OSU številka 2, letnik 2, 2010

številka 2 ‐ september 2010

rgannizirano ammostojno čenje

1

OOOrr gg aa nii zz ii rr aa nn oo SSSaamoo ss tt oo jj nn oo UUUčč ee nn jj ee


OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee

2

OSU je brezplačno elektronsko glasilo Središča za

samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča, enoti

Mestne Knjižnice Ljubljana. Izhaja praviloma tri krat v

letu, v mesecih april, avgust in december.

Izdajatelj Mestna knjižnica Ljubljana

Središče za samostojno učenje

Kersnikova 2

1000 Ljubljana

01/600 13 22

[email protected]

www.mklj.si

Avtorske pravice © Vse pravice pridržane.

Prepovedano je reproduciranje in prepis celotne vsebine

ali posameznih delov v katerikoli obliki oziroma na

katerikoli način brez predhodnega pisnega soglasja

izdajatelja.

Dovoljeno pa je za potrebe bralca spletno glasilo

natisniti ali shraniti na svoj računalnik ter posredovati

po elektronski pošti morebitnim zainteresiranim

bralcem.

Uredila Melita Filo

Lektoriranje Tanja Kodela Oblikovanje Melita Filo Naslovnica Rebeka Rodošek © Fotografije Arhiv MKL

Letnik II, 2010 Številka 2, september

Dostopno na spletnem naslovu www.mklj.si Delovanje SSU sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport RS

Nosilec projekta OSU Andragoški center RS

mailto:[email protected]

http://www.mklj.si/

http://www.mklj.si/



3

KKKAAAZZZAAALLLOOO KAZALO ............................................................................................................................................................. 3

UVODNIK................................................................................................................................................................ 4

Ne pozabimo, da se na vsakem koraku učimo (Melita Filo) ........................................................................ 4

IZ STROKE ….......................................................................................................................................................... 5

Vrednotenje znanj, spretnosti in kompetenc (Metka Svetina)...................................................................... 5

… V PRAKSO .......................................................................................................................................................... 9

SSU NOVIČKAR (Melita Filo).......................................................................................................................... 9

Vabilo na čaj ................................................................................................................................................... 9

Središče za samostojno učenje se predstavlja ............................................................................................ 9

NOVO v Središču .......................................................................................................................................... 9

Predlagajte nova učna gradiva .................................................................................................................. 10

Udeleženec meseca...................................................................................................................................... 10

Uganka meseca ............................................................................................................................................ 10

Europass življenjepis praznuje 5 let (Špela Pogačnik Nose)....................................................................... 11

Nefiks (Staša Barbič) ........................................................................................................................................ 15

IZ PRVE ROKE: Izkušnje uporabnikov Nefiksa (Staša Barbič) ................................................................. 16

V SREDIŠČU: .................................................................................................................................................... 17

Neformalno in priložnostno učenje nekoliko drugače (Melita Filo) ......................................................... 17

Buča brez uča (Vlado Borštnik).................................................................................................................. 17

Rebeka Rodošek – ustvarjalka (Melita Filo)............................................................................................. 20

Neformalno pridobljeno znanje in kompetence (Anton Korelec)......................................................... 23

REPORTAŽA .................................................................................................................................................... 26

Utrinki iz poletnih računalniških delavnic (Melita Filo)........................................................................ 26

SSU V ŠTEVILKAH.......................................................................................................................................... 27

Pregled uporabe neformalno pridobljenega znanja v SSU Knjižnice Otona Župančiča (Tadeja Žele) .....27

Na obisku pri nas (Melita Filo) .................................................................................................................. 29

RAZISKOVALEC (Tadeja Žele) ..................................................................................................................... 30



4

UUUVVVOOODDDNNNIIIKKK

NNNeee pppooozzzaaabbbiiimmmooo,,, dddaaa ssseee nnnaaa vvvsssaaakkkeeemmm kkkooorrraaakkkuuu uuučččiiimmmooo

Prvi septembrski dnevi so nakazali, da v

deželo prihaja teta jesen. Tople, razigrane in

nasmejane poletne obraze so zamenjali

resnejši, zamišljeni in hiteči jesenski. Počasi

se vse vrača v ustaljene tirnice, brezskrbne

počitniške dni nadomeščajo šolske, službene

in druge obveznosti, ki so bile med poletjem

postavljene na stranske tire. Tudi mi smo

poletni urnik nadomestili s polno odprtostjo

in odprtih vrat pričakujemo vse uka željne,

ki bi želeli svoje znanje obnoviti, nadgraditi

ali se česa novega naučiti.

V teh dneh so nekateri prvič sedli v šolske

klopi, drugi pa se ob pogledu na šolarje

spominjamo svojih šolskih dni. V

izobraževalnih institucijah, kot so osnovne

šole, srednje šole, fakultete ipd., si

pridobivamo formalno izobrazbo, ki je

certificirana in nam služi kot temeljna

podlaga za vključevanje na trg dela in v

družbo. Ker smo na vseh področjih priča

hitrim spremembam, pridobljena formalna

izobrazba tempu teh sprememb ne more več

zadostiti. Znanje, ki smo ga pridobili

formalno, pogosto hitro zastara, zato se v

ospredje postavlja zahteva po

vseživljenjskem učenju.

Posamezniki se vse bolj zavedamo, da je

vzdrževanje in nadgradnja znanj v

današnjem času nuja. Trg dela in družba od

nas zahtevata vedno nova in naprednejša

znanja. Pomembno in zaželeno je, da smo v

vsakem trenutku kompetentni in da se

zmoremo prilagajati. Svoje znanje lahko

nadgrajujemo v različnih neformalnih

oblikah izobraževanja ter med

priložnostnim in naključnim učenjem.

Učimo se na vsakem koraku, na delovnem

mestu, v družinskem krogu, v prostem

času… Skozi različne oblike učenja se

osebnostno razvijamo, spoznavamo svoje

interese in izkoriščamo svoje potenciale. Ker

za neformalno, priložnostno ali naključno

pridobljena znanja, spretnosti in

kompetence ne dobimo certifikata, se

neredko zgodi, da jih ne izkoristimo, saj

nimajo formalnega družbenega priznanja.

V tokratni številki vam približujemo

vrednotenje in evidentiranje znanj,

spretnosti in kompetenc osvojenih v

različnih oblikah neformalnega

izobraževanja ter priložnostnega in

naključnega učenja. Kot v članku

Vrednotenje znanj, spretnosti in kompetenc, ki

ga lahko preberete v poglavju Iz stroke,

pravi Metka Svetina: »Takšno znanje, ki je

»skriti zaklad«, ne sme ostati nevidno,

zakopano. Umestiti ga moramo na ustrezno

raven, podeljeni mu morata biti socialna in

ekonomska vrednost.« Ne pozabimo, da se

na vsakem koraku učimo! Beležimo svoja

znanja!

Naj vas pot učenja vodi tudi v naše Središče

za samostojno učenje. Novo šolsko leto

odpira novo poglavje in vabimo vas, da ga

tudi vi sooblikujete. Pridružite se mnogim,

ki se samostojno učimo ter tako vzdržujemo

in nadgrajujemo svoja znanja.

»Neformalni« in »priložnostni« pozdrav,

Melita Filo □□□

[email protected]

mailto:[email protected]�




5

IIIZZZ SSSTTTRRROOOKKKEEE ………

VVVrrreeedddnnnooottteeennnjjjeee zzznnnaaannnjjj,,, sssppprrreeetttnnnooossstttiii iiinnn kkkooommmpppeeettteeennnccc

Razvoj na znanju temelječe družbe, nove

tehnologije in vse večja hitrost tehnoloških

sprememb v povezavi s procesi globalizacije

ne zahtevajo samo stalnega izboljševanja

spretnosti in kompetenc prebivalstva,

marveč vodijo tudi k vse večjim

spremembam v izobraževanju in učenju, saj

se radikalno spreminjajo odnosi med delom,

zaposlovanjem, usposabljanjem in družbeno

integracijo. Identitete in razmerja, značilna

za tradicionalne industrijske družbe, se

zdijo vse bolj vprašljiva. Močno je

poudarjena težnja po individualizaciji, ki

skrb za razvoj znanja in spretnosti vse bolj

prenaša na posameznika. Hkrati so dokazila

o pridobljenih znanjih in spretnostih vse

pomembnejši dejavnik pri integraciji

posameznika na trg dela in v družbo. Niso

več pomembna zgolj dosežena leta šolanja

ali raven/stopnja izobrazbe, marveč se vse

bolj postavlja tudi vprašanje kakovosti

pridobljenega znanja in spretnosti.

Vsa dosedanja preučevanja udeležbe

odraslih v izobraževanju kažejo, da levji

delež tega izobraževanja predstavljajo prav

neformalne oblike. Njihovo udeležbo

uravnavajo konkretne potrebe in interesi, ki

so marsikdaj dokaj kratkoročni, pogosto

omejeni tudi z realnimi možnostmi, ki jih

določajo njihove trenutne vloge in

aktivnosti. Izobraževanje in učenje, ki

poteka izven formalnega izobraževalnega

sistema in je mnogo manj regulirano, se

lahko bolje in hitreje prilagaja tem potrebam

in možnostim. Vendar pa izidi oziroma

dosežki takšnega izobraževanja in učenja

niso vedno vidni in zato tudi nimajo

ustreznega družbenega priznanja, kar se

med drugim zelo jasno kaže pri njegovem

vrednotenju pri vključevanju in

napredovanju v sistemu formalnega

izobraževanja. V večini držav je prehodnost

na terciarno raven v sistemu izobraževanja

še vedno praviloma pogojena z ustreznim

spričevalom ali diplomo, pridobljeno v

formalnem izobraževanju. Izobraževalni

sistemi, ki omogočajo vključevanje v

terciarno izobraževanje atipičnim

študentom, so še vedno dokaj redki. Z

nepriznavanjem neformalno pridobljenih

znanj in kompetenc pa ne zgublja samo

posameznik, marveč tudi družba, saj znanje

ni v celoti izkoriščeno, lahko se izgublja ali

pa podvaja, ko vztrajamo, da udeleženci

izobraževanja sodelujejo v celotnem

izobraževalnem programu.

Ne glede na to lahko ugotovimo, da prihaja

v zadnjem obdobju prav na področju

neformalnega izobraževanja in

priložnostnega učenja do uvajanja

inovativnih pristopov pri evidentiranju

pridobljenih znanj, spretnosti in razvitih

kompetenc ter njihovem preverjanju in

ocenjevanju.

Andragoški center Slovenije je v obdobju

2005‐2007 sodeloval v mednarodnem

Leonardo da Vinci projektu Delo kot vir

znanja (Value of Work), katerega cilj je bil

razviti in preizkusiti različne metode in

orodja za ugotavljanje in potrjevanje

usposobljenosti, pridobljene na delovnem

mestu.1

1 V večini držav, ki so v projektu sodelovale, so se osredotočili na

vrednotenje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja in

spretnosti zaposlenih v bančnem sektorju; v Sloveniji pa smo v pilot

vključili 15 kandidatk za pridobitev poklicne usposobljenosti Socialna

oskrbovalka na domu. Gre za nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki je

ni mogoče pridobiti v formalnem izobraževanju.



6

Proces vrednotenja je bil opredeljen kot

večfazni postopek, v katerem so poleg

kandidatov za pridobitev kvalifikacije in

ocenjevalcev sodelovali tudi svetovalci, ki

so kandidatom pomagali v procesu

odkrivanja in samovrednotenja znanja,

spretnosti in kompetenc, ter delodajalci –

neposredni nadrejeni, ki so prevzeli naloge

soocenjevalcev. Z vključitvijo delodajalcev

se je v projektu želelo zagotoviti tudi večjo

legitimnost vrednotenju.

Uporabili smo orodja in metode, namenjene

konvergentnemu vrednotenju. Z njimi smo

preverjali, ali kandidati zadostijo nizu

vnaprej opredeljenih standardov kompetenc

v poklicnem standardu in katalogu

standardov znanj in spretnosti za PK

Socialna oskrbovalka na domu.

Ključno orodje za ugotavljanje je bila zbirna

mapa (kvalifikacijski portfolijo), v katero so

kandidatke v procesu svetovanja – ta je v

povprečju trajal 20 ur – vključevale različne

vrste dokazil o doseženi formalni izobrazbi,

delovnih izkušnjah, o udeležbi v programih

neformalnega izobraževanja, referenčna

pisma delodajalcev ter tudi njihovih

uporabnikov. Temeljni dokument je bil

življenjepis, njegovo pripravo pa so

usmerjali svetovalci, ki so spodbujali

kandidate, da so poleg opisa izobraževalne

poti in drugih podatkov podrobno in

reflektirano predstavili delo, ki ga

opravljajo, delovno okolje in s tem povezane

zahteve po znanju, spretnostih in

kompetencah, za katere so menili, da jih

imajo. Namen te metode je bil v prvi vrsti

zagotoviti kandidatom boljši vpogled v

obseg in raven doseženih kompetenc ter

omogočiti samoocenjevanje, ki je bilo

pomemben del procesa vrednotenja. Poleg

priprave življenjepisa so bili v proces

vrednotenja vključeni tudi vprašalniki za

samoocenjevanje in ocenjevanje z

nadrejenim; priprava eseja, protokol o

opazovanju na delovnem mestu ter

zaključni intervju z ocenjevalci.

Kot drug primer dobre prakse lahko

omenimo uporabo elektronskega portfolija

v podporo procesu razvijanja ključnih

kompetenc mlajših odraslih2 v projektu Key

Pal.

Tu nas je zanimalo, kako lahko elektronski

portfolijo (v nadaljevanju eportfolijo)

udeležence v programu PUM3 podpira pri

procesu usvajanja in vrednotenja temeljnih

zmožnosti (kompetenc) in spretnosti4 (za

potrebe projekta je bila oblikovana

preglednica temeljnih spretnosti, z

njihovimi opredelitvami ter z opisom

možnih načinov razvoja in prikaza

posameznikove spretnosti s procesom

oblikovanja portfolija). Prav tako nas je

zanimalo kakšne so možnosti portfolija pri

2 Key Pal (2004‐2006) je bil mednarodni projekt, del programa EU

Grundtvig ‐ 1 , v katerem so poleg Andragoškega centra Slovenije

sodelovali partnerji iz Švice, Nemčije, Velike Britanije in Francije.

Koordinator projekta je bil Eifel – evropski inštitut za elektronsko

učenje iz Pariza. Temeljni cilj projekta je bil ugotoviti možnosti in

ustreznost vpliva, ki ga ima oblikovanje eportfolija na razvijanje in

vrednotenje temeljnih zmožnosti pri mlajših odraslih brez

srednješolske izobrazbe, ki so bili ciljna skupina projekta. Osrednja

dejavnost projekta je bila poskusno uvajanje eportfolija v skupine

mlajših odraslih v različnih učnih okoljih: mladinski centri, second

chance šole. V Sloveniji smo projekt izvajali s 13 udeleženci in 9

mentorji iz 5 PUM‐ov.

3 Program PUM temelji na procesno‐razvojnem načinu oblikovanja

kurikuluma, saj je njegova temeljna metoda dela projektno delo, kjer

je učenje osredinjeno na reševanje problemov. Program je grajen na

predpostavki, da bodo vanj sočasno vključeni udeleženci različne

starosti, z različnim prejšnjim znanjem, z zelo različnimi osebnimi cilji

in pričakovanji. Zato na ravni kurikuluma ni mogoče opredeljevati

enotnih standardov. Standardi programa so opredeljeni samo s cilji. Z

njimi program določa mogoče ali pričakovane dosežke udeležencev.

Te cilje lahko posamezniki dosežejo v različnem obsegu in različni

kakovosti. Standardi so torej v celoti individualizirani.

4 Poudarek je bil na naslednjih temeljnih spretnostih: sporazumevanje

v maternem jeziku, sporazumevanje v tujem jeziku, IKT spretnosti,

učenje učenja, podjetnost, zmožnost sodelovanja z drugimi.



7

podpiranju interakcije mlajših odraslih z

drugimi ljudmi (npr. mentorji), ki jim

pomagajo pri učenju ter kako, če sploh,

proces oblikovanja eportfolija vpliva na

ocenjevanje/vrednotenje dosežkov in na

odnos mladih do tega procesa. Želeli smo

tudi ugotoviti ali bo spremenjena

paradigma ocenjevanja vplivala tudi na

doseganje opredeljenih ciljev programa.

Evalvacija pilota je pokazala, da so

udeleženci morali pri pripravi eportfolija

oziroma pri pripravi samopredstavitve kot

ključne aktivnosti v eportfoliju uporabiti ali

si pridobiti zelo različne spretnosti, kot so

osnovna računalniška pismenost, izbira in

uporaba elektronskih informacijskih virov,

kot je internet, osnovno znanje za

komuniciranje v tujem jeziku …

Ocenjevanje s pomočjo elektronskega

portfolija je pripomoglo predvsem k

razmišljanju o potrebnem in pridobljenem

znanju, kompetencah in navadah. Tovrsten

razmislek je bil narejen tako s strani

mentorjev v programu kot udeležencev

samih (razmislek v smislu evalvacije in

samoevalvacije učnih aktivnosti in

dosežkov). Elektronski portfolijo je

omogočil tudi zbiranje in poimenovanje

učnih dosežkov in njihovo ovrednotenje s

strani udeleženca samega, mentorja in

drugih udeležencev v pilotu. Njegova

uporaba kot mehanizma za evidentiranje in

vrednotenje učnih aktivnosti in dosežkov je

med drugim vplivala tudi na spremembo

namena ocenjevanja, ki ni bilo več v funkciji

selekcije in primerjanja udeležencev med

seboj glede na dosežen rezultat, ampak je

prevzelo bolj vlogo povratne informacije,

kar je pripeljalo v končni fazi do prehoda od

sumativnega k formativnemu ocenjevanju

učnih aktivnosti (procesa) in dosežkov.

Sproten razmislek o učnih aktivnostih in

njihovo ustrezno evidentiranje je namreč

povzročilo, da so udeleženci začeli

spremljati lasten napredek, da so se učili

ločiti pomembne od manj pomembnih

dosežkov in samostojno načrtovati svoje

učne aktivnosti, saj so s portfolijem dobili

neposredno povratno informacijo o tem,

katere cilje so že dosegli in katere je

potrebno še doseči. S tovrstnim pristopom je

postalo ocenjevanje individualizirano,

prilagojeno vsakemu udeležencu

izobraževanja, njegovim trenutnim

pridobljenim znanjem, spretnostim in

kompetencam.

Udeleženci v programu PUM so v evalvaciji

izpostavili, da so s pomočjo elektronskega

portfolija začeli odkrivati kdo so in kaj

zmorejo. Uporaba drugačnega pristopa

vrednotenja učnih dosežkov je omogočila

oblikovanje njihove poklicne identitete kot

družbene norme, ugotovili so, da vsak

posameznik nekaj zna, pri čemer so začeli

na ustrezen način vrednotiti tudi znanja,

spretnosti in kompetence izven formalnega

izobraževanja. Pred izkušnjo z uporabo

elektronskega portfolija je namreč v

njihovem prepričanju štelo le formalno

znanje, neformalno pridobljenega znanja

niso prepoznali in mu tudi niso pripisovali

vrednosti. Spremenjena paradigma

ocenjevanja je tako pripeljala do spoznanja,

da ima vsakovrstno znanje v različnih

kontekstih različno vrednost.

Tovrsten pristop spremljanja in vrednotenja

učnih dosežkov je pri udeležencih

povzročil, da so pričeli premišljevati o sebi

in drugih – o drugih predvsem v smislu,

kako ga vidijo in kaj od njega pričakujejo.

Učne dosežke so pričeli sproti beležiti, o njih

zbirati dokazila in se s tem tudi dodatno

učiti. Udeleženci so tudi izpostavili, da so si

z uporabo različnih pristopov vrednotenja



8

učnih aktivnosti in dosežkov razvili

nekatere lastnosti, kot so: doslednost,

vztrajnost, natančnost, samokritičnost.

Možnosti za neformalno pridobivanje znanj

in spretnosti ter razvijanje kompetenc so

danes neomejene, saj nas informacijsko

usmerjena družba z njimi preplavlja. Takšno

znanje, ki je »skriti zaklad«, ne sme ostati

nevidno, zakopano. Umestit ga moramo na

ustrezno raven, podeljeni mu morata biti

socialna in ekonomska vrednost. Zaradi

navedenega je še kako pomembno, da je to v

prvi vrsti na ustrezen način evidentirano.

Metka Svetina □□□

Andragoški center Slovenije



9

……… VVV PPPRRRAAAKKKSSSOOO

SSSSSSUUU NNNOOOVVVIIIČČČKKKAAARRR

VVaabbiilloo nnaa ččaajj

Vabimo vas, da se nam v sredo, 22. 9. 2010,

pridružite na čajanki ob dnevu odprtih vrat

Središča za samostojno učenje v Mestni

knjižnici Ljubljana. Družili se bomo tisti, ki

se samostojno učimo in tisti, ki bi to še

želeli. O samostojnem učenju boste med

sproščenim klepetom iz prve roke izvedeli

vse, kar vas zanima, in lahko sami

preizkusili učna gradiva.

Pričakujemo vas med 15.00 in 19.00 uro v

1. nadstropju Knjižnice Otona Župančiča.

Vljudno vabljeni. Veselimo se vašega obiska!

SSrreeddiiššččee zzaa ssaammoossttoojjnnoo uuččeennjjee ssee

pprreeddssttaavvlljjaa

Vsi, ki bi radi spoznali organizirano

samostojno učenje in tisti, ki bi radi za

tovrstno obliko izobraževanja navdušili

svoje znance in prijatelje, nas v Tednu

Mestne knjižnice Ljubljana obiščite:

v ponedeljek, 20. 9. 2010, med 15.00

in 18.00 uro, v Knjižnici Šiška, Trg

kom. Staneta 8 in

v četrtek, 23. 9. 2010, med 9.00 in

12.00 uro, v Cankarjevi knjižnici na

Vrhniki, Tržaška cesta 9b.

Predstavili vam bomo naše Središče in

samostojno učenje, odgovorili na vaša

vprašanja, hkrati pa boste lahko preizkusili

tudi multimedijska gradiva za samostojno

učenje tujih jezikov.

Pridite in nas spoznajte!

NNOOVVOO vv SSrreeddiiššččuu

Radi spoznavate nove kulture? Vas zanima

učenje tujih jezikov? Bi se radi naučili

kakšnega bolj »eksotičnega« jezika, pa zanj

ni tečaja, ali pa je tečaj predrag? Vas zanima

arabščina, mogoče švedščina, ali

norveščina? Je morda eden izmed naštetih

jezikov ravno tisti, ki se ga želite že od

nekdaj naučiti, pa ga še niste imeli možnosti

spoznati?

Zbirka gradiv za slednje jezike je zdaj

razširjena.

Pridite in preizkusite.



10

PPrreeddllaaggaajjttee nnoovvaa uuččnnaa ggrraaddiivvaa

V Središču za samostojno učenje bomo

dopolnili zalogo gradiva, namenjenega

samostojnemu učenju. Ker želimo, da bi bila

gradiva za vas kar najbolj koristna in čim

bolj uporabna, vas vabimo, da s svojimi

predlogi in željami sooblikujete nabavo

novih gradiv. Vaše predloge bomo

sprejemali v Središču za samostojno učenje

med 16. septembrom in 15. oktobrom.

Zaupajte nam, po kakšnih vsebinah bi želeli

poseči, pa vam niso na razpolago,

izpostavite vsebine, za katere menite, da so

zdajšnje zaloge pomanjkljive, ali predlagajte

konkretno gradivo.

Vaše predloge bomo preučili in se potrudili,

da bomo upoštevali različne interese in

dokupili raznolika gradiva, ki bodo služila

kot dober učitelj na vaši poti do novih znanj.

UUddeelleežžeenneecc mmeesseeccaa

Najbolj priden med pridnimi aktivnimi

udeleženci samostojnega učenja si ob koncu

meseca prisluži naziv Udeleženec meseca. V

aprilu je ta naziv pripadel Tatjani Perković,

v maju Mileni Kunstelj, v juniju Olgi Kokol,

v juliju Mileni Poglajen, v avgustu pa se je

ženski družbi pridružil še moški

Udeleženec meseca, Sedin Salašević.

Udeleženci meseca prejmejo simbolično

nagrado.

Pridružite se nam pri samostojnem učenju,

nabirajte znanje in morda boste ravno vi

naslednji Udeleženec meseca.

UUggaannkkaa mmeesseeccaa

Od aprila do avgusta je bil žreb naklonjen

naslednjim reševalcem mesečne uganke, ki

so si prislužili knjižno nagrado:

Marica Rožič (v aprilu),

Milena Poglajen (v maju),

Rebeka Rodošek (v juniju) in

Dana Batić (v julij/avgustu).

Nagrajencem še enkrat čestitamo. Tisti, ki

vam sreča tokrat ni bila naklonjena, pa

vabljeni k nadaljnjemu sodelovanju!

Novičke zbrala Melita Filo □□□



11

EEEuuurrrooopppaaassssss žžžiiivvvllljjjeeennnjjjeeepppiiisss ppprrraaazzznnnuuujjjeee 555 llleeettt

Pobuda Europass, s katero je Evropska

komisija poskušala poživiti pomen

vrednotenja kompetenc v kontekstu

vseživljenjskega učenja, je praznovala letos

peto obletnico delovanja. Pet dokumentov, s

katerimi se posameznik lahko predstavi

delodajalcu, je v tem času na slovenskih tleh

doživelo precej različen sprejem, najboljšega

pa gotovo Europass življenjepis.

Življenjepis, ki ga uporabniki lahko

izpolnijo tudi neposredno na spletu, vsako

leto skokovito narašča.

Različen sprejem in postopna uveljavitev

vsakega od njih je verjetno posledica

heterogenosti v smislu dostopnosti,

prepoznani uporabni vrednosti in pa načinu

vključevanja v trg dela. Širokemu krogu

uporabnikov najbolj dostopna sta Europass

življenjepis in Europass jezikovna izkaznica,

vzorčni predlogi za samovrednotenje, ki sta

prosto dostopni na spletu (www.europass.si

in http://europass.cedefop.eu.int). Njuna

uporabna vrednost temelji na že

pripravljeni sistematični in domišljeni

zgradbi, ki omogoča pregledno predstavitev

pridobljenih znanj in izkušenj, pri čemer ni

zanemarljiva niti njegova evropska

dimenzija (vzorčna predloga je na voljo v

vseh evropskih jezikih). Hkrati pa

uporabnika spodbuja k formuliranju

področij, na katerih je še posebej podkovan,

vešč, ali če uporabim strokovno bolj tehten

izraz, kompetenten. Tako življenjepis kot

tudi jezikovna izkaznica (namenjena

samovrednotenju zgolj jezikovnih znanj)

dajeta velik poudarek tudi neformalno

pridobljenemu znanju. Posameznik naj bi iz

svojih življenjskih izkušenj, tako učnih,

delovnih ali pa prostočasnih, poskušal

izluščiti tiste spretnosti, ki jih določeno

delovno mesto zahteva. Europass

življenjepis tako na primer pri navedbi

preteklih delovnih izkušenj posebej

izpostavlja glavne naloge in pristojnosti, pri

navedbi izobraževanja sprašuje po glavnih

predmetih/ pridobljenih znanjih in kompetencah,

v zadnjem delu pa še o socialnih,

organizacijskih, tehničnih, računalniških,

umetniških in drugih znanjih in kompetencah.

Europass življenjepis tako odpira polje

samorefleksije, ki naj bi posamezniku

omogočila, da svoja znanja projicira v

želeno delovno mesto, delodajalcu pa, da ta

znanja lažje prepozna. V tem smislu je

posebej zanimiva tudi rubrika Zaželena

zaposlitev/zaželeno poklicno področje, ki

poskuša posameznika osredotočiti ne le na

poklicni profil, ki si ga je izoblikoval do

trenutka, ko življenjepis izpolnjuje, temveč

ga izziva, naj opredeli svoje poklicne cilje ter

tako smelo zastavi svoj prihodnji razvoj.

Navedeni poudarki so za uporabnike

večinoma novi – kako na primer opredeliti

socialne kompetence? Kako svoje

nezavedno znanje spremeniti v eksplicitno?

Gre za izziv, na katerega ni enoznačnega

odgovora. Nekaj namigov lahko bralec dobi

v navodilih za izpolnjevanje, ki so, poleg

vzorčnih predlog, dostopni na zgoraj

omenjenih spletnih naslovih. Za bolj

prefinjene odgovore pa se bo moral

potruditi vsak sam. Na delavnicah, na

katerih poskušamo ponazoriti to

problematiko, se lotimo vaj za oblikovanje

samopodobe – šele spoznavanje sebe

namreč omogoči ozaveščanje svojih osebnih

lastnosti, vrednot, želja, motivacije … ki so

za uspešen zaposlitveni razgovor vsaj toliko

pomembni kot formalna izobrazba. Kot

primer lahko služi naslednja vaja5, ki se

5T. Ažman, M. Beltram, Z. Butkovec Gačnik, V. Frančeškin, A.

Petrovič, G. Rostohar, B. Rupar: Načrtovanje in vodenje kariere: priročnik

za poklicno orientacijo v srednjih šolah, Ljubljana: ZRSŠ, 2005, s. 48‐50.

http://www.europass.si/

http://europass.cedefop.eu.int/



12

izvaja v dveh etapah: najprej poskušate ovrednotiti svoje sposobnosti, spretnosti in veščine, nato

pa jih argumentirano povežite s svojimi osebnimi zanimanji.

VAJA



13

VAJA

Definicije kompetenc, kjer gre načeloma za

kombinacijo znanja in sposobnosti za

uporabo le‐tega, so številne, našo situacijo

pa najbolje ilustrira definicija kompetence

kot sposobnost posameznika, da se uspešno

sooča z zahtevami delovnega in socialnega

okolja6. Gre torej za to, da naj bi posameznik

v osebni predstavitvi prikazal svoje

kompetence v vsej svoji kompleksnosti, ki

nastane kot posledica načrtovanega učenja,

organiziranih aktivnosti, pa tudi osebnih

lastnosti, ki se s temi dejavnostmi krepijo in

profilirajo.

Medtem ko ima Europass življenjepis

ambicijo, da zajame posameznikov profil

celostno, se jezikovna izkaznica osredotoča

na jezikovna znanja, zato je primerna za

delovna mesta, kjer imajo znanja jezika

večjo težo, na primer za mednarodna

podjetja, mednarodne projekte ipd.

Samoevalvacijo jezikovnih znanj, ki temelji

6 Povzeto po: J. Muršak… [et al.]: Neformalno izobraževanje odraslih:

nova možnost ali zgolj nova obveznost, Ljubljana: Pedagoška Fakulteta in

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2006, s. 14‐16.

na šeststopenjski samoocenjevalni letvici, so

pripravili strokovnjaki Sveta Evrope.

Stopnje A1, A2, B1, B2, C1 in C2 se

postopoma uveljavljajo tudi v jezikovnih

šolah in pri poučevanju tujih jezikov, kljub

temu pa velja opis stopenj v primeru prijave

na delovno mesto pripeti izpolnjeni

jezikovni izkaznici/življenjepisu, saj nekateri

z njimi še niso dobro seznanjeni.

Vključevanje neformalnih in priložnostno

pridobljenih znanj pa je zlasti poudarjena z

rubriko Jezikovne izkušnje, v kateri je prostor

za nenačrtovane učne izkušnje, ki lahko

segajo od preživljanja počitnic v tujini,

prebiranja tuje literature, obiskovanja

tujejezičnega govornega področja iz teh ali

onih razlogov in podobno – pri izkušnji, ki

jo je vredno vključiti, ne šteje formalnost

načina ali zaključek pridobivanja znanja,

temveč relevantnost – uporabna vrednost

pridobljenega znanja. Vendar pa uporaba

jezikovne izkaznice niti od daleč ne dosega

uspeha Europass življenjepisa. Dokaj

skromna uporaba ne le v Sloveniji, temveč

tudi drugih evropskih državah pa lahko



14

kaže marsikaj, med drugim tudi to, kolikšen

pomen pripisujemo jezikom v sicer

načeloma večjezični Evropi.

Ostale tri Europass dokumente izdajajo

pristojne ustanove za formalne ali pa vsaj v

večji meri formalizirane učne izkušnje.

Kljub temu bi izpostavila še pomen potrdila

Europass mobilnost za priznavanje

neformalnega znanja: potrdilo, ki ima

funkcijo priporočilnega pisma za delovne in

učne izkušnje, pridobljene v tujini, je

mogoče pridobiti tudi za manj strukturirane

učne izkušnje, pod pogojem, da ima

posameznik v matični državi ustanovo

pošiljateljico, v ustanovi gostiteljici v tujini

pa vnaprej določenega mentorja, s katerim

je opredelil čas in vsebino učne izkušnje.

Srce tega dokumenta je zapis opravljenih

delovnih nalog ter pridobljenih kompetenc,

nad kakovostjo tega zapisa pa naj bi poleg

udeleženca skrbela tudi oba mentorja.

Zadnja dva Europass dokumenta, priloga k

spričevalu in priloga k diplomi, ki se

izdajata ob koncu formalnega

izobraževanja, skupaj s spričevalom

oziroma diplomo precej manj podpirata

beleženje neformalno pridobljenega znanja.

Kljub temu pa je v prilogo k spričevalu, ki je

v slovenskem šolskem prostoru doživela

precej pozornosti, mogoče vnesti posebne

dosežke, ki niso del formalnega

izobraževanja.

Namen Europass dokumentov, ki so bili

sprva zasnovani kot zbirna mapa, je

povečati ne le zaposljivost posameznikov,

temveč tudi njihovih kompetenc za

samovrednotenje, vključno z vrednotenjem

neformalno pridobljenih znanj. V enotni

grafični podobi, ki jo ponujajo dokumenti,

pa mora vsak posameznik poiskati svoj glas,

svojo noto, svojo – celostno podobo.

Špela Pogačnik Nose □□□

Nacionalni center Europass – Center RS

za poklicno izobraževanje

Zagotovite si svoj plakat s čudovito ilustracijo Mojce Sekulič Fo!



15

NNNeeefffiiikkksss

Nefiks je projekt Društva mladinski ceh, ki

poteka od leta 1999. Z njim želimo mlade

osveščati o pomembnosti neformalnega

izobraževanja in beleženja neformalno

pridobljenih znanj. V ta namen smo razvili

knjižico Nefiks, ki je namenjena beleženju

vseh znanj, izkušenj, kompetenc, ki jih

človek pridobi izven šolskega sistema.

Projekt smo nadgradili s portalom

www.talentiran.si, čigar namen je

spodbujati mlade, da bodo začeli o svoji

karierni poti razmišljati dovolj zgodaj, da se

bodo odločali za različne neformalne

aktivnosti in si posledično večali

zaposljivost.

Nefiks je bil prvotno namenjen predvsem

mladim od 14 do 30 let, vendar pa je

uporaben za vse ljudi, ki se v življenju

neformalno izobražujejo in želijo svoje

pridobljeno znanje beležiti (npr.

brezposelni, upokojenci itd.).

Vanj se vpisuje neformalno pridobljeno

znanje iz šestih področij:

pridobivanje znanj z aktivnim

državljanstvom in odgovornim

delom na projektih,

pridobivanje znanj z delom,

pridobivanje znanj v organiziranih

oblikah izobraževanj,

pridobivanje znanj na taborih in s

prostovoljnim delom,

pridobivanje znanj v tujini,

ostali načini pridobivanja znanj.

Nefiks je vsestransko uporaben tako za

posameznike kot tudi za organizacije.

Posameznikom pomaga, da osmislijo svoje

neformalno pridobljene izkušnje in jih vidijo

kot naložbo v prihodnost. Organizaciji

Nefiks pomaga pri pisanju potrdil o

udeležbi na različnih dogodkih,

neformalnih izobraževanjih, tečajih. Če želi

svojim članom izdati potrdilo o udeležbi,

lahko to enostavno stori v e‐Nefiksu.

Zakaj uporabljati Nefiks in vpisovati vanj?

Vse neformalno pridobljeno znanje je

sistematično zbrano, ovrednoteno in

potrjeno na enem mestu.

Vpis predstavlja potrdilo o pridobljenih

znanjih s strani delodajalcev.

E‐Nefiks omogoča avtomatsko

sestavljanje življenjepisa (in nadaljne

portfolije) in izpis liste kompetenc, ki jo

lahko oseba odnese na razgovor za

zaposlitev ali pošlje v prijavi na

zaposlitev.

Gradnja kariere že v času rednega

izobraževanja: Nefiks s sistemom 8

ključnih kompetenc omogoča mladim

lasten pregled nad tem, katero znanje že

imajo in kaj še morajo osvojiti ali

dopolniti, da bodo bolj zaposljivi.

Osebnostni napredek: vsi vpisi v Nefiks

spodbujajo, da se ljudje še naprej

izobražujejo (koncept vseživljenjskega

učenja), ob prelomnicah, kot so izbira

študija ali konec študija pa olajšajo

prehod in pomagajo pri odločitvi.

Z vpisi v Nefiks mladi lahko dokazujejo

neformalno pridobljeno znanje na vseh

fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani,

v pomoč pa je lahko tudi pri

dokazovanju obveznih izbirnih vsebin v

srednjih šolah.

Več informacij o Nefiksu:

Društvo mladinski ceh‐ Zavod Nefiks

telefon: 01/427 71 40

e‐pošta: [email protected]

www.talentiran.si

Staša Barbič □□□

Društvo mladinski ceh‐ Zavod Nefiks


http://www.talentiran.si/



16

IIIZZZ PPPRRRVVVEEE RRROOOKKKEEE::: IIIzzzkkkuuušššnnnjjjeee uuupppooorrraaabbbnnniiikkkooovvv NNNeeefffiiikkksssaaa

Nefiks se mi zdi super, ker vanj beležim

svoja neformalna znanja in imam to kot

ʺdokazʺ, da sem to dejansko počela oz. ta

znanja osvojila. Želim si, da bi ga začela

uporabljati že prej (na začetku študija), ker

je Nefiks odličen za pregled, kje sem

dejavna in kje bi lahko še dogradila svoja

neformalna znanja. Uporabljam ga, ker

verjamem, da mi bo to koristilo pri iskanju

zaposlitve.

Ana, študentka socialnega dela □□□

Nefiks mi je zelo všeč, saj mi omogoča, da

imam na enem mestu zbrane vse izkušnje,

ki sem jih pridobila z različnimi deli, ki sem

jih opravljala prostovoljno ali preko

študentskega servisa. Upam pa, da bodo

nekoč delodajalci pri izbiri kandidatov za

zaposlitev to tudi res upoštevali.

Klavdija, študentka socialnega dela□□□

V svoj Nefiks sem vnesla že kar nekaj svojih

obštudijskih aktivnosti, med katerimi

prevladuje opravljanje študentskega dela.

Nefiks me na ta način opozarja na moje

»nabrane« izkušnje, za katere upam, da

bodo upoštevane tudi pri iskanju zaposlitve

v prihodnosti.

Lea, študentka analitske politologije □□□

Ko grem na razgovor za službo ali za

kakšen projekt, vzamem Nefiks s seboj in ga

skupaj z življenjepisom pokažem

delodajalcu. V šestih letih sem zbrala že

veliko vpisov različnih dejavnosti, ki sem jih

izpeljala v mojih študijskih letih. Vsem, ki

uporabljate Nefiks, svetujem, da vpisujete

sproti, ter seveda čim večkrat ponosno

pokažite, kaj vse ste naredili.

Martina, absolventka pedagoške fakultete □□□

Staša Barbič □□□



17

VVV SSSRRREEEDDDIIIŠŠŠČČČUUU:::

NNNeeefffooorrrmmmaaalllnnnooo iiinnn ppprrriiilllooožžžnnnooossstttnnnooo uuučččeeennnjjjeee nnneeekkkooollliiikkkooo dddrrruuugggaaačččeee

»To, kar vemo, je kapljica; to, česar ne vemo, je morje.«

(Isaac Newton)

Svojo radovednost in željo po znanju lahko uresničimo v različnih neformalnih oblikah učenja,

lahko se učimo na različnih tečajih, v organiziranih oblikah samostojnega učenja, študijskih

krožkih ... Velikokrat pa se učimo priložnostno, ob gledanju kakšne oddaje, obisku razstave,

branju članka v reviji ali pa povsem naključno, v različnih situacijah, ki se jih ponavadi niti ne

zavedamo. Tokrat v središče postavljamo tri udeležence, ki vsak na svoj način izražajo to, kar so

v neformalnih in priložnostnih oblikah učenja pridobili. Vlado se predstavlja skozi zgodbo,

Rebeka skozi slike, Anton pa skozi razmišljanje. Spoznajmo neformalno in priložnostno učenje

nekoliko drugače.


BBuuččaa bbrreezz uuččaa

Tam nekje na drugem koncu sveta se je

veselo živelo v majhni vasici, ki je imela svoj

potok, svoj zabavni travnik in lep zelen

gozdič. V tej vasici je od nekdaj prebival rod

buč. To ni bil rod čisto navadnih buč, ki jih

vidite na trgu. Te so nosila majhna, drobna

telesca in na sredi velike glave so imele

samo eno oko. Bilo je večje in namenoma

izbuljeno, da so lahko videle v vse smeri.

Buče so bile različnih barv: rdeče, modre,

zelene, rumene, vijolične, vseh barv, kar se

jih lahko spomnite, a nobena ni bila samo

ene barve. Te so se prenašale iz roda v rod,

zato je vsaka dobila barve staršev in z

mešanjem teh se je ustvarilo mnogo novih.

Bile so lepe. Bile so lepše od princesk, ovitih

z zlatom in barvami celega sveta. Živele

niso nič drugače, bilo je kot pri nas. Rade so

puščale čas veselju in takrat so očki ter

mame buče skupaj z bučkami radi noreli po

zabavnem travniku, se prerivali in spotikali,

da so smešno padali in se smejali. Še bolj

zabavno je bilo, ko so nabrali zemljo in

delali potičke, si jih potem nagajivo podirali,

zraven pa se na vsa usta smejali, da so jih

trebuščki žgečkali. Seveda so starši imeli

opravila, da so lahko sebi ter malim bučkam

napolnili želodčke, male bučke pa so hodile

v šolo. V šoli so vedno komaj čakale na

zadnjo uro. Uro, ki je bila čas igre. Takrat so

brž hitele na igrišče in občudovale barve, ki

so jih imele. Zaživele so kot lučke. Bolj kot

so norele bučke, bolj so sijale. Bile so

čudovite, in med igro so butale z glavami,

da so barve in smeh bliskali v višine kot

mavrica. Barve so jih božale in bučke so s

pogledi te dotike vračale najbolj mavrični in

sijoči bučki.

Najmlajša bučka je te poglede čutila in

nežno drsenje le teh po njenem telescu jo je

zamaknilo v ples. Ročice so ji rinile v nebo,

životek pa se je vrtel v vrtincih ugodja.

Letela je, kot še nikoli. Po pouku, na poti

domov, jo je občutek letenja vznemirjal in

miže ga je vabila nazaj. Uživala je. Domov jo

je odnesel veter in domača vrata so se ji

odprla sama. »Živ žav bučkica«, jo je

nagovorila mama, a ta je miže letela v svojo



18

sobo. Vrtinec jo je položil v posteljo in

stiskaje oko je odplesala v sen. Tudi v snu je

letela in ko se je zbudila, si je zaželela leteti

neprestano. Odločila se je, da miži za vedno.

Odletela je. Čas je mineval, bučka je mižala,

a starše so vse bolj stiskale skrbi. Minili so

tedni, bučka pa je mižala. V vasi je skrb

zaneslo v vse hiše in o njej so začeli govoriti

naglas. Nemir je naraščal in poklicali so

Glavarja buč. Živel je sam, na vrhu vzpetine

ob vasi, s pogledom na življenje, kjer je kalil

svoje znanje. Slišal je glas in že je hodil v

vas.

Pričakala ga je tiho štrleča množica in

Glavar je pokimal v pozdrav. Zbrani so bili

vsi razen bučkice, ki je na zabavnem

travniku zadovoljna vdihavala svežino

dneva. Buče so se razmaknile in počasi je

nadaljeval pot. Šel je mimo zabavnega

travnika in se ustavil pri potoku. Počepnil

je, se z roko dotaknil vode, malo poigral in

čakal. Čakala je tudi množica. Nestrpno je

čakala trenutka, da se Glavar usede pod

najstarejše drevo in spregovori. Dan je

mineval, buče so štrlele, štrlele v noč,

medtem, ko so male bučke zaspale. Zgodilo

se je. Glavar je zapustil potok in odšel k

najstarejšemu drevesu. Udobno se je

namestil in začel vdihovati glas modrosti.

Okoli njega je tišina napeto čakala. Vdihoval

je, vdihoval močno, vdihoval vse močneje.

Iz njega je začelo rahlo grleti. Potem pa, kot

bi vzletali metulji, je glas začel tiho in nežno

lesti iz njegovih ust. Iz ust se viti v krošnjo

drevesa in skozi krošnjo preroško k

zvezdam. Za hip mu je omahnila glava, se

postavila pokonci, a oko je nemočno zrlo v

množico. Ta, še vedno nepremična, je zdaj z

nemirno slutnjo zrla nazaj. Gledali so se.

Tišina je mrzla lezla po obrazih buč,

Glavarju pa se je oko zaprlo. Odgovora ni

bilo. Noč je pogoltnila vas.

Zjutraj, ko se je narava začela komaj

prebujati, je bučkica že letela po zabavnem

travniku. Sonce se je raztegovalo po vasi in

vse speče hitelo nagovarjati s toplino

novega dne. Prvi se je zbudil Glavar in

glasno je zazvonil v jutro. Buče so v polsnu

zapredle z ušesi in vedele, da jih čaka

odgovor. Zdaj že vse budne, so zopet tiho

čakale. Naenkrat pa :«Čarovnica Čopička!«

je zadonel njegov glas. Buče so otrdele.

Poznale je niso, a o njej so že slišale. Zgodbo

o čarovnici je nosil vsak rod. Ta zgodba je

buče kot megla ovijala v skrivnostni hlad.

Slišale so, da vsako noč, ko se luna zredi v

hlebec, čarovnica čara in leti. Držal jih je

strah, a vendar so komaj čakale, da se megla

spusti. Glavarjev klic je odneslo z vetrom.

Proti večeru je čarovnica Čopička prišla v

vas. Buče so jo pričakale, a tokrat ne zbrane

v množici. Skrite za svojimi hišami so

previdno kukale. Videti ni bila nič posebna.

Plašč, ki ni bil zapet, je visel do tal in čez

hrbet je imela obešeno ogromno culo, ki je

visela skoraj do tal. Čopička je stopala

naprej. Šla je proti Glavarju, kot da bi

vedela, kje jo čaka. Buče so se opogumile in

ji sledile. Snidenje dveh skrivnostnežev ni

bilo več kot pogled v oči. Nato sta se oba

obrnila v svojo smer in molčala. Buče so

zopet štrlele. Noč je začela zevati nad vasjo,

luna se je začela že zibati in male bučke so

zaspale. Glavar in Čopička sta se

spogledala, molčala, čeprav se je zdelo, da

besede okoli njiju kar brenčijo. Glavar je

stopil prvi, za njim Čopička, potem pa v

gosjem redu buče. Ustavili so se pred

bučkino hišo. Iz vrste sta skočila njena starša

in hitela odpirat vrata. Zdaj je prva vstopila

čarovnica Čopička, za njo Glavar, potem

starši in ostale buče, vse do bučkine sobe.

Čarovnici so iz žepov plašča vzletele

kresničke in osvetlile prostor. Postavila se je



19

pred bučko in iz ogromne cule začela vleči

čarovniške pripomočke. Na tla je zložila

nešteto steklenih čašic in jih odprla. Vsebino

je stresla po tleh ter jo začela divje mešati.

Mešala je kot nora, dokler mešanica ni

postala zlate barve. Z njo si je napolnila roke

in začela mazati bučkino oko. Na nekaj

mestih se je bilo oko že zaraslo, zato je tam

še posebej obložila z barvo. S sredincem

levice je začela krožiti nad očesom, se mu

približala in začela mešati barvo okoli očesa.

Začela je govoriti: »Z barvo mažem, oko

pokažem, z barvo zlato, oko naj rata!«

Ponavljala je vse glasneje: »z barvo mažem,

oko pokažem, z barvo zlato, oko naj rata!«,

ko se je barva naenkrat spremenila v vodo

in zlila z bučkinega obraza. Buče v sobi so

začele medleti. A že hip, ko so te z očesi

komaj še lovile in dihale dogodek, je

čarovnica le obupano štrlela. Skoraj

omedlevico v sobi je zdaj dopolnila nemoč,

saj bučka ni odprla očesa. Čarovnica in

Glavar sta se spogledala. Bilo je tiho. Noč, ki

je še vedno zevala nad vasjo, je zgubila luno

in vas je pogoltnila tema.

Jutranji žarki so se skozi okno dotaknili

bučke in se presvetlili v njen spanec. Bučka

se je zavila še močneje in odneslo jo je

globlje. Toplina, ki je objemala njen spanec,

se je začela igraje izmikati in jo vabiti v še

globlji sen. Risani sen je zaživel v

nepozaben ples. Plesali sta v poldan, ko se je

bučka začela prebujati. Z obema ročicama si

je pomencala zaprto oko in v pozdrav jutru

je skočila iz postelje ter odletela naravnost

proti zabavnemu travniku. S toplino sta se

zopet našli, se strastno objeli in zaplesali.

Plesali sta dneve in noči, plesali v noč, ki je

luno rodila v hlebec. Leteli sta na vrh in še

višje, proti zvezdam ju je neslo. Bili sta

daleč, potem pa so krila toplini in bučki

začela ugašati. Teža je bučko vrnila k zemlji.

Bučki je oko ostalo zaprto in tudi v vasi se ni

nič spremenilo. Bučka je še naprej hodila v

šolo, a zdaj se zadnjo uro ni mogla več igrati

z ostalimi bučkami. Zato je hodila na konec

zabavnega travnika in se žalostila. Življenje

je teklo naprej, bučka pa je žalostna dneve

prečepela na travniku in čakala čarovnije,

da spregleda. Bolečina je minevala počasi in

travniški dnevi so se otožno vlekli.

Razvlečeni so se prebijali skozi puščavo

bučkinih muk in tudi oni čakali.

Sprva bučka ni opazila, a sem in tja so se

skozi njene puste misli vrinile različne

travniške zgodbice. Včasih je slišala pasti

kak sadež z veje, drugi dan je slišala petje

ptic, brenč žuželk ali pa jo je oplazil piš

vetra. Bučki je začela ta družba ugajati. Zdaj

njene misli niso bile več osamljene. Zvoki

narave so začele delati misli lepše, zato je

vse več prijateljevala z naravo. Zdaj je bučka

med poukom komaj čakala, da steče na

zabavni travnik in se druži z govorico

narave. Takrat so ji sadeži, ki so zapuščali

rodno vejo, ustvarjali godbo medenih tolkal.

Poznala je že jezik čebel in znan ji je postajal

tudi jezik hodečih žuželk. Še muhe so ji lepo

zvenele in se jih ni otepala. Žvrgoleti je

znala kot ptice in govorico vremena je znala

na pamet. Razlikovala je vetrove in takoj je

začutila njihovo smer. Ko so oblaki skrili

sonce ter začeli močno pritiskati k zemlji, je

takoj zavohala dež. Takrat je komaj čakala,

da jo kaplje zmočijo in oblečejo v mehkobo

svile. Njeno življenje je začelo postajati živo

in zopet je letela, le da zdaj z naravo. V vasi

so bili veseli, čeprav so nekatere buče sem in

tja še vedno zmajale z glavo. Potem pa se je

nekega dne začel bučki na mestu očesa

prebujati cvet. Rastel je in postal najlepši

cvet. Bil je vseh barv in ko se je komu v vasi

zahotelo spočiti oči, je cvet videl v barvi

tišine in navdiha. Čas je mineval. V vasi so



20

hvaležno živeli po svojih navadah, bučka pa

je čas preživljala na zabavnem travniku,

obdana z zakladi narave. Zdelo se je, da je

na govorico buč čisto pozabila, a ne zares.

Še vedno je rada spregovorila z njimi, a

govorica narave ji je bila ljubša. Zdela se ji je

prava. Bila je govorica, ki jo je neprestano

oživljala z ljubeznijo in veseljem. Posebej so

jo zabavale čebele, ki so priletele na njen

cvet ter jo žgečkale z nogicami. Smeje jim je

nastavljala svoj nektar, one pa so ji brenče

šepetale skrivnosti narave. Dnevi so

uglašeno tekli naprej in ni vedela, da je

spoznala že skoraj vse skrivnosti.

Kot ponavadi, je bučka sedela na zabavnem

travniku in se družila z naravo. Z drevesa je

slišala pasti hruško in njen pristanek ji je

domače zabobnel. Čebele so obletavale njen

cvet in ptice so polnile zrak. Znova je slišala

pasti sadež z drevesa. Jabolko je topo

plosknilo na zemljo in se odkotalilo po

travniku navzdol. Skočila je in sledila

kotrljanju. Jabolko se je ustavilo na robu

travnika, ko je bučka pritekla do njega.

Začela je tipati in slišala je potok močneje

žuboreti. Vedela je, da je ob zadnjem

deževju narasel v majhno rečico. Breg je bil

dodobra namočen in ko se je bučka

stegovala za jabolkom, je čofnila v vodo.

Buča jo je držala na gladini, a ročice je

zaman stegovala, da bi se rešila. Tok je bil

premočen in začelo jo je odnašati. Nemočna

se je prepustila. S plesom valov je rečica

bučko uspavala in odnašala jo je na začetek

in konec. Voda je začela zalivati bučkine

skrivnosti. Kot bi jih valila, jih je objemala in

polnila z mirom. Bučka je spala in noč jo je

odnašala vse do jutra, ko se je ustavila v

mirnem zalivu. Zbudila se je in odčofotala

do brega, potem pa komaj zlezla na travnik.

Utrudila se je, zato je legla. Miže se je

predajala miru, ko je v njej nekaj trznilo.

Spoznala je zadnjo skrivnost. Postajala je vse

bolj utrujena in zaspala.

Naslednje jutro o bučki ni bilo ne duha ne

sluha, njene skrivnosti pa so bile naokoli

raztresene semenke. Čez čas so se vrasle v

zemljo in rodile novo življenje.

Konec. In nov začetek.

Vlado Borštnik □□□

RReebbeekkaa RRooddooššeekk ‐‐ uussttvvaarrjjaallkkaa

Rebeka Rodošek z ustvarjanjem in za

ustvarjanje živi že od majhnega. Pravi, da je

bila kot otrok precej živahna in da jo je

mama umirila tako, da ji je v roke posadila

barvice. Zanima jo vse, kar je ustvarjalnega,

tako se je že zelo zgodaj poleg risanja

preizkusila v kuhanju, friziranju punčk in

šivanju. Pridobljene izkušnje je s pridom

izkoristila tudi, ko je kakšno ušpičila. Kazni

se je izognila tako, da je pripravila kakšno

presenečenje, skuhala ali spekla kaj

dobrega, kaj lepega narisala, naslikala ali

izdelala. Trenutno svojo ustvarjalnost največ

izraža skozi slikanje, ples in petje. Skozi

različne oblike ustvarjanja išče sebe. Pravi,

da je obsedena z ustvarjanjem in da bi ji bilo

brez tega dolgčas. Bolje je biti brez denarja,

kot pa se dolgočasiti, še dodaja. Umetniki

zanjo ne morejo biti materialna bitja in

talent lahko izkoristijo le, če pustijo ego v

ozadju. Prepušča se toku življenja in

sprejema tisto, kar ji prinese. Pravi še, da je

srečen tisti, ki rad dela tisto, kar je njegova

dolžnost. In kaj se je iz ustvarjanja in



21

umetnosti naučila? Ustvarjanje je igra,

čarovnija, preizkušnja. Omogoča ji, da se

osebnostno razvija, ji pomaga pri uvidu in

reševanju situacij, s katerimi se srečuje. Ples

ji daje občutek, da razvija svojo žensko in

moško polovico, slikanje pa je zanjo

meditacija, pri kateri se njena duša razvija in

raste. Iz vsake priložnosti se skuša nekaj

naučiti. Vedno, ko vidi nekaj, kar pritegne

njeno pozornost, jo preplavi val idej, kaj vse

bi lahko sama ustvarila. Rada preizkuša

tudi različne tehnike, stile in materiale, s

katerimi ustvarja. Ustvarjanje je zanjo način

življenja.

Jesen Ljubezen pomladi

Metulja Prijateljici



22

V raju Materialisti

Puščavska nevihta Sveta družina

Imago Mak



23

Dojilja Speča dolina


NNeeffoorrmmaallnnoo pprriiddoobblljjeennoo zznnaannjjee iinn kkoommppeetteennccee

človek, ki ljubi, ljubi učenje in znanje, da

lahko še bolj ljubi. Vem, v borbi za

preživetje je to iluzija. Znanje rabim, da sem

lahko najboljši, da lahko uspem v hudem

življenjskem tempu in vse ostrejši

konkurenci. Vas daje hud tempo. Kam gre

hitreje, navzgor ali navzdol, ko vas daje hud

življenjski tempo, veste kam greste.

Spomnim se oddaje na TV, ki je bila na temo

klasične in alternativne medicine. Ko si

gledal dialog teh ljudi, si dobil vtis, da jim je

samo do tega, da naredijo vtis, da lahko

svoje formalno znanje čim bolje prodajo.

Zdravje je bilo povsem drugotnega pomena.

A pustimo duševne zablode tistih, ki

mislijo, da so Bogovi.

Bila pa je čudovita misel zdravnika: »Dobra

medicina je tista, ki pomaga.« Lahko rečem

samo bravo, še so ljudje, poleg Bogov, lahko

je še kdo prizadet ob vsem znanju in

pomembnosti, ki jo premore, zato je treba

omeniti še Bogove.

Kaj je formalno znanje?

Malo po svoji glavi in z uporabo slovarja

slovenskega knjižnega jezika je formalno

nekaj, kar je družbeno in institucionalno

priznano in koristno in za katerega dobiš

kos papirja, potrdilo, da teoretično obvladaš

določeno znanje, ki pa je brez potrdila, da si

tudi s tem znanjem kos stvarni življenjski

situaciji, ki ji je namenjeno to znanje.

Predvsem pa to znanje omogoča obstoj

sistemov, ki so na podlagi svoje motivacije

to proglasili kot znanje, ki je koristno in

vredno plačila. Kajti omogoča preživetje in

še marsikaj in smo jim lahko zanj samo

Zakaj vse to? Medicina, klasična ali

alternativna, znanje formalno ali

neformalno, ena in ista figa, važno je, kaj

znanje da in omogoča. Ali je uporabno,

naredi življenje lahkotno, povezovalno,

kreativno, ali pa samo seje intelektualno

napihovanje, ki blaži frustracije določenih

posameznikov. Papir rabi samo naš EGO;



24

hvaležni. In kot vemo, jih kaj malo briga, ali

znanje tudi prinaša splošno blaginjo ali

samo moč posameznikov, ki mislijo, da so

poklicani z višjih nivojev, da na vse načine

razkazujejo svojo intelektualno in duševno

božanskost tukaj na zemlji, nam ostalimi, ki

smo, bog si ga vedi, kakšno seme. A

pustimo politiko nakladanja in filozofiranja

v prazno.

Kaj je neformalno znanje?

Bistveno neformalno znanje zame je

izkušnja. Vsak dan jih je polno in na podlagi

nje izvemo marsikaj o sebi in življenju

samem. Ta izkušnja je lahko plod našega

razmišljanja in poskusa oživitve naših idej v

življenju, ki prinese globlji vpogled v nas

same in naše sposobnosti, je lahko zavestna

ali pa ne, jo prikliče naše vedenje in naš

psiho fizični ustroj.

Lahko rečemo, da so neformalno znanje vse

informacije, ki jih pridobimo z lastno

motivacijo nekaj vedeti, razumeti, da

potešimo lastno radovednost o tem, kdo

sem, zakaj sem tukaj in kam grem.

Mene je pognalo v pridobivanje

neformalnega znanja vprašanje: »Je življenje

samo to, kar doživljam iz dneva v dan in iz

leta v leto, ali je še kaj več?« Če mi verjamete

ali ne, me je to vprašanje pripeljalo do takih

življenjskih situacij, da sem rabil kar nekaj

časa, da sem dojel, da so več kot samo sanje.

Tudi branje knjig je pridobivanje

neformalnega znanja, sploh takih, ki so

uporabne s svojimi informacijami za

življenje samo. O odnosih, o našem psiho

fizičnem ustroju in podobno. Meni so

pomagale, da sem spremenil svojo

samopodobo iz katastrofe v božanski

navdih jutranje zarje, da se izrazim

pesniško, da tudi pesmi pišem. Tudi tu je

pomagalo pridobljeno neformalno znanje in

plemenitenje misli in besednega zaklada s

pomočjo knjig in ustvarjanja novih bolj

ljubečih odnosov, ki mi je to znanje

omogočilo, in seveda plemenitenje moje

samopodobe.

Tudi samostojno učenje je genialna

pogruntavščina in še marsikaj, kar se dogaja

v naši knjižnici Otona Župančiča, ki nam

omogoča neformalno učenje in znanje, ki pa

ga lahko s pridom in veseljem uporabimo v

vsakodnevnih življenjskih situacijah, da sebi

in drugim polepšamo dan. Vse, kar je

potrebno, je naša želja narediti svoje

življenje zanimivejše. Zame ni važno, ali je

dobro ali je slabo, ampak ali ga lahko

naredim zanimivejšega in lahkotnejšega,

bolj tekočega, razumevajočega. To mi

neformalno učenje in znanje omogočata.

Omogočata, da vidim sebe in življenje iz

zornih kotov, ki so tako presenetljivi, da

lahko vsak trenutek postane čudež in jaz

čudež v njem, samo ko hočem spremeniti

svoje življenje iz črno bele poezije kislih

obrazov v barvitost mavričnih obrazov

smeha.

Formalno izobraževanje, znanje ima

določen namen, ki nam paše ali pa ne,

moram ga osvojiti, da zadostim svoji potrebi

po preživetju, vsaj v naših glavah je tako.

Neformalno učenje in s tem pridobivanje

neformalnega znanja pa je tisto, ki si ga

izberem sam, ki je za mojo dušo, ki da krila

moji ustvarjalnosti in njeni domišljiji. Ob

njem spoznam tudi sebe v novi luči, luči

meni lastnih kvalitet in zmožnosti. Revež je

tisti, ki pravi, da nima časa za učenje. Isti

trenutek, ko to spregovorim, dam sebe na

stranki tir in čakam, da se me višje sile

usmilijo; kako, ko se pa skrivam v temnem

kotu svoje nevednosti. Neformalno učenje,

izobraževanje, znanje je torej tudi eliksir

mladosti za mojo dušo, srce in še marsikaj,



25

ZA VESELJE IN SMEH kar mi da dovolj energije, da pišem, živim

čudovito zgodbo svojega življenja.

Gledam v nebo in se sprašujem, Kot modreci pravijo: »Vse, kar je večno, je

sprememba!« » In jaz dodajam: »In učenje!« kdaj bo prišlo,

nebo se smeji, je že šlo za deveto goro. Formalno, neformalno, prava figa, važno je,

da naju nasmeji in naredi, da sva zdrava in

sita in ves svet z nama.

Formalno! Da. Ne. Seveda da. Zame pomeni

temelje, na katerih zgradiš z neformalnim

znanjem svoj grad iluzij, samo zbiraš

informacije, jih učiš in z njimi mešaš pamet

drugim, ali pa grad vizij, da svoje znanje

tudi uporabiš v življenju, da ga živiš, da si

ga dovoliš izkusiti in se smejati in uživati v

njem in tudi potočiti kakšno solzo. Vse dela

življenje lahko zabavno, ko upaš doživeti

življenje z različnih zornih kotov in sebe

seveda.

Pravijo, življenje so vzponi in padci. Jaz

pravim, da je gibanje in mirovanje, čas za

novo znanje. Tudi pravijo, je vroče in

hladno, jaz pravim blagodejno, srednja pot,

učenje. Učenje, znanje, formalno,

neformalno, bistvo je, da prinaša v naše

življenje blagodejnost in harmonijo,

ravnovesje med skrajnostmi, da ponovno

prepoznamo svojo božanskost, iz katere

izhaja vse, kar ustvarja obstoj, katerega

živimo in doživljamo iz dneva v dan.

Kdor za srečo gleda navzgor,

se spotakne ob kamen,

pade čez plot,

se glava zbudi,

ko zadane ob tla,

saj v srcu je vse,

kar čakaš, da pade z neba,

celo vesolje radosti, In kako veste, da ste naredili z odliko, kako

veste, kaj je vaše spričevalo, s katerim se

lahko pohvalite pred drugimi? Vaš in

nasmejani obrazi ljudi, ki vas obkrožajo.

smeh in prijatelji.

Smeh vas poživi in vam dan popestri, izbira

je vaša.

ʺNe trudite se preživeti, razvijajte se!ʺ(Carol

Grace Anderson)

In hvala vsem v knjižnici, ki skrbijo, da

neformalno pridobljeno znanje lahko tudi

uporabljamo in izražamo na različne načine.

Razvijajte se formalno in neformalno,

dodaja moja božanskost, z namenom, da

razvijete svojo lastno božanskost, namesto,

da častimo takšne in drugačne BOGOVE, ki

so veliki samo v črkah in mali v dejanjih.

Z Ljubeznijo in Radostjo.

Anton Korelec □□□



26

RRREEEPPPOOORRRTTTAAAŽŽŽAAA

UUttrriinnkkii iizz ppoolleettnniihh rraaččuunnaallnniišškkiihh ddeellaavvnniicc

Tudi to poletje v Središču nismo popolnoma

počivali. Odločili smo se, da ponovimo

prakso iz prejšnjega leta. V poletnih mesecih

smo tako v Središču za samostojno učenje

organizirali štiri računalniške delavnice, tri

na temo digitalne fotografije in eno

tridnevno delavnico, na kateri so se

udeleženci seznanjali z organizacijo datotek

na računalniku, shranjevanjem,

oblikovanjem besedila v Wordu in

pošiljanjem elektronske pošte s priponko.

Kljub počitniškemu obdobju je bilo

povpraševanja po tovrstni obliki

izobraževanja veliko. Skupaj se je delavnic

udeležilo 34 udeležencev, kar nekaj pa je

bilo takih, ki so s prijavo čakali predolgo ali

pa so za delavnice izvedeli pozno in se

zaradi polne zasedenosti skupin delavnic

niso mogli udeležiti. Slednjim obljubljamo,

da se bomo potrudili, da tudi v prihodnje

ponudimo tovrstne možnosti nabiranja in

utrjevanja znanja.

Glas tistih, ki so se udeležili delavnic:

Veliko sem se naučila in uživala v

vsaki učni uri. To pa zato, ker sem

imela dobro učiteljico, ki je imela

zelo dobro potrpljenje in ni bila

stroga. Resnično sem uživala in

dobila zares veselje do računalnika.

Predavateljica je bila pripravljena

odgovoriti na vsako naše vprašanje,

priti zraven k našemu računalniku in

nam prijazno pomagati. Želim si še

podobnih delavnic.

Delavnica je bila zelo sistematično in

praktično naravnana. Gradivo, ki

smo ga dobili, mi bo v pomoč tudi

doma. Mogoče bi nas lahko bilo še

manj v skupini.

Bilo je čudovito. Ni mi žal, da sem

prišla. Doma pa bo potrebno še

veliko vaje.




27

SSSSSSUUU VVV ŠŠŠTTTEEEVVVIIILLLKKKAAAHHH

PPrreegglleedd uuppoorraabbee nneeffoorrmmaallnnoo pprriiddoobblljjeenneeggaa zznnaannjjaa vv SSSSUU KKnnjjiižžnniiccee

OOttoonnaa ŽŽuuppaannččiiččaa

Neformalno učenje postaja nuja sodobnega

globaliziranega sveta. Vsaka informacija, ki

jo vsrkamo, tudi priložnostno, se nam lahko

obrestuje. V hitro spreminjajočem se svetu

nas lahko vodi le sprotno pridobivanje

novih znanj in to omogoča tudi samostojno

učenje. Veselje ob novici, da je udeleženka

ali udeleženec uporabil znanje, pridobljeno

v SSU, je za nas svetovalke konkretni dokaz

dobre prakse v Središču. Tako v Središču

mnogi pridobijo računalniško znanje, ki

sicer ni certificirano, lahko pa udeleženci v

naslednji prošnji za zaposlitev med svoje

kompetence dodajo tudi osnove uporabe

računalnika. Nekaterim to znanje prinese

možnost, da znajo samostojno napisati

prošnjo, pobrskati na internetu za

zaposlitvami, nekateri pa svoje novo

pridobljeno znanje jezikov pridno urijo na

potovanjih, v službi ali v elektronski pošti,

ki jo pišejo znancem in znankam v tujino.

V Središču smo želele raziskati, koliko naše

udeleženke in udeleženci v vsakodnevnem

življenju uporabljajo znanje, ki so ga

pridobili s samostojnim učenjem. Sestavila

sem kratko anketo s tremi vprašanji, kjer

smo udeleženke in udeležence povprašale o

tem, katero znanje so pridobivali/še

pridobivajo v Središču, če so to znanje kdaj

uporabili in na katerem področju so ga

uporabili. V enem tednu so udeleženke in

udeleženci samostojnega učenja izpolnili 31

anket.

18 oseb je odgovorilo, da so pridobivale

oziroma še pridobivajo računalniško znanje,

13 oseb pa jezikovno znanje. Seveda jih je

mnogo, ki pridobivajo znanje z obeh

področij, nekateri vzporedno, drugi

zaporedno, tretji pa kombinirajo nekaj časa

eno področje, potem drugo in nato spet

zamenjajo.

Graf 1: Število udeleženk in udeležencev SSU, ki so

svoje znanje kdaj uporabili in tistih, ki ga (še) niso.

Kot lahk vidimo v Grafu 1, je 25 oseb, ki so

izpolnil vprašalnik, znanje, pridobljeno v

Središču, uporabilo, le 6 oseb pa tega znanja

ni uporabilo. Nekateri so v svojem

odgovoru celo poudarili, da svojega znanja

niso uporabili, ker za to še niso imeli

možnosti.

o

e

Od tistih oseb, ki niso uporabile

pridobljenega znanja, sta dve osebi, ki sta

pridobivali oziroma še pridobivata

računalniško znanje, ter štiri osebe, ki so

pridobivale oziroma še pridobivajo

jezikovno znanje. Seveda je število rešenih

anketnih vprašalnikov oziroma numerus

premajhen, da bi delali velike sklepe, bi pa

bilo zanimivo dodatno vprašati te osebe,

zakaj niso uporabile pridobljenega znanja.

Tretje vprašanje anketnega vprašalnika je

bilo namenjeno tistim udeleženkam in

udeležencem, ki so svoje znanje že

Odgovori na vprašanje ''Ste to znanje kdaj uporabili?''

DA NE

0

5

10

15

20

25

30

Šte

vilo

od

go

vo

rov



28

uporabili. Na voljo so imeli naslednje

odgovore:

za napredovanje na delovnem

mestu,

za pridobitev nove zaposlitve,

za boljše življenje in osebnostno rast,

za dopolnitev znanja, ki ga

pridobivate/ste ga pridobivali v šoli,

na tečaju, itd.

V Grafu 2 je predstavljena razporeditev

odgovorov tistih udeleženk in udeležencev,

ki so svoje znanje uporabili. Najprej

opazimo, da je kar osem oseb svoje

računalniško znanje uporabilo pri

pridobivanju nove zaposlitve. Nekateri so se

v Središču naučili uporabe programov,

katerih poznavanje delodajalke in

delodajalci največkrat zahtevajo (Microsoft

Office Word in Microsoft Office Excel),

nekatere osebe pa so pridobljeno znanje

spretno uporabile za pisanje prošenj. Ko

udeleženec ali udeleženka dobi zaposlitev,

predstavlja to konkretno pohvalo za delo

svetovalk v SSU in za vložen trud

udeleženk in udeležencev.

Graf 2: Število udeleženk in udeležencev SSU, glede na to, na katerem področju so uporabili svoje neformalno

pridobljeno znanje.

Odgovori na vprašanje ''Na katerem področju ste to znanje uporabili?''

0

8

7

1

0

1

0

3

1

4

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Napredovanjena delovnem

mestu

Pridobitevnove

zaposlitve

Boljše življenjein osebnostna

rast

Dopolnitevznanja

Drugo (napotovanjih)

Ponujeni odgovori

Šte

vilo

od

go

voro

v

RačunalniškoznanjeJezikovno znanje

Kar sedem oseb, ki so ravno tako

pridobivale računalniško znanje, je to znanje

uporabilo za boljše življenje in osebnostno

rast. Mnogokrat se zgodi, da starejše osebe

družba izrine iz uvajanja v vse hitrejše

tehnologije množične komunikacije in ob

tem pozabi, da je ta tehnologija v sodobnem

svetu obvezen element kakovostnega

življenja. Zato računalniško znanje,

pridobljeno v središču za samostojno učenje,

predstavlja odlično medgeneracijsko

sodelovanje in uvajanje udeleženk in

udeležencev v svet sodobnega

komuniciranja.

Jezikovno znanje so 4 osebe uporabile

predvsem na potovanjih, 3 za boljše

življenje in osebnostno rast, 1 oseba za



29

dopolnitev znanja, 1 pa za napredovanje na

delovnem mestu. Slednja namreč

predstavlja delovne projekte tudi v tujini,

zato potrebuje aktivno znanje angleščine, ki

ga lahko v Središči utrjuje.

Kot lahko sklepamo iz tega (pre)majhnega

vzorca udeleženk in udeležencev našega

Središča, lahko vidimo, da neformalno

učenje prispeva pomemben del k zvišanju

zaposljivosti na hitro spreminjajočem se

trgu dela, hkrati pa predstavlja tudi vir za

osebnostno rast in višjo kvaliteto življenja za

vse tiste, ki niso imeli stika s sodobno

tehnologije že od rane mladosti. Poleg tega

pa se je potrebno zavedati, da tak način

učenja, predvsem na naših delavnicah,

omogoča, da se udeleženke in udeleženci

naučijo drugačne komunikacije, se naučijo

prerasti osebne spore in razlike ter

koordinirati svoje vrednote v sodobni

pluralni družbi. S samostojnim učenjem se

naučijo tudi uravnavati svojo motivacijo,

slediti svojim željam in ciljem,

odgovornosti. Seveda za takšne kompetence

ni mogoče izdati potrdila, vendar je

potrebna jasna zavest o tem, da ravno te

kompetence globoko spremenijo osebnost

naših udeleženk in udeležencev, za to pa

ʹʹpapirʹʹ ni nujno potreben. V Središču se

čisto nezavedno naučiš novih

komunikacijskih vzorcev, ki lahko

pomagajo na razgovoru za novo zaposlitev,

pridobiš lahko samozavest, ki pomaga pri

vstopanju v družbo po različnih kanalih,

nekateri spletejo nova prijateljstva in za

nekatere življenje ni več tako osamljeno, in

to je najbolj očiten dokaz uporabnosti

našega znanja.

Tadeja Žele □□□

NNaa oobbiisskkuu pprrii nnaass

V Središču za samostojno učenje se je od maja do konca avgusta aktivno samostojno učilo 127

udeležencev, 47 od njih je Središče obiskalo prvič. Skupaj so prišli nabirat znanje 1187‐krat in se

učili 2786 ur.

Ogledi Središča za samostojno učenje v MKL, Knjižnici Otona Župančiča za zaključene skupine:

06. 05. 2010 Prostovoljci, Mestna knjižnica Ljubljana

14. 05. 2010 Tuji zaposlitveni svetovalci, Academia

19. 05. 2010 Študenti bibliotekarstva, Filozofska fakulteta

20. 05. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje

25. 05. 2010 Tuji državljani v Sloveniji






30

RRRAAAZZZIIISSSKKKOOOVVVAAALLLEEECCC

Tokratni Raziskovalec se navezuje na neformalno učenje. Preberite naslednji tekst in poiščite v

mreži besede, ki so pisane z velikimi tiskanimi črkami. Črke, ki vam bodo ostale, prepišite v

prostor, namenjen geslu. Črke prepisujte od zgoraj navzdol po vrsticah.

Neformalno UČENJE nam omogoča najti boljšo ZAPOSLITEV. Na tak način pridobljeno znanje

lahko vpišemo v NEFIKS ter vključimo v EUROPASS življenjepis. Tovrstna znanja nam ponuja

tudi BORZA ZNANJA, Središče za samostojno učenje (SSU), študijski krožki (ŠK) in aktivnosti

v raznovrstnih društvih. V neformalno učenje lahko vedno vključimo tudi hobije, kot sta

KULTURA ali PLES, lahko pa poprimemo po resnejših zadevah, kot je naše ZDRAVJE. S

pridobljenim neformalnim znanjem bomo bolj optimistično pristopili na Zavod Republike

Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), razen če se nas kdaj pa kdaj poprime prijateljica LENOBA,

takrat pa nam je lahko v pomoč tudi kakšna strokovna KNJIGA.

GESLO:

!

Pravilno rešitev Raziskovalca pošljite po elektronski pošti na naslov [email protected] do 5. 12. 2010,

ne pozabite pripisati svojega imena in priimka. Srečno.

Rešitev raziskovalca iz prejšnje številke: PROSTOVOLJSTVO. Med prispelimi pravilnimi

rešitvami je bil žreb naklonjen Darijanu Fujsu, ki prejme knjižno nagrado. Čestitamo.

Tadeja Žele □

Š Z N N E F I K S E F

K U L T U R A N O U R

S E L P R M A J L Č N

S Z A P O S L I T E V

U I M U P Č E G E N N

B O R Z A Z N A N J A

J E M R S D O O Z E A

P O S S S L B J I V O

S T I Z D R A V J E !

□□


OSU številka 2, letnik 2, 2010

Documents

Transcript of OSU številka 2, letnik 2, 2010