Odmev tišine 5-6 2012

G L A S I L O M E S T N E G A D R U Š T V A G L U H I H L J U B L J A N A

O D M E V T I Š I N E

LETNIK XIV – ŠTEVILKA 5–6M A J – J U N I J 2 0 1 2

ODMEV TIŠINE 2 MAJ–JUNIJ 2012

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; Lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Honigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Hönigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

UVOD

Predsedničino pismoDragi bralci!

Smo v pomladnem času, ki ga poetično opeva pesnica Lili Novy: Ljubezni vonj je dragocen - kot vonj pomladnih trav v razcvetu. – Ah, le en-krat v življenja letu – spoznaš skrivnosti vseh semen. (ena od kitic). Pomlad? Da, razkošje zelenila, prvega pre-bujajočega se cvetja, svežina po mrzli zimi, ki je bila žal, rjava. Letošnja pomlad je bolj aprilska, saj prina ša tudi nevšečnosti kot so prehladi, slabo počut-je, revmatizem, cvetni prah … Vendar pa bomo vse to preživeli.

Ta čas je bil tudi čas naših srednješolcev, čas maturantskih plesov, čas pesmi Gaudeamaus igitur. Sama sem bila na zabavi mo-jega vnuka, dijaka Šubičevke. Bilo je, moram reči, lepo. V očeh vseh otrok, staršev, dedkov, babic, prijateljev, je bilo videti en sam smeh, vrisk veselja, valovanje v prečudo-vitih barvah večernih oblek. Pač, enkrat je vse prvič! Srečno, dragi otroci, v novo življenje! Nekaj pa je le bilo zame vmes, nekaj kar čuti vsak, ki ne sliši - tiha bolečina temne tišine … Ves ta vrvež, smeh, pesem, solze veselja spremljaš s tišino … Vzdrami pa te rahel vnukov dotik kot tihi šepet: »mama, te smem prositi za ples« ... Ja, ja, in zavrtela sva se v množici, da je črv otožnosti izginil. Upam, da so se tudi naši otroci na Zavodu za gluhe in naglušne veselili mature in plesali ples veselja, ples v novo življenje.

V društvu je bilo veliko aktivnosti v obliki delavnic, vmes pa smo tudi praznovali dan žena, združen z dnevom mučenikov in materinskim dnevom. Na kre-ativnih delavnicah se je posebej izkazala mentorica Irena Kregar. Neumorna je tudi naša Nina, izvedla je namreč predavanja v obliki potopisov o New Yorku in Maleziji v polni dvorani. Morda edina, ki del sebe pušča v društvu, če govorim o mladih. Imeli smo tudi obisk ge. Petre Rezar, ki je predstavila delo in življenje gluhih na Kitajskem, kjer je bila s šolo na izmenjavi. Aktiv žena je organiziral obisk Term Laško, žal pa je odpadel.

Od članov je prišlo tudi vprašanje, zakaj se morajo vsi člani, ki pridejo v društvo, predhodno vpisati v knjigo obiskov? Zakaj? To ni naša muha enodnevnica, ampak je zahteva financerjev o številu vsakodnevnih obiskih članov, ki se pri nas združujejo in potrebujejo

vsakršno pomoč. Treba je vedeti, da mora-mo za vsak evro izkazati tudi natančno

poročilo v obliki: kje, kdo, zakaj, koliko, kam. Ni več časov, ko se

je pisalo suhoparna poročila, še manj pa sta suhoparna

priprava in pisanje javnih razpisov za denar. V Fiesi je bil tudi seminar, ki ga je organizirala ZDGNS. Več o tem je v OT.

Na športnem in kultur-nem področju so bile iz-vedene tekoče aktivno-sti, o čemer boste tudi

lah ko brali v OT-ju. Vsem bralcem in sodelav-

cem, ki ustvarjajo OT, želim prijetne dni kljub vsakodnev-

nim »grožnjam«, da se nam v pri hodnosti slabo piše. Upanje in

dobra volja naj bosta naše orožje za miren sprehod skozi življenje.

Vaša Meri

Na naslovnici:

Zgoraj: Udeleženci pohoda na Šmarno goro

Spodaj: Gasilska slikapred gradom Schönbrunn

Misli …

Bogata domača knjižnica nam je – kakor sultanu harem – čvrsto zagotovilo, da bomo večer preživeli v prijetni družbi.

(Peter Amalietti)

***

Zlahka bomo uspeli, če si bomo vsak dan naložili le tisto breme, ki nam je namenjeno za tisti dan. Tovor bo pretežak, če bomo včerajšnje breme nosili tudi danes in teži dodali jutrišnje breme, še preden si ga moramo naložiti.

(John Newton (1725 – 1807))

MAJ–JUNIJ 2012 3 ODMEV TIŠINE

Urednikovo okno

MAJČKINA KOLUMNA

CiljVsi imamo svoj cilj. Želimo postati to, o čemer

smo kot otroci sanjali. Vendar pa nas nekaj ovi-ra. Predamo se. Obupamo. Le zakaj? Ni vprašanje to, ali zmoreš, vprašanje je, ALI BOŠ? Imejte cilj … Pot do cilja bo zagotovo težka, utrujajoča, obupna, dolgotrajna, … Ampak … Če verjamete, da boste prišli do cilja, imejte močno voljo, bodite vztrajni, imejte vero in ljubezen do sebe, pogum …

To je enostavno. Vse je v naši glavi. Za to, kar si želimo narediti, si ustvarimo motivacijo. Motiva-cija je kot naše seme. Zalivajte jo s svojimi mogoč-nimi silami, nasmehi, navdušenji, … Naj raste in še naprej raste … Dokler ne pridete do cilja. Zmorete!

Majčka

Ko pogledam skozi okno, vidim, da sije sonček. Prijetno toplo je in si lahko zamišljam, kako pre-

življamo lepe dneve zunaj, s prijatelji, z družino,… Prihaja poletni čas in takrat se bomo zagotovo vsi prepustili vročini in se namakali v morju ali bazenu. Ko že pišem o tem, bi vas rada opozorila, da ne po-zabite na sončno kremo, saj sonce marsikdaj pripeka in verjetno si ne želite izgledati kot kuhan rak J. In ne pozabite na veliko popite tekočine. Varnost ter zdravje sta na prvem mestu! Se strinjate?

Ko prebiram članke, ki so jih naši zvesti dopisniki napisali ter poslikali, vidim, da so zelo vredni branja.

Napisali so o poučnih delavnicah, potopisnih pre-davanjih, športnih dogajanjih, dogajanjih v društvu, zanimivostih iz sveta in podobno. Všeč mi je, kako je Nina Orešnik napisala: »Vidim, da smo mi, gluhi, željni dogodivščin. Res sem vesela, da naša gluhota ni ovira za željo po potovanjih.« Seveda se strinjam

ALI VESTE,kdo je najstarejši član oz. članica MDGL? Odgovore pošljite v uredništvo OT do 15. julija

2012. Uredništvo OT

Karikatura: Janez Turk

V prejšnjem glasilu OT se je pojavilo vprašanje, v katerem mesecu in na kateri dan je bil dodatni dan k letošnjem letu, ki šteje 366 dni. Bralka Mateja Kanalec je odgovorila, da na 29. februar, mi pa ji lahko pritrdimo, da je res. Dodaten dan je vsaka štiri leta.

Ob tej priliki lahko še podamo zanimivost. Ne-kateri, ki so se rodili na 29. februar, praznujejo svoj rojstni dan vsaka 4 leta. Kar dolgo, kajne? J

Uredništvo OT

VABILO K PISANJUDragi bralci in bralke,

vabimo vas k pisanju člankov za glasilo Odmev tišine o vaših najlepših trenutkih s potovanj. Naj vaše zgodbe preberejo tudi drugi bralci in jim dajte s tem možnost, da se potovanj udeležijo tudi sami. Pišite na [email protected] ali napisano na papir prinesite osebno ali pošljite po pošti v MDGL.

Uredništvo OT

s tem. V Sloveniji imamo gluhega popotnika, ki je prepotoval skoraj cel svet in ga opogumlja strast do raziskovanja in spoznavanja različnih kultur. Tudi vi imate zdaj priložnost, da si za dopustniške dni vzame-te nov izziv in se podate na adrenalinske poti. Enkrat, ko začneš, je to že zelo velik korak.

Vabim vas, da si resnično preberite različne članke od vrstice do vrstice in s tem tudi radostno uživate v gledanju slik, ki predstavljajo mnogo besed.

Vsem bralkam in bralcem želim lepe poletne dni! J

Majčka


V Nemčiji za razliko od Slovenije obstaja pregled pravic invalidov, odvisnih od stopnje telesne ok-

va re. Namen teh pravic je kompenzacija invalidnosti, tj. da se invalidom omogoči čim bolj enakopravno vključevanje v družbo. Stopnje telesne okvare v Nem-čiji odražajo poleg zmanjšane delovne zmožnosti tudi ovire pri vključevanju v družbo (tj. socialni vidik telesnih okvar).

Telesne okvare se za razliko od Slovenije začnejo že pri 5 % (v Sloveniji 30 %), pravice pa prinašajo telesne okvare od 20 % navzgor. V Nemčiji imajo torej pravico do ukvarjanja s športom v invalidskih organizacijah glede na prejšnji stavek in spodnjo tabelo poleg glu-hih tudi vsi naglušni. Od slednje stopnje telesne okva-re navzgor ima namreč oseba pravico do udeležbe v športu invalidov. V tabeli je za ilustracijo navedeno, kakšno telesno okvaro ima oseba z različno stopnjo okvare sluha v Sloveniji in v Nemčiji.

Posebnega varstva pred odpovedjo so v Nemčiji deležne že osebe s 30 % telesno okvaro, za razliko od Slovenije, kjer so pogoji precej strožji. Od slednje sto-pnje telesne okvare navzgor imajo osebe tudi pravico do dohodninske olajšave za invalide, ki je tem višja, čim višjo stopnjo telesne okvare ima oseba. Za 30 % telesno okvaro znaša davčna olajšava 310 EUR letno, za 40 % 430 EUR letno, za 100 % pa 1420 EUR letno.

