UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKI SEMINAR

Politika podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

THE COMPANY POLICY OF MAKSIMILJAN ŠULER, IC

Kandidatka: Janja Štramec Študentka rednega študija Številka indeksa: 81650149 Program: Bolonjski visokošolski – Poslovna ekonomija Študijska usmeritev: Podjetništvo Lektor: mag. Tjaša Štrukelj Mentor: mag. Tjaša Štrukelj Študijsko leto: 2008/09

Radlje, januar 2009

2

PREDGOVOR Gostinstvo je dejavnost, ki ima na trgu vedno močnejšo konkurenco. Zato se zavedamo pomembnosti razvoja podjetja pred konkurenco. Cilj proučevanega podjetja je obstoj in nadaljnji razvoj. Zato mora biti podjetje sposobno, da se hitro odziva na spremembe v okolju in se prilagaja novim razmeram. Pri razvoju podjetja ima temeljni in izhodiščni pomen planiranje politike podjetja. Uspešnost podjetja pa je pomembna tudi od uspešno oblikovane vizije iz katere politika podjetja izhaja. V diplomskem seminarju smo opredelili vsa izhodišča, ki so pomembna za oblikovanje politike podjetja. Opredelili smo vizijo podjetja, ki predstavlja sliko podjetja v prihodnosti in politiko proučevanega podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Diplomski seminar je omejen predvsem na proces snovanja, oblikovanja in izbire politike podjetja. V njem smo opredelili vrednote udeležencev podjetja ter preučili podjetje z opredelitvijo njegovih prednosti in slabosti. Proučili smo okolje in z njim povezane priložnosti in nevarnosti. Tako smo prišli do spoznanja, da bi se naj podjetje bilo sposobno hitro odzivati na spremembe v okolju in hkrati izkoristiti prednosti ter zmanjšati slabosti, če želimo biti uspešno. V prvem delu diplomskega seminarja smo opredelili teoretična izhodišča o tem kaj politika podjetja sploh je. V drugem delu smo z različnih vidikov predstavili proučevano podjetje. V zadnjem delu diplomskega seminarja smo najprej napravili vse potrebne proučitve za potrebe planiranja politike podjetja in nato prihodnjo politiko podjetja predlagali. Predlagana politika podjetja vsebuje poslanstvo, smotre in temeljne cilje, ki izhajajo iz vizije podjetja. Je bistveno izhodišče za planiranje nadaljnjega razvoja proučevanega podjetja na ravni strateškega managementa. S tem je bil dosežen namen diplomskega seminarja.

3

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici, mag. Tjaši Štrukelj, ki me je skozi predmet Politika podjetja in strateški management navdušila nad temo diplomskega seminarja. Zahvaljujem se za prevzeto mentorstvo, za nasvete in predvsem za potrpežljivost pri nastajanju tega dela. Zahvalila bi se moji družini, mami Dragici, očetu Milanu ter sestri Mariji, ki so mi dopustili, da sem živela in uresničila svoje sanje. Z vami mi je uspelo priti preko ovir do cilja. Brez vas ne bi bila to, kar sem. Posebna zahvala mojemu fantu Maksimiljanu, ki mi je v času študija ves čas stal ob strani in strpno prenašal moje budne noči. Za vsa teoretična znanja, ki sem jih pridobila tekom študija na fakulteti, mi je vseskozi dajal možnost, da jih preizkusim tudi v praksi.

4

KAZALO PREDGOVOR....................................................................................................................... 2 1 UVOD........................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev problema ............................................................................................ 5 1.2 Cilji in teze diplomskega seminarja....................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve ...................................................................................... 6 1.4 Metodologija raziskovanja .................................................................................... 8

2 TEORETIČNE OPREDELITVE O POLITIKI PODJETJA......................................... 9 2.1 Vizija ..................................................................................................................... 9 2.2 Poslanstvo............................................................................................................ 11 2.3 Smotri .................................................................................................................. 12 2.4 Temeljni cilji ....................................................................................................... 13 2.5 Odgovorna in oportunistična politika podjetja .................................................... 14 2.6 Vodila o poslanstvu in smotrih............................................................................ 16

3 PREDSTAVITEV PODJETJA Maksimiljan Šuler, s.p. ............................................. 18 3.1 Zgodovina podjetja Maksimiljan Šuler, s.p......................................................... 18 3.2 Dejavnost podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.......................................................... 19 3.3 Kadri proučevanega podjetja ............................................................................... 19 3.4 Velikost podjetja.................................................................................................. 19 3.5 Tehnično-tehnološka struktura proučevanega podjetja ....................................... 20 3.6 Obseg in sestava premoženja proučevanega podjetja.......................................... 20 3.7 Prodajni trg podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. ...................................................... 21 3.8 Udeleženci proučevanega podjetja ...................................................................... 21

4 PLANIRANJE POLITIKE PODJETJA Maksimiljan Šuler, s.p................................. 22 4.1 Preučitve za potrebe planiranja politike podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. .......... 22

4.1.1 Vrednote podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. .................................................. 23 4.1.2 Prednosti in slabosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.................................. 26 4.1.3 Možnosti in nevarnosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. ............................ 31

4.2 Politika podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.............................................................. 35 4.3 Vodila o poslanstvu in smotrih podjetja Maksimiljan Šuler, s.p......................... 36

5 SKLEP......................................................................................................................... 38 6 POVZETEK ................................................................................................................ 39 7 Literatura ..................................................................................................................... 41 8 Viri............................................................................................................................... 43 KAZALO SLIK................................................................................................................... 44 KAZALO TABEL............................................................................................................... 44 Priloga 1: OSEBNA IZKAZNICA PODJETJA MAKSIMILJAN ŠULER, s.p. ................ 45

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema V diplomskem seminarju bomo preučili različne teorije politike podjetja. V okviru politike podjetja se bomo poglobili v preučitev različnih teorij vizije (iz katere politika podjetja izhaja in jo tudi vključuje), poslanstva, smotrov in temeljnih ciljev. Preučili bomo tudi odgovorno in oportunistično politiko podjetja ter vodila o poslanstvu in smotrih. To nam bo v pomoč pri nadaljnjem raziskovanju v okviru potreb za določitev in zapis politike podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

V samem seminarju bomo predstavili poučevano podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. in navedli nekaj podatkov, ki nam bodo v korist pri oblikovanju in snovanju politike podjetja.

V nadaljevanju bomo s pomočjo analize proučili podjetje ter okolje, v katerem se nahaja in konkurenco, ki jo ima podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. Tako bomo proučevali prednosti in slabosti ter možnosti in nevarnosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Seveda pa pri tem ne bomo pozabili na vrednote podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. in tudi te proučiti.

Pomemben vidik nadaljnje rasti in razvoja podjetja, ki je že leto dni v 2. generaciji družinskega podjetja in je uspešno prestalo nekatera nasledstvena vprašanja, ostaja kakovostno planiranje vizije, ki bo jasno opredeljena. Z vizijo bomo dobili jasno sliko, kako naj podjetje v prihodnje posluje, da bo čim bolj uspešno v želeni rasti in razvoju. Vizija pa bo nam in podjetju predhodnica za planiranje kakovostne politike podjetja.

Rdeča nit diplomskega seminarja bo snovanje, izbira in oblikovanje politike podjetja, ne pa tudi njeno uresničevanje.

To podjetje bo konec leta 2009 praznovalo 20 let obstoja in politike podjetja do sedaj še niso imeli zapisane. Zato bomo diplomski seminar sklenili s politiko tega proučenega podjetja.

1.2 Cilji in teze diplomskega seminarja

Cilj diplomskega seminarja je ugotoviti obstoječo politiko proučenega podjetja Maksimiljan Šuler, s.p., saj ta do sedaj še ni bila zapisana. S tem diplomskim seminarjem bomo odgovorili na vprašanja:

Kakšno je poslanstvo podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.?

Kaj so smotri podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.?

Katere temeljne cilje ima podjetje Maksimiljan Šuler, s.p.?

Kakšna je politika podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.?

Med cilje smo si zadali še naslednje:

Opredeliti velikost in druge izbrane značilnosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

6

Predstavitev in proučitev izbranih posebnosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

Planiranje razvoja na ravni politike podjetja.

Opredeliti vizijo podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

Preučiti vrednote ključnih udeležencev podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

Ugotoviti prednosti in slabosti družinskega podjetja.

Ugotoviti prednosti in slabosti konkurence.

Ugotoviti prednosti in slabosti podjetja v primerjavi s podjetjem kot je bilo v prvi generaciji.

Preučitev razvoja in razvitost okolja.

Ugotoviti možnosti in nevarnosti za podjetje.

Določitev politike podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

Teze:

Za dobro planiranje politike podjetja je potrebno raziskovalno-prognostično proučiti vrednote ključnih udeležencev podjetja, podjetje (opredeliti njegove prednosti in slabosti) ter razvoj okolja (prognozirati s tem povezane možnosti in nevarnosti za podjetje).

Izbrana politika podjetja temelji na interesih, vrednotah, filozofiji, kulturi in etiki ključnih udeležencev v podjetju.

Dobro zasnovana politika podjetja prispeva k boljšemu delovanju podjetja in s tem tudi k večji rasti podjetja.

Vsako podjetje mora planirati politiko podjetja, torej poslanstvo, smotre in temeljne cilje ter imeti vizijo o poslovanju podjetja, tako tudi podjetje Maksimiljan Šuler, s.p.

Planiranje razvoja na ravni politike podjetja je izhodišče za paniranje razvoja na ravni strateškega managementa.

Pomemben vpliv na planiranje politike podjetja v podjetju Maksimiljan Šuler, s.p. imajo poleg lastnika tudi ožji člani družine, saj so v podjetje še vedno aktivno vključeni.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavke:

Podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. še vedno nima natančno opredeljene in zapisane vizije ter politike podjetja.

Družina ima velik vpliv na planiranje razvoja družinskega podjetja.

7

Zaradi prepletenosti družine in podjetja lahko pričakujemo, da bodo podatki bolj subjektivnega značaja.

Prepričani smo, da bomo lahko ob že osvojenih in nadalje še bolj poglobljenih teoretičnih osnovah ter ob pomoči mentorice, ki ji je to področje zelo blizu, uspeli sestaviti in po dvajsetih letih delovanja podjetja le zapisati politiko podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

Poslovni uspeh bo podjetje lažje dosegalo, če bo oblikovalo vizijo oziroma sliko prihodnosti svojega podjetja, ki ji bo sledilo.

Dobra zasnova politike podjetja zmanjšuje možnost propada podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

Ker se v okolju podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. čedalje bolj razvija zimski turizem in so v zadnjih letih dobro poskrbeli tudi za to obliko turizma, ima proučevano podjetje dobre možnosti za razvoj dodatne ponudbe. Turistični potencial Kope postaja vedno bolj pomembno okolje v neposredni bližini.

Predpostavljamo, da bo podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. predviden razvoj pripravljeno in sposobno uresničiti.

Omejitve:

Omejitve se lahko pojavijo pri podajanju podatkov podjetja, kjer bomo delno uporabljali javno dostopne podatke, saj nekaterih dejanj in poslovnih skrivnosti na željo lastnika ne bomo razkrili. Iz strateških razlogov podatkov, ki bi lahko koristili konkurenci, ne bomo prikazali.

