono je prispela v večernih urah, kjer je dosegla maksimum ob 18.00 uri (22. 8. 2005) z višin 480 cm in pretokom 1275 m3/s (vodomerna postaja Gor. Radgona). V tej občini je predvsem ogroženih šest območji: Mlinski kanal (Cmurek), Segovci, Lutverci, Podgrad, mesta Gornja Radgona in Mele. Zelo velikih problemov ni bilo, saj je visoka voda dosegla ca. HQ 15 - HQ 20. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. Poplava je v tej občini ogrožala naslednje lokacije: stanovanjske objekte v Segovcih, objekte ribiške družine v Lisjakovi strugi, stanovanjske objekte v Meleh, zraven tega v Lutvercih ni delovala povratna zapornica. V tej vasi je prišlo tudi do precejanja visoko vodnega nasipa. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, višina). S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ odpravili omenjene težave. V intervenciji je sodelovalo 170 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini 17 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Gornja Radgona pred poplavami na Muri je ca. HQ 30.

21

4.3 Vplivni del Vplivni del v obravnavani poplavi se začne v Gornji Radgoni in konča pri izlivu Mure v Dravo. Dolžina odseka je ca. 113 km, obsega ca. 3632 km2 prispevnega obmocja.

V tem odseku so bile obdelane tri vodomerne postaje: Petanjci (10), Mursko Središče (11) in Letenye (12). V tem odseku je Mura imela največji vpliv v svojem povodju, saj teče skozi ravnino in je dosegla ca. HQ 20 – HQ 25. Mura je v tem odseku nižinska (s= 1 %o), naselja varujejo pred deročo Muro visoko vodni nasipi, ki so bili v tokratni poplavi (predvsem v Sloveniji) skoraj uničeni, saj so zaradi neustreznega vzdrževanja v zelo slabem stanju. Dodatno so bili ugotovljene določene projektantske pomanjkljivosti (lokacija, kvaliteta, višinske kote, itd). V ta odsek Mure spada ostalih deset ˝obmurskih občin˝: Radenci, Tišina, M. Sobota, Križevci, Veržej, Beltinci, Ljutomer, Razkrižje, Črenšovci in Lendava. V tem delu je Mura dosegla ekstremne vodostaje v Petanjcih (h= 530 cm), M Središče (508 cm), itd.. Zaradi lažje predstavitve poplave je vplivni del v grobem razdeljen na tri dele:

- Notranjo Muro (samo slovenska) - Mejno Muro med Slovenijo in Hrvaško - Mejno Muro med Hrvaško in Madžarsko

22

Notranja MURA Občina Radenci Radenska občina leži na desnem bregu reke (Prlekija). Pokriva ca. 8,3 km rečnega toka. V tem delu se začne široko inundacijsko območje, kjer ima Mura prostor za razlivanje. Inundacija jo obkroža vse do Drave. Občina ima pri Muri ca. 2,0 km nasipov. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 13: Mura v Radencih / 22.8.2005, ob 13h

Fotografija 14: Mura v Radencih /

h-max= 540 cm

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri mostu čez Muro (Radenci – Petanjci) v večernih urah, približno ob 20.00 uri (22. 8. 2005) z višino 540 cm in pretokom ca. 1300 m3/s (v.p. Petanjci). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženih sta bili predvsem dve območji: mesto Radenci (čistilna naprava) in Hrastje Mota (stanovanjski objekti, gospodarski objekti). Zelo velikih problemov ni bilo, saj ima ta del ugodno konfiguracijo terena tako, da visoka voda ne doseže naselij, razen Radencev in Hrastje Mote. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 78 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 17 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Radenci pred poplavami na Muri je ca. HQ 25 – HQ 30.

23

Občina Tišina Občina Tišina je prva, ki leži pretežno na levem bregu reke (Prekmurje). Pokriva ca. 7,1 km rečnega toka. V tem delu se, prav tako kot v Radencih začne inundacijsko območje, ki je zaključeno z visoko vodnimi nasipi (delno betonski zid), dolžine ca. 7,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja v tej občini.