S 50 % telesno okvaro pridobi oseba lastnost tež-kega invalida in s tem vrsto dodatnih ugodnosti. Ima pravico do prednostne zaposlitve (tj. kvotno zaposlo-vanje). V Sloveniji spadajo v kvoto le osebe, ki imajo najmanj 80 % telesno okvaro, le pri okvari sluha je meja postavljena pri 70 %. Pravico imajo do pomoči pri delu, ni jim potrebno delati nadur, pripada jim en delovni teden dodatnega dopusta, upokojijo se lahko pri 60 letih (splošna upokojitvena starost je v Nemčiji 67 let), omogočeno jim je znižanje prispevka za član-stvo v avtomobilskih klubih (ADAC, enako kot AMZS v Sloveniji), pravico imajo do znižanja ali oprostitve turistične takse. Zaposleni imajo pravico do pomo-či pri financiranju avtomobila. Otroci imajo pravico do manjšega števila ur pouka, kar pa je različno od dežele do dežele. Osebe, ki potrebujejo tujo nego in pomoč, pa imajo pravico do višjega dohodkovnega cenzusa za pravico do socialnega stanovanja in pra-vico do višjega stanovanjskega dodatka (tega pri nas ni), kar pa v še večji meri velja za osebe s še višjo sto-pnjo telesne okvare. Pravic imajo torej že osebe s 50 % telesno okvaro v Nemčiji precej več kot v Sloveniji.

Osebe s 70 % telesno okvaro imajo dodatno še pravico do višje dohodninske olajšave za stroške prevoza na delo.

Osebe z 80 % telesno okvaro imajo dodatno še pravico do znižanja cene storitev mobilne telefonije in do dohodninske olajšave za uporabo svojega av-tomobila v višini 0,3 EUR na prevožen km do največ 3000 km na leto (pri 70 % telesni okvari so do slednje olajšave upravičene le znatno gibalno ovirane osebe).

Slepe, gluhe osebe in osebe z govornimi motnjami z najmanj 90 % telesno okvaro imajo dodatno še pravico do socialne tarife pri telefonu. Vse osebe z najmanj 90 % telesno okvaro pa imajo dodatno še

pravico do popusta pri ceni telefonskih klicev, do 8,72 EUR mesečno.

Osebe s 100 % telesno okvaro so v določenih pri-merih upravičene še do oprostitve plačila davka na dediščino in darilo, omogočeno pa jim je tudi predča-sno razpolaganje s sredstvi stanovanjskega varčeva-nja (tako da lahko sredstva porabijo še pred koncem roka, za katerega so vezana).

Zgoraj navedene pravice so odvisne samo od sto-pnje telesne okvare. V Nemčiji pa imajo invalidi tudi vrsto pravic, ki so odvisne od posamezne telesne okvare. Tako imajo v Nemčiji gluhi pravico do cele vrste tehničnih pripomočkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, pravico imajo do tolma-ča, v nekaterih zveznih deželah pa imajo od rojstva ali zgodnjega otroštva gluhi in težko naglušni tudi pra-vico do denarnega dodatka za gluhe. Invalidi imajo v Nemčiji tudi pravico do popustov na različnih krajih.

Sandi LaknerViri: http://www.betanet.de/betanet/soziales_recht/Grad-der-Behinde- rung-164.htmlhttp://www.betanet.de/download/tab3-gdb-nachteilsausgl4.pdf http://anhaltspunkte.vsbinfo.de/nr/26/26.5.1.htmhttp://www.hae-server.de/files/behindertenausweis.pdf

STANOVANJSKI DODATEKStanovanjski dodatek je denarni znesek, ki ga

osebe z nizkimi dohodki v Nemčiji prejmejo kot subvencijo stanarine ali kot pomoč pri plačevanju stroškov uporabe lastnega stanovanja.

Vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Wohngeld

ZANIMIVOST

Pravice invalidov v Nemčiji glede na stopnjo telesne okvare

STOPNJA IZGUBE SLUHA ZA PRIZNANJE TELESNE OKVARE V SLOVENIJI IN V NEMČIJI

Stopnja izgube sluha % izgube sluha po Fowlerju

% telesne okvare v Sloveniji

% telesne okvare v Nemčiji

Lažja naglušnost 20 – 40 0 20Zmerna naglušnost 40 – 60 0 30Težja naglušnost 60 – 70 40 50

70 – 80 50 50Težka naglušnost – pridob-ljena po 7. letu starosti

80 – 90 50 7090 – 95 60 70

Gluhota - brez težav z govo-rom in besednim zakladom – oseba oglušela po 7. letu starosti

95 – 100 70 80

Gluhota – s težavami z govorom in besednim za-kladom pri osebah, ki so oglušele po 7. letu starosti Gluhota ali težka nagluš-nost – pridobljena pred 7. letom starosti, ne glede na trenutne težave z govorom in besednim zakladom

95 – 100 70 100


Med gluhimi upokojenci sem izvedel kratko anke-to z namenom ugotoviti, ali so mobiteli današnji

starejši generaciji gluhih izboljšali kakovost življenja. To je generacija, ki v mladosti ni imela mobitelov in je bila glede komuniciranja na daljavo v celoti odvisna od svojcev in od faksov, ki pa so precej nerodni, saj komunikacija preko faksa porabi precej papirja, poleg tega pa je počasnejša kot pri komuniciranju preko mobitela. Mobitel in z njim povezane storitve so se uveljavili v zadnjih petnajstih letih. Kot kažejo izsledki ankete, so jih ti gluhi v povprečju dobro sprejeli.

V anketi je sodelovalo 15 upokojenih gluhih obeh spolov. Na vprašanje, ali jim je mobitel izboljšal ka-kovost življenja, je 12 (80 %) anketiranih gluhih upo-kojencev odgovorilo z da, 3 (20 %) pa z ne oz. da je zdaj enako kot je bilo prej. Dejstva, ki pričajo v prid izboljšanju kvalitete življenja gluhih so, da lahko zdaj gluhi hitreje komunicirajo, se lažje dogovarjajo za srečanja, obiske, itd. Zelo velika pridobitev za gluhe, ki so slabše pismeni, je brezplačna možnost komu-nikacije v znakovnem jeziku preko mobitela. So pa gluhi navajali tudi, da težko pišejo SMS sporočila in da je slika pri komuniciranju v znakovnem jeziku premajhna, zaradi česar slabo vidijo. Zelo koristno za starejše gluhe bi bilo, če bi imeli mobitele z večjimi tipkami na tipkovnici in večjim zaslonom, ki pa bi bili hkrati tudi preprosti za uporabo.

Na vprašanje, katere telekomunikacijske storitve, ki jih omogoča mobitel, uporabljajo, je 10 (66,7 %) anketiranih gluhih upokojencev odgovorilo, da upo-rabljajo SMS sporočila, 6 (40 %) jih je odgovorilo, da uporabljajo videotelefonijo, tj. komuniciranje v znakovnem jeziku preko mobitela, 1 pa, da uporablja govorno telefonijo. Slednja gluha oseba govorno po-ve v slušalko, kaj želi, nato pa prosi sogovornika, da ji odgovori preko SMS sporočila. Nekateri gluhi upora-bljajo več storitev (SMS in videotelefonija), nekateri pa samo po eno storitev (SMS ali videotelefonija).

V nasprotju od pričakovanj je videotelefonija med starejšimi gluhimi manj priljubljena kot SMS, čeprav je splošno znano, da je gluhim komuniciranje v zna-kovnem jeziku lažje kot komuniciranje v pisni obliki. Razloge za takšno stanje lahko iščemo v majhnosti slike na zaslonu pri komuniciranju preko videotele-fonije in hitri porabi baterij pri tovrstnem komunici-ranju, poleg tega pa lahko oseba sprejme SMS tudi, ko trenutno nima časa ali ni dosegljiva za pogovor, medtem ko pa pri videotelefoniji to ni mogoče.

Sandi LaknerSLOVARČEK:Telekomunikacijske storitve – storitve komuniciranja na daljavoVideotelefonija – pogovori po telefonu preko videa – gluhim je z njeno uporabo omogočeno komuniciranje v znakovnem jeziku preko mobite-la – rečemo ji tudi UMTS

ANKETA

»Ali so mobiteli izboljšali kvaliteto življenja starejši gluhi populaciji?«

Na spletnih straneh mediateke nemške nacionalne televizije ZDF se nahajajo vse oddaje, ki so bile

predvajane na navedeni televiziji. Vse navedene od-daje, ki so bile na televiziji opremljene s podnaslovi za gluhe in naglušne, pa so z njimi opremljene tudi na navedenih spletnih straneh. Podnaslove je mogoče poljubno vključiti ali izključiti s pritiskom na gumb s simbolom prečrtanega ušesa.

Oddaje s podnaslovi se na navedenih spletnih stra-neh pojavijo najkasneje štiri ure po zaključku oddaja-nja na televiziji. To pomeni, da se npr. podnaslovlje-na oddaja, ki se je na nemški televizijski postaji ZDF

TV

Oddaje nemške nacionalne televizije na spletu podnaslovljene zaključila ob 16. uri, pojavi skupaj s podnaslovi na na-vedeni spletni strani najkasneje ob 20. uri istega dne.

Zelo lepo bi bilo, če bi tudi slovenska nacionalna tele-vizija opremila oddaje, ki se nahajajo na njenih spletnih straneh s podnaslovi za gluhe in naglušne. Navedeni podnaslovi na navedenih spletnih straneh pridejo zelo prav v primeru, če gluha oseba zamudi podnaslovljeno oddajo, ko je bila predvajana na televiziji in si lahko v miru ogleda podnaslovljeno oddajo preko interneta.

