Osnove športa 1

1Osnove gibanja – Borut Pistotnik

MOTORIČNE SPOSOBNOSTI ČLOVEKA

Fizične sposobnosti Psihofizične sposobnosti Gibalne sposobnosti

Sposobnosti – naravne danosti

Naravne danosti človeka, ki so odvisne od nivoja delovanja različnih upravljavskih sistemov v njegovem telesu in predstavljajo zmožnost izkoristka teh potencialov pri doseganju zastavljenih ciljev.

Značilnosti – videz, reakcije

Tisti elementi, ki opredeljujejo zunanji videz človeka ter njegove reakcije na okolje in od katerih je odvisna njegova samopodoba ter gibalna učinkovitost.

Spretnost – znanje, učenje

Predstavljajo z učenjem pridobljena gibalna znanja, katerih realizacija bazira na sposobnostih in značilnostih človeka.

Stopnja razvitosti motoričnih sposobnosti je pri različnih ljudeh na različni ravni, kar v največji meri povzroča individualne razlike v gibalni učinkovitosti posameznika. Ravno gibalne (motorične sposobnosti) so tiste, ki so v osnovi odgovorne za uspešnost njegovih gibalnih akcij in reakcij.

Gibalne sposobnosti

Po eni strani so prirojene, po drugi strani pa pridobljene (trening).

Posamezne gibalne sposobnosti se razlikujejo po svojih dednostnih zasnovah. To pomeni, da niso prirojene v enaki meri, kar povzroča nesorazmerje v možnostih njihovega razvoja pod vplivom trenažnih procesov.

Hitrost Na osnovi raziskav se predvideva, da je človeku prirojena med 80 in 95%, kar pomeni, da lahko nanjo s treningom vplivamo 5 – 20%, glede na dano osnovo.

MočPrirojena je v manjši meri (50%), zato se lahko s treningom razvije še enkrat toliko, kolikor se je že premore.

Koeficient prirojenosti motoričnih sposobnosti

Moč h2 = 0 ,50 50% prirojeno

50% pridobljeno

Hitrost h2 = 0 ,95 95% prirojeno

5% pridobljeno

V osnovi se motorične sposobnosti klasificirajo (v skupine) na dva načina.


1. Klasična delitev

Nastane na osnovi empiričnih oz. izkustvenih spoznanj Pridobivanje informacij z analiziranjem uspešnih gibanj na tekmovanjih Uspehi sp odvisno od določenih dejavnikov, eden od teh je tudi gibalna sposobnost Štiri bazične motorične sposobnosti:

o Močo Hitrosto Spretnosto Vzdržljivost

2. Nomotetična delitev

Obstaja šest primarnih motoričnih sposobnosti:

Gibljivost Moč Koordinacija Hitrost Ravnotežje Preciznost

Vzdržljivost

Nekateri jo prištevajo med motorične sposobnosti Sodi med funkcionalne sposobnosti, ker je odvisna od dobrega delovanja dihalnega in

krvožilnega sistema

Sposobnost za regulacijo energije

Omogoča optimalen izkoristek energijskih potencialov pri izvedbi gibanja

Moč Hitrost

Sposobnost za regulacijo gibanja

Odgovorna je za oblikovanje, uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru in času

motorika

sposobnost regulacije energije

moč hitrost

sposobnost regulacije

gibanja

koordinacija preciznost ravnotežje gibljivost


Pojavne oblike moči

Eksplozivna moč Repetitivna moč Statična moč


GIBLJIVOST

Je motorična sposobnost doseganja maksimalnih razponov gibov v sklepih ali sklepnih sistemih posameznika. Predstavlja pomemben dejavnik optimalne telesne pripravljenosti posameznika (ne samo pri športu).

h2 = 0 ,50

Fleksibilnost sinonim

Prožnost podrejen pojem

Gibčnost nadrejen pojem

Gibljivost je sposobnost za izvedbo maksimalnih amplitud gibov.