Fotografija 15: Mura v Petanjcih / 22.8.2005, ob 13.00 h

Fotografija 16: Mura v Petanjcih /

h-max= 530 cm

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri mostu čez Muro (Radenci – Petanjci) v večernih urah, približno ob 20.00 uri (22. 8. 2005) z višino 540 cm in pretokom ca. 1300 m3/s (v.p. Petanjci). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila predvsem štiri območja: Murski Petrovci, Gornji Petanjci, Srednji Petanjci in Dolnji Petanjci. V večini primerov je šlo za pronicanje vode skozi visoko-vodni nasip. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (predvsem kakovost in delno tudi višina). Zaradi visokega vodostaja je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili porušitev varovalnih nasipov in posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 125 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 30 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Tišina pred poplavami na Muri je med HQ 15 do HQ 20.

24

Mestna občina Murska Sobota Občina Murska Sobota leži pretežno na levem bregu reke (Prekmurje). Pokriva ca. 3,1 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima Mura prostor za razlivanje. Ta prostor je zaključen z visoko vodnimi nasipi dolžine ca. 5,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 17: Mura pri Bakovcih / 22.8.2005, ob 13.00 h

Fotografija 18: Mura pri Krogu /

22.8.2005, ob 17.30 h

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri Krogu (Brod), v nočnih urah med 1.00 in 2.00 uro (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. V tej občini so višine visoko vodnih nasipov dokaj ugodne tako, da ob tej poplavi ni bilo večjih težav. Seveda je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja. Vendar so bolj opazovali, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah. V intervenciji je sodelovalo 142 ljudi. Kljub manjši ogroženosti ob poplavi je vseeno nastala škoda v višini ca. 1,5 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Murska Sobota pred poplavami na Muri je med ca HQ 25 in HQ 30.

25

Občina Križevci Križevska občina leži na desnem bregu Mure. Ta občina nima direktnega stika z reko Muro, saj je njeno najbližje zemljišče oddaljeno od struge ca. 300 m. Vendar pa ima na svojem zemljišču zgrajene visoko vodne nasipe, s katerimi pokrivajo ca. 1,9 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 1,7 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 19: Mura pri Vučji vasi - prelivanje

Fotografija 20: Mura pri Vučji vasi - pronicanje

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri Vučji vasi v zgodnjih jutranjih urah ob ca. 2.00 uri (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženo je bilo predvsem območje Vučje vasi, kjer se je pojavilo precejanje in prelivanje vode čez nasip. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina). Bil je aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili porušitev nasipa v Vučji vasi in posledično hujše poplave svoji in sosednjih občinah. V intervenciji je sodelovalo 35 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 1 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Križevci pred poplavami na Muri je med ca. HQ 10 in HQ 15. Od te občine dol vodno so se zaradi neugodne konfiguracije terena in slabe izbire lokacije graditve nasipov, začele velike težave tudi na desnem bregu Mure.

26

Občina Veržej Veržejska občina je tretja, ki leži na desnem bregu notranje Mure. Pokriva ca. 5,2 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima voda prostor za razlivanje. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 7,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 21: Mura pri Veržeju / 23.8.2005,

Fotografija 22: Mura Veržej / h-max= 110 cm

Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Veržej – Dokležovje), v jutranjih urah ob ca. 3.00 uri (23. 8. 2005) z višino 110 cm na merilni lati pri nasipu. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženi sta bili predvsem dve območji: Bunčani dvakrat in Veržej. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato je imela ta občina velike težave pri varovanju nasipov. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 70 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 15 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Veržej pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15.

27

Občina Beltinci

Naslednja občina, ki leži ob Muri, je občina Beltinci. Nahaja se na levem bregu. Pokriva ca. 9,5 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki je zaključeno z visoko vodnimi nasipi dolžine ca. 8,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 23: Mura v Dokležovju / 23.8.2005, ob 10h

Fotografija 24: Mura Inundacija Dokležovje / h-max= 180 cm

Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Veržej – Dokležovje) v jutranjih urah ob ca. 3.00 uri (23. 8. 2005) z višino 180 cm na merilni lati pri Dokležovju. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila naslednja območja: Dokležovje trikrat, Nemščak in Melinci. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina). Inundacijsko območje seka cestna povezava med Veržejem in Dokležovjem. Ugotovljeno je bilo, da so cesto ob rekonstrukciji leta 1998 neustrezno projektirali, tako da cesta zadržuje vodo in s tem ogroža predvsem naselje Dokležovje. Potrebno bo podati idejne rešitve za sanacijo cestne povezave. Razen tega niso pravilno delovale zaklopke na nasipih, zato je imela ta občina zelo velike težave pri obrambi pred poplavo. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 280 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 25 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Beltinci pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15.