Sandi Lakner

Začetna stran mediateke nemške nacionalne televizije ZDF je:http://www.zdf.de/ZDFmediathek/#/hauptnavigation/startseite


SPLETNA TV

Povzetki s spletne televizije ZDGNS

Povzetke pripravil: Sandi Lakner

Diplomirani študenti invalidi – kako do zaposlitveZ namenom lažjega zaposlovanja invalidnih diplomantov je Društvo študentov invalidov Slovenije (DŠIS) v

lanskem letu pričelo s projektom »Aktiven po študiju«, katerega namen je omogočiti invalidnim študentom, da bodo pri njih opravljali študijsko prakso, organiziralo pa bo tudi študijske obiske pri različnih delodajalcih. Projekt je bil v prvem tednu meseca maja predstavljen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je potekal zaposlitveni sejem »Delo Mene išče«. V okviru navedenega projekta si društvo tudi želi delodajalce osveščati o problematiki zaposlovanja invalidnih diplomantov in o možnostih in pravicah, ki jim zaposlitev invalidnega diplomanta prinaša.

Več na: http://www.zveza-gns.si/slovenija/diplomirani-studenti-invalidi-kako-do-zaposlitve/2

»Gluhi lahko dosežejo vse« - pogovor s poslanko Helene Jarmer

Gluha poslanka v avstrijskem parlamentu, mag. Helene Jarmer, je v intervjuju za spletno televizijo ZDGNS povedala o tem, da je politično udejstvovanje gluhih kljub svoji nujnosti za izboljšanje pravic gluhih zelo skromno, in to kljub 29. členu Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki določa, da se invalide vključuje v politično življenje. Kljub temu pa se zastopanost gluhih v politiki v zadnjih letih izboljšuje.

Rodila se je gluhim staršem, slišeča, pri dveh letih pa je v prometni nesreči izgubila sluh. Starša sta jo naučila znakovnega jezika. Hodila je v osnovno šolo za naglušne (tj. z višjim izobrazbenim standardom), kjer ji je ravnatelj grozil, da bo, če bo imela slabe ocene, premeščena v šolo za gluhe, kjer je nižji izo-brazbeni standard. Šolanje je nadaljevala v srednji strojni šoli, kjer je imela privatnega inštruktorja, ki sta ji ga plačevala starša, ne pa tudi tolmača.

Ker ji je bilo v domači Avstriji zaradi gluhote z za-konom onemogočeno nadaljevati šolanja na želeni pedagoški fakulteti, je odšla na študij v Ameriko in v Skandinavijo, kjer se je izučila za učiteljico gluhih.

Po diplomi je poučevala v šoli za gluhe v Avstriji, kjer je videla, kakšne težave imajo gluhi učenci, vendar pa je bila zaradi opozarjanja nanje v sporu z osebjem šole, češ da mora podpirati njihov sistem izobraževanja. Nato je postala predsednica Zveze oseb z okvaro sluha Avstrije z željo da spremeni izo-braževanje gluhih. Nekoliko pozneje se je vključila v stranko zelenih, ki se zavzema za pravice invalidov.

V okviru stranke zelenih je bila leta 2009 izvoljena za prvo gluho poslanko v avstrijskem parlamentu. Njeni politični cilji so doseči enake pravice in enake možnosti tako za ljudi z invalidnostjo kot tudi z ljudi brez invalidnosti. Delo opravlja na enaki ravni kot njeni slišeči kolegi. Za svoje delo dobi vse potreb-ne prilagoditve, med katerimi je najpomembnejši tolmač. Vse prilagoditve ji plačuje parlament. Svojo življenjsko izkušnjo je opisala tudi v knjigi z naslovom »Kričanje ne koristi«.

Več na: http://www.zveza-gns.si/slovenija/gluhi-lahko-dosezejo-vse-pogovor-s-poslanko-helene-jarmer

74 % gluhih Avstrijcev ne bere tekočeGluha poslanka v avstrijskem parlamentu, mag. He-

lene Jarmer, je za spletno televizijo ZDGNS povedala, kakšna je situacija glede pravic gluhih v Avstriji. V Av-striji je 10.000 gluhih in še enkrat toliko uporabnikov znakovnega jezika. V zadnjih letih se v Avstriji tako kot v Sloveniji odvijajo pozitivne spremembe na področju pravic gluhih, vendar pa pravice gluhih še vedno ni-so izenačene s slišečimi. Tudi Avstrija je že ratificirala konvencijo OZN o pravicah invalidov, zdaj pa avstrijsko ministrstvo za socialne zadeve pripravlja načrt, kaj naj bi se realiziralo do leta 2020.

Izobrazbena struktura gluhih v Avstriji je nizka. Vsi gluhi študentje študirajo na Dunaju, kajti le tam imajo dovolj oseb, usposobljenih za delo z gluhimi. Znanje znakovnega jezika ni pogoj, da lahko učitelj poučuje gluhe. Prav tako ni zakona, ki bi zahteval, da se gluhe otroke poučuje v znakovnem jeziku, niti ni učnih materialov in načrtov za gluhe otroke.

Na vseh ravneh se zapostavlja uporaba znakovnega jezika (ni zadosti tolmačev, tolmačenje ni zakonsko urejeno, itd). Ni še klicnega centra za gluhe. Podna-slovljene je zelo malo televizijske produkcije, vendar pa se situacija postopoma izboljšuje. Poudariti pa je potrebno, da so podnaslovi s teletekstom kakovo-stnejši kot pri nas. Mnoge oddaje so tudi tolmačene v znakovni jezik. Pri oddajah za otroke gluhi tolmač interpretira vsebino za občinstvo. Tudi na internetu so vsebine v znakovnem jeziku.

Mag. Helene Jarmer želi, da bi bili gluhi otroci v prihodnosti bolj vključeni med slišeče, ki bi se po možnosti prav tako učili znakovnega jezika in ga kasneje tudi uporabljali v komunikaciji z gluhimi in pri delu z njimi.

Pisne in bralne sposobnosti gluhih Avstrijcev so slabše kot pri slišečih. 74 % gluhih Avstrijcev namreč ne zna tekoče pisati in brati. Zaradi slabega stanja glede pravic gluhih imajo gluhi tudi slabe možnosti pri zaposlovanju.

Na navedenih področjih ima mag. Helene Jarmer kot poslanka v avstrijskem parlamentu mož nost se-staviti in predlagati zakon, ki bi uredil pravice gluhih v Avstriji.

Za konec pa mag. Helene Jarmer še poudari, da naj gluhi razmišljajo pozitivno o svojih sposobnostih, tj. da zmorejo vse, tako kot slišeči.

Več na: http://www.zveza-gns.si/slovenija/74-gluhih-avstrijcev-ne--bere-tekoce


Podnaslavljanje pomembno za enakovredno vklju-čitev oseb z okvaro sluha v družbo

Evropska zveza naglušnih (EFHOH) je izdala poroči-lo o stanju podnaslavljanja v članicah EU v letu 2011.

11. in 14. člen EU listine temeljnih pravic smatrata dostop do informacij in izobraževanja kot temeljni človekovi pravici. EU je nedavno ratificirala konven-cijo OZN o pravicah invalidov. Kljub temu pa je še vedno več kot 50 milijonov gluhih in naglušnih v EU prikrajšanih za temeljne človekove pravice, ker ne morejo spremljati programov na TV, ne razumejo filmov v kinu in gledaliških predstav.

Vizija EFHOH – polna vključitev ljudi z izgubo sluha v družbo

Vizija EFHOH je polna vključitev ljudi z izgubo sluha v družbo, kar bo doseženo samo v primeru, da se jim omogoči poln dostop do medijev in informacij. Po mnenju EFHOH naj bi bili vsi javni TV programi podnaslovljeni do leta 2020.

Trenutno pa smo v EU daleč od dosege navedenega cilja. Na podlagi raziskave EFHOH se dostop do pod-naslavljanja zelo razlikuje med državami članicami EU. Raziskava je tudi pokazala, da dejstvo, da so pri različnih TV programih podnaslovi na različnih stra-neh teleteksta (npr. v Sloveniji za TV SLO 1 – 771, TV SLO 2 – 772), zmede povprečnega uporabnika.

Dobra uveljavljenost dobre zakonodaje – dobro in kvalitetno podnaslavljanje

Raziskava je tudi pokazala, da imajo države z dobri-mi predpisi in njihovo dobro uveljavljenostjo tudi zelo

dobro raven podnaslavljanja TV oddaj, ki konstantno narašča. Primeri navedenih držav so Velika Britanija, Nizozemska in Francija, ki postavljajo standarde v EU s 100 % podnaslavljanjem njihovih glavnih TV programov.

Podnaslavljanje je poceni in koristi širokemu krogu ljudi

Dokazano je, da je podnaslavljanje stroškovno učin-kovito in koristi npr. tudi ljudem, ki se učijo drugega jezika in slišečim ljudem, ki ne morejo jasno razločiti govora, kadar je prisoten hrup od zadaj. Največji izziv v uvajanju podnaslavljanju pa je v preseganju stereotipa o njegovih stroških, tehničnih zahtevah, potrebah, itd. Stroški podnaslavljanja oddaje so niž-ji od 1 % stro škov produkcije. Za podnaslavljanje ni potrebno pridobiti nikakršnih avtorskih pravic. Z razvojem tehnologije zaznavanja govora postaja podnaslavljanje zelo enostavno. Pri uvajanju pod-naslavljanja pa lahko TV hišam pomaga tudi EFHOH. V zadnjem času se tudi pri nas pojavljajo sinhronizi-rane oddaje (zlasti za otroke). Sinhronizacija pa je za razliko od podnaslavljanja zelo draga, saj je potrebno plačati avtorske pravice in igralce, ki govorijo v jeziku, v katerega se sinhronizira. Poleg navedenega pa traja sinhronizacija bi stveno dlje in zahteva mnogo več napora in ljudi kot podnaslavljanje.

Podnaslavljati sinhronizirane oddajeDobro bi bilo, če bi oddaje, ki se v Sloveniji sin-

hronizirajo, tudi podnaslovijo, saj bi z navedenim ne le omogočili zgoraj navedenim skupinam polno spremljanje oddaj, pač pa bi pomagali tudi gluhim otrokom pri usvajanju govorjenega jezika. Povečalo pa bi se tudi število obiskovalcev v kinu takrat, kadar se vrti sinhronizirana oddaja. S podnaslavljanjem v kinu v Sloveniji zaradi uporabe originalnih oddaj sicer ni težav, medtem ko v mnogih evropskih državah podnaslavljanja v kinu praktično ni. Enako velja za DVD-je s filmi.