Planiranje razvoja posebne oblike podjetij - družinskega podjetja.

Planiranje razvoja na ravni politike podjetja.

Omejili se bomo na proučevanje aktivnosti in planiranje politike že obstoječega podjetja.

Ker proučevano podjetje spada med mala podjetja, se bomo skušali omejiti le na to velikost podjetja.

Planiranje razvoja za nadaljnjih 5 let.

Podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. nima zapisanih vseh podatkov, ki jih bomo pri raziskovanju potrebovali.

Nekatere podatke in informacije o konkurenci, izkušnjah in sodelovanju s tržnimi subjekti in zunanjimi udeleženci bomo pridobili od podjetnika.

Razvoj, ki ga bomo planirali, bomo snovali na podlagi Mariborskega modela integralnega managementa.

Omejili se bomo na proučevanje slovenskega trga.

Glede na to, da podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. deluje na širšem območju Koroške, s sedežem v Muti, se bomo omejili na geografsko območje Koroške.

8

1.4 Metodologija raziskovanja Pri nastajanju diplomskega seminarja bomo uporabili naslednje metode:

študij knjižnih virov domače in tuje literature,

študij elektronskih virov,

zbiranje ustnih virov,

dinamična ekonomska raziskovanja v sklopu procesa proučevanja vrednot ključnih udeležencev podjetja, okolja in s tem povezanimi možnostmi in nevarnostmi za podjetje, podjetja ter s podjetjem povezanih prednosti in slabosti,

fotografiranje.

Deskriptivni pristop:

metoda deskripcije (opisovanje teorije, pojmov, ugotavljanje dejstva),

metoda klasifikacije (definiranje pojmov),

metoda kompilacije (povzemanje spoznanj, stališč, rezultatov lastnih spoznanj),

metoda komparacije (primerjava podatkov različnih virov),

informacije bomo pridobili tudi na podlagi trenutnih opazovanj.

Analitični pristop bo poudarjal raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavljal njihove medsebojne odvisnosti na kvalitativen (deduktiven) ali kvantitativen (induktiven) način.

Na ravni politike podjetja bomo za planiranje razvoja podjetja uporabljali metode za:

preučevanje vrednot (udeležencev) podjetja,

preučevanje podjetja z opredelitvijo njegovih prednosti in slabosti,

preučevanje razvoja okolja ter prognoziranje s tem povezanih možnosti in nevarnosti za podjetje,

prognostično obdelavo podjetja in njegove politike.

Spoznanja, povezana s politiko podjetja, bodo temeljila na praktičnem primeru podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

9

2 TEORETIČNE OPREDELITVE O POLITIKI PODJETJA

2.1 Vizija Podjetniška vizija je celostna, daljnovidna predstava ciljev in poti za njihovo dosego. Ustvarja ideje za doseganje družbene koristi. Kot zvezda vodnica usmerja poslovanje podjetja (Bleicher 1994, 101 v Belak 2002, 73). Vizija je torej (Lešnik 2007, 14): 1. privlačna miselna predstava ali podoba, ki 2. je usmerjena v prihodnost in 3. daje uresničljive usmeritve in cilje. Vizija pomaga organizaciji, da se nenehno uči in izboljšuje (Tavčar 1998, 9):

Vizija daje usmeritev. Vizija ima simbolni značaj, posreduje podobo organizacije, ki privlači sposobne

ljudi. Vizija ima vzgojne lastnosti: olajšuje pozicioniranje sodelavcev, povezovanje,

usklajevanje. Vizija sprošča energijo, ker spodbuja podjetniško obnašanje.

O viziji pa Drnovšek (2007, 32-33) pravi: »Vizija mora biti dovolj ozko opredeljena, da bo dala smer vsem zaposlenim v podjetju. Ta osredotočenost je ključna za poslovni uspeh, da mala podjetja lahko uspejo v boju z velikimi podjetji, oziroma se od velikih podjetij diferencirajo, predvsem z osredotočenjem na posebne potrebe na trgu. Prevelika razpršitev dejavnosti že na samem začetku poslovanja najhitreje uničuje nova podjetja.« Vizija bi morala pojasniti (Drnovšek 2007, 33):

v katerem poslu ste in kaj je vaš namen, kaj hočete doseči v naslednjem letu oziroma v naslednjih treh letih, torej kakšni so

vaši strateški cilji, kakšne so vaše vrednote in standardi.

Lešnik pa v svojem delu (2007, 19) navaja: »Ustvarjanje in sledenje viziji je zagotovo eden od najbolj razburljivih, hkrati pa tudi najbolj mogočih notranjih procesov v podjetju, ki sproži številne posledice:

Vizija krepi občutek predanosti in daje energijo ljudem. Vizija osmišlja delo. Vizija utemeljuje standarde odličnosti. Vizija postane most med sedanjostjo in prihodnostjo.

Nobena skrivnost ni, da so najbolj uspešna tista podjetja, ki znajo jasno in učinkovito gledati naprej. Podjetje, ki zna »videti« in razumeti svojo prihodnost, zmore prepoznati priložnosti in nevarnosti, ki ga čakajo, in se lahko nanje primerno pripravi.« Pri planiranju politike podjetja izhajamo iz vizije. Vizije iščemo, oblikujemo, razvijamo. Ker še nimamo razvite zadostne planske metodologije, vidimo vizije kot izhodišče

10

planiranja ustanovitve in razvoja podjetja. S tega vidika razlikujemo ustanovitveno in razvojno vizijo podjetja (Belak 2002, 75). Ker pa je obravnavano podjetje družinsko, je posebnost vizije tega družinskega podjetja v tem, da vizija zajema vizijo podjetja in vizijo družine. Le-ta poskuša pokazati položaj družine in podjetja v prihodnosti ter opisati njune medsebojne odnose. Vizija podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. do sedaj še ni bila zapisana, se pa vsaka, tudi nezapisana vizija, pojavlja v glavi podjetnika oziroma ustanovitelja nekega podjetja. Tako je ustanovitvena vizija podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. temeljila na potrebi po samozaposlitvi, predvsem pa na potrebi za preživetje lastne družine. Pri proučevanju podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. smo torej ugotovili, da podjetje nima izoblikovane in zapisane vizije podjetja. Tako bomo na podlagi teoretičnih izhodišč različnih avtorjev poskušali zapisati vizijo tega podjetja. Glede na to, da podjetje nima definirane in zapisane vizije podjetja, je imelo v preteklosti večja ustanovitvena tveganja, sedaj pa se ta tveganja odražajo tudi na razvoju. Da pa bi odpravili in zmanjšali ta tveganja, moramo vzpostaviti pregledno, celovito in podjetniško vizijo. Vizija podjetja pa se lahko uresniči le (Špilak 1999, 193), če so vse njegove poslovne funkcije in organizacijske enote smiselno razvojno usmerjene, zato mora razvojni načrt vsebovati tudi njihove razvojne usmeritve. Slika 1: Vizija

Vir: Kovinator 2009

11

2.2 Poslanstvo Poslanstvo se izraža v zaupani nalogi in vlogi podjetja v odnosu do njegovega okolja. Poslanstvo ni le dejavnost in poklic, je mnogo več. S poslanstvom opredeljuje podjetje svojo temeljno in najsplošnejše razmerje do okolja, opredeljuje svojo vlogo v tem okolju, opredeljuje pa tudi osnovne značilnosti svojega ravnanja v tem okolju. V poslanstvo se kažejo vrednote in smotri podjetja, izhaja pa iz zaupanja udeležencev podjetja, ki si želijo, da bo podjetje zadovoljilo njihove interese in potrebe. S spreminjanjem interesov se praviloma spreminja tudi poslanstvo podjetja (Belak 2002, 76). Gre za zgoščeno, bistveno opredelitev poslovanja in usmeritve razvoja podjetja. Vključuje razloge za obstoj podjetja in utemelji prihodnje poslovanje. Določa identiteto podjetja, njegove značilnosti in vrednote tako, da loči podjetje od drugih podjetij (Drnovšek 2007, 33). Oblikovanje poslanstva v malih in srednje velikih podjetjih je predvsem domena lastnika ali managerja, v velikih pa predvsem več upravljavcev in najvišjega vodstva podjetja (Belak 1993, 72-81). Ker pa podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. spada med mala podjetja, poslanstvo oblikuje lastnik podjetja. O poslanstvu glej tudi Lešnik (2006), Pavletič (2001).

12

2.3 Smotri Smotri predstavljajo namen podjetja. Izražajo namembnost obstoja in razvoja, pa tudi delovanja in obnašanja podjetja. Smotri morajo biti konsistentni z interesi udeležencev podjetja. Prav zaradi različnosti interesov ima vsako podjetje praviloma več različnih smotrov (Belak 2002, 76). Sprotni stalni smotri, ki se morajo uresničevati sproti, vodijo k trajnim razvojnim smotrom podjetja in njegovim udeležencev (Belak 2002, 77). Smotri podjetja so prvenstveno v uresničevanju nekaterih, torej določenih interesov udeležencev, pokrivanje tržnih potreb, možnosti kooperacije in reprodukcije trženja, možnost zaposlitve in delovne uveljavitve, prispevanje k pokrivanju izdatkov za razne družbene dejavnosti (državne, socialne, bivalne, okoljne, rekreacijske, kulturne, izobraževalne in znanstvene) in čeprav je to rečeno na koncu, je v resnici prvobitno zahteva opredeljenih lastnikov po dohodku ali dobičku in rasti premoženja v dolgem roku. Definicijo o smotrih navaja Tavčar (1992, 1) in nadaljuje: To pa lahko pomeni takšno ustvarjanje bogastva, ki omogoča boljšo življenje vseh udeležencev v poslovanju in s tem tudi širše družbe. Za lastnike oziroma managerje malih in srednje velikih podjetij pa je smoter predvsem v podjetniškem motivu – v doseganju odločitvene in delavne prostosti, uveljavitvi idej ter doseganju ekonomske neodvisnosti (Mugler 1993, 34). V proučevanem podjetju si bomo prizadevali uresničevati sprotne stalne smotre in trajne razvojne smotre zunanjih in notranjih udeležencev podjetja, kot jih navajamo spodaj (primerjaj Kralj 1995 v Belak 2002, 81). Stalni smotri notranjih udeležencev podjetja:

ohranjanje premoženja in dobička, zanesljiva delovna mesta, varnost in zdravje zaposlenih, osebni dohodek, zagotavljanje socialne varnosti in redne plače.

Trajni razvojni smotri notranjih udeležencev podjetja:

zagotavljanje ugodne delovne klime in kulture, zadovoljstvo zaposlenih, kakovost in skrb za okolje, image podjetja.