28

Občina Ljutomer Ljutomerska občina je četrta, ki leži na desnem bregu notranje Mure. Pokriva ca. 7,1 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima reka prostor za razlivanje. Zunanji rob tega prostora omejujejo visoko vodni nasipi, dolžine ca. 4,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 25: Mura v občini Ljutomer

Fotografija 26: Mura v Spodnjem. Krapju Konica visoko vodnega vala je dosegla Krapje v jutranjih urah ob ca. 5.00 uri (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila predvsem tri območja: Zgornje Krapje, Spodnje Krapje in Mota. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe, dodaten problem so predstavljale slabo vzdrževane žabje zaklopke. Pokazalo se je, da je visoko vodna zaščita zgrajena neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato je imela tudi ta občina velike težave, da se je ubranila pred katastrofalno poplavo. Zaradi tega je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 200 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 29 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Ljutomer pred poplavami na Muri je ca. HQ 15.

29

Občina Razkrižje

Občina Razkrižje je zadnja v Sloveniji, ki leži ob desnem bregu Mure. Pokriva ca. 4,3 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki se konča ob sotočju Mure in Ščavnice. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 3,4 km. Do HQ 2 (750 m3/s) Mura ne ogroža, nad to vrednostjo zalije cestno povezavo med Razkrižjem in Bistrico.

Fotografija 27: Mura pri Razkrižju / 23.8.2005 Fotografija 28: Poplavljeno Razkrižje / h-max= 180 cm

Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Razkrižje - Bistrica), v jutranjih urah ob ca. 9.00 uri (23. 8. 2005) z višino 180 cm na merilni lati pri nasipu v Razkrižju. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila naslednja območja: Razkrižje dvakrat, Gibina, Veščica in cestna povezava Razkrižje - Bistrica. Zaradi slabega stanja nasipov je prihajalo predvsem do precejanja vode. Pri Gibini je Mura začela spodjedati brežino (nevarnost porušitve objektov). Dodaten problem predstavlja sotočje Mure in Ščavnice. Zaradi neustreznih vodo gradbenih posegov, je začela Mura čez strugo Ščavnice poplavljati Razkrižje in Veščico. Poseben problem je tudi cestna povezava Razkrižje - Bistrica, ki poteka čez poplavno območje in jo Mura že pri HQ2 (Q 750 m3/s) poplavi, tako da je cesto potrebno zapreti. Tudi v tej občini se je pokazalo, da je visokovodna zaščita zgrajena neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato se je občina le s težavo izognila veliki katastrofi. Prav tako je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ delno preprečili poplavo. V intervenciji je sodelovalo 59 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 16 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Razkrižje pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15.

30

Občina Črenšovci

Občina Črenšovci se nahaja na levem bregu Mure. Pokriva ca. 9,4 km rečnega toka. Občina delno (ca. 600 m) že leži na slovensko-hrvaški meji. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje. Zunanji rob tega prostora omejujejo visokovodni nasipi dolžine ca. 9,6 km. Do HQ 2 (750 m3/s) Mura ne ogroža, nad to vrednostjo pa zalije cestno povezavo z Razkrižjem.

Fotografija 29: Cestna povezava Bistrica – Razkrižje / 23.8.2005

Fotografija 30: Mura Bistrica /

23.8.2005

Konica visokovodnega vala je dosegla most čez Muro (Razkrižje - Bistrica), v jutranjih urah ob ca. 9.00 uri (23. 8. 2005) z višino 175 cm na merilni lati pri nasipu v Bistrici. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena območja so bila: Bistrica trikrat, most čez Muro (Razkrižje-Bistrica) in plinovod. Zaradi slabega stanja nasipov je prihajalo predvsem do precejanja vode. Poseben problem je predstavljala mostna konstrukcija, ki je maksimalno sposobna prevajati 30 letno vodo (HQ 30), medtem ko bi po standardih morala prevajati 100 letno vodo (HQ 100). Dodaten problem je predstavljal plinovod, ki je speljan pod mostom in je obstajala nevarnost poškodbe tega plinovoda. (Potrebno bo podati idejne rešitve za sanacijo cestne povezave med Razkrižjem in Bistrico). Zaradi tega je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo in skrajnimi napori so gasilci in CZ preprečili poplavo večjih dimenzij. V intervenciji je sodelovalo 400 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 25 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Črenšovci pred poplavami na Muri je ca. HQ 15.