Podnaslavljati tudi televizijske oglasePodnaslavljanje omogoča gluhim in naglušnim sprem-

ljanje novic, zabave in drugih informacij po TV. Po-sebnega pomena je tudi podnaslavljanje televizijskih oglasov, saj zagotavlja, da oglas doseže vse potenci-alne kupce. S podnaslavljanjem televizijskega oglasa se daje gluhim in naglušnim signal, da je oglaševani proizvod ali storitev pomemben tudi zanje.

Prevod in priredba:Sandi Lakner

Vir: http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2011/audiovi-sual/non-registered-organisations/european-federation-of-hard-of-he-aring-people-efhoh-_en.pdf

Slovarček:SINHRONIZACIJA – narediti, da filmski igralci v tujem filmu govorijo slovensko

Podnaslavljanje – 1. del

Ročno delo je terapija za dušoZveza delovnih invalidov Slovenije in Društvo in-

validov Slovenj Gradec sta organizirala 4. bienalno razstavo ročnih in umetniških del, katere častni pokrovitelj je predsednik države. Predsednik Zve-ze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak je za spletno televizijo dejal: »Za delovne invalide umetniška in ročna dela pomenijo, da so vključeni v družbo, v lokalno skupnost«.

Več na: http://www.zveza-gns.si/slovenija/rocno-delo-je-terapija-za-duso

Svetovna zveza gluhih je v svojem glasilu pohva-lila spletno televizijo

Svetovna zveza gluhih (WFD) je v svojem glasilu pohvalila delovanje ZDGNS in še posebej spletne televizije in poudarila pomen delovanja ZDGNS in posebej spletne televizije za življenje in kulturo gluhih ter za razvoj slovenskega znakovnega jezika.

Vir (v angleščini): http://www.zveza-gns.si/uploads/datoteke/WFD%20Newslet-ter%20April%202012%20(2).pdf

Povzetke pripravil: Sandi Lakner


Bilo je nekoč …Bila je lepa, sončna sobota. Na tržnici je vrvelo ljudi, prodajni pulti so se šibili pod bogato ponudbo

zelenjave, sadja, cvetja. Ob Plečnikovih arkadah se je trlo ljudi ob kavi, prigrizku … Ker so bili prazniki blizu, so od blizu in daleč prišli tudi prodajalci domačih mesnih izdelkov, vina, olja, kruha, peciva … Vo-njave, ah vonjave ...

No, s kolegico sva si vzeli čas za nakup cvetja in pokušino nekaterih dobrot ter seveda nakupili dobrega domačega kruha. Ker sva imeli namen obiskati skupne prijatelje na kosilu, sva namesto avtobusa šli peš. Ob poti so se vrnili stari spomini na mladostna leta, na šolo, sprehode, saj sva hodili po sledeh tolikokrat prehojenih poti izpred mnogih let. Medtem, ko greva mimo gostišča blizu Poliklinike, se kolegica ustavi in pripoveduje:

»Se spomniš, tu je bil naš dom, naš velik prostor za igre, vzgojo, učenje, naša šola - Zavod za gluho mladino (sedaj so tu Klinični center in druge zgradbe). Nikoli ne bom pozabila, vsake toliko časa me je prišel oče obiskat, vedno z velikim kovčkom iz šibjega pletja. Prinesel je nekaj maminih dobrot, prvenstveno pa, da me vidi in objame. Pa sem razmišljala, le kaj je v tako velikem kovčku, ki ni bil zame. Skupaj sva šla v to gostišče (staro ime izbrisano), s težkim kovčkom na govejo juho. In, oče je odprl kovček, kjer je bilo med slamo veliko domačih jajčk. Gostilničar jih je rad odkupil. Z jajci je oče plačal juho in je imel tudi denar za vlak nazaj domov. Ko sedaj gledam druge čase, polna gostišča, bifeje z mladežjo, je slednjim težko razumeti naš čas. Mogoče so me prav ti težki časi naučili, da sama spoštujem vsak cent in skromnost.«

Vskočim jaz: »Se spomniš tam vogala, kjer je bila pekarna? Uf, kolikokrat smo skrivoma hodili po žemlji-ce, če smo imeli kaj dinarjev, ali pa, ko smo ob nedeljah slučajno imeli sprehod mimo te pekarne, kako je dišalo, da te je zvilo v želodcu! Tako božanskih žemelj kot so bile takrat, sedaj ne dobiš nikjer več. Pa naš velik vrt s paradižniki, ki smo jih skrivoma kradli in jedli, sadno drevje, čebelnjak in hišnik Marko s hišico kot iz pravljice, pa živa meja okoli Zavoda, kjer smo deklice igrale družino, kuhale iz cvetja, vozile avto … Ja, kljub težkim časom je bilo prelepo. Sploh pa smo vsi imeli hišnika Marka zelo radi. Bil je dobrodušen, majhne postave in imel je bele brke. Vsak dan med odmorom smo ga otroci obkolili in čakali, da pove, ali smo dobili od doma pismo ali paket. To dvoje je bilo za nas delček doma, delček naše družine, ki smo jo neizmerno pogrešali. Treba je vedeti, da smo takrat živeli vse leto v Zavodu, počitnice pa smo imeli samo dvakrat – poletne in zimske.«

To je delček spominov za naše mlajše člane, ki ne poznajo, niti si ne morejo predstavljati našega življenja izpred mnogih let, tj. po drugi svetovni vojni. Kljub vsemu je bilo LEPO.

Meri

Mogoče naslov ni ravno pravi, a vendar se običaj-no krajšemu nagovoru, ki sledi pri sveti maši po

berilih in evangeliju, reče po domače pridiga. Ali mo-goče veste, da je posredno pridigal pri sveti maši na Brdu ob slovesnem prazniku prvega svetega obhajila naš Drago Jerman, dobro poznani gluhi slikar? Vas zanima kako? Mnogi, ki le malo poznajo Sveto pismo, se zagotovo spomnijo prilike (prilika je namreč ena izmed najpreprostejših oblik pripovedi) o možu, ki je zidal hišo. Že samo po čisti kmečki logiki (znanost o pravilnem sklepanju) vemo, da potrebuje hiša dobre temelje (hiša naj stoji na dobrih temeljih, saj je ključ-nega pomena, da so dobro narejeni) in v eni izmed prilik Jezus s pomočjo podobe gradnje hiše dodaja: »Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pri-de k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje; podoben je človeku, ki je zidal hišo, globoko kopal in postavil temelj na skalo. Ko je nastala povodenj, se je vodovje ulilo proti tej hiši, a je ni moglo omajati, ker je bila trdno sezidana« (Lk 6,47–48). In tista hiša, ki nima temeljev, kaj se zgodi s tisto hišo? Tu nam je pomagal Drago: za prvoobhajance je narisal dve sliki, eno hišo na trdnih temeljih in eno na pesku in prišli so vetrovi in dež in … Zaključek tokratnega nagovora

PRIDIGA

Pridigaali pridige si po slikah izoblikujte sami in videli boste, kako zanimivo je prisluhniti pridigi gluhim, le razume-ti jo moramo, saj je prijaznost jezik, ki ga slišijo gluhi in berejo slepi. Le eno vprašanje je: Kako prijazni smo mi, do drugačnih od nas?

Ta zapis posvečam mojim prijateljem Dragu Jer-manu, njegovemu bratu Marjanu in njegovi ženi, ki vedno govore jezik, ki ga razumemo tudi slišeči, jezik prijaznosti in nasmeha.

Meri


V društvu nas je obnorela epidemija potopisnih predavanj. O Maleziji in Singapurju sva pripovedovala jaz in moj bratec Jan, o Kitajski Petra

Rezar, predavanje o New Yorku sem izvedla jaz, o Islandiji in Izraelu pa je predavala Meri. Imeli pa bomo še veliko predavanj. Kaj vse je naše člane zanimalo! Ker je v vsaki državi drugačna kultura, drugačen način življenja, smo jim povedali vse, kar smo videli, vedeli, znali in izkusili na lastni koži. Ne morem tu podrobneje razlagati, ker je vse v naših slikah, ki so bile predstavljene v power pointu. Vidim, da smo mi, gluhi, željni dogodivščin. Res sem vesela, da naša gluhota ni ovira za željo po potovanjih. Ko sem se prvič opogumila za potovanje po Avstraliji, sem bila vesela, da sem bila zmožna tega. Zdaj pa se držim za glavo, ker mi zdaj vsa potovanja uhajajo, kot da so milo, ki ga ne morem ujeti. Ja, finančna kriza je kriva za to. A bo tudi to minilo, tako da bom že kmalu dala velik nahrbtnik za hrbet, obula močne čevlje in šla novim dogodivščinam naproti. Oprostite, sem že v sanjah. Zdaj pa naj več o predavanjih povedo slike.

Nina Orešnik

POTOPISNA PREDAVANJA

Potopisna predavanja o …

ZDGNS je v okviru programa Kultura gluhih za le-to 2012 razpisala gledališko delavnico, ki se je

odvijala od 13. do 15. aprila 2012 v počitniškem domu ZDGNS. Kot edina udeleženka iz MDGL sem se že drugič udeležila te delavnice. Vodili sta jo Lada Lištvanova in njena pomočnica Petra Šiler.

Letos je bilo presenetljivo veliko udeležencev, kar je dobra popotnica za samo kulturo gluhih, da se še naprej razvija in to še bolj kakovostno.

Na delavnicah smo se naučili pomembnih pravil za izvedbo gledališke igre: idejna zasnova, izbor igralcev, izbira kostumov, telesna in obrazna mimika. Mehčali smo naše dele telesa, da smo se ogreli za posamezne

DELAVNICA

Gledališka delavnica ZDGNS

Podelitev priznanj (Z leve: Lada Lištvanova, Majčka, Petra Šiler)

Gasilska slika

… Maleziji, Singapurju, Kitajski, New Yorku, Islandiji in Izraelu

gledališke scene. V skupinah smo vadili kontraste: temno, toplo, vroče, mrzlo, svetlo, itd. Vadili smo tudi poezijo in predstavili različne igre, preizkusili pa smo tudi »back« projekcijo na platno – prikazovanje igre preko senc, ki ponazarjajo drevesa, živali, naravo.