Ugotovitve

Da je primerna stopnja gibljivosti dejavnik splošnega dobrega počutja, saj je mišična sproščenost, ki je pogojena tudi z ustrezno stopnjo gibljivosti, v tesni povezavi z zmanjšanjem psihične napetosti

Da se z zmanjševanjem telesne aktivnosti slabša splošna sposobnost za delo. Z neaktivnostjo se namreč zmanjšuje tudi gibljivost v sklepih, zaradi česar lahko velikost amplitude giba pade celo pod raven, ki je nujna za izvajanje vsakdanjih opravil

Da zmanjšana gibljivost vpliva na siromašenje gibalne izraznosti človeka (na kakovost in estetiko giba) t. j. na tiste prvine, ki predstavljajo pomemben dejavnik v polnosti življenja vsakega posameznika

Da je pri mlajših starostnih skupinah skoraj 80% bolečin v križu predvsem posledica zmanjšanja gibljivosti v nekaterih sklepih gibalnega aparata in od neustreznega mišičnega steznika, ki naj bi podpiral hrbtenico

Da je gibljivost tudi pomembna kvaliteta pri vseh športnih aktivnostih (še posebno pri estetskih športih – športna gimnastika, umetnostno drsanje,…) in pomemben dejavnik pri izrazu ostalih motoričnih sposobnosti (koordinacije, moči, hitrosti, preciznosti,…)


DEJAVNIKI, KI POGOJUJEJO GIBLJIVOST

1. Anatomski dejavniki

Oblika sklepov o Določa število osi in prostost gibanja v sklepuo Ploski, tečajasti, čepasti, jajčasti, sedlasti, kroglasti sklepio Kroglasti sklepi omogočajo največ prostosti gibanja

Sklepne veziVečje kot je število kolagenih vlaken, ki dajejo sklepnim vezem čvrstost, v večji meri je v sklepih ovirana izvedba velikih obsegov gibov

Sklepne ovojniceMočneje kot je sklepna ovojnica zategnjena, bolj ovira izvedbo velikih amplitud gibov v sklepu

Dolžina mišicBolj kot so mišice skrajšane in čvrstejše kot so njihove tetive, manjša je možnost doseganja velikih amplitud gibov

KožaBolj kot je koža napeta in čvrsta, v večji meri ovira izvedbo velikih amplitud gibov

2. Morfološki dejavniki

Longitudinalna dimenzionalnost (dolžinske mere skeleta) Voluminoznost telesa (obsegi telesnih segmentov) Transverzalna dimenzionalnost (premeri sklepov) Podkožna tolšča (debelina maščobnega sloja pod kožo)

3. fiziološki dejavniki

Mišični tonusStanje mišične napetosti, ki je v možganih centralno regulirano in deluje na nivoju refleksa

Lokalna mišična temperaturaTemperatura posamezne mišice, ki je odvisna od človekove aktivnosti

Sestava sklepa Zakonitosti zakona gibljivosti

o Metoda razvoja gibljivostio Metoda statičnega raztezanjao Metoda dinamičnega raztezanjao Kombinirana metoda

4. Biološki dejavniki


Staranjeo S starostjo se gibljivost zmanjšujeo Pokostenevanje in obraba hrustančnih oblog v sklepih

Spolo V povprečju so ženske, zaradi svoje telesne zgradbe in hormonske sestave, za 20 –

30% bolj gibljive kot moški

5. Psihološki dejavniki

Emocionalna stanjaRazlična duševna stanja zelo različno vplivajo na izraz gibljivosti

Zunanji dejavniki

Temperatura okoljaJe dejavnik, ki lahko v veliki meri vpliva na izraz gibljivosti. Nizke zunanje temperature namreč negativno vplivajo na gibljivost, zato se je potrebno pred njimi zaščititi, če se ne želi biti oviran v gibanju

Obdobje dnevaNajmanjšo gibljivost se lahko izrazi v jutranjih urah, to je med četrto in peto jutranjo uro. Nato se stopnja gibljivosti viša nekako do dvanajste ure, ko doseže najvišjo točko. V obdobju kosila gibljivost zopet nekoliko pade, potem pa ponovno raste do sedemnajste ali osemnajste ure popoldneva. Po tem obdobju, predvsem pa v času spanja, se ponovno zniža na minimalno vrednost

PrehranaJe kot dejavnik gibljivosti pomembna le toliko, kolikor vpliva na strukturo mase telesa. Za ustrezno stopnjo gibljivosti pa je pomembno tudi vnašanje ustreznih količin tekočine

MOČ


Je sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri premagovanju zunanjih sil. V mišici se kemična energija pretvarja v mehansko in toplotno energijo, pri čemer se izzove mišična kontrakcija, zunanji izraz katere je mišična sila. Moč človeka pa je produkt sile in hitrosti.

Sila gravitacije Sila vztrajnosti lastnega telesa ali predmetov Sila trenja Sila partnerja ali nasprotnika

Aktivno gibanje človeka v prostoru se lahko izvede le ob uporabi njegove lastne sile mišic. Ni aktivnega gibanja brez moči, brez mišičnih kontrakcij. Zaradi tega je moč najbolj raziskovana in tudi najbolje raziskana motorična sposobnost.

DEJAVNIKI, KI POGOJUJEJO IZRAZ MOČI


Morfološki dejavniki ali antropometrične značilnosti človekovega telesa so v različnih povezavah z izrazom moči.

Longitudinalna dimenzionalnost telesaNaj bi bila po nekaterih starejših informacijah pozitivno povezana z izrazom moči, saj se sila mišic preko daljših telesnih segmentov (daljših vzvodov) manifesta v večji moči

Voluminoznost telesaNaj bi v glavnem predstavlja predvsem količino mišične mase na telesnih segmentih človeka

Transverzalna dimenzionalnost telesaSe nanaša na širino sklepov, t. j. na njihove primere

Podkožno mastno tkivoPredstavlja balastno maso na telesu človeka. Več količine mastnega tkiva namreč ovirajo doseganje optimalnih amplitud gibov. Z ustrezno prehrano in vadbo se lahko zmanjšuje količina podkožnega mastnega tkiva.

2. Funkcionalni dejavniki

To so tisti, ki so povezani z upravljavskim sistemom za delovanje mišic.


Aktivnost gibalnih centrovV centralnem živčnem sistemu, ki s proženjem akcijskih potencialov, t. j. električnih impulzov, vzdražijo mišice, ki so odgovorne za akcijo

Prevodnost živčnih potio Po njih do mišic potujejo impulzio Boljša kot je prevodnost, večja moč se lahko izrazi

Propustnost sinapso Stiki med živcio Večja propustnost omogoča večjo moč

Kakovost biokemičnih procesovPotekajo v mišicah in omogočajo presnovo energije

Medmišična (intermuskularna koordinacija) Usklajenost delovanja mišic pri izvajanju gibanja

S treningom moči se lahko vpliva:

Na hitrost proženja in količino akcijskih potencialov v motoričnih centrih Na prevodnost živčnih poti in prehodnost sinaptičnih barier Na povečanje števila aktiviranih motoričnih enot Z redno vadbo gibalne strukture športa se izboljša medmišična koordinacija in s tem

izkoristek generirane sile


Emocionalna afektivna stanjao So čustvena stanja, ki se pojavljajo zaradi različnih zunanjih vzrokov (strah, jeza,

trema)o V stanja, kot so strah in jeza je človek sposoben izraziti neprimerno večjo moč kot v

normalnem, umirjenem stanju Vedenjske značilnosti človeka

o So pogojene s strukturo osebnostio Dajejo ljudem različne osnove za manifestacijo močio Agresivni in impulzivni ljudje lahko izrazijo večjo moč, kot pa umirjeni in počasni

Motivacijao Pomemben dejavnik voljenega izvajanja mišičnih kontrakcijo Motivi so temeljno gibalo človeka, ki ga žene k doseganju in uresničevanju izbranih

ciljev Patološka psihična stanja

Vsa psihična obolenja, od katerih pa lahko nekatera izzovejo neverjetno povečanje moči bolnika


Spolo Moški so v povprečju superiornejši od žensk


o Ženska ima za 1/3 manj mišične mase kot moški in več podkožnega mastnega tkivao Ženske lahko izrazijo v povprečju le okrog 70% moči povprečnega moškega

StarostPovprečen natreniran moški lahko svoj maksimum moči izrazi med 20. In 30. letom, potem začne moč upadati

PrehranaZa rast in razvoj mišičnega tkiva je važna kakovost prehrane, tudi količina ni zanemarljiva

OBLIKE MIŠIČNEGA NAPENJANJA

STRUKTURA MOČI

Eksplozivna moč / hitra moč

oblike mišičnega

napenjanja

izotonično ali dinamično

koncentrično (pozitivno

mipmetrično)

ekscentrično (negativno

pliometrično)

izometrično ali statično


o Je sposobnost aktiviranja maksimalnega števila motoričnih enot v čim krajšem časuo Hitra mobilizacija velike količine mišične sileo Kot maksimalni začetni pospešeko Skoki, meti, udarcio Prirojenost te sposobnosti je sorazmerno zelo visoka, kar pomeni, da se jo da

natrenirati v manjši meri

Repetitivna moč / vzdržljivostna močo Je sposobnost opravljanja dolgotrajnega mišičnega dela na osnovi izmeničnih

kontrakcij in relaksacijo Hoja, tek, plavanje, veslanjao Koeficient prirojenosti je okrog 0. 50, kar pomeni, da se jo lahko v veliki meri še

natrenira

Dejavniki, ki vplivajo na repetitivno moč:

Respiratorna učinkovitost Kardiovaskularna stabilnost Utrujenost Motivacija za delo

Razlika med statično in dinamično močjo!!

Statična moč (ni gibanja – pride do napetosti v bicepsu – razni gibi)o Je sposobnost dolgotrajnega izometričnega mišičnega napenjanja

eksplozivna močh2 = 0. 80

je sposobnost za maksimalen začetni pospešek, ki se odraža

v premikanju telesa v prostoru, ali v delovanju na predmete

repetativna močh2 = 0. 50

- je sposobnost za dolgotrajno opravljanje dela na osnovi izmeničnih mišičnih kontrakcij in relaksacij- je sposobnost za ponavljajoče se premagovanje zunanjih sil


o Pojavlja se takrat, ko se sila mišic upira neki zunanji silio Vzpostavi se ravnotežje sil in gibanje se prekineo Prirojena je v 50% svoje možne manifestacije, zato se jo lahko v večji meri izboljša

Absolutna moč ali maksimalna močo Maksimalna moč, ki se lahko manifestira z neko mišično skupinoo Mogoče le takrat, ko se voljno aktivira največje možno število motoričnih enoto Pomembna je predvsem v športih, kjer morajo vsi športniki premagovati enako

zunanjo silo o Uspešni tisti z veliko telesno maso (krogla, disk, kopje,…)o Visok nivo izraza sile (rokoborba, judo,…)

Relativna moč (razmerje med maksimalno močjo in telesno težo)o Je absolutna moč izražena na kilogram telesne težeo Pomembna pri športih, kjer mora športnik obvladati lastno telesno težo (športna

gimnastika)Primer:

o Metalec krogle težak 120kg (TT), dvigne breme 120kg (TB)o Gimnastičar težak 55kg (TT), dvigne breme 110kg (TB)

metalec=TB120 kgTT 120kg

=1

gimnastičar=TB110kgTT 55kg

=2

TRENING MOČI

Razvoj maksimalne moči Teža bremena (80 – 90 MT (mejna teža)) Hitrost izvedbe (hiter dvig (malo število ponovitev))

Kaj je obremenitev? Količina!!

Določitev teže bremena Število ponovitev glede na breme Metoda pilometrije Metoda razvoja vzdržljivosti moči (krožna vadba)

KOORDINACIJA /motorična inteligenca


Je sposobnost za učinkovito oblikovanje in izvajanje kompleksnih gibalnih nalog. Kaže se v učinkoviti realizaciji časovnih, prostorskih in dinamičnih dejavnikov gibanja.

Načrtovanje gibalnega programa Uresničevanje v okvirih zastavljenega načrta, oz. s sprotnimi popravki, ki jih zahtevajo

okoliščine v katerih se gibanje izvaja

Metode za izboljšanja koordinacije!!

Osnovne značilnosti koordiniranega gibanja:

Pravilnosto Natančnosto Ustreznost izvedbe gibov

PravočasnostČasovna usklajenost gibov

RacionalnostEkonomičnost izvedbe gibov

IzvirnostSamoiniciativnost v prilagajanju gibanja različnim zahtevam

Stabilnosto Zanesljivosto Identičnost izvedbe v ponavljanjih

Koordinacija je tista sposobnost, ki je pri motoriki živih bitij najbolj značilna za človeško vrsto. Kljub mnogim raziskavam pa je koordinacija še vedno velika neznanka. Koeficient prirojenosti ni natančno določen, se pa predvideva, da je sorazmerno visok. Njegova vrednost naj bi se gibala okoli h2 = 0. 80.

Razvoj koordinacije glede na starost:

HITROST

koordinacijah2 = 0, 80

- je sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja kompleksnih gibalnih nalog- je sposobnost usmerjenega izkoristka energijskih, toničnih in programskih gibalnih potencialov za izvedbo kompleksnih gibanj


Je sposobnost izvesti gibanje z največjo frekvenco ali v najkrajšem možnem času. Pomembna pri premagovanju kratkih razdalj s cikličnim gibanjem in v gibalnih nalogah, ki zahtevajo hitro izvedbo posameznega giba. hitrost je odvisna od dednih lastnosti, saj njen koeficient prirojenosti naša skoraj 0. 90.

Dejavniki, ki vplivajo na hitrost:

1. Fiziološki dejavniki

Aktivnost gibalnih centrovSprožanje večje količine impulzov, ki vplivajo na večji izraz hitrosti

Prevodnost živčnih poti in prehodnost sinaptičnih bariero Večja hitrosto Hitrejša reakcija na dražljaj

Delovanje centra za inverzno regulacijo gibanjao Hitro preklapljanje mišične aktivnosti o Ponavljanje gibovo Velika frekvenca gibov

Mišični tonus o Večjo hitrost izvedbe gibanjao Hitrejše kontrakcijeo Manjši zaviralni moment o Manjše energijske potrošnje


Struktura mišičnih vlakeno Osebe, ki so po naravi hitre lahko količina vlaken doseže tudi do 90%o Povprečje pri normalni populaciji med hitrimi in počasnimi vlakni pa je 50:50

Energijske zaloge v mišiciMaksimalno hitrost lahko manifestiramo so 15 sekund, potem zmanjka energije


Motivacijao Pomembna pri izvedbi dolgotrajnih ali pa hitrih gibanjo Premajhna ali previsoka motivacija imata lahko negativni posledice

Trema oz. straho V določeni meri pozitivno vplivata na izraz hitrostio V preveliki meri pa trema vpliva negativno, sam povzroči večjo tonizacijo mišic



Voluminoznost telesao Razvitost mišične maseo Je pozitiven dejavnik hitrosti

Transverzalna dimenzionalnost skeletaŠiroki sklepi nudijo čvrsto oporo močnim mišicam

Podkožno mastno tkivoo Negativen dejavnik izraza hitrostio Ovira doseganje optimalnih amplitud gibov o Predstavlja dodatno balastno maso

Longitudinalna dimenzionalnost skeletao Negativen dejavnik izraza hitrostio Krajši segmenti – večje frekvence gibov

5. Razvitost ostalih motoričnih sposobnosti

Gibljivosto Večja sproščenost neaktivnih mišičnih skupino Doseganje optimalnih amplitud gibovo Manjši zaviralni moment pri izvedbi

Eksplozivna močo Omogoči štartni pospešeko Hiter začetek gibanjao Lažje doseganje maksimalne hitrosti

Koordinacijao Osvojitev pravilne tehnike gibanjao Optimalizacija ter racionalizacija izvedbe

STRUKTURA HITROSTI

Osnovne pojavne oblike hitrosti:

1. Hitrost reakcije

Sposobnost hitrega gibalnega odziva na določen signalo Akustičen (pisk, strel,…)o Vizualen (premik nasprotnika, sprejem žoge,…)o Napad, izmikanje nazaj

Reakcije na signalo Enostavneo Kompleksne

2. Hitrost enostavnega giba /aciklična hitrost

Elementarna vrsta hitrosti Zamah, sunek, udarec ali odriv Hitro spreminjanje smeri


3. Hitrost ponavljajočih se gibov / ciklična- lokomotorna hitrost

Frekvenca gibov Sposobnost hitrega ponavljanja gibov s konstantno amplitudo Policist teče – ponavljanje

Agilnost Timing (prilagajanje maksimalne hitrosti gibanja)

4. Reakcijski čas

Dražljaj – prepoznavanje – izbira reakcij – programiranje reakcij – gibanje Vrste reakcijskih časov Vplivi na reakcijski čas


RAVNOTEŽJE / propriocepcija

Je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov, ki so potrebni, za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je ta porušen.

DEJAVNIKI, KI POGOJUJEJO RAVNOTEŽJE

Čutilo vidao Zaznavanje grobih odmikov telesa od stabilnega položajao Fiksne in stalne točke v prostoru

Čutilo sluhao Omogoča določene zaznave iz okoljao Odboj zvoka od predmetov

Taktilni receptorjio Spremembe pritiskov na delih kožeo Podatki o sili pritiska na podlago in smeri odklonov težišča

Kinestetična čutilao Tetivni in mišični receptorjio Golgijev tetivni aparat in mišično vretenoo Odgovorna so za regulacijo mišičnega tonusao Receptorji registrirajo spremembe napetosti v mišicaho Odgovorni so za fino regulacijo gibanja

Ravnotežni organo V srednjem ušesu, ki je sestavljen iz treh polkrožnih kanalovo Frontalna, sagitalna in horizontalna ravninao Skrbi za nemoteno premočrtno gibanje telesa, vzburjenost čutnih dlačic pa tako

gibanje oteži Center za ravnotežje

o V malih možganih se te informacije sprejema in na osnovi aferentne sinteze se aktivirajo refleksni regulacijski mehanizmi

o Informacije stalno prihajajo in se sproti obdelujejoo Alkohol ima negativen vpliv na delovanje centra za ravnotežje

ravnotežje

je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov, ki so sorazmerni z odkloni telesa v ravnotežnem položaju


Pojavne oblike ravnotežja:

Sposobnost ohranja ravnotežnega položajao Je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibovo Ohraniti ravnotežni položaj pomeni, da mora projekcija centra človekovega težišča

padati v mejah podporne ploskve Sposobnost vzpostavljanja ravnotežnega položaja

o Je sposobnost čim hitrejše postavitve v ravnotežni položajo Iz vestibularnega aparata prihajajo napačne informacije, zaradi inercije po zaključku

gibanja, tekočina v semicirkularnih kanalih kroži in draži čutne dlačiceo Športna gimnastika, umetnostno drsanje, ples


PRECIZNOST

Je sposobnost za natančno določitev smeri in sile pri usmeritvi telesa, t. j. projektila, proti želenem cilju v prostoru. Pomembna je pri gibalnih akcijah, kjer se zadeva cilj ali pa tam, kjer je potrebno izvesti gibanje po natančno določeni tirnici.

Enako kot ravnotežje je tudi ta sposobnost slabo raziskana, zato o njej ne obstajajo podrobnejše informacije. Dejavniki od katerih je odvisna so slabo poznani, zato se tudi ne pozna natančnega koeficienta njene prirojenosti.

STRUKTURA PRECIZNOSTI

Sposobnost zadevanja cilja z vodenim projektilomo So značilni procesi reaferentacije, ki omogočajo sprotne popravke gibalnega

programao Karate, boks, sabljanje, hokej, košarka, alpsko smučanje, padalstvo

Sposobnost zadevanja cilja z lansiranjem projektilomo Pojavi se na osnovi enkratne sinteze informacij izdela program lansiranjao Če so informacije korektne in njihova analiza uspešna, bo projektil cilj zadel, v

nasprotnem primeru pa neo Od trenutka, ko je projektil lansiran, se ne more več vplivati na njegovo smer in

hitrosto Celotno gibanje se mora programirati pred izmetom, ker izvajanje korektivnih

programov, med približevanjem projektila k cilju, ni več mogočeo Rokomet, tenis, odbojka, lokostrelstvo

MERSKI POSTOPKI ZA UGOTAVLJANJE PRECIZNOSTI

Se meri z motoričnimi testi, za katere je značilno, da imajo slabo zanesljivost Situacijski testi z več ponovitvami testne naloge Za vsako od pojavnih oblik preciznosti obstajajo posebni motorični testi, ki zajemajo

značilnosti posamezne pojavne oblike

preciznost

je sposobnost za natančno določitev smeri in intenzivnosti gibanja


METODE RAZVOJA PRECIZNOSTI

o Pri vadbi zadevanja je pomembno, da se uporabljajo enake gibalne strukture, kot se pojavljajo v športu, za katerega se vadba izvaja

o Potrebno je namreč osvojiti celoten program gibanja in ga avtomatiziratio Metoda večkratnega ponavljanjao Načela postopnega obremenjevanjao S treningom se lahko preciznost dvigne na višjo raveno Manifestacije preciznosti so pod močnim negativnim vplivom utrujenost in emocionalnih

stanjo Vadba se mora izvajati tudi v oteženih pogojih in športnik bo lahko vedno deloval na visokem

nivoju preciznosti in bil uspešen v športih, ki zahtevajo manifestacijo te sposobnosti


ENERGIJSKI PROCESI

Srce mirovanje = 5l/min Srce napor = 30 – 40l/min

OBREMENITEV

Stadion 3km teka Preteči v 15 minutah

Pomemben dejavnik obremenitve – stresni dejavnik ogroženosti – napor je odziv organizma na obremenitev!!

NAPOR

Je odziv organizma na dano obremenitev

Merjenje napora:

Subjektivni kriteriji Objektivni kriteriji (lahko jih izmerimo (frekvenca srca, laktat v krvi, poraba kisika)

Izračun napora:

Direktna metoda

Fs=Fs (max . )∗%

%=( FsFs (max .))∗100

% napora=Fs(trenutna)Fs(maksimalna)

∗100

Fs = frekvenca srca

Fs = 220 – starost


Naloga!!

Izračunaj % napora za 20let in 50 let staro osebo!!

( 150200 )∗100=75% (20 let )

220 – 20let = 200

( 150170 )∗100=88%(50 let )

220 – 50let = 170

Aerobni prag Vadba vzdržljivosti

Vzdržljivost – izračun!!

MVS=UV∗Fs

MVS = minutni volumen srca (volumen, ki ga prekat stisne v eni minuti)

Odvisen je od UV in Fs

UV = utripni volumen

Fs = frekvenca srca

Načini merjenja so različni!!

Laktatna krivulja!!


METODE ZA RAZVJA VZDRŽLJIVOSTI

Neprekinjena metoda - vzdržljivostna aktivnost v stabilnem stanju organizma (začetnik s procesom treninga - po 1-3 mesecih vadbe, 2-3 x na teden= sposoben preteči 5-12 min neprekinjeno)

OSNOVNE ZNAČILNOSTI TE METODE SO:o Neprekinjenost ali kontinuiranosto Velik obseg vadbeo Nizka intenzivnost ...

Kratkotrajni aerobni intervalni trening!!

Fartlek = metoda za razvoj vzdržljivosti...

RR = arterijski krvni pritisk

UTRIPNI VOLUMEN

Osnove športa 1

Documents

Transcript of Osnove športa 1