31

Občina Lendava

Lendavska občina leži pretežno na levem bregu Mure (Prekmurje), medtem ko desni breg v večini predstavlja Hrvaško (Medžimurje). Občina pokriva največji del ca. 31 km Mure v Sloveniji. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi v skupni dolžini ca. 15,8 km.

Fotografija 31: Mura pri Hotizi / 23.8.2005 Fotografija 32: Mura na meji s Hrvaško /

23.8.2005

Konica visoko vodnega vala je prispela na Hotizo okrog 12.00 ure (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20 – HQ 25. Najbolj ogrožena so bila območja Hotize, Kota, Gaberja, Petišovec in Benice. Zaradi zelo slabega stanja nasipov je prihajalo do precejanja in prelivanja vode. Poseben problem predstavlja nerešeno lastništvo (k.o. Hrvaška) nad nasipi pri Hotizi, ki ne omogočajo sanacije obstoječih nasipov. Ob pogledu na stanje poplavne varnosti na slovenski Muri se samo po sebi postavi vprašanje, ali ni ta lastniška nejasnost le izgovor. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. Pri vseh aktivnostih je sodelovalo okrog 1.000 gasilcev in prostovoljcev, pomagat so prišli tudi iz madžarskega Lentija. Preprečili so porušitev nasipov in pogubne poplave. Ob utrjevanju nasipov je žal utonil domačin. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 63 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Lendava pred poplavami na Muri je med ca. HQ 10 in HQ 15.

32

· V Sloveniji je Mura v dvanajstih občinah zalila ca. 6.500 ha veliko površino (poplavne površine), sestavljeno večinoma iz murskega gozda. Te površine so omejene z visoko vodnimi nasipi skupne dolžine ca. 68,5 km, ki so tokrat komajda vzdržali poplavno vodo, čeprav je ta dosegla le ca. HQ 20. Maksimum visoko vodnega vala je potreboval ca. 40h (s povprečno hitrostjo 2,3 km/h), da je prepotoval slovensko ozemlje. Potovanje poplavnega vala čez Slovenijo je prikazano v prilogi 2. Delitev Mure po občinah je prikazana v tabeli 3.

Tabela 3: Pregled dejanskega stanja poplavne ogroženosti ˝obmurskih občin˝.

OBČINE Mura

v občini (km)

Nasipi v občini (km)

Kritične točke (kom)

Ogrožene vasi

(kom)

Povzročena Škoda

mio. SIT

Šentilj 11,4 0,5 1 2 0,5 G. Radgona 22,0 2,0 3 3 17,0

Radenci 8,3 2,0 2 2 17,0 Tišina 7,1 7,5 4 4 30,0

M. Sobota 3,1 5,5 0 2 1,5 Križevci 1,9 1,7 2 1 1,0 Veržej 5,2 7,5 3 2 15,0

Beltinci 9,5 8,5 5 3 25,0 Ljutomer 7,1 4,5 4 3 29,0 Razkrižje 4,3 3,4 5 3 16,0 Črenšovci 9,4 9,6 4 3 25,0 Lendava 31 15,8 4 5 63,0

Skupaj: 12 120,3 68,5 37 33 240,0

Iz tabele 3 je razvidno, da je Mura najmanj ogrožala mejni odsek z Avstrijo, kjer so bile le štiri kritične točke. Največ kritičnih točk je bilo na notranji Muri (29), kjer je bilo tudi največ ogroženih vasi (23). Največ škode je Mura povzročila v občini Lendava 63 mio. SIT. Pri obrambi pred poplavo je v Pomurju sodelovalo 5.300 ljudi, porabljenih je bilo ca. 60.000 vreč in 1.935 m3 peska. Visoko vodni val avgusta 2005 je eden izmed najvišjih zabeleženih v slovenskem toku Mure.