Za vsako posamezno igro smo dobili ocene od voditeljice in nasvete ter popravke.

Nato nam je Lada dala možnost pripraviti pred-stavo, ki jo bomo predstavili v oktobru na festivalu v Mariboru ob Evropski prestolnici kulture 2012.

MajčkaFoto: Mateja Kanalec


Tokrat intervju posvečamo naši nežni Ireni Kre-gar, ljubiteljici ročnega dela. Ko sem jo nekoč

prvič spoznala, mi je v oči padla modrooka ženska. Prijetna, nežna, boječa, plašna Irena. Krhka. Zdaj, ko sem imela z njo intervju, sem ugotovila da so bila moja opažanja zmotna. Lahko bi rekla, da je močna ženska, vse je doživela. Vse mogoče. A v njenih očeh vidim, da nikdar ni in nikdar ne bo obupala nad življenjem. Pozitivnost. Saj skozi nje-ne oči, čudovit nasmeh in pojoče duše vre popolna lepota in smisel do življenja. To je naša Irenca, kot jo sama ljubkovalno kličem, odkar me je prosila, da jo začnem tikati.

Nina Orešnik

Opiši mi tvoje otroštvo, kakšen otrok si bila?(Smeh) Rodila sem se kot prvi otrok slišeči materi in

naglušnemu očetu. Živeli smo v Kranju. Bila sem mi-ren otrok in srečna. Glasba me je razveseljevala, bila je moj svet. Igrala sem na harmoniko in kitaro. Mama se je učila violino, oče pa je odlično igral klavir – po notah, ker je bil naglušen. Rodila sem se v »glasbeni« družini. Zatem, dve leti kasneje, se je rodila še moja sestra. Od jutra do večera je pri nas po stanovanjih donela glasba iz radia, ko še ni bilo televizije. S sestro sva sredi dnevne sobe postavili lesen zaboj – »oder« in na »odru« zapeli (smeh). Čudovito je bilo. V osnovni šoli sem vedno pela v zboru. Po končani osnovni šoli sem se vpisala v Gimnazijo Moste. Ne-kega dne sem bila vprašana pri kemiji in poklicali so me pred tablo. Profesor mi je postavil vprašanje, jaz pa vprašanja nisem slišala. Dobila sem cvek, ker je profesor mislil, da vprašanja nisem znala. Ampak jaz nisem več slišala. Bila sem v šoku, po šoli sem takoj šla k mami v službo in ji povedala, da kar naenkrat ne slišim več. Naslednji dan sem šla k zdravniku in niso vedeli vzroka. Tako sem začela pot od zdravnika

do zdravnika in nihče ni znal povedati ali ugotoviti vzroka. Sreča v nesreči, saj sem sluh izgubila postopoma in počasi.

Sigurno se ti je takrat življenje obrnilo na glavo, kajne? Kaj ste potem naredili?

Odjavila sem se z gimnazije. S starši smo na Zavodu za za-poslovanje v Kranju izvedeli, da obstaja Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljani in so me tam sprejeli na grafično šolo. Končala sem z odličnim uspe-hom.

Kako si se vključila med glu-he?

Ko sem videla gluhe, sem bi-la presenečena. Vsi so bili zelo živahni, po mojem kar preveč.

Tam sem najraje gledala predšolske otroke. Najbolj se mi je vtisnil v spomin otrok, ki je jedel žemljo in skakljal po stopnicah. Zanima pa me, kateri otrok je to zdaj (smeh). Gluhi so me lepo sprejeli, vse jih je zanimalo: kdo sem, od kod sem prišla … Sem pa dolgo rabila, da sem se vključila mednje, nisem vedela o čem se pogovarjajo. Nisem razumela nič.

Kje si se pa učila kretati?Kretati sem se naučila, ko smo delali v Učnih delav-

nicah. Najprej sem opazovala usta in roke – kretnjo. potem sem se opogumila in začela s prvim korakom. V Zavodu je bilo še takrat prepovedano kretati.

Kako in kje si spoznala moža?Moža sem spoznala v Učnih delavnicah, ko mi je

bilo 22 let. Takrat je prišel iz vojske, delal je v Ofse-tisku. U, fejst fant! On me je prvi opazil, povabil me je v kino. Všeč mi je bil, sprejela sem ga. Čez pol leta sva bila že poročena (smeh) in iz tega sadu ljubezni je prišla najina čudovita hčerka Barbara. Živeli smo v mojem stanovanju, potem pa smo se preselili v hišo k njegovim staršem. Lepi časi so to bili in z njimi tudi najlepši spomini. Z možem sva velika prijatelja, najboljša in v sorodni duši. O vsem mogočem se pogovarjava. S hčerko sva povezani, vsi smo kot eno.

Kako si pa začela ukvarjati z ročnimi deli?Ko je Barbara začela hoditi v šolo, sem morala zanjo

narediti znak za šolski časopis. Eno punčko, ki je imela ognjene lase. Takrat sem nekako začela s tem. Ko pa je šla Barbara v gimnazijo, sem ji risala velike plakate. Vmes sem dobila veselje do tega. Najprej sem delala za hčerine prijatelje novoletne čestitke in za rojstni dan. Moji hčerki so bila moja dela zelo všeč.

Kako pa si začela z izdelki, v katerih so vključeni različni materiali?

Nekoč mi je v roke prišla žoga, ki je bila iz pene in oranžne barve. Malo poškodovana. In pomislila sem: »Kaj naj bi iz tega naredila? Lutko!« Poiskala sem volno – lasje, gumb – oči, obleko – pajac in iz tega naredila lutko. Potem, kasneje so pa nastajali pastirji, kraljične, snežinke … Od takrat sem dobila še večje veselje za ta dela. Veliko stvari, ki jim je bilo namenjeno biti na odpadu, sem obdržala in iz tega naredila majhne lutkice, iz papirja, iz trakcev. Delala sem aranžmaje – za veliko noč, za božič.

Od kod tebi toliko idej? Ali si potem to tudi kaj prodajala?

Sem pač iznajdljiva, treba je vse izkoristiti. Ne, ni-koli nisem tega prodajala. Teh izdelkov imam doma ogromno in zdaj res ne vem, kaj naj bi z njimi (smeh).

Ko si izgubila službo, kaj si potem počela?Ko sem izgubila službo, sem se še bolj posvetila tem

delom, tj. ročnim delom.

Si kaj hodila v društvo, da bi bila med gluhimi?Da, ko je bilo društvo na Samovi. In takrat sem

INTERVJU

Irena Kregar

Z rokami čara zanimiva dela


INTERVJU

Irena Kregarhodila tudi na folkloro, ker folklora je bila edina vez z glasbo potem, ko sem zaradi sluha izgubila stik z glasbo. Ko smo začeli s folkloro, smo bile skoraj vse ženske noseče. Tako smo prekinile in sem se nato raje posvečala družini. Enkrat sem prišla v to društvo, in so me spet povabili k folklorni skupini. Od takrat samo plešem in uživam.

Folklora je res lep ples, tradicija. Koliko ti folklora pomeni?

Veliko. Prvič, ker se gibljem. Rada plešem. Je tudi nadomestilo za moje najljubše petje. Ker je vez z glas-bo, ki sem jo nekoč izgubila. Prvi moj folklorni nastop je bil za Mednarodni dan MDGL. Zanj smo vadili 2 tedna pred nastopom. Res premalo časa. Pred 5 leti pa smo zares začeli s plesom. Najprej je bil učitelj iz Emone, potem pa Klavdija iz FS Franceta Marolta. Zdaj pa imamo Tanjo, prav tako iz FS Franceta Ma-rolta. Vsi se imamo res super (smeh). Zaljubila sem se v folkloro, vedno je polno veselja, živahnosti, kar imam rada. Zato od tod naše ime »VESELJE«.

Zanima me, ali tvoj mož kreta?(Smeh) Ne, ne zna. A se odlično sporazumeva, saj

se rada pogovarjava. Hčerka se želi učiti kretnjo, a si nikakor ne moreva uskladiti časa za to (smeh).

Kateri je tvoj najlepši spomin na naše društvo?Takrat, ko sem delala v društvu. Ko sem izgubila

delo v tiskarni Dan. Meri me je vprašala ali bi delala v društvu kot administratorka in na področju socialnih zadev. Meri je imela zaupanje v mene. Vedno mi je pravila: »Ti to zmoreš!« In sem res. Ne bom pozabila!

Si zelo rada delala v društvu? Zelo. Na ta čas imam zelo lepe spomine. Društvo je

bilo še v povojih. Delo je bilo zanimivo, rada sem ga opravljala. Omogočilo mi je spoznavanje novih dogo-divščin, posebno v gledališču, ko smo se pripravljali na premiero Otroci manjšega boga in sem delala za odrom kot akviziter.

Tvoja prioriteta v življenju?Moja družina. V veliko veselje mi je, ko smo sku-

paj. Moja največja želja je, da bi postala babica,

V Učni delavnici rada risala

S sošolci v gimnaziji Moste

Čudovita družinska slika

Irenino najljubše delo

rada imam otroke. Zelo rada imam tudi morje. Ko imamo priložnost, gremo na morje. Imam občutek, kot da sem tam doma. Morski zrak, neskončno ne-bo, neskončna modrina, galebi. Občutek svobode, pomirjajoče, sanjavo, romantičnost … Uživam, če je lep dan, posebno spomladi, ko vse rožice cvetijo.

Irenca, hvala ti za tako lep intervju, ki je bil poln smeha in sreče. Želim ti vse dobro, da bi še naprej bila takšna, kakršna si zdaj in, da bi bila še vedno z nami, z nami delila ideje.

Bodi še naprej v cvetju in uživaj v polni radosti z možem in hčerjo. Tako močno povezani!

Nina Orešnik


V DŠIS (Društvo študentov invalidov Slovenije) je v študijskem letu 2011/2012 včlanjenih 81 študen-

tov invalidov, od katerih je 6 gluhih in naglušnih, 11 slepih in slabovidnih, med ostalimi 64 pa je največ gibalno oviranih. Med člani DŠIS in med gibalno oviranimi jih ima največ cerebralno paralizo (27 oz. 33,3 % vseh članov DŠIS). Tako je hitro mogoče na-pačno sklepati, da osebe s cerebralno paralizo lažje študirajo kot osebe z okvaro sluha in da je mladih odraslih oseb s cerebralno paralizo več kot mladih odraslih oseb z okvaro sluha.

Pogostost cerebralne paralize je 2 na 1000 živoro-jenih otrok (cerebralna paraliza lahko nastane le ob rojstvu ali kmalu po njem, tako da se število oseb s cerebralno paralizo v generaciji s starostjo ne pove-čuje), medtem ko je oseb z okvaro sluha (tj. gluhih in naglušnih) v starosti cca. 18 - 25 let cca. 7 na 1000 oseb), kar pomeni, da je med osebami, starimi 25 let, okvara sluha 2,8 x pogostejša kot cerebralna paraliza.

Razen navedenega je potrebno poudariti, da cere-bralna paraliza, za razliko od okvare sluha, vpliva na delovanje možganov, saj že sama beseda cerebralna paraliza pove, da so pri osebi okvarjeni možgani (veli-ko je tudi oseb s cerebralno paralizo in hkratnimi mo-tnjami v duševnem razvoju), kar posledično pomeni, da je pri osebah s cerebralno paralizo verjetnost, da bodo študirale, manjša, kot pri osebah z okvaro sluha.

Velik del razlogov za takšno stanje članstva v DŠIS je iskati v dejstvu, da se gluhi in naglušni ne včlanijo vsi v DŠIS. Kolikšno dejansko je število gluhih in naglušnih študentov in tistih, ki so diplomirali ali opustili študij v zadnjih dveh letih (tj. izpolnjujejo pogoje za članstvo v DŠIS), mi ni znano, vem pa, da jih je veliko več kot le 6. Razlogi za to ležijo v različnih potrebah, ki jih imajo študentje s cerebralno paralizo in študentje z okvaro sluha. Študentje z okvaro sluha potrebujejo: naglušni indukcijsko zanko, zapisnikarja, itd., gluhi pa tolmača in zapisnikarja. Navedenih storitev DŠIS ne nudi. Študentje s cerebralno paralizo pa potrebujejo prevoz s kombijem na fakulteto in nazaj, osebno asistenco in še druge podporne storitve, ki jim jih nudi DŠIS. Mnogi študentje z okvaro sluha se tudi ne čutijo kot invalidi in tudi to je eden izmed razlogov, da se ne včlanijo v DŠIS. Če bi bili v DŠIS včlanjeni vsi invalidni študentje, pa bi bila statistika zastopanosti posameznih vrst invalidnosti popolnoma drugačna.

Sem pa v času, ko sem bil študent, večkrat slišal pripombe, da DŠIS težko naredi kaj za študente z okvaro sluha ravno zato, ker je v DŠIS včlanjenih malo študentov z okvaro sluha. Zaradi navedenega menim, da bi bilo zelo koristno, da bi se več študentov z okva-ro sluha včlanilo v DŠIS, tako da bi DŠIS lahko pridobil sredstva za razvoj podpornih storitev tudi za študente z okvaro sluha. Članstvo v DŠIS bi tako lahko študen-tom z okvaro sluha dopolnjevalo članstvo v matičnem društvu gluhih in naglušnih. Oseba z okvaro sluha je ob izpolnjevanju splošnih pogojev (tj. je študent oz. je izgubila status študenta pred manj kot 2 letoma) lahko včlanjena tako v enega izmed društev gluhih in naglušnih kot tudi v DŠIS.

DŠIS

Za študente z okvaro sluha bi bili v DŠIS najbolj pri-vlačni programi pomoči pri zaposlovanju (npr. projekt Aktivni po študiju).

Sandi LaknerViri:http://www.zveza-gns.si/slovenija/diplomirani-studenti-invalidi-kako--do-zaposlitve/2http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_palsyhttp://www2.pef.uni-lj.si/srp_gradiva/sluh.pdf

LIONS

LIONS klubiAli vemo, kaj je LIONS KLUB? Nekateri vemo,

mnogi pa ne, zato se mi je utrnila misel, da kaj napišem o njih. Zakaj? Zato, ker je bilo tudi naše društvo od LIONS kluba Ljubljana deležno pomoči. Spomnimo se na nabavo tehničnih pripomočkov v znesku 5.000 evrov, ki smo jih v imenu LIONS kluba Ljubljana dobili z rok nekdanje ljubljanske županje Nuše KERŠEVAN.

V Sloveniji je veliko LIONS klubov, v katere je, kot sem razbrala, včlanjenih 1500 članov. Ali je med njimi tudi kateri gluhi član, žal ni informacij. Malo fantaziram – zakaj ne bi ustanovili tudi LIONS kluba Gluhih? Vedeti je treba, da so za članstvo potrebne visoke članarine, prostovoljni prispev-ki, prostovoljno delo, biti je treba spoštovan in velikodušen …

Lions klubi so organizacije, kjer se združujejo premožni ljudje in tudi »premožni« po srcu. Po-slanstvo teh klubov je poleg ustvarjanja, sporazu-mevanja med ljudmi tudi človekoljubnost, prosto-voljna pomoč lokalno in širše, npr. socialno šibkim kot so slepi, gluhi, bolni, prizadeti v elementarnih nesrečah, skratka ljudem v stiski .

Zanimivo je to, da je bil prvi pobudnik in usta-novitelj Lions kluba International (LCI) ameriški zavarovalničar Melvin Jones, ki je tedanje poslov-neže iz Chicaga motiviral k humanitarni dejavnosti. Prelomno leto v delovanju Lionsov je pomenila konvencija v Cedar Pointu v Ohiu leta 1925, ko je pred zbranimi nastopila HELEN KELLER, ameriška gluha in slepa pisateljica, ki je s slovitim proniclji-vim govorom dala Lionsom novo smer delovanja – boj proti slepoti. Lionse je poimenovala vitezi slepih v boju proti temi. Tako je pomoč slepim in slabovidnim postala rdeča nit delovanja LCI.

Ni kaj, zanimiva informacija, katere niti sama nisem poznala ali vedela. A, začuda, na svetu je bila ena sama HELEN KELLER. Morda se nekoč rodi še njena naslednica, ki bo v svet ponesla svojo slavo in ime.

MeriVir: Slovenske noviceČla

nstvo

v DŠIS

bi bilo

na da

ljši rok

korist

no tud

i za štu

dente z

okvar

o sluh

a


Biti študent je najlepše, kar lahko vsak od nas doživi. Seveda je to

odvisno od tipa človeka in načina štu-dija. Vsakdo svoj prosti čas po študiju izkoristi za marsikaj. Nekateri se prid-no učijo in so zvesti knjigam, nekateri se radi družijo s prijatelji in hodijo na zabave, nekateri so zelo aktivni na katerem drugem področju, nekateri pa so raje sami s seboj. Vsako leto se v mesecu maju odvijajo 3-tedenske majske igre, ki so namenjene predpri-pravi na izpite, saj se tam sprostimo, zabavamo, damo možgane na »off«. Nato pa sledi akcija! Guljenje naših stolov in pridno hranjenje možganov ter uspešno opravljanje izpitov.

Majčka

veliko pomoč. Spodaj je naveden povzetek Anjine raziskovalne naloge, katerega si lahko preberete na spletni strani.

http://mladiraziskovalci.scv.si/raziskovalne_detajl.php?raziskovalna=kako-osnovnosolci-in-ucitelji- ra-zumejo-svet-tisine

Povzetek Anjine raziskovalne naloge:

»Gluhota je nevidna invalidnost, s katero se sre-čujemo, če pridemo v stik z gluho ali naglušno osebo. S to težavo se soočam tudi jaz kot težko naglušna osnovnošolka. Namen raziskovalne naloge je bil, da preverim, koliko so osnovnošolci in učitelji poučeni o posebnostih komunikacije z gluho oziroma naglušno osebo. Anketne vprašalnike sem razdelila učencem višjih razredov in vsem učiteljem OŠ Šoštanj, katero obiskujem.

Z analizo rezultatov sem ugotovila, da učenci in učitelji vedo kar veliko o gluhoti, nimajo pa znanja, informacij, kako komunicirati z osebami, ki imajo okvaro sluha. Večina učencev, ki sem jih anketirala, je že vedela nekaj stvari o tej problematiki, saj se že dolgo poznamo. Ena od učenk mi je povedala, da če me ne bi poznala, bi verjetno osebe kot sem jaz, prezirala. Tudi večina anketiranih učiteljev se je strinjala, da so bili premalo strokovno pripravljeni na poučevanje učenca z okvaro sluha. Z raziskavo sem ugotovila, da bi bilo potrebno ljudi poučiti o tematiki gluhote, načinu življenja in sporazumevanja teh oseb in jih opogumiti za vzpostavitev stika in komunikacijo z osebami, ki imajo okvaro sluha.«

Drev Simona

21.5.2012 se je v Murski Soboti odvijalo 46. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki se ga je udeležila tudi moja sestra Anja, devetošolka OŠ Šo-štanj. Na srečanju je predstavila svojo raziskovalno nalogo »Kako osnovnošolci in učitelji razume jo svet tišine?«. Pot na državno tekmovanje ji je omogočilo regijsko tekmovanje, na katerem je dosegla bronasto priznanje. Na državno tekmovanje so jo spremljali družina in naša članica Maja Kuzma, ki je z recitacijo pesmi »Se k meni obrni, povej mi lepo« (avtorica pesmi Helena Slejko) v znakovnem jezi ku prispevala k zanimivemu pristopu razisko valne naloge. Zakaj se je Anja odločila, da se preizkusi kot mlada raziskovalka? Anja je od rojstva težko naglušna. Skozi odraščanja in spoznavanja svojih sovrstnikov v osnovni šoli se je začela zavedati, da tako otroci kot tudi odrasli premalo vedo o gluhoti in načinu vzpostavitve pra-vega stika z gluho in naglušno osebo. Velikokrat je občutila, da je sošolci in sošolke ne razumejo, ne poznajo pravega pomena njenih težav. To je bil povod, da se je odločila skozi zanimivo sestavljeno anketo ugotoviti, kako osnovnošolci, med njimi tudi njeni sošolci, ter učitelji v osnovni šoli, katero obiskuje, poznajo svet gluhih. Za mentorico si je izbrala sekretarko Urško Jakop, ki je zaposlena v DGN Velenje. Anja je obenem izrazila željo, da bi ji pomagala sodelovati v njeni raziskovalni nalogi kot somentorica. Skupaj z njeno mentorico smo s pomočjo medsebojnega sodelovanja dosegle cilj, ka terega si je Anja zadala: preveriti ozaveščenost osnovnošolcev in učiteljev na OŠ Šoštanj o gluhih. Zelo veliko je h končnemu izdelku prispevala njena mama, ki ji je dajala koristne napotke in ji bila v

RAZISKOVALNA NALOGA

Uspeh težko naglušne osnovnošolke Anje Drev

DOGODKI

Študentsko življenje je zakon!

Z Matejo sva se udeležili študent-skega maratona, dolgega 6,2 km

Jaz, Mateja, Tea in Jelena smo se udeležile 19. Nike študentskega teka na Ljubljanski grad, dolgega 2,5 km

Anja Drev


V soboto, 19. maja 2012 smo se člani MDGL že na-vsezgodaj zjutraj odpravili na ogled prečudovitega

Dunaja, glavnega mesta Avstrije in ene izmed devetih avstrijskih zveznih dežel. V celoti ga obdaja zvezna de-žela Spodnja Avstrija. Ima 1,7 milijona prebivalcev in je politično in kulturno središče Avstrije.

Bogata zgodovina DunajaDunaj ima zelo bogato zgodovino. Prvotna naselbina

je bila ustanovljena že v času Keltov cca. 500 pr. n. št. (pred našim štetjem). Leta 15 pr. n. št. je Dunaj postal mejno mesto v rimskem imperiju, ki je pomagalo va-rovati meje pred vdori barbarov s severa. V srednjem veku je postal najprej sedež babenberške, zatem pa še habsburške dinastije ter s slednjo sedež Svetega rim-skega cesarstva in Habsburške monarhije. Habsburška dinastija je vladala 600 let, od sredine 13. stoletja, pa vse do leta 1918. V 16. in 17. stoletju so bili pred Duna-jem dvakrat zaustavljeni vdori Turkov Leta 1815 je Dunaj gostil dunajski kongres, ki je začrtal nacionalne meje v Evropi po porazu Napoleona pri Waterlooju.

Dunajski RingDunajski Ring je krožna ulica, ki obdaja notranje me-

sto. Zgrajena je bila v 2. polovici 19. stoletja na mestu, kjer je nekoč stalo mestno obzidje. Ob njem se nizajo mogočne stavbe: znamenita dunajska opera, cesarski dvor Hofburg, umetnostno zgodovinski in naravoslovni muzej (Albertina), parlament, mestna hiša, borza. Med vožnjo po Dunajskem Ringu smo videli tudi kanal Donave.

Palača HofburgV Palači Hofburg je bilo od sredine 13. stoletja dalje

središče avstrijske vlade in Habsburške monarhije. Bila je tudi zimska rezidenca Habsburžanov v vsem času nji-hovega vladanja. Trenutno pa je v Hofsburgu rezidenca

avstrijskega predsednika. V stoletjih obstoja je bila palača večkrat razširjena in zdaj celoten kompleks vključuje celo vrsto različnih stavb, ki služijo različnim namenom.

Glavni trg DunajaV središču mesta je na glavnem trgu Dunaja še vrsta

drugih znamenitosti. Konjske vprege vozijo turiste po mestu in jim pričarajo prečudovito vzdušje. Trg je poln prečudovitih stavb, od katerih je najbolj znamenita katedrala svetega Štefana, ki je ena najpomembnejših gotskih cerkva v Avstriji. Zgrajena je bila leta 1147 in nato večkrat prenovljena. Bližnja Karlova cerkev je po-svečena kugi, saj je bila zgrajena po naročilu Karla VI., da bi označili konec epidemije kuge leta 1713.

Razkošje SchönbrunnaPrvotni dvorec in park z divjimi živalmi, kjer se je

gospoda zabavala z lovom, je bil zgrajen v drugi polo-vici 16. stoletja. Med turškim obleganjem 1683 so bile prvotne stavbe porušene.

Od 18. stoletja do leta 1918, je bil dvorec Schön-brunn s svojimi razkošnimi sobanami in prostranimi in imenitno urejenimi vrtovi, ki ga obkrožajo, letna rezi-denca habsburških cesarjev. Arhitekta Johann Bernhard Fischer von Erlach in Nikolaus Pacassi sta zaslužna za njegovo podobo, zgledovala sta se po palači francoskih kraljev Versailles, v slogu dekorativnega baroka. Palača je, skupaj z okoliškim parkom, od leta 1996. uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Prečudovit dvorec je resnično vreden ogleda.

Sandi LaknerFoto: MDGL

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Dunajhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Sch%C3%B6nbrunnhttp://en.wikipedia.org/wiki/Ringstra%C3%9Fe

IZLET

Prečudovit izlet na Dunaj

Avtobusni panoramski ogled po Dunaju Lepote starih dunajskih zgradb

Izletniki pozorno poslušajo vodiča, ki razlaga o Hofburgu Delo slovenskega arhitekta Plečnika - Zacherlova hiša


Ko sem prejel ponudbo za vodenje izleta na Du-naj, sem jo seveda takoj sprejel, ker grem vedno

rad tja. Ko pa sem izvedel, da bo to izlet za skupino gluhih potnikov, sem postal malo skeptičen. Do zdaj sem vodil gluhe samo enkrat po Ljubljani, in sicer skupino iz Italije, pa še to samo nekaj ur. To je bila do zdaj moja edina izkušnja z gluhimi. Vendar pa se jaz ne ustrašim nobenega novega izziva.

Zjutraj sem bil zelo prijetno presenečen, ker so bili vsi potniki točno ob 5:00 na kraju odhoda, tj. nasproti Plečnikovega stadiona. Nobeden ni zamujal, zato smo lahko odpeljali ob dogovorjeni uri. Malo sem bil presenečen, ker sta tolmačici rekli, da v avtobusu načeloma ne tolmačita. Jaz sem namreč navajen, da po prestopu avstrijske meje potnikom predstavim bolj podrobno Avstrijo, njeno zgodovino, gospodar-stvo, umetnost, kulinariko in druge zanimivosti. To-krat pa sta tolmačici rekli, da moram povedati le bistvene informacije o izletu in Avstriji, saj gluhi težko gledajo hkrati znamenitosti skozi okno, hkrati pa spremljajo še tolmačenje. Torej sem v mislih na hitro naredil povzetek Avstrije in Dunaja. Ko smo se približevali cilju, sem govoril po mikrofonu, tolmačici pa sta tolmačili vsaka polovici avtobusa. Potem sem ugotovil, da vse skupaj kar gladko poteka in sem se čisto sprostil.

Po prihodu na Dunaj smo se najprej z avtobusom zapeljali po Ringu in si ogledali nekaj glavnih zname-nitosti kot so Opera, parlament, mestna hiša, univer-za itd. Če je bila vmes kdaj rdeča luč na semaforju, smo si lahko vzeli malo več časa za ogled. Tudi jaz sem ugotovil, da je res težko za potnike hkrati gledati ven, pa še spremljati tolmačici. Zato sem povedal le bistvene informacije. Po avtobusnem ogledu smo izstopili pred spomenikom Marije Terezije in se podali

na peš ogled mesta. Sprehodili smo se mimo hotela Sacher, Albertine, Hofburga, Grabna do Katedrale svetega Štefana. Potniki so ves čas zelo disciplinirano hodili v parih po mestu in si ogledovali znamenitosti. Med razlago sem jaz vedno stopil med tolmačici, da sta tolmačili vsaka svoji polovici. Presenečen sem bil, koliko je ljudi zanimalo mesto in koliko vprašanj so postavili. Skušal sem govoriti čim bolj počasi in razločno, da ne bi imeli tolmačici preveč dela s tol-mačenjem.

Po ogledu smo imeli nekaj prostega časa. Potem pa smo se zbrali pred katedralo svetega Štefana in šli skupaj na kosilo. Spet sem bil prijetno presenečen, ko so bili potniki ponovno točni, saj dostikrat slišeči potniki zamujajo.

Po kosilu smo se z avtobusom zapeljali do dvorca Schönbrunn. Spet so vsi potniki upoštevali vsa navo-dila glede vstopa v dvorec, tako da je ogled potekal brez problemov. Mesto smo zapustili ob 18:00 in po dveh krajših postankih v Ljubljano prispeli točno ob 23:00.

Ugotovil sem, da je izlet potekal tako gladko tudi zaradi dobre ekipe. Tolmačici sta odlično opravili svo-je delo. Velika pohvala pa gre tudi Indiri, ki je dobro organizirala izlet. Ves čas izleta je skrbela za potnike, jih štela po vsakem postanku in skrbela za nemoten potek izleta. Tudi s potniki sem lahko komuniciral, verjetno so mi brali z ust.

Čeprav me je bilo malo strah pred izletom, kako bo vse skupaj izpadlo, sem bil na koncu zelo zadovoljen s potekom izleta. S tako ekipo bom z veseljem še so-deloval tudi na kakšnem daljšem potovanju. Upam, da bomo šli še kam skupaj.

Alan Premerl, vodič izleta

IZLET

Izlet na Dunaj

Cesta s drevoredom Hofburg,nekdaj zimska rezidenca Habsburžanov, sedaj rezidenca avstrijskega predsednika

Katedrala sv. Štefana - gotska cerkev

Pogled na grad Schönbrunn


Mestno društvo gluhih Ljubljana je v soboto, 26. maja 2012, organiziralo enajsti tradicionalni re-

kreativni pohod na Šmarno goro. Želja je, da več kot 100 gluhih ljudi pride na vrh Šmarne gore. Upali smo, da se nam bo to letos uresničilo.

Vremenske razmere so bile neobetavne in spre-menljive. Pred sobotnim pohodom je dva dni neu-smiljeno deževalo in razmočilo teren. Vremenarji so napovedali lepo soboto z nekaj sonca in več oblač-nosti, a suho vreme.