13

2.4 Temeljni cilji

Cilji opredeljujejo tiste prihodnje pojave (procese in stanja kot izide procesov in zanje potrebne potenciale), katerih doseganje je potrebno za uresničitev poslanstva in smotrov podjetja, s tem pa tudi zadovoljitev interesov njegovih udeležencev (Belak 2002, 82). O tem, kakšni pa morajo biti cilji je zapisal Tavčar (1991, 4): Cilji politike morajo biti primerno visoki, dosegljivi in predvsem merljivi. Cilj, ki ga ni mogoče meriti, ni cilj. Cilji imajo veljavo, če jih v podjetju poznajo in sprejmejo. Temeljne cilje morajo odgovoriti na vprašanje, kaj želijo odločilni lastniki podjetja trajno dosegati (kaj pričakujejo od podjetja) (Špilak 1999, 189). Tako kot vsak lastnik ima tudi vsako podjetje cilje. Vmesni cilji delovanja, ki se pojavijo pri lastnikih, so: smotrna učinkovitost podjetja ob primernem tveganju ˝kdor tvega, pridobi˝, medtem ko so ti cilji podjetja usmerjeni predvsem k ustvarjanju čim višjih izidov ob čim nižjih vložkih. Podjetje ima načelo zdravega tveganja ob zadostni varnosti (Špilak 1999, 190) Medtem pa so vmesni cilji učinkov in izidov, ki se pojavljajo pri lastniku, doseči pričakovan, morda celo večji dobiček; pri podjetju pa se ti cilji odražajo predvsem v obsegu proizvodnje, boljši kakovosti in uspehu podjetja, posledično tudi v njegovem ugledu. Cilje pa Kralj (glej Belak 2002, 82) deli na: razvojne temeljne cilje in tekoče temeljne cilje. Tavčar (1992, 16) snuje model temeljnih ciljev:

Izhodiščni cilji, namenjeni usklajevanju in vzdrževanju temeljnih možnostih podjetja, ki morajo biti strukturno skladne.

Cilji delovanja, ki v sprotnem doseganju uresničujejo dejavnost. Cilji učinkov oz. izidov, ki so bistveni za uresničevanje smotrov in podlaga za

uresničevanje interesov udeležencev. Cilji razporeditve izidov med udeležence, ki pomenijo uresničevanje njihovih

interesov. Končni cilji moči podjetja, ki so v njegovem obstoju in razvoju, z vidika lastnikov

pa tudi v povečanju premoženja.

14

2.5 Odgovorna in oportunistična politika podjetja Podjetje je zapleten organizem, v katerega ljudje prinašajo različne vrednote, življenjske zgodbe, motive in pričakovanja (Lešnik 2007, 12). Politika podjetja opredeljuje temeljne in splošne ter dolgoročne značilnosti podjetja. Vsebuje poslanstvo, smotre in temeljne cilje podjetja z globalno opredelitvijo uresničitvenih potencialov, procesov in izidov podjetja. Tako opredeljena politika podjetja izhaja iz vizij, vizije tudi vključuje ter se uresničuje v procesih managementa: neposredno na ravni strateškega managementa, posredno pa tudi na ravni izvedbenega managementa (Belak 2002, 72). Procese politike podjetja sestavlja (Belak 2002, 106):

snovanje in oblikovanje politike podjetja, izbira politike in njeno uresničevanje.

V diplomskem seminarju se bomo ukvarjali s proučevanjem teoretičnih definicij politike podjetja. Glede na to, da obravnavano podjetje nima formalno zapisane politike podjetja, jo bomo na podlagi pridobljenih teoretičnih izhodišč poskušali tudi zapisati. V nalogi se ne bomo ukvarjali s procesi uresničevanja politike, ampak samo s procesi snovanja, izbire in oblikovanja politike podjetja. Belak (2002, 113) po Bleicherju (1995, 116) povzema dve ekstremni vrsti politike, in sicer oportunistično in odgovorno politiko podjetja. Odgovorna politika podjetja (Belak 2002, 113) je vsestranska, v izpolnjevanje interesov vseh udeležencev usmerjena stvarna politika podjetja, z visoko družbeno in socialno odgovornostjo, z dolgoročno razvojno držo, ki zahteva podjetniško iskanje razvojnih priložnosti. Oportunistična politika podjetja (Belak 2002, 113) je enostranska, v izpolnjevanje lastniških interesov finančno usmerjena politika podjetja, brez globlje družbene in socialne odgovornosti, s kratkoročno izkoriščevalsko držo in z močno usmeritvijo v obvladovanje motenj. Iz citiranega dela povzemamo tudi slikovno ponazoritev različnosti med obema navedenima tipoma politike podjetja.

15

Slika 2: Značilnosti oportunistične in odgovorne politike podjetja

(vir: Belak 2002, 113) Bleicher (1995, 191-193 v Belak 2002, 78-80) navaja kot primer dve vsebinsko različni vodili z dvema kakovostno različnima politikama podjetja. S povzeto vsebino želimo prikazati razlike med oportunistično in odgovorno politiko podjetja.

16

2.6 Vodila o poslanstvu in smotrih Vsebina politike podjetja izhaja iz namena in vloge, ki ju ima v upravljalno vodstvenem procesu. Izražanje politike mora biti dokumentirano, kar pa je možno na različne načine. Avtorji navajajo različne dokumente o politiki podjetja, vendar pa bi kot najpomembnejši dokument izpostavil vodila o poslanstvu in smotrih podjetja. Dokumentu ali zapisi se lahko nanašajo na bodočo in sprejeto politiko ali pa so poročila o uresničeni politiki podjetja v obravnavanem preteklem obdobju (Duh in Belak 1998, 87). Vodila ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, saj so namenjena tudi javnosti, kakor seveda tudi vsem zaposlenim v podjetju. Tako visokemu, srednjemu in nižjemu managementu, kot tudi vsakemu izvedbenemu sodelavcu (povzeto po Belak 2002, 78). Vodila (Belak 2002, 78) so po opredelitvah Brauchlina (citirano v Bleicher 1995, 179) realistična idealna podoba prihodnjega podjetja ter orientacija, kamor so (ali bi morale biti) usmerjene vse podjetniške dejavnosti. Po Urlichovi (1990, 94) zelo praktični opredelitvi vsebujejo vodila odgovore na naslednja vprašanja (Belak 2002, 79):

Katere potrebe želimo zadovoljiti z našimi tržnimi učinki (proizvodi, storitvami)? Katerim temeljnim zahtevam morajo odgovoriti naši tržni učinki (kakovost, cena,

noviteta)? Kakšne geografsko-državne razsežnosti bo imelo naše podjetje (lokalni, nacionalni,

internacionalni karakter)? Kakšen tržni položaj želimo doseči? Katera pravila/načela bodo veljala v odnosih z našimi tržnimi partnerji (kupci,

dobavitelji, konkurenti in drugimi)? Kakšne so naše temeljne usmeritve v zvezi z ustvaritvijo in porabo dobička? Kakšna je naša temeljna drža v zvezi z državo (ter v zvezi s tistimi vidiki okolja, za

katere je pristojna)? Kakšna je naše usmeritve v zvezi s pomembnejšimi družbenimi zahtevami (šolstvo,

obramba, zdravstvo, sociala, pomoč za razvoj infrastrukturnih dejavnosti, kultura, šport idr.)?

Katero poslovno načelo smo osvojili? Kakšna temeljna načela veljajo v odnosu do sodelavcev (plače, osebni razvoj,

socialno zavarovanje, finančna in druga medsebojna pomoč ipd.)? Katera pomembnejša načela soodločanja oz. participativnosti so v veljavi? Kakšne so naše usmeritve v zvezi s tehnologijo?

Vsa ta vprašanja, ki jih kot vodila ob snovanju politike podjetja navaja Urlich, so zelo praktično opredeljena. Nekaj odgovorov nanje vsebuje že vizija (potrebe, tržni učinki, geografsko-državne razsežnosti, tržni položaj, tržni partnerji), vse pa zajema politika podjetja.

17

Vodila oportunistične politike podjetja (Bleicher 1995, 191-193 v Belak 2002, 78-80): 1. Usmeritev na ciljne skupine Vse naše ravnanje je v prvi vrsti usmerjeno v poslovni uspeh, ki je po možnosti neposredno merljiv, saj je doseganje naših ekonomskih ciljev porok za nadaljnji obstoj našega podjetja. 2. Razvojna usmeritev Naši delničarji nas presojajo po kratkoročnem poslovnem uspehu. Zato si prizadevamo na novo razvijati potencialne uspešnosti le tedaj, kadar jih je moč razmeroma kratkoročno usposobiti in izkoristiti. Dolgoročneje se nam zdi primerneje spreminjati poslovne možnosti, kakor pa se dalj časa vezati na to ali ono poslovno področje z vsemi vzponi in padci. Težimo k varnosti in se izogibamo izrednim tveganjem, zato temeljito planiramo in se odločamo za novosti šele tedaj, ko smo popolnoma prepričani, da nas bo to pripeljalo do cilja. 3. Ekonomska usmeritev Iščemo takšne možnosti, ki nadpovprečno obrestujejo v naše podjetje vložen kapital. Zato se lotevamo vseh tistih poslovnih možnosti, ki obetajo nadpovprečne donose, in smo se pripravljeni kratkoročno usmeriti s tistih poslovnih področij, ki tega ne obetajo. 4. Socialna usmeritev Naši nalogo-dajalci so naši delničarji in se jim čutimo odgovorni tako, da jim s svojo dejavnostjo v primerjavi s konkurenco nadpovprečno povečujemo vrednost podjetja. Pri uresničevanju tega cilja upoštevamo zakonske predpise. Socialne potrebe sodelavcev izpolnjujemo do tiste mere, ki vzpodbuja gospodarsko učinkovitost našega podjetja. Vodila odgovorne politike podjetja (Bleicher 1995, 191-193 v Belak 2002, 78-80): 1. Usmeritev na ciljne skupine Zavedamo se, kako pomembno je za nadaljnji razvoj našega podjetja doseči ekonomske cilje, pri tem pa nikakor ne zanikamo različnih interesov in potreb udeležencev našega podjetja. Brez ustvarjanja družbenih koristi našega podjetja ne bo preživelo, zato skušamo s svojim ravnanjem ustvariti kar največjo korist za naše sodelavce ter za družbeno, ekološko in ekonomsko okolje. 2. Razvojna usmeritev Končni cilj naše podjetniške dejavnosti je zagotoviti življenjsko in razvojno sposobnost podjetja. Naši smotri so torej dolgoročni. To pomeni stalno negovati obstoječe im ustvarjati nove potenciale uspešnosti za prihodnost. Priložnosti, ki se nam ponujajo, se lotimo tudi tedaj, ko se v času odločitve še nismo popolnoma prepričali o njihovem vplivu na poslovni uspeh. 3. Ekonomska usmerjenost Svojo podjetniško nalogo vidimo v oskrbi okolja z učinki xy tako, da ponujamo svojim odjemalcem visokokakovostne rešitve za njihove specifične probleme. Če hočemo ohraniti svojo samostojnost, moramo iz prihodka pokriti svoje stroške, ustvariti rezerve za prihodnost in primerno obrestovati kapital, ki nam je zaupan. 4. Socialna usmeritev Ob uveljavljanju gospodarskih interesov se vseskozi zavedamo svoje odgovornosti do okolja, zato mu bomo pri svojem ravnanju dali ustrezno veliko težo. Kjerkoli že se pojavimo, želimo ravnati v duhu dobrososedskih odnosov. Vedenje vodstva do sodelavcev temelji na visoki zavesti o odgovornosti. Za soglasje si prizadevamo z dialogom in argumenti.

18

3 PREDSTAVITEV PODJETJA Maksimiljan Šuler, s.p.

3.1 Zgodovina podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Podjetje je bilo ustanovljeno 29. 11. 1989. Tedaj kot okrepčevalnica Šuler. Ustanoviteljica podjetja je bila Milica Šuler, ki je tistega leta zaznala enkratno priložnost po ustanovitvi lokala. Vse do tega leta je bil v neposredni bližini podoben lokal. Ko pa se je ta leta 1989 zaprl, je takrat zaposlena šivilja prepoznala idealno priložnost in iz šiviljske delavnice prostor preuredila najprej v lični mali lokal, kar pa so s časoma nadgradili s prizidkom in pokrito teraso. Svojo izobrazbo je kljub delu nadgradila in se izučila za gostinca. Ustanovitev podjetja torej sega 20 let nazaj, ko je takrat zaposlena šivilja zaznala priložnost in odprla lokal, ki ga je v začetku poimenovala »Okrepčevalnica Šuler«, kasneje pa je ugotovila, da je lokal premajhen in se odločila, da svoj lokal razširi in ponudi svojim gostom več. Zato je gostinski lokal podaljšala z dodatno sobo, kasneje pa še v zimski vrt, ki mu je dal dodatno svetlobo in dodaten videz. Uredila je še teraso in s tem poskrbela tudi za letna posedanja na vrtu. Kasneje se je pojavila priložnost po dodatni ponudbi in zasledili so priložnost za samopostrežno avtopralnico, ki je v tem okolišu še ni bilo. Kasneje je lastnica, ki je imela zelo hiter tempo življenja, spremenila tudi ime lokala in ga poimenovala po tako rekoč svojem življenjskem stilu, v Bar Expresso. Konec leta 2007 se je odločila, da podjetje preda mlajši generaciji in tako je 01. 01. 2008 podjetje prevzel sin. Podjetje je dobilo novega lastnika, naslednika Maksimiljana Šuler in tako postalo družinsko podjetje v lasti 2. generacije. Slika 3: Struktura vodenja podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

Direktor (lastnik)

Natakarica Natakarica Študentka

Vodja lokala Računovodja

19

3.2 Dejavnost podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Glavno dejavnost podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. predstavlja gostinska dejavnost, ki je v tem podjetju prisotna od samega začetka in deluje že 20 let. Ob glavni dejavnosti podjetju nekaj prihodka prinaša tudi stranska dejavnost, ki pa jo predstavlja samopostrežna avtopralnica. Ker pa je podjetje na odlični lokaciji, ob glavni cesti Dravograd – Maribor, blizu turističnega potenciala Kope, se vedno znova odpirajo nove možnosti za razvoj in razširite ponudbe, bodisi na prenočitvene storitve, bodisi na hiter servis avtomobilov. Dejavnost podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. zaokrožuje segment storitvenih dejavnosti, ki jih najdemo na sedežu podjetja:

1. Gostinska dejavnost Gostinska dejavnost je primarna dejavnost podjetja in je po strukturi ustvarjenega dobička tudi glavna dejavnost podjetja.

2. Samopostrežna avtopralnica Samopostrežna avtopralnica je znotraj podjetja stranska dejavnost in podjetju prinaša nekaj % ustvarjenega dobička.

3.3 Kadri proučevanega podjetja V začetku leta 2008 je podjetje prevzel sin ustanoviteljice, ki je s svojim prihodom v podjetje spremenil povprečje starosti. Tako se je povprečna starost znižala, s tem pa je v podjetje prišlo tudi nekaj svežine in novega kadra. Podjetje ima 3 redno zaposlene, angažirani pa sta tudi dve študentki. Pri izbiri študentskih kadrov v podjetju sodelujejo s Koroškim študentskim servisom (KŠS 2009). Tabela 1: Kadrovska struktura zaposlenih podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Stopnja izobrazbe Število oseb Povprečna starostVII 1 25 VI 1 25 V 2 38 IV 1 27 Skupaj 5 30,6

3.4 Velikost podjetja Slovenski Zakon o gospodarskih družbah (2006), ki ureja statusna vprašanja gospodarskih družb, v 55. členu deli gospodarske družbe na mikro, majhne, srednje in velike z uporabo naslednjih meril:

povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu in vrednost aktive ob koncu poslovnega leta.

20

Tabela 2: Razmejitev podjetij na mikro, majhna, srednja in velika po slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah

Velikost Merilo

MIKRO MALO SREDNJE VELIKO

Število zaposlenih

do 10 do 50 do 250 nad 250

Čisti prihodek

do 2.000.000 € do 7.300.000 € do 29.200.000 € nad 29.200.000 €

Vrednost aktive

do 2.000.000 € do 3.650.000 € do 14.600.000 € nad 14.600.000 €

Vir: Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/2006) Podjetje mora za razvrstitev v mikro, malo oziroma srednje podjetje izpolnjevati vsaj dva od navedenih kriterijev. Tako proučevano podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. uvrščamo med mikro podjetja, saj je imelo podjetje v letu 2008 zaposleni 2 osebi, čisti prihodek pa je v letu 2008 znašal manj kot je navedeno v kriterijih, ki jih opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah.

3.5 Tehnično-tehnološka struktura proučevanega podjetja V obstoječem podjetju je del opreme razmeroma zastarele. V gostinskem lokalu bi bilo potrebna preureditev; potrebna bi bila namestitev nove opreme in novega šanka. Glede na to, da ima to ureditev podjetje v planu v naslednjih nekaj letih, v podjetju upajo, da jim bo to tudi uspelo in bodo lahko ta projekt realizirali. V avtopralnici pa je bila v prejšnjem letu nameščena nova pralnica, s tem pa je podjetje pridobilo dodatne odjemalce in stranke, saj je s tem korakom zagotovilo dodatno in popolno ponudbo. V začetku tega leta se je ta zaradi potrebe trga razširila na še eno novo pralnico. Piko na i tej ponudbi pa daje še dodatni samopostrežni sesalec, ki sedaj ponuja dodatno in popolno ponudbo samopostrežne avtopralnice.

3.6 Obseg in sestava premoženja proučevanega podjetja Maksimiljan Šuler je 100% lastnik podjetja. Lokal pa je trenutno še vedno v lasti ustanoviteljice in bivše lastnice lokala Milice Šuler. Ugotavljamo, da je v podjetju prisotna sorazmerno nizka stopnja kapitala, posledica česa je neprestano vlaganje v preureditev in izboljšanje lokala. Prednosti podjetja so v prodaji končnim uporabnikom, ki ustvarjajo hiter denarni tok. To včasih predstavlja problem, saj prihaja do sezonskih in tudi dnevnih nihanj, kar opažamo predvsem v zmožnosti posameznikov (plače, sezone).

21

3.7 Prodajni trg podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. deluje v Muti in sicer na Koroški ulici 16, ob glavni regionalni cesti Dravograd – Maribor v neposredni bližini bencinske črpalke. Gostinska dejavnost zajema v glavnem domače (lokalne) kupce, ki so končni potrošniki. Samopostrežna avtopralnica pa v večini zajema končne potrošnike, del pa tudi gospodarske subjekte, tudi ti so v pretežnem delu domači (lokalni) kupci.

3.8 Udeleženci proučevanega podjetja Kralj (1992, 90 v Duh 1995, 71) in večina drugih avtorjev opredeljuje nosilce interesov kot notranje in zunanje udeležence podjetja:

1. Notranji udeleženci podjetja so tisti, ki navadno oblikujejo politiko podjetja in/ali odločajo o nje. To so:

lastniki in upravljavci podjetja, vršno vodstvo in druge ravni managementa, strokovnjaki in drugi zaposleni.

2. Zunanji udeleženci neposredno ne oblikujejo politike podjetja in tudi ne odločajo o njej, ampak lahko le neposredno vplivajo nanjo oz. se ji le prilagodijo:

tržni (tudi finančni) udeleženci, javnost in nosilci družbene infrastrukture, javnih financ in druge državne institucije.

22

4 PLANIRANJE POLITIKE PODJETJA Maksimiljan Šuler, s.p.

4.1 Preučitve za potrebe planiranja politike podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

Za planiranje politike podjetja si bomo najprej pogledali teoretična izhodišča, ki jih bomo potrebovali za snovanje, oblikovanje in izbiro politike podjetja. V nadaljevanju bomo podrobno pogledali vrednote obravnavanega podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Pri oblikovanju politike podjetja bomo narediti še analizo podjetja. Le-to bomo naredili tako, da bomo z vidika trga oziroma konkurence proučili prednosti in slabosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. v primerjavi z konkurenti. Kot bomo v tem poglavju zasledili, niso konkurenti samo tisti, ki jih vidimo ta trenutek kot konkurenca. Tako bomo spoznali in proučili tudi možne konkurente, ki se v podjetju lahko pojavijo. Z vidika okolja pa bomo proučili možnosti in nevarnosti, ki se za podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. pojavljajo iz okolja. Za vse to bomo opredelili tudi primere oziroma temeljna izhodišča, kakšna okolja vse pretijo na podjetja. Snovanje, oblikovanje in izbira politike podjetja Za proces snovanja, oblikovanja in izbire politike podjetja so potrebna obsežna in bogata znanja in spoznanja. Obravnavano z informacijskega vidika gre za potrebne informacijske in podatkovne osnove, do katerih pridemo z izvedbo informacijskih procesov, ki segajo v okolje podjetja in v njegovo notranjost. Ti procesi obsegajo zbiraje, prenašanje, shranjevanje ter obdelavo potrebnih podatkovnih in informacijskih osnov za »delanje« politike podjetja. Večina gre za raziskovalno-prognostične procese, ki presegajo informacijsko razsežnost podjetniške dejavnosti. Izidi raziskovalno-prognostičnih procesov so različne prognoze in napovedi, ki predstavljajo izhodišče vsemu podjetniškemu planiranju, tudi politike podjetja v procesih planiranja vzpostavitve podjetja in njegovega razvoja (Belak 2002, 106-107). Pri planiranju politike podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. smo uporabili Belakove sklope potrebnih proučevanj (2002, 108), ki so zasnovani po Ulrichovih načelih (1990, 88-90) in izpopolnjeni z njegovimi lastnimi spoznanji. V zvezi s planiranjem politike podjetja Belak (2002, 108) obravnava naslednje raziskovalno-prognostične procese:

1. proučevanje vrednot (udeležencev) podjetja, 2. proučevanje podjetja z opredelitvijo njegovih prednosti in slabosti, 3. proučevanje razvoja okolja ter prognoziranje s tem povezanih možnosti podjetja in

nevarnosti za podjetje, 4. prognostična obdelava podjetja in njegove politike.

Obravnavane procese moramo izvesti pred snovanjem, oblikovanjem in izbiro politike podjetja, prve tri dele tega procesa lahko izvajamo sočasno, a pred četrtim. O politiki podjetja glej tudi Albers (1989), Aaker (1988), Bleicher (1994), Belak (1993), Potočnik (2004), Paradiž (2004).

23

4.1.1 Vrednote podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Vrednoto lahko pojmujemo kot človekov odnos do nečesa, kar ima zanj večjo ceno oziroma veljavnost v primerjavi z nečim drugim (Sruk 1999, 530). Ključni dejavnik politike so tudi mehke spremenljivke podjetja. Vrednote ključnih udeležencev podjetja opredeljujejo »domet« politike tega podjetja. Eno temeljnih proučevanj je proučevanje njihovih vrednot (povzeto po Belak 2002, 115). Ključni udeleženec podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. je lastnik podjetja. Manager in lastnik je torej ena in ista oseba, ki stremi k uspehu in je zagnana za ustvarjalno delovanje in prizadevanje za iskanje novih možnosti in načinov za izvedljivost teh možnosti. Lastnik je pripravljen tvegati, nenehno pa vlaga svoje premoženje v podjetje, da bi ga v prvi vrsti ohranil, po možnosti pa tudi povečal. Lastnik vodenje usmerja v smeri sodelovanja kolektiva. Je zelo pozoren na nadzor nad poslovanjem in zaposlenimi. Med drugimi bi radi izpostavili eno izmed lastnikovih pomembnih vrednot, in sicer to, da nenehno stremi k doseganju kakovosti in k zadovoljstvu vseh notranjih, pa tudi zunanjih udeležencev podjetja. Za proučitev vrednot bomo uporabi Ulrichovo shemo za profiliranje vrednot (Urlich 1990 v Belak 2002, 116). Na podlagi te sheme bomo opredelili vrednote proučevanega podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.

24

Tabela 3: Shema za profiliranje sistema vrednot proučevanega podjetja DEJAVNIKI NAČINI IZRAŽANJA

Izplačilo glede na izid Dobiček za izplačilo lastniku

Čim manj Stabilno, skromno izplačilo Nizko Primerno Visoko

Čim večje izplačilo

Delež v doseženem skupnem dobičku Dobiček za reinvestiranje Nič Majhen Srednji Visok Čim večji

Sprejemanje »kalkuliranih« tveganj Odnos do tveganja Čim večja varnost Majhno Srednje Veliko

Sprejem največjih tveganj

»Primerna« rast Rast podjetja Upadanje Ostaja stabilna Majhna Srednja Velika Maksimalna rast

Primerna raven kakovosti Kakovost tržnih učinkov Nepomembna Nizka Srednja Visoka

Maksimalna kakovost

Geografska razsežnost Lokalna Regijska Nacionalna Omejena Multinacionalna

Lastninski odnosi Osebna posest Družinska

posest Majhen krog

lastnikov Javna družba

Soudeležba sodelavcev

Primerna inovacijska sposobnost Inovacijska usmeritev Zelo majhna Nizka Srednja Visoka Zelo visoka

Odnos do države

Negativna obrambna drža

Politična abstinenca

Politična nevtralnost

Politična aktivnost v določeno

smer

Maksimalna podpora in podrejanje

Od primera do primera Upoštevanje družbenih

ciljev Nikakršno

Le v lastnem interesu

Če žrtev ni velika

Če ustreza lastnemu

prepričanju

V splošnem kolikor je mogoče

Upoštevanje ciljev

sodelavcev Nikakršno

Le če stimulira učinek

Tudi če je povezano z žrtvovanjem

Maksimalno upoštevanje

»Kooperativen« Stil vodenja »Avtoritativen« Omejeno Široko »Demokratičen«

Vir: Belak 2002, 116

Dobiček za izplačilo lastniku je stabilno, skromno izplačilo. To pa zato, ker želi lastnik velik delež v doseženem skupnem dobičku reinvestirati nazaj v podjetje.

Ker bo podjetje vlagalo v delovna sredstva in opremo lokala toliko, da bodo s tem omogočili podjetju nadaljnjo rast in razvoj, je dobiček za reinvestiranje srednji.

Sprejemanje tveganj je majhno. Podjetnik, ključni udeleženec podjetja, zaradi oblike podjetja, prevzema nase vse tveganje.

Podjetje se je odločilo za srednjo rast, v skladu s svojimi razpoložljivimi sredstvi. Podjetje skuša z maksimalno kakovostjo svojih storitev čim bolje ustreči željam

vsakemu individualnemu gostu. Geografska razsežnost je lokalna, saj podjetje deluje v lokalnem okolju: v občini

Muta. Lastninski odnosi: lani je podjetje prešlo iz prve v drugo generacijo družine.

Lastnik podjetja je postal sin ustanoviteljice. Podjetje se je odločilo za srednjo inovacijsko stopnjo, saj sledi trendom in

inovacijam na področju gostinstva skladno s svojimi možnostmi. Pri odnosu do države se je podjetje odločilo za politično nevtralnost. V podjetju si bodo prizadevali upoštevati družbene cilje. In nenazadnje bodo upoštevali cilje sodelavcev če stimulira učinek.

25

Stil vodenja v podjetju je demokratičen, saj so delavci samostojni in usposobljeni za svoje naloge, lastnik pa jim omogoča, da pri vodenju podjetja sodelujejo.

Da bi lažje opredelilo aktivnosti, projekte in naloge za doseganje načrtovanih ciljev, je primerno, da poslovodstvo podjetja ugotovi, kakšne so glede na zastavljene cilje prednosti in slabosti podjetja, ter kakšne so dejanske priložnosti za doseganje ciljev v relevantnih okoljih in vsaj verjetne nevarnosti, ki ga lahko ogrozijo. Osnovna metoda za to ugotavljanje je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (PSPN) (Špilak 1999, 192). Te bomo predstavili v naslednjih dveh podpoglavjih.

26

4.1.2 Prednosti in slabosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Proučevanje podjetja Po mnenju Urlicha (1990, 57 v Belak 2002, 117) je proučevanje podjetja usmerjeno:

v pridobitev osnovnih informacij o podjetju in v določitev prednosti in slabosti podjetja.

Analiza podjetja je sestavljena iz analize dejavnostih področij (analize dejavnosti) podjetja ter analize vodstva podjetja in njegovega vodenja. Na osnovi te analize in pridobljenih informacij lahko opredelimo prednosti in slabosti podjetja. Kot dejavnostna področja predstavlja citirani avtor programsko-tržna področja in funkcijska področja podjetja. Analiza teh področij mora zaobseči za vsako posamično programsko-tržno in funkcijsko področje proučitev (Urlich 1990, 59 v Belak 2002, 117):

vrednostne, količinske in kakovostne izide, uporabljene tehnične, kadrovske in finančne potenciale, uporabljene strategije podjetja.

Analiza vodstva podjetja in vodenja podjetja mora zaobseči sistem in metode vodenja podjetja, njegove ključne kadrovske potenciale in organizacijsko zasnovo (Urlich 1990, 61 v Belak 2002, 117). Vse to pa po obsegu in kakovosti zasnov, inštrumentov izvedbe in praktične uporabe. Analiza področij dejavnosti in funkcijskih področij podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.:

Storitve: Podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. ponuja široko paleto tople in hladne ter alkoholne in brezalkoholne pijače. Podjetje ponuja tudi možnost samostojnega pranja (svojega) avtomobila.

Prodaja: Gre za zadovoljevanje individualnih potreb, saj so odjemalci takšnega podjetja predvsem fizične osebe.

Dejavnost podjetja: Glavno dejavnost podjetju predstavlja gostinstvo, strežba in točenje pijač. Ob tej dejavnosti pa je registrirana tudi stranska dejavnost, ki jo predstavlja samopostrežna avtopralnica.

Nabava: Stroški materiala in storitev v strukturi celotnih prihodkov znašajo preko 87%. Obvladovanje poslovnega procesa je v današnjih razmerah hude konkurence kar najpomembnejši dejavnik za ohranjanje konkurenčne prednosti vsakega podjetja. Materiale v proučevanem podjetju nabavljajo po naročilu ter na podlagi določenih pogodb s stalnimi dobavitelji. Pri izbiri dobaviteljev dajejo prednost ceni in kakovosti. Določene stalne stroške, ki se pojavljajo v podjetju, kot na primer električna energija, je težko racionalizirati, saj so vezani na zastarelo opremo, zmanjšanje teh stroškov na enoto opravljene storitve je možno s povečanjem obsega poslovanja.

Tehnično-tehnološka opremljenost podjetja: Tehnično-tehnološka oprema podjetja zadostuje standardom in zahtevam. Ta oprema je sicer že od ustanovitve podjetja ista, a si jo prizadevajo nadomestiti z novo.

27

Oprema podjetja: Opremo predstavljajo poslovni prostori, skladišče, terasa in potrebne naprave, ki jih v gostinstvu nujno potrebujejo. Vsa ta oprema svojemu namenu dobro služi.

Finančni položaj: Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je znižala obrestna mera, kar daje podjetju možnost pridobitve cenejših kreditov. To se je v času gospodarske krize spremenilo. V času recesije tudi ni nikakršne splošne državne podpore za podjetja kot je naše proučevano. Tako se mora podjetje opirati na svoj kapital, ki ga ima. Duh (1995, 81) povzema po Hammer (1993, 62-63) in meni, da morajo pri proučevanju vodenja podjetja snovalci politike podjetja upoštevati vidik osebnega vodenja oziroma tudi zdravstveno stanje ter družinsko stanje lastnika – managerja. V malih in srednjih podjetjih mora biti večji poudarek na analizi osebnih in drugih značilnosti lastnika ter njegovega vodstvenega tima, pa tudi njihovih družinskih razmer, manj pa na metodah in sistemu vodenja. To velja še zlasti za mala podjetja. Tako smo v proučevanem podjetju Maksimiljan Šuler, s.p., ki sodi med mala podjetja, proučili sposobnosti vodenja lastnika oziroma jih je lastnik presodil sam zase. Ker so te značilnosti usodnega pomena za nadaljnji obstoj in razvoj podjetja, smo lastnika opozorili, da je toliko bolj pomembno, da se poskuša čim bolj objektivno presoditi. Sposobnosti vodenja podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.:

Lastnik prevzema upravljanje in vodenje podjetja ter s tem povezane odgovornosti. Lastnik podjetja se zaveda svoje odgovornosti, ki je v malih podjetjih mnogo bolj

osebna. Lastnik je motiviran za delo, vendar sam meni, da nima sposobnosti za

navduševanje drugih. Lastnik meni, da se ne odloča rad hitro oziroma pri upravljanju in vodenju za njega

ni značilna hitrost reagiranja in izkoriščanja tržnih priložnosti. Lastnik je pripravljen sprejemati tveganje, vendar vedno s tehtnim premislekom. Podjetnik vsakodnevno dokazuje svojo vodstveno avtoriteto z neposrednim stikom

s sodelavci. Za opredelitev politike malih in srednjih podjetij je pomembno poznavanje življenjskega cikla podjetja. Na osnovi ocenjene analize podjetja smo tudi predpostavili v kateri fazi življenjskega cikla se proučevano podjetje nahaja.

28

Slika 4: Življenjski cikel malega in srednjega podjetja

Vir: Churchill in Lewis (1992, 265 v Duh 2002, 85) Po modelu Churchilla in Lewisa (1992, glej tudi Duh 2002, 85 in dalje) smo uvrstili podjetje v drugo fazo, fazo preživetja. V tej fazi ima podjetje dovolj odjemalcev, ki jih uspeva obdržati. Struktura vodenja podjetja je še vedno preprosta. Podjetje je lansko leto prešlo iz ene v drugo generacijo, tako je ostalo v družinski lasti. Menimo, da se proučevano podjetja nahaja v fazi preživetja, a domnevamo, da bo počasi prešlo v fazo uspeha. V tej fazi bo podjetje že dovolj veliko, da se bo moralo odločiti zaposliti managerja za prevzem določenih nalog v podjetju. Bolj kot bo podjetje dozorevalo, bolj se bosta podjetje in lastnik ločila. Proučevanje konkurence Model določanja konkurenčnih prednosti in slabosti podjetja (Belak 2002, 118) je zasnoval Urlich (1990, 62, citirano v ibid) na že tradicionalnih izhodiščih podjetniške analize:

primerjanje enakovrstnih pojavov iz različnih časovnih obdobij, medsebojno primerjanje konkurenčnih podjetij in primerjanje dejanskega stanja pojavov s planiranim.

V diplomskem seminarju bomo določali prednosti in slabosti proučevanega podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. predvsem na podlagi primerjave podjetja v primerjavi s preteklim obdobjem ter na podlagi proučevanja in primerjanja konkurence s proučevanim podjetjem. KONKURENCA Podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. ima sedež v Koroški cesti 16 v Muti, kjer sta v neposredni bližini kar dva lokala, ki sta za podjetje konkurenca. V sosednji stavbi se nahaja gostišče

1. faza 2. faza 3. faza 4. faza 5. faza Obstanek Preživetje Uspeh Vzlet Zrelost

Velikost, Kompleksnost

Veliko

Malo Starost podjetja

Stabilizacija Rast

Mlado Zrelo

29

Pri Izidorju. Ko pa se uzremo na drugi stran lokala, kjer se nahaja bencinska črpalka, v njenem sklopu leži okrepčevalnica Danita. Gostišče Pri Izidorju ima pestro ponudbo hrane in je poznano tudi onstran meja. Gostišče je poznano po okusni hrani. Okrepčevalnica Danita posluje v sklopu bližnje bencinske črpalke dobro leto dni in prav tako predstavlja vedno močnejšo konkurenco. Tabela 4: Primerjalna analiza proučevanega podjetja in njegove konkurence (podatki za leto 2008) Podjetje Bar Ekspreso Gostišče

Pri Izidorju Okrepčevalnica Danita

Dejavnost Strežba pijač, samopostrežna avtopralnica

Strežba pijač, ponudba hrane

Strežba pijač

Letni promet +65.119 € +335.596 € +53.328 € Poslovni izid +3.927 € +13.011 € +2.943 € Vir: Agencija Republike Slovenije za Javnopravne evidence in storitve Poleg obstoječih konkurentov morajo podjetja opredeliti tudi potencialne konkurente, ki konkurenti lahko postanejo. Označevanje značilnosti konkurence pomeni zbiranje informacij o njihovem poslovanju, o njihovi organizaciji, pa tudi o prihodnjem poslovanju in organizaciji. Nato te informacije primerjamo s proučevanim podjetjem. Pri ocenjevanju svojega lastnega poslovanja podjetje izvaja primerjave o stroških, zaposlenih, zmogljivostih, itd. z najboljšimi podjetji. Rezultat te analize je spoznanje, kje konkurenca proučevanega podjetja prekaša in kje ima tudi to podjetje svoje možnosti razvoja. Glede na to, da je obravnavano podjetje, podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. družinsko podjetje v drugi generaciji, se bomo pri določanju prednosti in slabosti poglobili še na proučevanje prednosti in slabosti glede na prejšnjo generacijo.

30

Tabela 5: Prednosti in slabosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Prednosti: Slabosti:

Izgrajen image iz preteklosti. Cenovno konkurenčni. Ob glavni regionalni cesti. Nov ambient. Prijeten izgled. Lastništvo poslovnih prostorov. Predvidena rast. Veliko parkirišče. Velik in udobni prostor. Poznavanje trga. Podjetje vključuje vso družino –

družinsko podjetje. Dobro ime v okolici. Lastniški poslovni prostori (lastništvo je

v družini). Usposobljen kader. Kakovostna ponudba brez nihanj. Možnost pranja avtomobila. Hitra odzivnost do gostov. Dnevni lokal. Pomoč iz prejšnje generacije. Nove ideje glede ureditve in ponudbe. Inovacijska naravnost se kaže kot

priložnost, da podjetje izboljša ponudbo in trgu ponudi nove proizvode.

Skladiščenje je možno zraven poslovnih prostorov (saj imajo dovolj zmogljivosti, da lahko zadovoljijo tudi tem svojim potrebam).

Uradni predpisi za majhna podjetja pogosto predstavljajo visoke stroške.

Ni prehrambene ponudbe. Zviševanje cen dobaviteljev. Gospodarska kriza. Podjetje je v fazi preživetja. Ročno vodenje računovodstva. Premalo ponudbe za privabljanje mlade

populacije. Konkurenca. Pomanjkanje finančnih sredstev za

realizacijo načrtovanih projektov. Veliko povečanje stroškov v podjetju

zaradi razvoja. Inovacijska naravnost proučevanega

podjetja se lahko izraža tudi kot slabost podjetja, saj lahko le-to s preveč hitrimi spremembami na ponudbo odžene odjemalce.

31

4.1.3 Možnosti in nevarnosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Proučevanje okolja podjetja Podjetje ne posluje samo zase, izolirano, temveč deluje v določenem okolju. Z okoljem podjetja razumemo vse dejavnike, ki vplivajo na podjetje, prav tako pa tudi podjetje vpliva na okolje. Okolje je pogosto težko ločiti od podjetja, še težje pa je določiti in izmeriti njune medsebojne vplive. Zato je analiza in predvidevanje razvoja okolja ključnega pomena za podjetja. Poznavanje in predvidevanje okolja je, zlasti v tržnem gospodarstva, nujna dejavnost podjetja, od katere je odvisna uspešnost poslovanja in preživetja nasploh in uspešnost planiranja. Podjetje proučuje zlasti tiste dele okolja, ki bistveno vplivajo na njegovo poslovanje (Rozman 1993, 109-110). V različnih okoljih pa se pojavljajo različne razvojne priložnosti, katere s seboj prinašajo tudi določene ovire, ki jih mora podjetje znati in predvsem biti sposobno premagati, jih spremeniti v razvojne možnosti in jih pri razvoju uporabiti. Največ problemov v planiranju razvoja podjetja zagotovo predstavlja vpliv okolja. S tem mislimo na spremembe v tehnologiji, porabi, konkurenci, predvsem pa spremembe v državni ekonomski politiki. Spreminjanje okolja vodi k spremembam odločitev, bolj in hitreje kot se okolje spreminja, pogostejše morajo biti planske odločitve. Spreminjanje okolja lahko pomeni za podjetje nevarnost, pomeni pa tudi priložnost, da podjetje naredi nekaj drugačnega, nekaj novega, predvsem pa nekaj boljšega kot druga podjetja (Rozman 1993, 291-292). »Poznavanje obstoječih ter predvidevanje prihodnjih pojavov v okolju (Belak 1999, 20) je ključnega pomena za opredeljevanje prave – uspešne politike vsakega podjetja.« Za proučevanje razvoja okolja in prognoziranje s tem povezanih možnosti in nevarnosti za podjetje je potrebno dobro proučiti:

ekološko okolje, tehnično-tehnološko okolje, ekonomsko okolje, družbeno-politično in drugo socialno okolje ter trge.

Ekološko okolje Ekološko okolje postaja za podjetja čedalje pomembnejši dejavnik možnega razvoja in delovanja, zato politika podjetja tega ne sme odbiti. Obvladovanje ekologije je postalo tako pomembno, da nastajajo posebne zasnove in izvedbe ekomanagmentov (Belak 2002, 102). Ekološka ogroženost in ozaveščenost vplivata na sodobno opredelitev kakovostnega razvoja (Knez-Riedl 1998, 147). Podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. se izkazuje kot okoljsko ozaveščeno podjetje, saj gospodarno ravna z odpadki in ne obremenjuje okolja po nepotrebnem. Prav tako s svojo dejavnostjo ne ogroža okolja. Odpadke, ki jih podjetje ustvari med delom, enkrat tedensko odvaža Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi.

32

Tehnično-tehnološko okolje Tehnično-tehnološki razvoj je pomembna sestavina napredka vsake družbe. Na današnji stopnji tehnično-tehnološkega razvoja morajo podjetja tehniko in tehnologijo obravnavati skladno z dimenzijami okolja, v katerem podjetje posluje. Podjetja morajo poznavanje obstoječega im prihodnjega tehnično-tehnološkega razvoja vgraditi tudi v politiko podjetja (Belak 2002, 120). Podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. uporablja dokaj izrabljeno opremo, s katero želi konkurirati sorodnim podjetjem v panogi na tem področju. Oprema zadovoljuje standardom in smernicam gostinstva, vendar si v podjetju želijo posodobiti opremo z novimi investicijami, ki se bodo odvijale fazno z zmožnostmi razvoja podjetja. Ekonomsko okolje Podjetje je ekonomski sistem (Belak 2002, 121) in mora nenazadnje skrbeti za ekonomske vidike svoje politike. Obstoj in razvoj podjetja je namreč odvisen od njegove ekonomske uspešnosti. Urlich (1990, 79 citirano v ibid) navaja, da mora podjetje poznati razmere na: (1) demografskem področju (število prebivalcev, od tega domačih in tujih, število gospodinjstev, zakonskih zvez, rojstev, smrti, preselitev, itd.); (2) zbirne kazalce narodnega gospodarstva (bruto družbeni proizvod, družbeni dohodek po glavi prebivalca, obseg investicij in privatne porabe); (3) indekse spreminjanja prodajnih cen na drobno, veleprodajnih cen, indekse gibanja cen proizvajalcev; (4) zaposlitvene razmere in plače; (5) zunanjetrgovinske razmere; (6) na področju javnih financ pa predvsem državne izdatke in prejemke, subvencije in državne primanjkljaje. Ekonomsko okolje proučevanega podjetja predstavlja občina Muta, ki podatki o občini so prikazani v tabeli 5. Tabela 6: Podatki o občini Muta (leto 2002) Število prebivalcev 2.454 Število moških 1.230 Število žensk 1.224 Površina naselja, km2 5,3 Gostota prebivalstva, preb./km2 464 Število družin 705 Število gospodinjstev 848 Povprečna velikost gospodinjstev 2,9 Število stanovanj 873 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Družbeno-politično in drugo socialno okolje Družbeno-politično okolje obsega proučevanje družbeno-političnih ter pravnih in kulturnih dejavnikov podjetniškega okolja. Gre za širok sklop proučevanj obstoječih in pričakovanih družbeno-političnih ter pravnih in kulturnih vrednot, norm in pravil, proučevanje značilnosti izobraževalnega sistema, prisotnih verovanj, do etičnih norm, organiziranosti in delovanja športnih dejavnosti in drugega v okolju proučevanega podjetja. To področje podjetniškega proučevanja postaja vse pomembnejše, še posebej zahtevno je v podjetjih, ki delujejo ali nameravajo delovati sočasno v okoljih z večino različnimi družbeno-političnimi, pravnimi in kulturnimi značilnostmi (Belak 2002, 120). Proučevano podjetje deluje na območju Slovenije, ki je demokratična, politično nevtralna država z urejenimi pravnimi predpisi. Okolje, kjer deluje proučevano podjetje, je družbeno in politično stabilno.

33

Trg Trgu, kot sestavini okolja, daje večina avtorjev sodobnega managementa zelo velik pomen. Trg predstavlja za podjetje najpomembnejšo sestavino okolja, saj je od poznavanja trgov namreč neposredno odvisna uspešnost in celo usoda podjetja (Urlich 1990, 80-84 v Belak 2002, 122). Zaradi ekonomskega interesa se podjetje povezuje in skuša dosegati boljše pogoje na nabavnih trgih in ščititi svoj interes na prodajnem trgu. Tudi v proučevanem podjetju je potrebno planirati kakovostne povezave in s tem doseganje konkurenčnejšega položaja na trgu. Prodajni trg Pri opredeljevanju prodajnega trga gre v gostinstvu za zadovoljevanje individualnih potreb, saj so odjemalci takšnega podjetja predvsem fizične osebi. Pri tem pa pri proučevanem podjetju ločimo:

stalen gost, ki daje lokalu dnevni promet in se poslužuje vseskozi iste ponudbe; občasen gost, ta prihaja občasno, kadar se nahaja v okolici lokala; naključen gost, pride in odide.

Če nas pri razvojni zamisli spremljajo zimski športi in turistični potencial Kope, ki se zadnje čase zelo dobro razvija, se zavedamo, da s tem raste tudi prodajni trg, kar predstavlja dodatne možnosti za razvoj in rast podjetja. Nabavni trg Stroški materiala in storitev so visoki. Če gledamo strukturo celotnih prihodkov, znašajo ti stroški preko 87% vrednosti vseh prihodkov. Obvladovanje inputov v podjetju v današnji politiki hude konkurence kar najpomembnejši dejavnik. Materiale nabavljajo po naročilu ter na podlagi določenih pogodb s stalnimi dobavitelji. Pri izbiri dobaviteljev dajemo prednost ceni in kakovosti. Določene stalne stroške, ki se pojavljajo v podjetju, kot na primer električna energija, je težko racionalizirati, saj so vezani na zastarelo opremo. Finančni trg Podjetje ne potrebuje tujih virov financiranja, saj za svoj razvoj uporablja lasten kapital. Trg delovne sile Na področju delovne sile podjetje daje poudarek na usposobljene delavce, ki so natančni, spretni, zanesljivi in izkušeni. Takšnega delovnega kadra je v tej gospodarski krizi kar precej, zato podjetju le-tega ni težko dobiti.

34

Tabela 7: Možnosti in nevarnosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Možnosti: Nevarnosti:

Slediti trendom in zagotavljati najboljšo, vedno novo in svežo ponudbo.

Povečanje v gostinsko (prehrambeno) dejavnost na obstoječi lokaciji.

Prevzem gostinskih lokacij na smučiščih (premični objekti).

Pridobitev zaposlenih iz širšega družinskega kroga in med prijatelji.

Razvoj in rast turističnega potenciala Kope.

Povečanje števila turistov (Kope) bo povečalo promet v gostinstvu.

Povečanje ponudbe z oddajanjem sob turistom.

Ponudba hitrega servisa za avtomobile. Izkoristiti ugodnejše pogoje na trgu, ki

izhaja iz članstva Slovenije v Evropski uniji. (boljša kakovost delovne sile, večja možnost širitve trga).

Možnost širitve na tuj trg (Avstrija). Podjetje se vseskozi trudi pomagati

različnim klubom, društvom s sponzorskimi sredstvi, kar izboljšuje dobro ime podjetja.

Pri novi vrsti dejavnosti (hitri servis) se odpirajo nove možnosti za zaposlitev novih strokovnjakov.

Novi zakonski predpisi o omejitvi prodaje pijače (zjutraj se ne sme več prodajati niti vina in piva).

Prihod novih konkurentov z močno blagovno znamko.

Spremembe nabavnih pogojev. Prodaja zazidalnega zemljišča v bližini

proučevanega podjetja nepredvidljivemu partnerju.

Finančna kriza. V podjetju se morajo držati določenih

predpisov in navodil, saj v nasprotnem primeru pride do kršitev in s tem tudi do sankcij, ki jim sledijo (plačilo dobaviteljem, plačilo davka na dodano vrednost državi, plačilo zaposlenim; zakoni).

Elektronsko poslovanje (e-banka, e-davki) podjetju predstavlja nevarnost, saj lahko pride do kraje podatkov.

35

4.2 Politika podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. S pomočjo proučevanj različnih teoretičnih definicij in raziskovalno-prognostičnih izhodišč, do katerih smo prišli v prejšnjih poglavjih, smo zapisali politiko proučevanega podjetja. VIZIJA: S ponudbo odličnih izdelkov znanih blagovnih znamk želimo v podjetju Bar Ekspreso, Maksimiljan Šuler, s.p. gostom iz Mute in okolice ponuditi najboljše pijače in kakovostno pranje avtomobila, trajno izboljševati tržni položaj podjetja, za svoje sodelavce pa ustvarjati prijetno delovno okolje. POSLANSTVO: Bar Ekspreso želi zadovoljiti potrebe in željo po druženju – to omogoča točenje in strežba pijač. Samopostrežna avtopralnica pa nudi možnost samostojnega čiščenja ˝jeklenega konjička˝. Glavno vodilo podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. je ZADOVOLJEN GOST, kar skušamo v podjetju doseči s pestro ponudbo in kakovostno storitvijo. V okolju želimo obdržati dobro ime in ponuditi svojim gostom najboljše. SMOTRI: Stalni smotri lastnika so: ohranjanje premoženja, pokrivanje tržnih potreb, zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih, redno plačilo ter uspešnost podjetja. Med stalne smotre podjetja pa uvrščamo: ugled v družbi (image), zadovoljstvo zaposlenih in povečanje premoženja. TEMELJNI CILJ PODJETJA:

Imeti sposobnost ostati na trgu, se razvijati tako kakovostno kot količinsko. Ohraniti in povečevati premoženje lastnika na temelju dobička in kakovosti (večja

tržna vrednost). Za podjetje pa so pomembni tudi naslednji cilji, s katerimi bodo zastavljene temeljne cilje skušali doseči:

S ponudbo kakovostnih izdelkov zadovoljevati potrebe in zahteve vseh kupcev, da se bodo zadovoljno vračali. S pomočjo naših poslovnih partnerjev bomo kupcem nudili tudi dodatne storitve in s tem ohranjali dobro ime v družbi.

Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2 dni na zaposlenega na leto. Udeleževanje raznih semenarjev in strokovnih sejmov bo zaposlenim dalo dodatno znanje in možnost napredovanja. Proučevanemu podjetju pa bo pripomoglo k doseganju boljših rezultatov.

Z rednimi sestanki zagotoviti dobre odnose med sodelavci in povečati njihovo pripadnost podjetju.

Podjetje naj ostane v družinski lasti in s tem ohranja tradicionalno politiko in vizijo tako podjetja kot družine.

Imeti dobre odnose z dobavitelji, ki nam bodo pripomogli, da prevladamo na trgu.

36

4.3 Vodila o poslanstvu in smotrih podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Če se usmerimo na vodila, ki smo jih teoretično navedli že v prejšnjem poglavju, bomo v tem poglavju odgovorili na vsebinska vprašanja, ki naj bi jih vodila pokrivala na primeru obravnavanega podjetja. Glavno vodilo poslovanja podjetja je zadovoljen gost, kar skušajo v podjetju doseči s konkurenčnimi cenami, kakovostno storitvijo in pestro ponudbo. Vse to bo še bolj mogoče, če bo podjetje imelo zapisana tudi vodila o poslanstvu in smotrih.

37

Slika 5: Vodila o poslanstvu in smotrih podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. Bar EKSPRESO Maksimiljan Šuler, s.p. Koroška cesta 16 2366 Muta Poslanstvo: Bar Ekspreso želi zadovoljiti potrebe in željo po druženju – to omogoča točenje in strežba pijač. Samopostrežna avtopralnica pa nudi možnost samostojnega čiščenja ˝jeklenega konjička˝. Glavno vodilo podjetja je ZADOVOLJEN GOST, kar skušamo v podjetju doseči s pestro ponudbo in kakovostno storitvijo. V okolju želimo obdržati dobro ime in ponuditi svojim gostom najboljše. Smotri podjetja: Podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. želi zadovoljiti potrebe vseh svojih udeležencev podjetja, predvsem kupcev, pa tudi ostalih poslovnih partnerjev, lastnikov in zaposlenih. Želimo ohranjati premoženje, pokrivati tržne potrebe, zaposlenim zagotavljati socialno varnost in redno plačilo ter uspešnost in razvoj podjetja. Sodelavci: Zaposlenih želimo omogočiti usposabljanje in izobraževanje. Udeleževanje na raznih semenarjih in strokovnih sejmih bo zaposlenim dalo dodatno znanje in možnost napredovanja, nam pa bo pripomoglo k doseganju boljših rezultatov. Z rednimi sestanki želimo zagotoviti dobre odnose do vseh, s katerimi sodelujemo, tudi med sodelavci, in tako povečati njihovo pripadnost podjetju. Trgi: Želimo ostati na trgu, se razvijati in povečati premoženje podjetja tako kakovostno kot količinsko. Podjetje naj ostane v družinski lasti in s tem ohranja tradicionalno vizijo in politiko tako podjetja kot družine. Želimo imeti dobre odnose z dobavitelji, ki nam bodo pripomogli k uspešnejšemu poslovanju. S ponudbo kakovostnih izdelkov želimo zadovoljevati potrebe in zahteve vseh kupcev in poslovnih partnerjev, da se bodo zadovoljno vračali. S pomočjo naših poslovnih partnerjev jim želimo nuditi tudi dodatne storitve. S tem pa bomo ohranjali dobro ime v družbi. Okolje: V podjetju spoštujemo zakone ter se zavedamo občinskih in kulturnih ustanov, tako da jim poskušamo pomagati z raznimi donatorskimi in sponzorskimi sredstvi. Družbeno odgovorno ravnanje je naše posebej pomembno vodilo. Muta, 23. 05. 2009

Maksimiljan Šuler, l.r.

38

5 SKLEP Pri proučevanju politike podjetja smo v teoretičnih opredelitvah naleteli na različne definicije, ki pa so v bistvo vse govorile o tem, da je politika podjetja v podjetju zelo pomembna, saj lahko z jasno (zapisano) politiko podjetja le-to dobro in brezskrbno posluje, saj ima jasno določeno vizijo, poslanstvo, namen in temeljne cilje podjetja. Politika obravnavanega malega podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. je predvsem odraz podjetnika in njegovih ciljev. Le-ta ima pri definiranju politike podjetja zelo pomemben vpliv, saj politika podjetnika predstavlja politiko proučevanega malega podjetja.

39

6 POVZETEK

V Sloveniji je vedno več malih in srednje velikih podjetij. Vedno več je tudi podjetij, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo. Zato se v proučevanem podjetju zavedajo, da bodo delovali in se razvijali le če bodo korak pred konkurenci. Za uspešnost podjetja je pomembna pravilno oblikovana politika podjetja ter dobro opredeljena vizija. Diplomski seminar smo začeli s proučevanji teoretičnih izhodišč politike podjetja. Tako smo v prvem poglavju proučili teorijo o politiki podjetja, opredelili smo kaj je vizija, poslanstvo, smotri, temeljni cilji ter vodila o poslanstvu in smotrih podjetja. V naslednjem poglavju smo predstavili proučevano podjetje Maksimiljan Šuler, s.p. Najprej smo se poglobili v zgodovino podjetja, opredelili dejavnost, kadre, tehnično-tehnološko strukturo, obseg in sestavo premoženja. Proučili smo trge podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. ter njihove udeležence. Zadnje poglavje smo namenili raziskovalno-prognostičnim izhodiščem za planiranje politike podjetja. Takšno proučevanje nas je pripeljalo do oblikovane politike podjetja za proučevano podjetje, ki izhaja iz vizije in vsebuje poslanstvo, smotre in temeljne cilje. Ključne besede:

POLITIKA PODJETJA VIZIJA POSLANSTVO SMOTRI TEMELJNI CILJI VODILA O POSLANSTVU IN SMOTRIH UDELEŽENCI PODJETJA KONKURENCA PREDNOSTI IN SLABOSTI MOŽNOSTI IN NEVARNOSTI ŽIVLJENJSKI CIKEL

40

SUMMARY The number of small and medium sized companies in Slovenia is getting bigger every year. There is an increase of companies in hospitality industry. That is why, those that work within the studied company are aware of the fact that they will exist and be able to progress only if they are able to keep up with the competition. Its correctly configured policy and a well-defined vision are rather important for the prosperity of the company. We started the dissertation with the studies of theoretical starting points in the business policy of the company. Hence we studied the business policy theory of the company in the first chapter, where we also defined what vision is, the mission, the purpose, the basic goals and mission guides and the purposes of the company. In the next chapter we introduced the studied company Maksimiljan Šuler, IC Firstly we took an in-depth look at the history of the company, we defined its services, personnel, technical-technological structure, the extent and the structure of the companies wealth. We also studied the markets of Maksimiljan Šuler, IC and their stockholders and stakeholders. We devoted the last chapter to research and prognosis of vantage points for planning a business policy. This kind of studies led us to a shaped policy of the company that we studied, which emerges from its vision and combines their mission, purpose and basic goals. Key words

BUSINESS POLICY VISION MISSION PURPOSE BASIC GOALS MISSION AND PURPOSE GUIDES SHAREHOLDERS (STOCKHOLDERS) and STAKEHOLDERS COMPETITION STRENGHTS and WEAKNESS OPPORTUNITIES and THREATS LIFECYCLE

41

7 Literatura

1. Aaker, D. A. 1988. Developing Business Strategies. United States of Amerika: Second Edition.

2. Albers, S. Herrmann, H.; Kahle, E.; Kruschwitz, L.; Perlitz, M. 1989. Elemente Erfolgreicher Unternehmenspolitik in Mittelständischen Unternehmen. Stuttgart: C.E. Poeschel Verlag.

3. Belak, J., soavtorice in soavtorji. 2003. Praktikum managementa. Gubno: MER Evrocenter.

4. Belak, J. 2002. Politika podjetja in strateški management. Gubno: MER Evrocenter.

5. Belak, J. 1999. Management kot inštrumentalni sistem. MER Revija za management in razvoj št. 2, 17-35.

6. Belak, J. in soavtorji. 1993. Podjetništvo, politika podjetja in management. Maribor: Založba Obzorja.

7. Bleicher, K. 1995. Das konzept integriertes management. Das St. Galler management-konzept. Frankfurt: Kampus Verlag

8. Bleicher, K. 1994. Normatives Management. V: Belak, J. Politika podjetja in strateški management. Gubno: MER Evrocenter.

9. Churchill, N.C., Lewis, V.L. 1992. The Five Stages of Small Business Growth. V: Duh, M. 2002. Razvoj in razvojni modeli podjetja. Gubno: MER Evrocenter.

10. Duh, M. 2003. Management družinskega podjetja. Gubno: MER Evrocenter.

11. Duh, M. 2002. Razvoj in razvojni modeli podjetja. V: Duh, M. in Kajzer Š. Razvojni modeli podjetja in managementa. Gubno: MER Evrocenter

12. Duh, M. in Kajzer Š. 2002. Razvojni modeli podjetja in managementa. .Gibno: MER Evrocenter

13. Duh, M. 1998. Malo in srednje veliko podjetje. V: Belak, J. in soavtorji. Razvoj podjetja in razvojni management. Posebnosti malih in srednje velikih podjetij. Gubno: MER Evrocenter.

14. Hammer, M. 1993. Reengineering the Corporation: A Manifesto for Business Revolution. New York: Harper Business.

15. Knez-Riedl, J. 1998. Trajnostni razvoj – uresničevanje koncepta. V: Belak, J. soavtorice in soavtorji. 1998. Razvoj podjetja in razvojni management: posebnosti malih in srednje velikih podjetij. Gubno: MER Evrocenter.

16. Kralj, J. 1995. Politika podjetja v tržnem gospodarstvu. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

17. Kralj, J. 1992. Politika podjetja. V: Zbirka MBA: Temeljni modul. Splošni management. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

18. Lešnik, K. M. 2008. Pomen jasne vizije, poslanstva in organizacijskih vrednot za podjetje. Ljubljana: IPSOS, dr. Kristijan Musek Lešnik s.p.

42

19. Lešnik, K. M. 2007. Vizija razvoja podjetja: Kako do učinkovite vizije podjetja. Ljubljana: IPSOS, dr. Kristijan Musek Lešnik s.p.

20. Mugler, J. 1993. Betriebswirtschaftslehre der Klein- und Mittelbetriebe. Springer – Verlag, Wien, New York.

21. Pfohl H.C. u.a.: Betriebswirtschaftslehre der Mittel- und Kleinbetriebe: grössenspezifische Probleme und Möglichkeiten zu ihre Lösung. Berlin: Erich Schmidt Verlag.

22. Rebernik, M. in soavtorji. 1997. Podjetništvo in management malih podjetij. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta: Fakulteta za strojništvo.

23. Rozman, R. 1993. Planiranje poslovanja podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

24. Sruk, V. 1999. Leksikon morale in etike. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

25. Špilak, Š. 1999. Podjetniški priročnik. Murska Sobota: Pomurska založba.

26. Tavčar, M. 1998. Izhodišča politike organizacije. V: Zbirka MBA: Temeljni modul. Splošni management. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

27. Tavčar, M. 1991. Politika podjetja. Vprašalniki za preverjanje politike podjetja. Ljubljana: Tiskarna Holding J.

28. Tavčar, M. 1991. Snovanje politike podjetja. Ljubljana: CISEF.

29. Tavčar, M. 1992. Razsežnosti strateškega managementa. Koper: Visoka šola za management.

30. Urlich, H. 1990. Unternehmungspolitik. V: Belak, J. Politika podjetja in strateški management. Gubno: MER Evrocenter.

31. Urlich, H. 1990. Unternehmungspolitik. Bern und Stuttgart: Verlag Paul Haupt.

43

8 Viri

1. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - AJPES. (online). Dostopno na: http://www.ajpes.si [12. 01. 2009].

2. Drnovšek, M. in soavtorji. 2007. Podjetništvo (priročnik v nastajanju). Ljubljana

3. Duh, M. 1995. Posebnosti politike malih in srednje velikih podjetij s primerom družinskega podjetja. Magistrsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

4. Južnič, S. 1992. Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana: Amalietti.

5. Kovinator, d.o.o. 2009. Slika vizije. (online). Dostopno na: http://www.kovinator.com/?p=6&id=3 [12. 01. 2009].

6. KŠS. 2009. Koroški študentski servis. (online). Dostopno na: http://www.koroskiservis.com [12. 01. 2009].

7. Lešnik, K. M. 2006. Kaj je poslanstvo, kaj so vrednote, kaj je vizija? (online). Dostopno na: http://www.ipsos.si/web-data/Templates/podjetje-vrednote%26poslanstvo%26vizija-kajsovrednoteposlanstvovizija.html [12. 01. 2009].

8. Paradiž, B. 2004. Planiranje razvoja podjetja Vabo, d.o.o. Diplomsko delo (online). Dostopno na: http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/paradiz-bostjan.pdf [12. 01. 2009].

9. Pavletič, A. 2001. Vizija in poslanstvo slovenskih podjetij: Gates ni kratkoviden, ali pač? Gospodarski vestnik št. 45/5.11.2001:60.

10. Picerija Oliva. Šempeter. (online). Dostopno na: http://www.oliva.si/sl/poslanstvo- in-vizija/ [12. 01. 2009].

11. Poslovni splet GVIN. (online). Dostopno na: http://www.gvin.com [12. 01. 2009].

12. Potočnik, M. 2004. Posebnosti planiranja razvoja družinskega podjetja na ravni politike podjetja. Diplomsko delo (online). Dostopno na: http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=1559 [12. 01. 2009].

13. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1994. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

14. Slovenski računovodski standardi. 2001. Ljubljana: ZRFR Slovenije.

15. Statistični urad Republike Slovenije. (online). Dostopno na: http://www.stat.si

[12. 06. 2009].

16. Uradni list RS. 2006. Zakon o gospodarskih družbah. 42/2006

17. Žižmond, E. 1998. Kako nastane pisno delo. Maribor: Dravska tiskarna.

44

KAZALO SLIK Slika 1: Vizija ...................................................................................................................... 10 Slika 2: Značilnosti oportunistične in odgovorne politike podjetja..................................... 15 Slika 3: Struktura vodenja podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. ............................................... 18 Slika 4: Življenjski cikel malega in srednjega podjetja....................................................... 28 Slika 5: Vodila o poslanstvu in smotrih podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. .......................... 37 KAZALO TABEL Tabela 1: Kadrovska struktura zaposlenih podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. ...................... 19 Tabela 2: Razmejitev podjetij na mikro, majhna, srednja in velika po slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah.......................................................................................................... 20 Tabela 3: Shema za profiliranje sistema vrednot proučevanega podjetja ........................... 24 Tabela 4: Primerjalna analiza proučevanega podjetja in njegove konkurence (podatki za leto 2008)............................................................................................................................. 29 Tabela 5: Prednosti in slabosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p.......................................... 30 Tabela 6: Podatki o občini Muta (leto 2002)....................................................................... 32 Tabela 7: Možnosti in nevarnosti podjetja Maksimiljan Šuler, s.p. .................................... 34

45

Priloga 1: OSEBNA IZKAZNICA PODJETJA MAKSIMILJAN ŠULER, s.p.

Firma: Bar Ekspreso, Maksimiljan Šuler, s.p. Sedež: Koroška cesta 16, 2366 Muta Telefon: 02/ 876 14 02 Mobitel: 040 65 96 99 E-pošta: max.suler@gmail.com Internetna stran: http://www.bar-ekspreso.blogspot.com/ ID številka za DDV: 90040147 Matična številka: 3256189 Šifra dejavnosti: 56.300