33

Hrvaški del mejne Mure s Slovenijo Hrvaški del mejne Mure leži pretežno na desnem bregu Mure (Medžimurje), medtem ko levi breg v večini predstavlja Slovenijo (Občino Lendavo). Hrvati pokrivajo v tem delu ca. 33 km rečnega toka, od Gibine do vtoka Krke. Mura od Gibine do Murskega Središča ogroža kraje predvsem na levem bregu. Na desnem bregu so zaradi stika z Medžimurskimi goricami (konfiguracija terena) naselja v večini (razen Martina na Muri) varna pred poplavami Mure.

Fotografija 33: Mura pri M. Središču / 23.8.2005, ob 9h

Fotografija 34: Most Petišovci M. Središče /

23.8.2005 ob 15h , h-max= 508 cm Mursko Središče je visoko vodni val dosegel z maksimum ob 15.00 uri popoldan (23. 8. 2005) z višino 508 cm na merilni lati vodomerne postaje v Murskem Središču. Najnižji del mesta so morale pristojne službe zavarovati pred poplavo z vrečami peska. Dolvodno od Murskega Središča se zaradi širne ravnine in širokega inundacijskega območja voda lahko razliva. Žal v tem delu niso vse povsod zgrajeni visoko vodni nasipi. Najbolj sta bili ogroženi dve vasi : Križovec in Podturen. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. Z vrečami peska so poskušali ustaviti deročo Muro, a je kljub vsemu zalila nekaj stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in kmetijskih površin. Mura je v tem odseku dosegla poplavno vodo med ca. HQ 20 in HQ 25.

34

Mejna hrvaško-madžarska Mura

Hrvaški del mejne Mure z Madžarsko

Hrvaški del mejne Mure leži pretežno na desnem bregu Mure (Medžimurje), medtem ko levi breg v večini predstavlja Madžarsko (Zalska županija). Hrvati pokrivajo v tem delu ca. 48 km rečnega toka, od vtoka Krke do Drave.

Fotografija 35: Mura pri Goričanu / 23.8.2005, ob 14h

Fotografija 36: Mura pri Kotoribi 23.8.2005

Maksimum visoko vodnega vala je prispel do Goričana ob 13.00 uri popoldan (24. 8. 2005) z višino 502 cm na merilni lati vodomerne postaje. Mura je v tem odseku dosegla poplavno vodo med HQ 25 in HQ 30. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. V tem delu teče Mura skozi širok pas inundacijskega območja, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi. Ti nasipi so zgrajeni precej dobro, saj je bila ob poplavi samo ena kritična točka pri Kotoribi, kjer je prihajalo do precejanja. V ostalem delu so pristojne službe pretežno opazovale, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah. Ocenjena varnost pred poplavami na Muri v tem odseku je ca. HQ 30.

35

Madžarski del mejne Mure s Hrvaško

Madžarski del mejne Mure leži pretežno na levem bregu Mure (Zalska županija), medtem ko desni breg v večini predstavlja Hrvaško (Medžimurje). Madžari pokrivajo v tem delu ca. 48 km rečnega toka Muro od vtoka Krke (tromeja) do Drave.

Fotografija 37: Mura Letenye 23.8.2005

Fotografija 38: Mura pri Murakerestur

Maksimum visoko vodnega vala je prispel v Letenye ob 13.00 uri popoldan (24. 8. 2005) z višino 502 cm na merilni lati vodomerne postaje. Mura je v tem odseku dosegla poplavno vodo med HQ 25 in HQ 30. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. V tem delu Mura teče skozi širok pas inundacijskega območja, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi. Ti nasipi so zgrajeni precej dobro, saj je bila ob poplavi samo nekaj manjših kritičnih točk, kjer je prihajalo do precejanja. V ostalem delu so pristojne službe pretežno opazovale, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah. V tem delu Mura ob poplavi najbolj ogroža štiri vasi: Muraszemenye, Muraratka, Molnari in Murakeresztur. Ocenjena varnost pred poplavami na Muri v tem odseku je ca. HQ 30.

36

· Mura je v svojem spodnjem toku (Ceršak – Legrad), skozi štiri ˝obmurske˝ države, zalila ca. 10.000 ha veliko površino (poplavne površine) sestavljeno večinoma iz murskega gozda. Te površine so omejene z visoko vodnimi nasipi skupne dolžine ca. 150 km.