Prišla je sobota, vreme je prineslo prijazno jutro s soncem na sinje modrem nebu. Večina gluhih je najbrž razmišljala, ali bi šli osvojit vrh Šmarne gore kljub mokrem terenu in negotovem vremenu.

Toplo sonce je počasi prineslo svežino ter toplino v objem gluhih pohodnikov. Na vrhu je bilo zelo veselo in prisrčno srečanje med gluhimi.

Vsak udeleženec se je vpisal v knjigo podpisnikov in dobil brezplačen čaj. Ta knjiga bo vsako leto na-povedala rekordno število udeležencev. Številka se je zaustavila pri 33. udeležencu.

Ko so se gluhi odpočili in nadihali višinskega zraka, sem vsem udeležencem namenil pozdravni govor. Izbral sem moško in žensko komisijo za miss in mistra

POHOD

11. pohod »100 gluhih na Šmarno goro«

Miss Šmarne gore

Mister Šmarne goreZakuska g. Ledineka

G. Ledinek predstavi gluhi skupini obnovljeno cerkev

pohoda na Šmarno Goro. Moška komisija je izbrala najmlajšo pohodnico Špelo Rotar za miss Šmarne Go-re, medtem pa je ženska izbrala pa Boštjana Hrena. Oba sta dobila skromno nagrado.

Na povabilo gospodarja Ledineka si je gluha skupi-na pohodnikov šla ogledat cerkev, ki letos praznuje 300-letnico obstoja. G. Ledinek je na kratko pred-stavil zgodovino cerkve na Šmarni Gori. Tolmačil je Roman, bodoči tolmač. Gluho skupino je tudi pogostil z miškami, specialiteto Šmarne Gore, in pijačo. Za kar se g. Ledineku v imenu MDGL zahvaljujem, prav tako pa se zahvaljujem tudi Romanu za prevajanje v znakovni jezik.

Po kratkem programu so gluhi med sabo pokle-petali v dobrem vzdušju, Zaželel sem jim srečno pot in previdnost pri hoji navzdol na spolzkem terenu. Končalo se je vse lepo in srečno ter brez posledic.

Ob koncu bi rad poudaril za naslednje leto, da pridite v čim večjem številu osvojit Šmarno Goro.

Se vidimo in v upanju, da naslednje leto, ob 12. pohodu na Šmarno goro, resnično bo prišlo 100 gluhih.

Robert Žlajpah


Da bi bili člani MDGL, ki se nameravajo udeležiti 15. tradicionalnega mednarodnega veteranskega tur-

nirja v košarki, ki se bo odvijal od 6. junija do 10. juni-ja 2012 v Kanunasu v Litvi, na katerega je prijavljenih kar 12 društev iz različnih držav, bolj pripravljeni, je naše društvo organiziralo 2. veteranski turnir v košar-ki, ki se je odvijal v soboto, dne 21.4.2012 v Gimnaziji Moste. Prijavile so se 4 ekipe: VETERANI »MDGL«, VETERANI»GOLOVEC«, VETERANI »GROSUPLJE« in REPREZENTANCA GLUHIH SLOVENIJE. Sistem turnir-ja je bi takšen, da se je vsaka prvouvrščena ekipa iz vsake skupine uvrstila v finale, drugouvrščena ekipa pa v boj za 3. mesto. Igrala se je kosmata igra 4 x 10 minut (med vsako četrtino je 1 minuta odmora). Kot je razvidno iz rezultatov v borbi za 1. in 3. mesto, sta bili tekmi zelo izenačeni in zanimivi.

ČASOVNI RAZPORED TEKEM:

EKIPE REZULTATVETERANI »GROSUPLJE« : VETERANI »MDGL« 66:51REPREZENTANCA GLUHIH SLOVENIJE : VETERANI »GOLOVEC« 59:35ZA 3.-4 MESTO (VETERANI »MDGL« : VETERANI »GOLOVEC«) 59:66ZA 1.-2 MESTO (REPREZENTANCA GLUHIH SLOVENIJE : VETERANI »GROSUPLJE«) 39:41

VRSTNI RED:

1. VETERANI »GROSUPLJE«2. REPREZENTANCA GLUHIH SLOVENIJE3. VETERANI »GOLOVEC«4. VETERANI »MDGL«

ŠPORT

Veteranski turnir v košarki

In tako se je začela tekma!

Pridni zapisnikarji in pomočniki sodnika

VETERANI »GROSUPLJE« in VETERANI »MDGL«

REPREZENTANCA GLUHIH SLOVENIJE in VETERANI »GOLOVEC«

Ekipi, ki sta se borili za 3. mesto

FinalistiPo koncu turnirja poslastica dneva. Boj med odbojkaricami in košarkarji J

Po koncu turnirja se je ekipa izbranih »veteranov« pomerila z žensko odbojkarsko ekipo PDW oz. MDGL, kjer je ekipa PDW zmagala z 2:1 J . Tako se je zaključil turnir v prijetnem vzdušju.

Organizacijski odbor


DGN Koper je organiziralo državno prvenstvo glu-hih v balinanju - posamezno. Udeležilo se ga je

26 tekmovalcev, med katerimi so nastopali tudi naši balinarji. Po sodniškem kriteriju Balinarske zveze Slo-venije je zaradi časovne omejenosti lahko nastopilo samo 24 igralcev. Barve MDGL so zastopali Vinko Kalizan, Stanko Veršič, Andrej Mlakar in Jože Kočevar v moški konkurenci; Anica Milošič in Marica Juhart pa v ženski konkurenci.

V moški konkurenci so balinarji MDGL osvojili soli-dna mesta, najboljši je bil Vinko Kalizan, ki je osvojil 5. mesto. Naslov državnega prvaka v balinanju med posamezniki je osvojil Alojz Sever iz DGN Ljubljana, ki je v finalu premagal Andreja Filipiča iz DGN AURIS Kranj.

Balinarki Anica Milošič in Marica Juhart sta priigrali zelo dobro uvrstitev. Presenetila je Marica Juhart z osvojenim tretjim mestom. Članica DGN Ljubljane, Antonija Brumen, je ubranila lanskoletni naslov dr-žavne prvakinje v balinanju - posamezno.

Vsem balinarjem in balinarkam v imenu športne sekcije čestitamo za dobre uvrstitve.

Robert Žlajpah

ŠPORT

DP gluhih v balinanju - posameznoRezultati:

Ženske:

1. BRUMEN Antonija - DGN Ljubljana2. VINCEK Ivanka - DGN Koper3. JUHART Marica - MDG Ljubljana4. MARINKO Irena - DGN Slov. Konjice5. MILOŠIČ Anica - MDG Ljubljana

Moški:

1. SEVER Alojz - DGN Ljubljana2. FILIPIČ Andrej – DGN AURIS Kranj3. DEBELJAK Janez - DGN Ljubljana4. KLEPEC Anton - DGN Ljubljana5. KALIZAN Vinko - MDG Ljubljana8. VERŠIČ Stanko - MDG Ljubljana9. MLAKAR Andrej - MDG Ljubljana17. KOČEVAR Jože - MDG Ljubljana

Najboljši med balinarji MDGL

Ekipa posameznikov MDGL

Najboljši balinarji in balinarke DP v letu 2012

Marica prejema medaljo za 3. mesto


ZBRISTIMO SI MOŽGANE

REBUSI

Pripravil: Vinko Cepec Oblikoval: Janez Turk

REBUS

Rešit

ev: P

AS -

TRN

= P

RSTA

N

2. ČRKI


REBUS

Rešit

ev: (

Z)VE

RI+Ž

ICA

= VE

RIŽI

CA


PALINDROMNI REBUS

Rešit

ev: O

N N

A RE

P (O

)SE

= OT

NAR

EPSE

= E

SPER

ANTO

Palindromni rebus pomeni, da se rešitev bere nazaj (npr. OVTŠURD = DRUŠTVO)

ŠPORT

DP gluhih v košarkiKošarka je paradna športna disciplina slovenske

gluhe reprezentance. DGN Ljubljana je organi-ziralo državno prvenstvo gluhih v košarki. Odvijalo se je v športni dvorani v Kočevju. Na DP so se prijavile štiri ekipe. Ekipa MDGL se ga ni udeležila zaradi odpovedi nekaterih članov. Na njem so tako sodelovale tri ekipe. Igrali so vsak z vsakim. Zmagalo je DGN Ljubljana.

Rezultati:1. DGN LJUBLJANA 4 točke 2. MDGN VELENJE 3 točke 3. DGN SEV. PRIMORSKE 2 točki

Robert Žlajpah

Napovednik športnih dogodkovAVGUST:

- 25. avgust (DP v odbojki na mivki – organizator DGN PODRAVJA MARIBOR) - lokacija: naknadno

Točne informacije (začetek in lokacija tekem) bodo objavljene na oglasni deski, ko prejmemo vabila iz omenjenih društev. Datumi šport-nih dogodkov se lahko spreminjajo na podlagi obvestila organizatorja.

Spremljajte vse razpise, objavljene na oglasni deski MDGL!Robert Žlajpah

Turnir v odbojki v BudimpeštiŽenska odbojkarska ekipa Power Deaf Women, v

kateri nastopajo štiri naše članice, tj. kapetanka Maja Kuzma, Nina Orešnik, Jelena Bolshedonova in Simona Drev, ter Valerija Škof, Petra Šiler in Gordana Škof, ter »trener« Erik De Posarelli, so v odbojkarskem turnirju v Budimpešti, ki se je odvijal v soboto, 26. maja 2012, osvojile odlično 2. mesto med sedmimi ekipami.

Ob tej priložnosti se ekipa PDW zahvaljuje MDGL in ŠZGS za pomoč pri financiranju celotnih stro-škov ter ravnateljici OŠ Kanal, ge. Milki Zimič, za brezplačno izposojo kombija.

Za PDW,Majčka

PDW

FOTOREPORTAŽA Z IZLETA NA DUNAJU Foto: Janez Turk

Odmev tišine 5-6 2012

Documents

Transcript of Odmev tišine 5-6 2012