· Mura je najmanj ogrožala Avstrijo, kjer so bile le tri kritične točke.

· Najbolj je ogrožala Slovenijo, kjer je bilo tudi največ ogroženih vasi (33).

· Na Hrvaškem in Madžarskem so ˝obmurske vasi˝ zaradi boljše proti poplavne zaščite bolj varne kot naše v Sloveniji.

· Mura je v spodnjem toku povzročila za ca. 3 mio. EUR škode.

· Visoko vodni val avgusta 2005 je eden izmed najvišjih zabeleženih v spodnjem toku Mure.

37

5. HIDROMETRIJA Da lahko opredelimo hidrološke pojave in določimo vplive različnih posegov v režim vode, jih moramo spoznati, za kar pa so nujne meritve (Hidrometrija). Meritve gladine vode na reki se opravljajo na vodomernih postajah. Na teh postajah se stalno merita vodostaj in temperatura, pretoki se merijo periodično in na osnovi teh podatkov se izdelajo pretočne krivulje (razmerje: vodostaj/pretok).

Q-H --> G.RADGONA

0

100

200

300

400

500

600

0 500 1000 1500 2000

Q(m3/s)

H(cm)

I

II

I

Graf 1: Pretočna krivulja na vodomerni postaji v Gornji Radgoni. Izdelano pretočno krivuljo poskušamo matematično opisati (določiti). Zaradi specifičnosti tega matematičnega problema se krivulja običajno deli v tri dele:

1. del - spodnji del opisuje majhne vode 2. del - srednji del opisuje srednje vode 3. del - zgornji del opisuje visoke vode

Podatki (pretok) v prvem in drugem delu krivulje so dokaj natančni in lahko izmerljivi, medtem ko podatki v tretjem delu zaradi visokih voda izgubijo na natančnosti.

38

5.1 Opis poplavnega vala v avgustu 2005 Na reki Muri je 14 postaj, ki avtomatsko 24 ur dnevno merijo nivo vode v reki. V analizi je zajetih 12 vodomernih postaj, od tega osem avstrijskih, dve slovenski, ena hrvaška in ena madžarska. Tabela 5: Seznam vodomernih postaj na prispevnem območju Mure, zajetih v analizi

visoko-vodnega vala.

Številka postaje

Vodomerna

postaja

Nadmorska

višina H (m)

Rečni kilometer

L (km)

Prispevno območje S (km2)

Dosežena max. visoka voda 21-26.8.2005

HQ 1 Zeltweg (A) 649 305, 2 2.975 < HQ1 2 Bruck – zahod (A) 475 249,1 4.700 HQ1 3 Bruck - vzhod (A) 471 248,6 6.230 HQ1 4 Graz (A) 340 190,0 7.000 >HQ3 5 Mellach (A) 295 170,5 7.295 >HQ5 6 Leibnitz (A) 262 150,7 8.354 >HQ5 7 Spielfeld (A) 246 144,0 9.500 HQ7 – HQ10 8 Mureck (HR) 226 129,8 9.770 HQ10 9 G. Radgona(SLO) 204 113,7 10.197 HQ15 – HQ20

10 Petanjci (SLO) 196 107,9 10.393 HQ20 11 M. Središče (HR) 158 70,4 10.908 HQ20 - HQ25 12 Letenye (H) 140 36,9 13.026 HQ25 – HQ30

V tabeli 5 je prikazanih nekaj osnovnih podatkov iz vodomernih postaj ob Muri (zaporedna številka, nadmorska višina, stacionaža, prispevno območje in dosežena povratna doba na izbrani vodomerni postaji). Na osnovi pridobljenih podatkov iz teh vodomernih postaj so bile izdelane krivulje potovanja visoke vode na Muri. Te krivulje so prikazane na naslednjem grafu (2).

39

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��Q-h GRAF

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

19.08.05 20.08.05 21.08.05 22.08.05 23.08.05 24.08.05 25.08.05 26.08.05

DNEVI

PRETOK (m3/s)

ZELTWEG

BRUCK

GRAZ

G.RADGONA

MURSKOSREDIŠČELETENYE

SPILFELD

Graf 2: Prikaz pretokov na Muri (avgust 2005).

40

5.2 Gibanje poplavnega vala od Šentilja do Letenya avgusta 2005 V tem poglavju je opisano gibanje poplavnega vala od Šentilja (Spielfelda – Aut) do Letenya (Hun) z njegovimi osnovnimi elementi. Pri gibanju poplavnega vala je upoštevano gibanje pretoka, ki nam jasneje prikaže dogajanje v reki. Iz omenjenih vodomernih postaj v spodnjem delu reke sta prikazani gibanji pretočnih količin na grafu št. 3.

Graf 3: Gibanje poplavnega vala med vodomernima postajama v Šentilju (144 km) in

v Letenyu (36 km). Iz grafa (podatki iz pretočne krivulje) lahko razberemo, da je Mura začela v Šentilju (modra barva) močneje naraščati že v nedeljo (21. 8. 2005) v jutranjih urah. Maksimum (Q = 940 m3/s) je dosegla v ponedeljek (22. 8. 2005) ob 12.00 uri. Pretok se zmanjšal šele čez 40 ur. V Letenyu je bil prvi močnejši dvig pretoka zabeležen v nedeljo (22. 8. 2005) v večernih urah. Maksimum (Q = 1270 m3/s / Q*= 1170 m3/s) je bil dosežen (24. 8. 2005) ob 13.00 uri. Pretok se je zmanjšal šele čez ca. 45 ur. Maksimum je potreboval od Šentilja do Letenja v dolžini 108 km 49 ur, torej je potoval s povprečno hitrostjo 2,2 km/h. Karta gibanja poplavnega vala je prikazana v prilogi 2. Ob nastopu maksimuma so bile s posebno napravo pri Letenyu izvedene meritve pretoka. Te meritve so pokazale, da je bil maksimum 1170 m3/s. Med računskim modelom (pretočna krivulja) in terenskimi meritvami prihaja do precejšnjih razlik.

41

5.2 Analiza gibanja pretočnih količin na prispevnem območju Mure v času poplavnega vala avgusta 2005 V tem poglavju je poskusno analizirano vplivanje pritokov Mure z ozirom na količine, ki so izmerjene na vodomerni postaji. Na sliki 7 je shematsko prikazano prispevno območje Mure z njenimi pritoki in na določenih skrbno izbranih točkah navedeni zabeleženi pretoki.

Slika 6: Gibanje pretočnih količin na vodomernih postajah na prispevnem območju Mure (srednji del).

Iz slike 6 lahko razberemo, da je poplava nastala med Bruckom in Gradcem in da so največ vode v Muro prinesli pritoki: Kainach, Sulm in graški potoki (Gabriachbach, Schőckelbach in Andritzbach).

42

4. ZAKLJUČEK

Prvič je bila na Muri opravljena analiza visokovodnega vala, ki jo je zajemala kot celoto. Prikazan je potek poplave skozi vse štiri ˝obmurske˝ države (AUT, SLO, HUN, CRO) in ni omejena samo na nacionalni ravni ena države.

Uspešno so prikazani: vzrok, formiranje (nastajanje), vpliv in posledice poplave. Na osnovi nove širine in kvalitete podatkov je bilo pridobljeno novo znanje ter boljši pregled nad dogajanjem na Muri in ob njej pri nastopu visokih voda. Visoko vodni val avgusta 2005 je eden izmed najvišjih zabeleženih v spodnjem toku Mure.

Poplava je nastala v srednjem delu prispevnega območja Mure na relaciji Bruck - Gornja Radgona, z žariščem na relaciji Gradec – Šentilj. V Šentilju je dosegla pretok med HQ 7 in HQ 10, pri nas med HQ 10 in HQ 25, na Hrvaškem in Madžarskem pa med HQ 25 in HQ 30.

Udeležene je bilo le ca. 40 % prispevne površine Mure in le na treh območjih (KAINACH, SULM IN GRAŠKI POTOKI) so bili pritoki Mure kritični. S tem se postavlja vprašanje, kaj lahko pričakujemo, če bo udeležene 50 % ali še več prispevne površine zajete z močnimi padavinami in kaj bo, če bo zraven še snežnica? Če dodamo še klimatske spremembe in posege v poplavni prostor Mure, takrat bo predvidoma pri nas brez težav možen pretok Mure tudi do 2000 m3/s. Ta poplava je bila za odgovorne v Sloveniji precejšnje presenečenje, kar se je tudi pokazalo pri sami obrambi pred poplavo. Na vseh območjih obrambe pred poplavami je sodelovalo ogromno ljudi, zraven tega je bilo uporabljenih veliko materialnih sredstev. Ogroženost pred poplavo je bila velika, saj to dokazujejo številna območja, kjer so morali z vrečami peska utrjevati nasipe.

43

Vsem ljudem (gasilci, civilna zaščita, vaščani, prostovoljci) na terenu, ki so pomagali utrjevati nasipe, predvsem pa njihovi iznajdljivosti in združeni moči, se lahko zahvalimo , da ni prišlo do porušitve visokovodnih nasipov in do uničujočih poplav, ki bi razdejale precejšen kos Pomurja. Odgovorne na ¨stolčkih¨ pa pozivam, da čimprej poskrbijo za tiste stvari za katere so plačani in uredijo poplavno varnost na reki Muri, kajti naslednja poplava je že na vidiku. Na osnovi teh spoznanj lahko pridemo do zaključka, da je nujno potrebno preveriti varnost vodo gradbenih in drugih objektov na območju Mure pred vplivi visokih voda. Pri hidrometrijskih podatkih je potrebno, zaradi neskladja in nelogičnosti izvesti določene aktivnosti na področju raziskovanja in modeliranja reke Mure.

Priloga 1: Zemljevid dvanajstih ˝obmurskih˝ občin.

Priloga 2: Gibanje poplavnega vala v avgustu 2005, med vodomernima postajama v Šentilju (Spielfeld) in Letenyu

Literatura: 1. Balažic, S., (2003), Hidrotehnična študija reke Mure, Diplomska naloga,

Maribor, FG-UM 2. Brilly, M., (2000), Osnove hidrologije, Univerzitetni učbenik, Ljubljana, FGG UL

3. Srebrenovič D., (1986), Primjena Hidrologija, Knjiga, Zagreb

4. Wasserland Steiermark, (4/2005), strokovna revija, Umwelt-Bildungs-Zentrum

Steiermark, Graz Viri:

5. FA/19A - Wasserwirtschaftliche Planung und Hidrographie Steiermark, Graz, poročilo o pretoku reke Mure, (2005).

6. HV VARAŽDIN - VGO Osijek, poročilo o pretoku reke Mure, (2005).

7. Agencija RS za okolje in prostor, Ljubljana, poročilo o pretoku reke Mure, (2005).

8. Nyuduvizig HUN, podatki o pretoku reke Mure, (2005).

9. Občina Šentilj, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

10. Občina Gor. Radgona, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

11. Občina Radenci, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

12. Občina Tišina, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

13. Občina M. Sobota, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

14. Občina Križevci, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

15. Občina Veržej, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

16. Občina Beltinci, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 17. Občina Ljutomer, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

18. Občina Razkrižje, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

19. Občina Črenšovci, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

20. Občina Lendava, poročilo o stanju reke Mure, (2005).

21. CZ (Izpostava M. Sobota), poročilo o poplavi na Muri, (2005).

Tiskanje je omogočilo dvanajstih ˝obmurskih˝ občin:

- Občina Šentilj

- Občina Gor. Radgona

- Občina Radenci

- Občina Tišina

- Mestna Občina Murska Sobota

- Občina Križevci

- Občina Veržej

- Občina Beltinci

- Občina Ljutomer

- Občina Razkrižje

- Občina Črenšovci

- Občina Lendava

Publikacijo so podprli:

Amt der Steiermärkischen Landesregierung ABTEILUNG 19 WASSERWIRTSCHAFT UND ABFALLWIRTSCHAFT

Fachabteilung 19 B

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF CIVIL ENGINEERING Smetanova ulica 17, 2000 Maribor

Izdelavo publikacijo so omogočili: Društvo MURA RAFTING / Info: 031-606-376

POPLAVA NA REKI MURI AVGUSTA 2005 - Shrani.si · Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi...

Documents

Transcript of POPLAVA NA REKI MURI AVGUSTA 2005 - Shrani.si · Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi...