Oddih

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 1 / /stembergarja 15:38:49

oddihPRILOGA DNEVNIKA, LETNIK lll, T . 4, OKTOBER 2011

Revija za zdravo sobiv anje lovelka in narave terkatalog razstavljavcev sejma NARAVA-ZDRAVJE2011, Gospodarsko razstavie Ljubljana.


oddih 32 oddih

Kazalo4 Dejan idan:

Nestrpno akam na jesensko setev

6 Iztok Altbauer: Ne le uitek indonat Mg, Ruse privlaijo tudi nakupi

13 Kako jesti zdravo19 Sir in skuta naa sta aduta24 Zdrav nain ivljenja v mestnem okolju:

Tipine slovenske zadranosti ni ve

27 Ekogradnja: zmagoviti pohod lesa32 Srno-ilne bolezni so vzrok

za najve smrti v razvitem svetu

37 Zaradi nezdravega ivljenjskega slogatevilo sladkornih bolnikov raste

40 Tudi letos priznanjaplanetu Zemlja prijazna obina

43 Hrvaka v jesenskih barv ah45 priloga Gospodarsko razstavie

in seznam razstavljalcevna sejmu Narava zdravje

Priloga OddihIzdajatelj: Dnevnik, druba medijskih vsebin, d. d.Kopitarjeva ulica 2, 1000 LjubljanaPredsednik uprave: mag. Branko P avlinOdgovorni urednik Dnevnika: Zlatko etincUrednik priloge: V ito Avgutin, Jana ApihPomonik direktorice za trenje: Domen RantProjektna vodja oglasnega trenja: Barbara PunikTehnina ureditev: Marica v ageljJezikovni pregled:Tina Kresnik, Marko JanaFotografije: dokumentacija Dnevnika, arhiv Zdruenjaturistinih kmetij Slovenije, arhiv GR, arhiv SSNZ, arhivLTO, arhiv ST, Bla ZupaniTisk: SET podjetje za usposabljanje invalidov, d. d.,Vevka cesta 52, 1260 Ljubljana PoljeDatum izdaje: september 2011tevilo tiskanih izvodov: 67.000

Se e sp omnite obutka, ko smokot mlenozobi malki zveerleali v toplih posteljah, do bradepokriti s perjanicami, in poslualizgodbe, ki so nam jih iz debelihknjig brale nae mame? Zgodbe, vkaterih smo s Piko Nogavikojadrali po morjih in si eleli, da biimeli za oeta zamorskega kralja zotoka Taka Tuka, zgodbe okosovirjih, s katerimi smo kar zlice, na kateri so rasli paradiniki,odkrivali udesa domiljijskega

sveta, zgodbe o rumenem medvedku, s katerim smo se podali naeksmedicijo. Takoj, ko smo se nauili brati, smo se na potep pozgodbah odpravljali sami. Nikoli ne bom pozabila poletja zWinnetoujem, ki mi ga je oe ob zakljuku ole p orinil v roke.Samo njegovo navduenja nad zg odbo me je prerinilo ez uvodneneskonne opise, dokler nisem padla v zgodbo. Zgodbo onepredstavljivih krajih, ki sem jih obiskovala v domiljiji, inzgodbo o vrednotah, ki sem jih pogumno sprejemala za svoje. Volah so nae ice vsak predmet bolj ali manj uspeno oropalezanimivih zgodb in potepanja po zgodbah so postala dolgoasna.Neko sem domov prila s cv ekom pri zgodovinskem testu inpripombo profesorice, da zgodovina ni zgodba in da naj drugiraje nizam dejstva. Nikoli mi ni zares uspelo. Zgodbe so lepe ,zanimiveje, bolj skrivnostne in globoke. Zgodbe sem sizapomnila, letnic nikoli. Med poukom smo si zato raje pod mizamipodajali pisemca o zgodbicah, ki so jih pisale nae najstnik eljubezni. Na fakulteti so zgodbe postale bolj uene in po njih smopotovali s poveanim spotovanjem. Profesor za antropologijo(tudirala sem etnologijo, ker je obljublja celo vrsto zanimivihzgodb) je v predavanje rad vpletel zgodbo o Hotentotkah, ki naj biimele tako velike zadnjice, da so na njih lahko stali nekaj let stariotroci, in tako poveene dojke, da so se otroci dojili kar ez ramo.Zapomnili smo si jo vsi in upali na prilonost, da jo bomo obkoncu leta v stisnjenem kabinetu profesorja lahko ponovili.Zanimivih zgodbe si ni teko zapomniti. Ker e je zgodba dobra,nas odpelje na pot. Lahko je to samo pot do domiljije , utvare alielje, lahko pa postane pot do kraja, do loveka, do dogodka. Kome je pot prvi popeljala iz varnega objema Evrope, se je mojatirimesena azijska zgodba zaela s kulturnim okom inkrokodiljimi solzami ter se nadaljevala v zgodbe o otrocih, ki so sedotikali mojih svetlih las, o menihu, ki je po najinem prevodunapisal pesem, o podganah v kinu in kai v kopalnici, oromantini kolibi na peini nad morjem pa do zgodbe opozabljenih dokumentih v hotelu in kuhani kai na kroniku. Kose za zgodbo podamo na pot, postanemo turisti in destinacijo namproda najbolji prip ovedovalec zgodb. Morda smo nanjo naleteli ev otroki pravljici ali jo na Facebooku prebrali na zidu davnopozabljenega soolca, ki nam je neko porinil pod mizo listek vroko. e je res dobra, se bo zasidrala, se pojavljala v sanjah in nasgnala, da se podamo za njo na pot. Mogoe nas bo pripeljala dosoolca, ki smo ga pozabili, do galerije za vogalom, do hriba, kjerse izpolnijo elje, ali celo do ekspedicije, do Afrike, amerikeprerije ali celo do otoka Taka Tuka. Ppav zato je potovanje najlepidel ivljenja in delo v turizmu najlepi p oklic na svetu.

Povej mi zgodboJana Apih


oddih 54 oddih

Nestrpno akamna jesensko setevVito Avgutin

Minister za kmetijstvo,gozdarstvo in prehranomag. Dejan idan je naprvo vpraanje o prehranioziroma predelavi hrane, kije e nekaj asa vse boljstrateko pomembna, indomai samooskrbi na tempodroju poudaril, da je tovpraanje, zaradi kateregamarsikatero no ni spal.

Obdobje, ko smo govorili, da jehrana globalno dosegljiva, je na -mre mimo. Zadnji primer je p o-vezan s sladkorjem. Ko ga je nasvetovnem trgu zaelo zmanjkovati, so naiproizvajalci hrane, ki potrebujejo sladkor,delali nekaj asa iz r ok v usta, iz t edna vteden. e danes so t eave. Jasno se vidi, vkoliko boljem p oloaju so drave, ki nisoodvisne od uvoza. Ali pa kriza z dose gljivos-tjo krune penic e.Leta 1957 je v E vropi nastala skupna kme-tijska politika. Takrat je bila namre staracelina v razmeroma slabem poloaju, sajje bilo hrane premalo, pa e ta je bilanekakovostna. V osemdesetih letih pr ej-njega stoletja je sledil preobrat, kajti hra-ne je bilo nenadoma pr eve. Danes pasmo prie ponovnemu obratu: hranezmanjkuje. Na svetu je priblino ena mili -jarda ljudi lanih, tri milijar de pa jih jenezadostno prehranjenih. Evropa se sicerne sooa s taknimi pr oblemi kot preosta-li svet, kajti v Evropi ni demografskegronje ali strahu, se pa e mono p oznaoziroma obutimo posledice klimatskihs p re m e m b.

Ampak ponekod se nekateri e ve dno ob-naajo nerazumno. Menda gre v razvitejihokoljih e ve dno veliko hrane v k o zas m et i?V nekaterih razvitih dravah na severnemdelu Evrope kona v smeteh tudi do enatretjina hrane! Vendar ne smemo krivitizgolj potronika, to je le del. D enimo: delhrane ostane kar na poljih. Zakaj? Zaradistandardov, predpisov, zahtev... recimo,koliko dolge in teke morajo biti na pri -mer kumare. In e ne ustr ezajo tem meri-lom, jih enostavno pustijo na p oljih. Delhrane gre v ni na pr odajnih poteh, delhrane gre v smeti iz pr enapolnjenih hla-dilnikov - povprena slovenska druinadela enkrat na mesec istko v hladilniku.Na koncu pa je tu e r azvada, da si nakronik naloimo vedno preve.

Vrnimo se k evropski kme tijski politiki, kidoivlja nov zasuk...V Berlinu smo kmetijski ministri p odpisa-

li deklaracijo, ki res pomeni nov obrat vprimerjavi z e omenjeno p olitiko na po-droju kmetijstva v Evropi iz osemdesetihlet. Opazen je bistven odmik od stareganaina razmiljanja: z daj je pomembno,da se na regionalni ravni pridela tolikohrane, kot se jo pa lahk o. No, za Sloveni-jo je e tako ali tako dolgo jasno, da niprimerna za intenzivno proizvodnjo.

Se lahko sprehodiva skozi zadnjih dvajsetlet, lahko ocenite poloaj samooskrbe gledenajpomembnejih i vil?Naj zanem s krunim it om. V dvajsetihletih priblino polovico potrebnega itapridelamo doma. Mislim, da bi se mor alizgledovati po vici. Sam to imenujem vi -carska pot. Med svetovno vojno so ugoto-vili, da je sicer dobro, e so trezorji vbankah polni, vendar da zlatih palic vkriznih asih ne morejo pojesti. In so sizadali cilj, da doseejo 8 5- do 90-odstot-no samooskrbo s krunimi iti. P omislite:v vici imajo manj ob delovalne zemlje naprebivalca, kot jo imamo v Slo veniji, e-prav tudi pri nas t o razmerje ni ravnonajbolje, pa so usp eli.

Pri nas, e sem vas pra v razumel, pridela-mo polovico potrebnih krunih it. Se dele kaj poveuje?Bolj intenzivno smo teavo zaeli reevatilani po etvi. Ker so pridelovalci zautilineko varnost, predvidljivost, ker smo sedrali dogovorov, se je e let os zgodilonekaj lepega: lani smo na primer v prvifazi odkupili 23.000 ton pridelka, letoskar 55.000. Prav nestrpno zato akam je-sensko setev. Priakujemo, no, kar prepri-an sem, da bo zasejanih pomembno vezemlji s krunim it om.

Je torej tako imenovana vic arska pot do -s e g l j iv a?Je, vsekakor je. V bistvu je r ealna mono-st, da e priho dnje leto doseemo 70-odstotno samooskrbo.

Kako pa je z mlekom?Mleka pridelamo nekaj ve, kot ga potre-bujemo, na alost pa ga priblino enotretjino izvozimo, da potem to mleko,predelano v druge mlene izdelke in seve-da z dodano vrednostjo, uvozimo nazaj.

Pri pretenem delu mesa tudi ni te av?Ja, glede govejega in pianje ga mesasmo kar nad stotimi odstotki torej ima-mo mesa slovenskega porekla ve, kot gapotrebujemo. Problem je pri praijereji, ssvinjskim mesom. Z 80 -odstotne samoos-krbe pred 20 leti smo danes na 5 0 odstot-kih. Tu bo potrebnih e k ar nekaj ukre-pov, med drugim tudi tak ni dr obci, kotso s posebno slubo zbirati podatke ozi-

roma ugotavljati viino c en: po kolikniceni na primer iz nek e drave izvaajosvinjino v druge drave, po kolikni c eniprodajajo to meso doma in p o kolikniceni ga prodajajo v Sloveniji. V primeru,da postavljajo pri nas obutno nije c ene,bo treba seveda nekaj ukreniti.

Zadnje afere s p anskimi kumarami sodvignile precej prahu in marsik do je bilpreseneen, ker na primer uvaamo k uma-re ali esen, zadnjega celo s Kitajske. Kakoje s pridelavo zelenjave?Samooskrba z zelenjavo je v dvajsetih le-tih kar mono padla: s 66 o dstotkov napilih 33 odstotkov. Pa imamo za pridela -vo razmeroma dobre razmere. Recimo naPrimorskem, kjer so dobri klimatski p o-goji, pa v Pr ekmurju, kjer je g eotermalnavoda rastlinjaki namre potrebujejo pri-merno temperaturo, zato je potrebnaenergija, ki je v Pr ekmurju torej na razpo-l a go.

Nekje sem prebral, da v Veliki Britaniji zapropadanje pridelovalcev zelenjave krivijopredvsem veletrgovske centre?Zagotovo je to eden od vzrokov, eprav nesmemo trgovskih sistemov delati za kriv -ce tudi tam, kjer t o niso. Prodajnih kana-lov je sicer ve in nekateri se zelo dobrorazvijajo. Na primer prodaja na dom. Ta vSloveniji zelo naraa, saj je v edno vedruin, ki skrbijo za z dravo prehrano, inko se vzpostavi zaupanje z doloenim pri -delovalcem, je za ob e strani tak nainprodaje oziroma nakupa ugoden: potro -nik dobi kakovostne pridelke, pridelovalcipa imajo zagotovljeno prodajo. Tudispletna prodaja naraa.Potem moram tu omeniti lokalno hrano vjavnih zavodih. Tu bi moralo v veji meridelovati tako imenovano naelo pozitivnediskriminacije, opaam pa na tr enutkeshizofreno ravnanje: ne more se namr eopredeliti, da bo skrb el za kakovost hra-ne, ne more se o dloiti, da se boprehranjeval ekoloko, potem pa v razpis-nem pogoju kot edino merilo navedeceno. Ampak zaznavamo napredek: ponekaterih podatkih je e deset o dstotkovol, ki nar oajo hrano iz neposrednegaokolja, ole pa p orabijo na leto priblino60 milijonov evrov za hrano. Pomembnose mi zdi zato tu omeniti 18 . november, kobo imelo 240.000 slovenskih otrok tradi-cionalni slovenski zajtrk. ebelarji, pride-lovalci sadja in z elenjave, mlekarji in ekdo so se vkljuili v ak cijo, v okviru kate-re se bomo pogovarjali o zdravi prehrani.e bo teklo po nartih, bi s t o akcijoprihodnje leto lahko naredili korak naprejin bi imele ole nar avoslovni dan posve-en tej tematiki, eden od ciljev pa je, da biimele ole s voje vrtove, na katerih naj biuenci sami skrbeli za svojo pridelavo.

Omeniti moram e en pr odajni kanal, toso komunalne trnice.

eprav je videti, da veje ko so, slaba j eponudb a?Ja, po eni strani je to res, ker je velikopreprodajalcev, ki odkupujejo sadje in z e-lenjavo od enega ali dveh ponudnikov,navadno uvoznikov. Mogoe veliko tehbolj sodi v trgovske centre, saj naj bi natrnici ponujali svoje pridelke okolikikmetje, dobimo pa sadje iz Azije , krompiriz Maroka in tako naprej. Res je, vendar...Veste, pomembno se mi z di, da ima ku-pec, ki je konni kralj, monost izbire inda ima povsod monost kupiti tudi slo-venske pridelke.Da ne pozabim in glede samooskrbe ome-nim najveji fiasko krompir. Pred dvaj-setimi leti smo ga pridelali pr ecej ve, kotsmo ga porabili, danes pa ga mor amouva a t i .

Vi osebno se v vsak danjem ivljenju truditeprehranjevati zdravo?Vsekakor, cela druina je p ozorna na to.Vendar imam zaradi dokaj nemogoegaurnika neredno prehrano. Vasih se zgo-di, da ele p ozno zveer, ko pridem do-mov, kar planem v hladilnik.

Kako imate urejeno nabavo greste tudi vikdaj v trgovino? Nabavljate vedno na enemm es t u ?Ja, vasih dobim listek, kaj moram kupiti,in grem v trgovino. Predvsem sem obu-tljiv na ponudbo: e neesa ne dobim vnekem centru, tja pa ne gr em nikoli ve.

Za intenzivno kmetovanje Slovenija ni pri -merna. Nekatera nesorazmerja je trebaobenem popraviti. Vrnimo se h kme tijskipolitiki in ukrepanju...Evropski okvir kmetijske politike ima,poenostavljeno povedano, dva stebra: ne-posredna plaila, subvencije za stabilizaci-jo dohodkovnega poloaja kmeta. 144 mi -lijonov evrov na leto je v ta namen narazpolago in v bistvu ta sr edstva v veiniporpamo. Obenem pazimo tudi na kme -tije, ki nimajo ravno idealnih pogojev, paelimo, da se pridelava hrane tam ohrani,na primer gorske kmetije, zato jih dodat-no sofinanciramo. To je del drug ega ste-bra, kakor tudi spodbujanje neesa, kar jenad standardi ekoloko kmetovanje. No,pri tem ekokmetovanju pa smo na pr e-lomnici, kajti dosegli smo neki prag, prilismo do nekega limita. Problem je namreveledistribucija. Naslednji problem pa jedejstvo, da veliko kmetovalcev, ki se o dlo-ijo za eko pridelavo, propade ali obupapo letu ali dveh. V tem asu cena e niprimerna, pridelek pa je se veda manji,zato nartujemo dodatne spodbude v a-

su prehodnega triletnega obdobja e odprihodnjega leta dalje.Danes je sicer e nadstandar d, v novievropski kmetijski politiki pa bo integri-rana pridelava prednostna naloga.

V zvezi z obdelovalno zemljo je velikoprahu dvignila predvidena trasa avtocestepo Savinjski dolini. V ni naj bi lo k arnekaj kakovostnih kmetijskih povrin. eza trenutek pozabite, da ste tudi politik kaken j e va ose bni odnos do tega proble-m a?Najprej me je zb odlo, ker sem kot minis-ter dobival podatke, ki niso dr ali. Ne milagati, sem rekel. Ena od vladnih slub jena primer trdila, da gre za 20 hektarjev,spet drugi so dokazovali, da gre za najma-nj petkrat vejo povrino, ki bo la v ni.Vse skupaj je postajala udna godlja inmeanica interesov. Odloitev, da se p os-topek evalvira, oceno pa da naj p odajotudi neodvisni strokovnjaki, se mi je z delanajbolj primerna. In ti so p ostavili pravovpraanje: zak aj v teh asih, ko ni denarjaza zdravila, sploh razmiljanja o a vtocesti,e pa sploh ni t oliko prometa, da bi bilanaloba upraviena? Zakaj se v t ej fazi neobnovi in raziri magistr alna cesta?

Ne moremo mimo le ta gozdov, zlasti kersta le dve dravi v Evropi , ki imata gle dena velikost drave ve gozdnih povrin k otSlovenija .Na globalni ravni se z g ozdovi ne dela natrajnostni nain. Letni prirast je priblinoest milijono v kubinih metrov, poseka-mo pa priblino tri milijone . To ni dobro.Poleg tega je povsem drugae kot dru-god po Evropi le 23 odstotkov gozdov vdravnih rokah. Razmeroma veliko goz-dov, ki so v zasebnih r okah, je namren e i z ko r i e n i h .

eprav smo drava gozdov, vseeno vozimokar veliko hlodovine na age v sosednjoAv s t r i jo?Po eni strani je e v edno bolje, da peljemoles na age v tujino, kot da ga ne biposekali. Vedeti je treba, da je kriza, ne lev zadnjih letih, naredila svoje: od 35.000,kolikor je bilo vasih zap oslenih v lesniindustriji, jih je danes ostalo le e dobrih10.000. Ja, mehanizacija. Tu nismo e dini,ki lahko pomagamo, tu sta tudi ministr -stvi za gospodarstvo in finance, ampakkar nekaj je e bilo st orjenega na podro-ju zamenjave oziroma sofinanciranja na-bave nove mehanizacije, pri urejanju goz-dnih cest, pri pomoi ob odloitvi kmetov,ki se odloijo za dopolnilno dejavnost,denimo, da odprejo ago, in podobno.Vsekakor pa moram omeniti predlaganonovost in mono upam, da b o sprejeta:oktobra naj bi sprejeli odredbo, da bominimalni dele v javnih investicijah 30odstotkov lesa.


oddih 54 oddih

Nestrpno akamna jesensko setevVito Avgutin

Minister za kmetijstvo,gozdarstvo in prehranomag. Dejan idan je naprvo vpraanje o prehranioziroma predelavi hrane, kije e nekaj asa vse boljstrateko pomembna, indomai samooskrbi na tempodroju poudaril, da je tovpraanje, zaradi kateregamarsikatero no ni spal.

Obdobje, ko smo govorili, da jehrana globalno dosegljiva, je na -mre mimo. Zadnji primer je p o-vezan s sladkorjem. Ko ga je nasvetovnem trgu zaelo zmanjkovati, so naiproizvajalci hrane, ki potrebujejo sladkor,delali nekaj asa iz r ok v usta, iz t edna vteden. e danes so t eave. Jasno se vidi, vkoliko boljem p oloaju so drave, ki nisoodvisne od uvoza. Ali pa kriza z dose gljivos-tjo krune penic e.Leta 1957 je v E vropi nastala skupna kme-tijska politika. Takrat je bila namre staracelina v razmeroma slabem poloaju, sajje bilo hrane premalo, pa e ta je bilanekakovostna. V osemdesetih letih pr ej-njega stoletja je sledil preobrat, kajti hra-ne je bilo nenadoma pr eve. Danes pasmo prie ponovnemu obratu: hranezmanjkuje. Na svetu je priblino ena mili -jarda ljudi lanih, tri milijar de pa jih jenezadostno prehranjenih. Evropa se sicerne sooa s taknimi pr oblemi kot preosta-li svet, kajti v Evropi ni demografskegronje ali strahu, se pa e mono p oznaoziroma obutimo posledice klimatskihs p re m e m b.

Ampak ponekod se nekateri e ve dno ob-naajo nerazumno. Menda gre v razvitejihokoljih e ve dno veliko hrane v k o zas m et i?V nekaterih razvitih dravah na severnemdelu Evrope kona v smeteh tudi do enatretjina hrane! Vendar ne smemo krivitizgolj potronika, to je le del. D enimo: delhrane ostane kar na poljih. Zakaj? Zaradistandardov, predpisov, zahtev... recimo,koliko dolge in teke morajo biti na pri -mer kumare. In e ne ustr ezajo tem meri-lom, jih enostavno pustijo na p oljih. Delhrane gre v ni na pr odajnih poteh, delhrane gre v smeti iz pr enapolnjenih hla-dilnikov - povprena slovenska druinadela enkrat na mesec istko v hladilniku.Na koncu pa je tu e r azvada, da si nakronik naloimo vedno preve.

Vrnimo se k evropski kme tijski politiki, kidoivlja nov zasuk...V Berlinu smo kmetijski ministri p odpisa-

li deklaracijo, ki res pomeni nov obrat vprimerjavi z e omenjeno p olitiko na po-droju kmetijstva v Evropi iz osemdesetihlet. Opazen je bistven odmik od stareganaina razmiljanja: z daj je pomembno,da se na regionalni ravni pridela tolikohrane, kot se jo pa lahk o. No, za Sloveni-jo je e tako ali tako dolgo jasno, da niprimerna za intenzivno proizvodnjo.

Se lahko sprehodiva skozi zadnjih dvajsetlet, lahko ocenite poloaj samooskrbe gledenajpomembnejih i vil?Naj zanem s krunim it om. V dvajsetihletih priblino polovico potrebnega itapridelamo doma. Mislim, da bi se mor alizgledovati po vici. Sam to imenujem vi -carska pot. Med svetovno vojno so ugoto-vili, da je sicer dobro, e so trezorji vbankah polni, vendar da zlatih palic vkriznih asih ne morejo pojesti. In so sizadali cilj, da doseejo 8 5- do 90-odstot-no samooskrbo s krunimi iti. P omislite:v vici imajo manj ob delovalne zemlje naprebivalca, kot jo imamo v Slo veniji, e-prav tudi pri nas t o razmerje ni ravnonajbolje, pa so usp eli.

Pri nas, e sem vas pra v razumel, pridela-mo polovico potrebnih krunih it. Se dele kaj poveuje?Bolj intenzivno smo teavo zaeli reevatilani po etvi. Ker so pridelovalci zautilineko varnost, predvidljivost, ker smo sedrali dogovorov, se je e let os zgodilonekaj lepega: lani smo na primer v prvifazi odkupili 23.000 ton pridelka, letoskar 55.000. Prav nestrpno zato akam je-sensko setev. Priakujemo, no, kar prepri-an sem, da bo zasejanih pomembno vezemlji s krunim it om.

Je torej tako imenovana vic arska pot do -s e g l j iv a?Je, vsekakor je. V bistvu je r ealna mono-st, da e priho dnje leto doseemo 70-odstotno samooskrbo.

Kako pa je z mlekom?Mleka pridelamo nekaj ve, kot ga potre-bujemo, na alost pa ga priblino enotretjino izvozimo, da potem to mleko,predelano v druge mlene izdelke in seve-da z dodano vrednostjo, uvozimo nazaj.

Pri pretenem delu mesa tudi ni te av?Ja, glede govejega in pianje ga mesasmo kar nad stotimi odstotki torej ima-mo mesa slovenskega porekla ve, kot gapotrebujemo. Problem je pri praijereji, ssvinjskim mesom. Z 80 -odstotne samoos-krbe pred 20 leti smo danes na 5 0 odstot-kih. Tu bo potrebnih e k ar nekaj ukre-pov, med drugim tudi tak ni dr obci, kotso s posebno slubo zbirati podatke ozi-

roma ugotavljati viino c en: po kolikniceni na primer iz nek e drave izvaajosvinjino v druge drave, po kolikni c eniprodajajo to meso doma in p o kolikniceni ga prodajajo v Sloveniji. V primeru,da postavljajo pri nas obutno nije c ene,bo treba seveda nekaj ukreniti.

Zadnje afere s p anskimi kumarami sodvignile precej prahu in marsik do je bilpreseneen, ker na primer uvaamo k uma-re ali esen, zadnjega celo s Kitajske. Kakoje s pridelavo zelenjave?Samooskrba z zelenjavo je v dvajsetih le-tih kar mono padla: s 66 o dstotkov napilih 33 odstotkov. Pa imamo za pridela -vo razmeroma dobre razmere. Recimo naPrimorskem, kjer so dobri klimatski p o-goji, pa v Pr ekmurju, kjer je g eotermalnavoda rastlinjaki namre potrebujejo pri-merno temperaturo, zato je potrebnaenergija, ki je v Pr ekmurju torej na razpo-l a go.

Nekje sem prebral, da v Veliki Britaniji zapropadanje pridelovalcev zelenjave krivijopredvsem veletrgovske centre?Zagotovo je to eden od vzrokov, eprav nesmemo trgovskih sistemov delati za kriv -ce tudi tam, kjer t o niso. Prodajnih kana-lov je sicer ve in nekateri se zelo dobrorazvijajo. Na primer prodaja na dom. Ta vSloveniji zelo naraa, saj je v edno vedruin, ki skrbijo za z dravo prehrano, inko se vzpostavi zaupanje z doloenim pri -delovalcem, je za ob e strani tak nainprodaje oziroma nakupa ugoden: potro -nik dobi kakovostne pridelke, pridelovalcipa imajo zagotovljeno prodajo. Tudispletna prodaja naraa.Potem moram tu omeniti lokalno hrano vjavnih zavodih. Tu bi moralo v veji meridelovati tako imenovano naelo pozitivnediskriminacije, opaam pa na tr enutkeshizofreno ravnanje: ne more se namr eopredeliti, da bo skrb el za kakovost hra-ne, ne more se o dloiti, da se boprehranjeval ekoloko, potem pa v razpis-nem pogoju kot edino merilo navedeceno. Ampak zaznavamo napredek: ponekaterih podatkih je e deset o dstotkovol, ki nar oajo hrano iz neposrednegaokolja, ole pa p orabijo na leto priblino60 milijonov evrov za hrano. Pomembnose mi zdi zato tu omeniti 18 . november, kobo imelo 240.000 slovenskih otrok tradi-cionalni slovenski zajtrk. ebelarji, pride-lovalci sadja in z elenjave, mlekarji in ekdo so se vkljuili v ak cijo, v okviru kate-re se bomo pogovarjali o zdravi prehrani.e bo teklo po nartih, bi s t o akcijoprihodnje leto lahko naredili korak naprejin bi imele ole nar avoslovni dan posve-en tej tematiki, eden od ciljev pa je, da biimele ole s voje vrtove, na katerih naj biuenci sami skrbeli za svojo pridelavo.

Omeniti moram e en pr odajni kanal, toso komunalne trnice.

eprav je videti, da veje ko so, slaba j eponudb a?Ja, po eni strani je to res, ker je velikopreprodajalcev, ki odkupujejo sadje in z e-lenjavo od enega ali dveh ponudnikov,navadno uvoznikov. Mogoe veliko tehbolj sodi v trgovske centre, saj naj bi natrnici ponujali svoje pridelke okolikikmetje, dobimo pa sadje iz Azije , krompiriz Maroka in tako naprej. Res je, vendar...Veste, pomembno se mi z di, da ima ku-pec, ki je konni kralj, monost izbire inda ima povsod monost kupiti tudi slo-venske pridelke.Da ne pozabim in glede samooskrbe ome-nim najveji fiasko krompir. Pred dvaj-setimi leti smo ga pridelali pr ecej ve, kotsmo ga porabili, danes pa ga mor amouva a t i .

Vi osebno se v vsak danjem ivljenju truditeprehranjevati zdravo?Vsekakor, cela druina je p ozorna na to.Vendar imam zaradi dokaj nemogoegaurnika neredno prehrano. Vasih se zgo-di, da ele p ozno zveer, ko pridem do-mov, kar planem v hladilnik.

Kako imate urejeno nabavo greste tudi vikdaj v trgovino? Nabavljate vedno na enemm es t u ?Ja, vasih dobim listek, kaj moram kupiti,in grem v trgovino. Predvsem sem obu-tljiv na ponudbo: e neesa ne dobim vnekem centru, tja pa ne gr em nikoli ve.

Za intenzivno kmetovanje Slovenija ni pri -merna. Nekatera nesorazmerja je trebaobenem popraviti. Vrnimo se h kme tijskipolitiki in ukrep anju...Evropski okvir kmetijske politike ima,poenostavljeno povedano, dva stebra: ne-posredna plaila, subvencije za stabilizaci-jo dohodkovnega poloaja kmeta. 144 mi -lijonov evrov na leto je v ta namen narazpolago in v bistvu ta sr edstva v veiniporpamo. Obenem pazimo tudi na kme -tije, ki nimajo ravno idealnih pogojev, paelimo, da se pridelava hrane tam ohrani,na primer gorske kmetije, zato jih dodat-no sofinanciramo. To je del drug ega ste-bra, kakor tudi spodbujanje neesa, kar jenad standardi ekoloko kmetovanje. No,pri tem ekokmetovanju pa smo na pr e-lomnici, kajti dosegli smo neki prag, prilismo do nekega limita. Problem je namreveledistribucija. Naslednji problem pa jedejstvo, da veliko kmetovalcev, ki se o dlo-ijo za eko pridelavo, propade ali obupapo letu ali dveh. V tem asu cena e niprimerna, pridelek pa je se veda manji,zato nartujemo dodatne spodbude v a-

su prehodnega triletnega obdobja e odprihodnjega leta dalje.Danes je sicer e nadstandar d, v novievropski kmetijski politiki pa bo integri-rana pridelava prednostna naloga.

V zvezi z obdelovalno zemljo je velikoprahu dvignila predvidena trasa avtocestepo Savinjski dolini. V ni naj bi lo k arnekaj kakovostnih kmetijskih povrin. eza trenutek pozabite, da ste tudi politik kaken j e va ose bni odnos do tega proble-m a?Najprej me je zb odlo, ker sem kot minis-ter dobival podatke, ki niso dr ali. Ne milagati, sem rekel. Ena od vladnih slub jena primer trdila, da gre za 20 hektarjev,spet drugi so dokazovali, da gre za najma-nj petkrat vejo povrino, ki bo la v ni.Vse skupaj je postajala udna godlja inmeanica interesov. Odloitev, da se p os-topek evalvira, oceno pa da naj p odajotudi neodvisni strokovnjaki, se mi je z delanajbolj primerna. In ti so p ostavili pravovpraanje: zak aj v teh asih, ko ni denarjaza zdravila, sploh razmiljanja o a vtocesti,e pa sploh ni t oliko prometa, da bi bilanaloba upraviena? Zakaj se v t ej fazi neobnovi in raziri magistr alna cesta?

Ne moremo mimo le ta gozdov, zlasti kersta le dve dravi v Evropi , ki imata gle dena velikost drave ve gozdnih povrin k otSlovenija .Na globalni ravni se z g ozdovi ne dela natrajnostni nain. Letni prirast je priblinoest milijono v kubinih metrov, poseka-mo pa priblino tri milijone . To ni dobro.Poleg tega je povsem drugae kot dru-god po Evropi le 23 odstotkov gozdov vdravnih rokah. Razmeroma veliko goz-dov, ki so v zasebnih r okah, je namren e i z ko r i e n i h .

eprav smo drava gozdov, vseeno vozimokar veliko hlodovine na age v sosednjoAv s t r i jo?Po eni strani je e v edno bolje, da peljemoles na age v tujino, kot da ga ne biposekali. Vedeti je treba, da je kriza, ne lev zadnjih letih, naredila svoje: od 35.000,kolikor je bilo vasih zap oslenih v lesniindustriji, jih je danes ostalo le e dobrih10.000. Ja, mehanizacija. Tu nismo e dini,ki lahko pomagamo, tu sta tudi ministr -stvi za gospodarstvo in finance, ampakkar nekaj je e bilo st orjenega na podro-ju zamenjave oziroma sofinanciranja na-bave nove mehanizacije, pri urejanju goz-dnih cest, pri pomoi ob odloitvi kmetov,ki se odloijo za dopolnilno dejavnost,denimo, da odprejo ago, in podobno.Vsekakor pa moram omeniti predlaganonovost in mono upam, da b o sprejeta:oktobra naj bi spr ejeli odredbo, da bominimalni dele v javnih investicijah 30odstotkov lesa.


oddih 76 oddih

Ne le uitek in donat Mg,Ruse privlaijo tudi nakupiTina Hiar

Jesenski as inkrompirjeve poitnice ekliejo po novih doivetjih.Zdravja, sprostitve inzabave eljni jih bodouresniili v objemutermalnih vrelcev vkaterem izmed slovenskihnaravnih zdravili. T a evedno slovijo kotnajmoneji steberslovenskega turizma inprav o rekordnih tevilkahv prvi polovici letonjegaleta je med drugim teklabeseda pogovora zdirektorjem skupnostislovenskih naravnihzdravili (SSNZ) IztokomAltbauerjem.

Poletno vreme je bilo zdraviliem zelonaklonjeno, zabeleili ste porast tak odomaih kot tujih gostov. Kaj e k aejostatistini podatki?V celoti smo statistine podatke zbrali zaprvih sedem mesecev letonjega leta(intervju smo opravili v zaetkuseptembra). Julijski rezultati so bili z elodobri, po podatkih iz terena pa je bilatudi avgustovska zasedenost v doloenihtednih 100-odstotna. V letonjem letu senadaljuje trend, da so tuji g ostje v vejemporastu kot domai gostje. V prvihsedmih mesecih smo tako imeli za skoraj10 odstotkov ve tujih gostov in za 12odstotkov ve njihovih prenoitev. Vendarmoram poudariti, da smo imeli tudi za triodstotke ve domaih gostov (noitev) inza 3,7 odstotka ve njihovih prihodov, karpomeni, da se razmerje med domaimi intujimi gosti zaenja izenaevati, eprav sodomai gostje e v edno v prevladi. Teh jeokoli 59 odstotkov, ampak s trendom rastiin poveevanjem bomo nekje ez dve letidosegli polovico domaih in polovicotujih gostov. e k t emu dodam einformacijo, da je iz naslo va napotitve na

zdraviliko zdravljenje v strukturiprenoitev nekje do 12 o dstotkovslovenskih gostov, to pomeni, da e bi t egoste odteli in upotevali isti turizem,je tujih gostov e ve kot domaih.

Se bodo v prihodnje povealetudi napotitve na zdra vilikozdravljenje gostov iz tujine?Ta proces e poteka. Nekateri tujci eimajo monost, da tovrstne storitve prinas dobijo povrnjene iz svojihzavarovalnic. Taki primeri so iz N emijein Avstrije, precej ve tujih gostov papriakujemo po letu 2014, ko bo Evropskaunija popolnoma liberalizirala pretok inmonosti za paciente, da izkoristijozdravstvene storitve v kateri koli laniciEvropske unije in da jim b o zavarovalnicate seveda pokrila. Ta reorganizacija nambo prinesla ve napotitev v naazdravilia, naa naloga pa je , da v tujinie b olj predstavimo produkte naihzdravili, predvsem terapevtskemonosti. Te so namre na doloenihtujih trgih e pr emalo poznane, so pa z elo

dobro poznane v Rusiji. Med tujimi trgi bizato izpostavil ruski trg. Ruski gostje so sepri nas glede t evila prenoitev e prebilina tretje mesto, njihova doba bivanja prinas pa je najdalja me d vsemi tujimi gosti(ve kot 10 dni). V prvih se dmih mesecihsmo nat eli 9200 ruskih gostov, kar jihsicer uvra ele na est o mesto priprihodih, pri prenoitvah pa so se R usi,kot reeno, uvrstili takoj za Italijane inAvs t r i j ce.

Ruski gostje slovijo tudi kot najvejipotroniki . Med bivanjem v naihzdraviliih menda vsak dan o bveznokoristijo po ve storitev oziroma terapij .Kaj je tisto, kar jih najbolj privlai?Zanje je zelo pomembna pitna kuraoziroma pitje naravne mineralne vode.Najveji magnet zanje so Terme Rogaka,in to zdravilie ima zat o najve ruskihgostov, ki so e sk oraj prehiteli italijanskego s te.V Moskvi se je neko naravno mineralnovodo donat Mg dobilo samo na r ecept vlekarnah, danes jo lahko kupimo e vnakupovalnih centrih in za R use je ta evedno pojem. Pred leti so bili R usinavajeni hoditi v ek a zdravilia, ki vveini temeljijo na pitnih kurah, danes pa eprav so Nemci ogromno vloili vprenovo ekih z dravili zaradi pestre

ponudbe raje zaidejo k nam. Obiajno sivse terapevtske storitve plaajo sami,beleimo pa tudi veliko gostov, ki k nampridejo v paketih iz velikih gigantov, kotso Gazprom, Sovgaz. Prilonosti vidimotudi v avtomobilskih koncernih, ki svojimzaposlenim v pogodbah omogoajobrezplani vsakoletni 14-dnevni oddih vzdraviliih. S t em skrbijo, da so njihovizaposleni spoiti, polni energije in v b oljidelovni kondiciji. Vzpodbudni pogovori osodelovanju so potekali ob obiskupredsednika Trka v Togliattiju letosspomladi. Podoben sistem imajo tudi vUkrajini, sicer pa gre za zelo zaprtesisteme. Pomembno je, da imajoslovenska zdravilia partnerje v R usiji,kjer promovirajo nae st oritve, dapodpiemo me dsebojne pogodbe. To jimje v Rogaki e usp elo, letos je bilo izRusije v Slovenijo organiziranih celo nekajarterskih letov, ki so zap olnilizmogljivosti tako v Rogaki k ot tudi vRadencih, Lak em, ateu in Portorou.

Pri Rusih je pomembno tudi to ,da je njihova zunajpenzionskapotronja izredno velika.Res je, Rusi si pri nas r adi omislijo razneizlete, zahtevajo, da se jim or ganiziraprevoze v nakupovalna sredia, priemer ne poznajo omejitev. Pogosto se

zapeljejo celo iz Rogake do Milana,informacij o prevozih treh, tirih dam vMilano ali na primer v ljubljansk oGalerijo Emporium po nakupih, jeogromno. Gre za desettisoe evrov, ki jihtam zapravijo Klient ela ruskih gostov, kiprihajajo k nam, je tista, ki ima denar ,gledano po ekonomski moi, gre za vijiin srednji razred. Uradno na primer vPortoro ruski milijonarji, kot jeAbramovi, ne zaidejo z jahtami, pridejopa na eno- ali dvotedensko zdravljenje alioddih v Rogako tudi predsedniki upravvelikih ruskih koncernov, a zaradi njihovevarnosti in zasebnosti t ega ne obeamona veliki zvon. Rogaka je res velikmagnet za Ruse, toda zaradi ezapolnjenih zmogljivosti si elimo, da tujeagencije v svoje programe dodajo e naapreostala zdravilia. Za tist e, ki si elijosprostitve in k nam pridejo z druino aliotroci, je s s vojimi 12.000 kvadratnimimetri vodnih povrin in t obogani idealenate. e let os smo poskuali dobitipartnerja, ki bo vzpostavil letalskopovezavo s St. Peterburgom, a namneposrednega leta ni usp elo uresniitizaradi premajhnega t evila rezervacij.Jeseni bomo ponovno poskusilivzpostaviti omenjeno artersko povezavo,imamo pa e A drijino povezavo medLjubljano in Moskvo, in sicer kardevetkrat na teden, in napoveduje se


oddih 98 oddih

nova povezava med Moskvo in Ljubljanoruskega prevoznika RusLine. Adrijinalinija je zapolnjena in rentabilna, kar jeobetavno, saj se je t evilo ruskih gostovpri nas izredno povealo.

Bi lahko vzroku za porast g ostov vzdraviliih pripisali tudi nape te politinein gospodarske razmere v prilj ubljenihmorskih letoviih v T uriji ali Egiptu?Doloen dele gostov bi res lahko pripisalitemu dejstvu, eprav sem preprian, da sozdravilia zelo poseben produkt:zdravilike ponudbe niso primerljive sponudbami in aranmaji nekje v Egiptu,Turiji ali na Derbi. Ljudje , ki prisegajona leanje na plai in nair anje v all-inclusive hotelih v enormnih koliinah,morajo glede preivljanja dopusta vzdraviliih najprej urediti preprianja vsvojih glavah. Razumeti morajo, da gre zaprilonost, da naredijo nekaj zase inizkoristijo monosti, ki jih p onujajozdravilia: regeneracijske in sprostitveneprograme, programe zdrave prehrane ine in e . Ljudje gredo v zdravilia znamenom in jim e z dale ni pomembno,da le gredo nekam. Gre za boljozaveene goste, ki iejo nek e vsebine.

Svetovna gospodarska kriza menda e nirekla zadnje besede. Kakna so vaapriakovanja glede slovenskegazdravilikega turizma v priho dnje?Tudi po podatkih STO letos v Slovenijiletos beleimo za est o dstotkov ve tujihgostov in za p et odstotkov ve prenoitev,kar pomeni, da gre pri celotnemslovenskem turizmu za p odoben trend.Sklenemo lahko, da po krizi iz leta 20 09,ki se je o draala tudi lani, s vetovniturizem letos dosega bolje r ezultate neglede na to, da so recesija in nemiri vnekaterih dravah doloene trende

nekoliko preusmerili. V Evropi, predvsemv Nemiji, je bilo zaslediti, da jegospodarstvo spet zaivelo in da se ljudjespet bolj mnoino odloajo za dopust.

Toda v I taliji in e marsikj e iz meseca vmesec bolj vreItalija je tako velik trg, da se b odo med 56milijoni Italijanov e v edno nali tisti, ki sibodo privoili dopust , eprav je res, dase ti v nasprotju z Rusi bistveno boljindividualno odloajo za aranmaje inpoitnikovanje. Italijan vse ponudbe prinas najprej preveri na spletu, inf ormacijesi pridobi tudi prek spletnih naslovov,zatem pa e p oklie v zdravilie in pr osiza ugodnosti in popuste. Oitno soItalijani pred leti precej hodili v arabskisvet, zato jim barantanje nikakor ni tuje.Njihove odloitve so kratkorone, zaoddih se nai se verni sosedje odloajo vzadnjem trenutku, zaradi esar vasihprihaja do logistinih teav. A to jesvetovni trend, vsi smo namre vse boljzaposleni v slubah, in k o konnonajdemo kaken pr ost dan, se na hitr oodloimo za oddih.

Ko sva e pri italij anskih gostih, kako bi jihprimerjali z ruskimi?Pri Italijanih velja sledee: e so si prejlahko privoili deset dni dopusta, so z dajtega skrajali na osem dni. Danes si t orejraje omislijo kaken dan o ddiha manj,samo da lahko uivajo vse udobje, ki soga bili deleni pred leti. Italijan ne gre nadopust, da bi skoparil z denarjem, t o ni vnjegovi naravi.Zelo plastino lahko dele Italijanov prinas ponazorim s statistiko: v prvihsedmih mesecih v letu smo imeli za 10odstotkov ve Italijanov, njihovihprenoitev pa je bilo v e za samo 7odstotkov. Ve jih je torej prilo k nam, aso ostali kraji as . tevilo prenoitev setorej poveuje poasneje kot t evilogostov oziroma prihodov.

Poznavalci pravite, da bo prihodnje letozelo teko, kar zadeva turizem, zak aj?Teko bomo presegli letonje t evilkeglede na to, kar se dnevno dogaja posvetu in v katero smer gre gospodarstvo.Evropska unija bo zaradi teav v Griji,Italiji, paniji, na Portugalskem in nenazadnje tudi v Sloveniji brez dvomazaela rezati pri tistih iz datkih, ki jihnamenjamo za tako imenovani luksuz: zadopust, razvajanja in programe, ki so sicere k ako dobrodoli in prip oroljivi zazdravje in poutje posameznika.

Kako se boste torej v priho dnje borili protineugodnim gospodarskim razmeram? Spopusti in ugodnejimi c enami storitev?

Pritiski na cene so e z daj tako veliki, da vprimerjavi s poveanjem tevila gostovniti letos ne moremo priakovati takovelikega finannega izplena. Finannidobiek zdravili e let os ne bo enakindeksu porasta gostov. Razlogi, da censtoritev ne moremo e do datno niati, sozelo draga elektrina energija, visoke cenenabave hrane, neugodna zakonodaja, karse tie obremenitve in obdavitevdelodajalcev, ter razmeroma dragadelovna sila. Vse to se odraa prizmanjevanju dobikov v posameznihzdraviliih. Prav tako je bilo v zadnjihpetih do sedmih letih v obnovo ininvestiranje v novogradnje zdravili innjihovih zmogljivosti vloenih ogromnosredstev, ve kot 250 milijonov evrov. Teinvesticije narekujejo tudi dinamikopoveanja prihodkov, a se znajo ti zar adineugodnih gospodarskih in politinihrazmer precej upoasniti. Seveda ne grezanemariti podatka, da zdraviliaustvarijo ve kot 34 odstotkov vsehprenoitev v slovenskem turizmu, karpomeni ve kot tretjino. Se pravi, da egre slovenskim zdraviliem dobro, gredobro tudi slovenskemu turizmu inobrnjeno. Smo torej glavni steberslovenskega turizma, ki ne p onuja lezdravilike dejavnosti, ampak svojoponudbo kombiniramo z vsemi monimiprogrami: bivanja in pohodnitva,kolesarskimi turami, nordijsko hojoPonujamo torej tudi vse monedejavnosti, ki omogoajo aktivnopreivljanje dopusta.

Tudi kongresnega turizma ne grezanemariti .Zdravilia so e da vno la vsegmentiranja tudi te ponudbe. Nenazadnje imamo v z draviliu Lak o prvipravi kongresni hotel, kjer so zgradilipovsem nove kongresne zmogljivosti inkjer se zelo uspeno tr ijo tudi napodroju organiziranja dogodkov,kongresov, seminarjev in motivacijskihpotovanj. Skoraj vsako slovenskozdravilie ima pr avzaprav prostor, kjerlahko izvajajo tovrstne dejavnosti.Radenci so bili denimo prvi pri nas , ki soorganizirali razna poslovna sreanja,ate ima dvorano, ki jo lahko uporabljatako za p ort kot za kongresne prireditve.Ko govorimo o zdraviliih, ne smemoimeti v mislih le z dravljenja, danes grenamre za najir o palet o ponudbe.

Atraktivne ponudbe e vabijo na oddihmed jesenskimi in zimskimi poitnic ami. Sev zdraviliih o betajo kakne no vosti?Programi v zdraviliih so v v sakemobdobju povezani z raznimianimacijskimi popestritvami. Od jeseni boaktualen tudi nov hotel Atrij, ki ga gradijo

v Termah Zree ob e obstojeem hoteluDobrava. Pridobili bodo 100 novih posteljin nov wellness, s katerim bodo obogatilisvojo ponudbo. To je tudi ena v ejihnalob, ki je v t eku v letonjem letu, nek ajmanjih je bilo usmerjenih v pr ogramskeprenove v Lendavi, obnovo hotela Termev ateu, terme Olimia bodo naHrvakem v Termah Tuhelj zaele graditinov hotel, ki naj bi bil zgr ajen vprihodnjem letu.Kar zadeva zimske poitnice, naj povem,da ministrstvo za olstv o in p ort nimaposluha in se spreneveda ob podatkih, kismo jim jih p osredovali lani in ki naz ornokaejo, da je bila turistinemgospodarstvu povzroena ogromna k oda,tako v zimskoportnih srediih kot vzdraviliih. Zaradi enotnega tednapoitnic je prilo do izr edno velike gneein odliva gostov v tujino, uspeh zaministrstvo za olstv o in p ort pa je bil,da se nobeden od otrok ni utopil inresneje pokodoval na smuiih.

SSNZ danes zdruuje 15 lanic oziroma 13podjetij. Boste v svoj o druino v blin jiprihodnosti sprejeli kakno no voz d r av i l i e?Od letonjega leta ponovno odprteRimske terme so e p okazale doloeninteres, zato smo jim p osredovali pogoje,

ki jih zahteva pravilnik delovanja SSNZ.Od njih je o dvisno, ali se nam b odoprikljuili, prav tako pa imamo o dprtih enekaj projektov, ki zahtevajo as.Vsekakor priakujemo, da se b o t evilolanic SSNZ kmalu povealo na 16.

Trend svetovnega turizma gre v smeritrajnostnega razvoja ekoturizma kako jes tem pri nas?V tujini je ta tr end bolj moan, aktivnosti,ki jih pelje STO, pa so prav tako monousmerjene k zelenemu trajnostnemuturizmu. Preprian sem, da ez nekaj letne bo ve vpraanja, ali si ek o ali bio enostavno bo t o moral biti. Ljudje nebodo prihajali v z dravilia, e b odo taenergetsko potratna, e ne bodo zaelauvajati naravnih materialov, zaelaloevati odpadkov in e ne b odo imelaponudbe biolok o pridelane domaehrane. Vse nat ete zahteve bo trebastandardizirati in pridobiti ustreznecertifikate. V slovenskih naravnihzdraviliih se lahk o pohvalimo tuditukaj, saj je let os poleti Hotel WellnessPark Lak o pridobil prvi uradni znak EUza okolje marjetico EU. V procesupridobivanja novih marjetic pa je e nek ajhotelov oziroma zdravili.

Lani se je zdruenje na sejmu N arava-zdravje predstavilo v sklopu sej emskeponudbe, kjer ste imeli svoj o stojnico, nakateri je sodelovalo sedem lanic SSZN. Vkakni o bliki boste prisotni letos?Z organizatorjem (GR) smo se dog ovorili,da bomo sejemsko dogajanje popestrili vobliki animacijskega nastopa lanic SSZN.Imele bodo animacijski kotiek,predstavljale bodo razline ponudbe inprograme, ki jih p onujajo v svojihzd rav i l i i h .

e zadnje, malce bolj osebno vpraan je: poslubeni dolnosti ste za gotovo obiskali vsadomaa in tudi pre cej tujih zdravili.Katera so tista , ki so pri vas pustila najb oljnepozaben peat?Zanimivo vpraanje. Glede na to, dafunkcijo direktorja SSNZ opravljam trileta, imam res precej izkuenj z obiskizdravili, a je moj nain dela b oljpovezan s potovanji kot z dopustovanji,zato bi se t eko odloil za eno samozdravilie, ki me je najb olj prevzelo. Rajebi se omejil na slo venska zdravilia: vseh15 je posebnih in prijetnih, lahko bi rekelenkratnih, odvisno od elja in p otrebposameznika, vsekakor pa vredniho b i s ka !


oddih 98 oddih

nova povezava med Moskvo in Ljubljanoruskega prevoznika RusLine. Adrijinalinija je zapolnjena in rentabilna, kar jeobetavno, saj se je t evilo ruskih gostovpri nas izredno povealo.

Bi lahko vzroku za porast g ostov vzdraviliih pripisali tudi nape te politinein gospodarske razmere v prilj ubljenihmorskih letoviih v T uriji ali Egiptu?Doloen dele gostov bi res lahko pripisalitemu dejstvu, eprav sem preprian, da sozdravilia zelo poseben produkt:zdravilike ponudbe niso primerljive sponudbami in aranmaji nekje v Egiptu,Turiji ali na Derbi. Ljudje , ki prisegajona leanje na plai in nair anje v all-inclusive hotelih v enormnih koliinah,morajo glede preivljanja dopusta vzdraviliih najprej urediti preprianja vsvojih glavah. Razumeti morajo, da gre zaprilonost, da naredijo nekaj zase inizkoristijo monosti, ki jih p onujajozdravilia: regeneracijske in sprostitveneprograme, programe zdrave prehrane ine in e . Ljudje gredo v zdravilia znamenom in jim e z dale ni pomembno,da le gredo nekam. Gre za boljozaveene goste, ki iejo nek e vsebine.

Svetovna gospodarska kriza menda e nirekla zadnje besede. Kakna so vaapriakovanja glede slovenskegazdravilikega turizma v priho dnje?Tudi po podatkih STO letos v Slovenijiletos beleimo za est o dstotkov ve tujihgostov in za p et odstotkov ve prenoitev,kar pomeni, da gre pri celotnemslovenskem turizmu za p odoben trend.Sklenemo lahko, da po krizi iz leta 20 09,ki se je o draala tudi lani, s vetovniturizem letos dosega bolje r ezultate neglede na to, da so recesija in nemiri vnekaterih dravah doloene trende

nekoliko preusmerili. V Evropi, predvsemv Nemiji, je bilo zaslediti, da jegospodarstvo spet zaivelo in da se ljudjespet bolj mnoino odloajo za dopust.

Toda v I taliji in e marsikj e iz meseca vmesec bolj vreItalija je tako velik trg, da se b odo med 56milijoni Italijanov e v edno nali tisti, ki sibodo privoili dopust , eprav je res, dase ti v nasprotju z Rusi bistveno boljindividualno odloajo za aranmaje inpoitnikovanje. Italijan vse ponudbe prinas najprej preveri na spletu, informacijesi pridobi tudi pr ek spletnih naslovov,zatem pa e p oklie v zdravilie in pr osiza ugodnosti in popuste. Oitno soItalijani pred leti precej hodili v arabskisvet, zato jim barantanje nikakor ni tuje.Njihove odloitve so kratkorone, zaoddih se nai se verni sosedje odloajo vzadnjem trenutku, zaradi esar vasihprihaja do logistinih teav. A to jesvetovni trend, vsi smo namre vse boljzaposleni v slubah, in k o konnonajdemo kaken pr ost dan, se na hitr oodloimo za oddih.

Ko sva e pri italij anskih gostih, kako bi jihprimerjali z ruskimi?Pri Italijanih velja sledee: e so si prejlahko privoili deset dni dopusta, so z dajtega skrajali na osem dni. Danes si t orejraje omislijo kaken dan o ddiha manj,samo da lahko uivajo vse udobje, ki soga bili deleni pred leti. Italijan ne gre nadopust, da bi skoparil z denarjem, t o ni vnjegovi naravi.Zelo plastino lahko dele Italijanov prinas ponazorim s statistiko: v prvihsedmih mesecih v letu smo imeli za 10odstotkov ve Italijanov, njihovihprenoitev pa je bilo v e za samo 7odstotkov. Ve jih je torej prilo k nam, aso ostali kraji as . tevilo prenoitev setorej poveuje poasneje kot t evilogostov oziroma prihodov.

Poznavalci pravite, da bo prihodnje letozelo teko, kar zadeva turizem, zak aj?Teko bomo presegli letonje t evilkeglede na to, kar se dnevno dogaja posvetu in v katero smer gre gospodarstvo.Evropska unija bo zaradi teav v Griji,Italiji, paniji, na Portugalskem in nenazadnje tudi v Sloveniji brez dvomazaela rezati pri tistih iz datkih, ki jihnamenjamo za tako imenovani luksuz: zadopust, razvajanja in programe, ki so sicere k ako dobrodoli in prip oroljivi zazdravje in poutje posameznika.

Kako se boste torej v priho dnje borili protineugodnim gospodarskim razmeram? Spopusti in ugodnejimi c enami storitev?

Pritiski na cene so e z daj tako veliki, da vprimerjavi s poveanjem tevila gostovniti letos ne moremo priakovati takovelikega finannega izplena. Finannidobiek zdravili e let os ne bo enakindeksu porasta gostov. Razlogi, da censtoritev ne moremo e do datno niati, sozelo draga elektrina energija, visoke cenenabave hrane, neugodna zakonodaja, karse tie obremenitve in obdavitevdelodajalcev, ter razmeroma dragadelovna sila. Vse to se odraa prizmanjevanju dobikov v posameznihzdraviliih. Prav tako je bilo v zadnjihpetih do sedmih letih v obnovo ininvestiranje v novogradnje zdravili innjihovih zmogljivosti vloenih ogromnosredstev, ve kot 250 milijonov evrov. Teinvesticije narekujejo tudi dinamikopoveanja prihodkov, a se znajo ti zar adineugodnih gospodarskih in politinihrazmer precej upoasniti. Seveda ne grezanemariti podatka, da zdraviliaustvarijo ve kot 34 odstotkov vsehprenoitev v slovenskem turizmu, karpomeni ve kot tretjino. Se pravi, da egre slovenskim zdraviliem dobro, gredobro tudi slovenskemu turizmu inobrnjeno. Smo torej glavni steberslovenskega turizma, ki ne p onuja lezdravilike dejavnosti, ampak svojoponudbo kombiniramo z vsemi monimiprogrami: bivanja in pohodnitva,kolesarskimi turami, nordijsko hojoPonujamo torej tudi vse monedejavnosti, ki omogoajo aktivnopreivljanje dopusta.

Tudi kongresnega turizma ne grezanemariti .Zdravilia so e da vno la vsegmentiranja tudi te ponudbe. Nenazadnje imamo v z draviliu Lak o prvipravi kongresni hotel, kjer so zgradilipovsem nove kongresne zmogljivosti inkjer se zelo uspeno tr ijo tudi napodroju organiziranja dogodkov,kongresov, seminarjev in motivacijskihpotovanj. Skoraj vsako slovenskozdravilie ima pr avzaprav prostor, kjerlahko izvajajo tovrstne dejavnosti.Radenci so bili denimo prvi pri nas , ki soorganizirali razna poslovna sreanja,ate ima dvorano, ki jo lahko uporabljatako za p ort kot za kongresne prireditve.Ko govorimo o zdraviliih, ne smemoimeti v mislih le z dravljenja, danes grenamre za najir o palet o ponudbe.

Atraktivne ponudbe e vabijo na oddihmed jesenskimi in zimskimi poitnic ami. Sev zdraviliih o betajo kakne no vosti?Programi v zdraviliih so v v sakemobdobju povezani z raznimianimacijskimi popestritvami. Od jeseni boaktualen tudi nov hotel Atrij, ki ga gradijo

v Termah Zree ob e obstojeem hoteluDobrava. Pridobili bodo 100 novih posteljin nov wellness, s katerim bodo obogatilisvojo ponudbo. To je tudi ena v ejihnalob, ki je v t eku v letonjem letu, nek ajmanjih je bilo usmerjenih v pr ogramskeprenove v Lendavi, obnovo hotela Termev ateu, terme Olimia bodo naHrvakem v Termah Tuhelj zaele graditinov hotel, ki naj bi bil zgr ajen vprihodnjem letu.Kar zadeva zimske poitnice, naj povem,da ministrstvo za olstv o in p ort nimaposluha in se spreneveda ob podatkih, kismo jim jih p osredovali lani in ki naz ornokaejo, da je bila turistinemgospodarstvu povzroena ogromna k oda,tako v zimskoportnih srediih kot vzdraviliih. Zaradi enotnega tednapoitnic je prilo do izr edno velike gneein odliva gostov v tujino, uspeh zaministrstvo za olstv o in p ort pa je bil,da se nobeden od otrok ni utopil inresneje pokodoval na smuiih.

SSNZ danes zdruuje 15 lanic oziroma 13podjetij. Boste v svoj o druino v blin jiprihodnosti sprejeli kakno no voz d r av i l i e?Od letonjega leta ponovno odprteRimske terme so e p okazale doloeninteres, zato smo jim p osredovali pogoje,

ki jih zahteva pravilnik delovanja SSNZ.Od njih je o dvisno, ali se nam b odoprikljuili, prav tako pa imamo o dprtih enekaj projektov, ki zahtevajo as.Vsekakor priakujemo, da se b o t evilolanic SSNZ kmalu povealo na 16.

Trend svetovnega turizma gre v smeritrajnostnega razvoja ekoturizma kako jes tem pri nas?V tujini je ta tr end bolj moan, aktivnosti,ki jih pelje STO, pa so prav tako monousmerjene k zelenemu trajnostnemuturizmu. Preprian sem, da ez nekaj letne bo ve vpraanja, ali si ek o ali bio enostavno bo t o moral biti. Ljudje nebodo prihajali v z dravilia, e b odo taenergetsko potratna, e ne bodo zaelauvajati naravnih materialov, zaelaloevati odpadkov in e ne b odo imelaponudbe biolok o pridelane domaehrane. Vse nat ete zahteve bo trebastandardizirati in pridobiti ustreznecertifikate. V slovenskih naravnihzdraviliih se lahk o pohvalimo tuditukaj, saj je let os poleti Hotel WellnessPark Lak o pridobil prvi uradni znak EUza okolje marjetico EU. V procesupridobivanja novih marjetic pa je e nek ajhotelov oziroma zdravili.

Lani se je zdruenje na sejmu N arava-zdravje predstavilo v sklopu sej emskeponudbe, kjer ste imeli svoj o stojnico, nakateri je sodelovalo sedem lanic SSZN. Vkakni o bliki boste prisotni letos?Z organizatorjem (GR) smo se dog ovorili,da bomo sejemsko dogajanje popestrili vobliki animacijskega nastopa lanic SSZN.Imele bodo animacijski kotiek,predstavljale bodo razline ponudbe inprograme, ki jih p onujajo v svojihzd rav i l i i h .

e zadnje, malce bolj osebno vpraan je: poslubeni dolnosti ste za gotovo obiskali vsadomaa in tudi pre cej tujih zdravili.Katera so tista , ki so pri vas pustila najb oljnepozaben peat?Zanimivo vpraanje. Glede na to, dafunkcijo direktorja SSNZ opravljam trileta, imam res precej izkuenj z obiskizdravili, a je moj nain dela b oljpovezan s potovanji kot z dopustovanji,zato bi se t eko odloil za eno samozdravilie, ki me je najb olj prevzelo. Rajebi se omejil na slo venska zdravilia: vseh15 je posebnih in prijetnih, lahko bi rekelenkratnih, odvisno od elja in p otrebposameznika, vsekakor pa vredniho b i s ka !


oddih 1110 oddih

Rimske terme

Kjer se sreata bogatazgodovina in sodobnaarhitekturaTina Hiar

Pred davnimi leti so setam razvajali Rimljani,zbirala sta se aristokracijain meanstvo, meduglednimi gosti so biliangleka princesa inpruska prestolonaslednicaViktorija, Napoleonovasestra Caroline Bonaparte princesa Murat,avstrijski knjievnik FranzGrillparzer, srbskiknjievnik Vuk Karadi,cesar Ferdinand innadvojvoda Janez termnogi drugi.

Danes, po dolgih letih in sk orajdveh desetletjih zatija, so ob -novljene Rimske terme vnovioaza miru za spr ostitve inzdravja eljne. Slovijo po svojih rimskihvrelcih, izvirajo iz razpok v triadnih do -lomitnih skalah, in eni najb ogatejih t er-malnih voda v Slo veniji, ki zar adi vsebno-sti t evilnih kemijskih elementov zdravil-no vpliva na loveko telo. Poleg pestreponudbe tu domuje tudi izr edna gosto-ljubnost in o t em se je pr epriala tudinaa druina.

V objemu eksotine vegetacijePotem ko smo o d Celja v smeri pr otiZidanemu Mostu prevozili slabih se dem-najst kilometrov in se v kr aju RimskeToplice povzpeli na hrib, so nas v za vetjupod Stranikom in Kopitnikom priakalagozdnata poboja okolikih grie v, ki p o-nujajo zait o pred vetrom in vr oino.Sredi bujne v egetacije eksotinih rastlin z

vseh celin sveta (med drugim tam domu -jejo svetovno znane orjak e sekvoje alimamutova drevesa, kanadska uga, ja -ponska hiba, cipr esa, tisa in k alifornijskacedra) naa utila najpr ej prevzame hotelSofijin dvor, nekdaj trinadstropni Zofijingrad, ki so mu dali oblik o nemkih gr aj-skih stavb in v k aterem je bilo nek daj vekot 50 sob.Danes Hotel Sofijin dv or ponuja 43 udob-no opremljenih eno- in dv oposteljnih sobter sodobno opremljenih hotelskih apar-tmajev. Dva hotelska apartmaja sta opr e-mljena s sa vno, najlepe sob e nudijo v eli-ke terase in balk one ter prekrasen pogledna hribovito zaledje in skrivnostno r ekoSavinjo. Te so p o tem, ko je bilo vnjihovo obnovo investiranih skoraj 50milijonov evrov, svoja vrata uradno odpr-la konec letonjega marca. Obnovljenasta tudi hot el Sofijin dv or**** in hot elZdraviliki dv or*** (76 eno- in dv opos-teljnih sob t er hotelskih apartmajev). Ar-

hitekturni preseek je na no vo zgrajenhotel Rimski dv or****, ki p onuja 68 so -dobno opremljenih sob in suit .

Aktivna doivetjaPo besedah Evelin Krajnc, magistrice tu-rizma, vodje trenja in pr odaje RimskihTerm, so z obisk om tako domaih kottujih gostov zadovoljni. Njihovo bogatoponudbo e p osebno cenijo tisti, ki sielijo vsaj za nek aj dni o dpoiti od indus-trije in hrupa, in ljubit elji aktivnega po-itka. Tega omogoajo t evilne urejenesprehajalne poti, med najbolj priljubljenezagotovo sodi Ruska pot. Ime je dobilapo ruskih ujetnikih, ki so jo zaeli gr aditileta 1917.Leta 1918 je bila 12 24 metrov dolgasprehajalna pot dograjena in se je v tak -ni obliki ohr anila vse do dananjih dni.Danes na njej or ganiziramo vodene urenordijske hoje in tak o skrbimo za vz drlj-ivostno vadbo naih g ostov, ki vpliv a navse telo, je p oudarila sogovornica.Poleg v zadnjem asu priv lane nordijskehoje, kopanja v baz enskem kompleksuRimski dvor in p otenja v fitnes c entruSpartakus gostom v Rimskih t ermah po-nujajo e obilic o drugih p ortnih in r az-vedrilnih aktivnosti, primernih za v sako-g a r.Zavedamo se, da je skrb za nae z dravjepovezana s primernim gibanjem in z iz -vajanjem telesnih aktivnosti, zato s p es-tro paleto p ortnih aktivnosti poskrbimoza to, da pri nas nik omur ni dolgas.Gostje se radi udeleijo jutr anjega poz-drava soncu, jutr anje in p opoldanskegimnastike v baz enu z glasb o in objema -nja sekvoj za b olje ener gijsko poutje,medtem ko za zaba vo in spr ostitev pos-krbimo tudi z druabnimi p opoldnevi,namiznimi igrami, predavanjem o zg odo-vini Rimskih t erm in ob k oncih tednatudi s kla virsko glasbo v K avarni princeseV iktorije.

Izleti v okoliciOkoliki hribi (Lisc a, Kopitnik, Mrzlica inmohor) ponujajo lep r azgled na ok olico,lokalni kulturni zanimivosti kraja cer-kvica Lurd in Ak ereva domaija na Se -noetih pa sta priljubljen cilj ljubiteljevpohodnitva in tudi k ulinarike. V muz ejpreurejeni rojstni hii znane ga slovenske-ga pesnika Antona Ak erca vas namrepoleg etnolok e zbirke, frjae (suilnic eza sadje), rne k uhinje, kozolca toplarjain kae k obisk u vabijo e p oletne injesenske pokuine o dlinega ovjega sirain ostalih kmekih iz delkov.Radovednei boste uitke nali tudi vneposredni okolici Rimskih t erm.Na splavarjenju po Savi (ve kot petsto-letna tradicija) boste spoznali e ge innavade splavarjev, okusili flosarski gola

Direktorica term Marjana No vak


oddih 1110 oddih

Rimske terme

Kjer se sreata bogatazgodovina in sodobnaarhitekturaTina Hiar

Pred davnimi leti so setam razvajali Rimljani,zbirala sta se aristokracijain meanstvo, meduglednimi gosti so biliangleka princesa inpruska prestolonaslednicaViktorija, Napoleonovasestra Caroline Bonaparte princesa Murat,avstrijski knjievnik FranzGrillparzer, srbskiknjievnik Vuk Karadi,cesar Ferdinand innadvojvoda Janez termnogi drugi.

Danes, po dolgih letih in sk orajdveh desetletjih zatija, so ob -novljene Rimske terme vnovioaza miru za spr ostitve inzdravja eljne. Slovijo po svojih rimskihvrelcih, izvirajo iz razpok v triadnih do -lomitnih skalah, in eni najb ogatejih t er-malnih voda v Slo veniji, ki zar adi vsebno-sti t evilnih kemijskih elementov zdravil-no vpliva na loveko telo. Poleg pestreponudbe tu domuje tudi izr edna gosto-ljubnost in o t em se je pr epriala tudinaa druina.

V objemu eksotine vegetacijePotem ko smo o d Celja v smeri pr otiZidanemu Mostu prevozili slabih se dem-najst kilometrov in se v kr aju RimskeToplice povzpeli na hrib, so nas v za vetjupod Stranikom in Kopitnikom priakalagozdnata poboja okolikih grie v, ki p o-nujajo zait o pred vetrom in vr oino.Sredi bujne v egetacije eksotinih rastlin z

vseh celin sveta (med drugim tam domu -jejo svetovno znane orjak e sekvoje alimamutova drevesa, kanadska uga, ja -ponska hiba, cipr esa, tisa in k alifornijskacedra) naa utila najpr ej prevzame hotelSofijin dvor, nekdaj trinadstropni Zofijingrad, ki so mu dali oblik o nemkih gr aj-skih stavb in v k aterem je bilo nek daj vekot 50 sob.Danes Hotel Sofijin dv or ponuja 43 udob-no opremljenih eno- in dv oposteljnih sobter sodobno opremljenih hotelskih apar-tmajev. Dva hotelska apartmaja sta opr e-mljena s savno, najlepe sob e nudijo v eli-ke terase in balk one ter prekrasen pogledna hribovito zaledje in skrivnostno r ekoSavinjo. Te so p o tem, ko je bilo vnjihovo obnovo investiranih skoraj 50milijonov evrov, svoja vrata uradno odpr-la konec letonjega marca. Obnovljenasta tudi hot el Sofijin dv or**** in hot elZdraviliki dv or*** (76 eno- in dv opos-teljnih sob t er hotelskih apartmajev). Ar-

hitekturni preseek je na no vo zgrajenhotel Rimski dv or****, ki p onuja 68 so -dobno opremljenih sob in suit .

Aktivna doivetjaPo besedah Evelin Krajnc, magistrice tu-rizma, vodje trenja in pr odaje RimskihTerm, so z obisk om tako domaih kottujih gostov zadovoljni. Njihovo bogatoponudbo e p osebno cenijo tisti, ki sielijo vsaj za nek aj dni o dpoiti od indus-trije in hrupa, in ljubit elji aktivnega po-itka. Tega omogoajo t evilne urejenesprehajalne poti, med najbolj priljubljenezagotovo sodi Ruska pot. Ime je dobilapo ruskih ujetnikih, ki so jo zaeli gr aditileta 1917.Leta 1918 je bila 12 24 metrov dolgasprehajalna pot dograjena in se je v tak -ni obliki ohr anila vse do dananjih dni.Danes na njej or ganiziramo vodene urenordijske hoje in tak o skrbimo za vz drlj-ivostno vadbo naih g ostov, ki vpliv a navse telo, je p oudarila sogovornica.Poleg v zadnjem asu priv lane nordijskehoje, kopanja v baz enskem kompleksuRimski dvor in p otenja v fitnes c entruSpartakus gostom v Rimskih t ermah po-nujajo e obilic o drugih p ortnih in r az-vedrilnih aktivnosti, primernih za v sako-g a r.Zavedamo se, da je skrb za nae z dravjepovezana s primernim gibanjem in z iz -vajanjem telesnih aktivnosti, zato s p es-tro paleto p ortnih aktivnosti poskrbimoza to, da pri nas nik omur ni dolgas.Gostje se radi udeleijo jutr anjega poz-drava soncu, jutr anje in p opoldanskegimnastike v baz enu z glasb o in objema -nja sekvoj za b olje ener gijsko poutje,medtem ko za zaba vo in spr ostitev pos-krbimo tudi z druabnimi p opoldnevi,namiznimi igrami, predavanjem o zg odo-vini Rimskih t erm in ob k oncih tednatudi s kla virsko glasbo v K avarni princeseV iktorije.

Izleti v okoliciOkoliki hribi (Lisc a, Kopitnik, Mrzlica inmohor) ponujajo lep r azgled na ok olico,lokalni kulturni zanimivosti kraja cer-kvica Lurd in Ak ereva domaija na Se -noetih pa sta priljubljen cilj ljubiteljevpohodnitva in tudi k ulinarike. V muz ejpreurejeni rojstni hii znane ga slovenske-ga pesnika Antona Ak erca vas namrepoleg etnolok e zbirke, frjae (suilnic eza sadje), rne k uhinje, kozolca toplarjain kae k obisk u vabijo e p oletne injesenske pokuine o dlinega ovjega sirain ostalih kmekih iz delkov.Radovednei boste uitke nali tudi vneposredni okolici Rimskih t erm.Na splavarjenju po Savi (ve kot petsto-letna tradicija) boste spoznali e ge innavade splavarjev, okusili flosarski gola

Direktorica term Marjana No vak


oddih 1312 oddih

ivimo v asu obilja in nae babic everjetno teko razumejo, kako jemogoe, da sploh e zb olevamo inse borimo s tako t evilnimi bolez-nimi, ki jim b otruje tudi slabo prehranje-vanje. Neko je veljala lakota za sinonimslabe prehrane, a v zadnjih desetletjih sev Sloveniji in svetu dinamika na podrojuprehrane drastino spreminja. Namestonekaj vrst peciva nas je preplaviva izbiratevilnih znamk, kruh je p ostal pravaatrakcija in povsod se zdi, da prednjaitrna logika, ki hlepi p o e , ve in boljsvetleem. Kaj je danes sploh e z dravoprehranjevanje smo povpraali nutricio -nistko Mojco Cepu in M ao Bilobrk, di -rektorico podjetja Gurmama, ki s voje i-vljenjsko poslanstvo namenita odkrivanjurazsenosti zdrave prehrane in svetovanjuljudem o tem, kako pomembno je danesjesti zdravo.

Neprimerno prehranjevanjeO tem, kaj je sploh neprimerno pr ehra-njevanje, smo se p ogovarjali z nutricionis-tko Mojco Cepu, ki se strinja s tr ditvijo,da je neko lakota ogroala zdravje ljudi,a so se stvari spremenile in jeziek natehtnici se je prevesil na to, da danesogroajo zdravje preobilje in slabeprehranjevalne navade. Danes za nepri-merno hrano velja predvsem predelanahrana. V prvo vrsto spadajo rafiniransladkor in rafinirana sol, izdelki iz belemoke, homogenizirano mleko in hidroge-nizirana maoba. N ezdrava je po mojemmnenju tudi prevelika koliina dnevnegavnosa mesa in maob e. O primerni koli-ini mesa se strokovnjaki sicer e dog o-varjajo, maob e pa naj bi bilo ob 10 do25 odstotkov vsega dnevnega kalorinegavnosa, izpostavi Mojca, ki svetuje tako ozdravi prehrani kot tistim, ki si elijo iz -

in doiveli splavarski krst. Sprehod pomestu Radee, znanem p o papirni indus -triji, ponuja ogled papirnice Radee ozi-roma bogate kulturne dediine. Ob do -maiji Gaperja Kik a vas na nadmor skiviini 5 20 metrov priaka najdebeleji do -mai kostanj v Slo veniji. Mogone, kate-rega drevesno kronjo sesta vljajo tirjevrhovi, se p onaa z izjemnimi dimenzija -mi: visok je 18 metr ov, obseg debla pa vprsni viini znaa k ar 10,71 metra. Obilonepozabnih doivetij ponuja tudi v odenogled po mestnem je dru Lak ega, ki se -veda vkljuuje tudi ogle d Pivovarne La -ko s p okunjo piv a in sp oznavanjem tra-dicije varjenja piva v Lak em, kateregazaetki segajo v let o 1825. Raziskovalnedue nik ar ne zamudit e obiska samotnedoline Granice, kjer b oste v k artuzijiJurkloter spoznavali skrivnostno i -vljenje kartuzijanov in prisluhnili t evil-nim zgodbam, ki so dolga leta iv ele zasamostanskimi zidovi.Tudi kolesarji v Rimskih t ermah ne osta -nete kriem r ok. Poleg izposojevalnicekolesarske opreme tamkajnja ok olicaponuja t evilne dobro oznaene kolesar-ske poti, kjer se lahk o prepustite aktiv-nim uitkom.

Kjer kraljujejo nimfePo aktivno preivetem dnevu se e k akoprileeta termalna sprostitev in r azvaja-nje. Mistinost in z dravilno mo nimflahko doivite v Hist orinem delu, kjervas priakajo kopeli vodnih nimf. Gre zatiri a vtentine kamnite kopeli in estmodernih kopeli, ki so namenjene r azva-

janju v dv oje. Poleg zdravilne termalnevode mistinost dopolnjuje preudovitambient, v k aterem kraljuje veno mladavodna nimfa, ki je p oaena z rtv eniki,ki so jih p ostavili e stari Rimljani. Boga -to ponudbo zaokroujejo kopeli princes,ki so se v b ogati preteklosti razvajale vRimskih termah (Amalijina t ermalna ko-pel, kopel rdeih vrtnic princese Sisi, ar o-matina kopel princese Viktorije, zelinakopel boginje Valetuda in drug e), po vsa-ki kopeli pa v am prijazno osebje za pik ona i p ostree s p enino.tevilne monosti spr ostitve in he donis-tinega doivetja v s vetu, odmaknjenemod realnosti in t ega, kar nas p esti vvsakdanjem ivljenju, boste nali v intim -nem vzduju W ellness centra Amalija, kise razprostira v hot elu Rimski dv or. Zaprestine uitke in dotik e udobja v asbodo tam r azvajali z r azlinimi vrstami intehnikami masa t er v v as prebudili ut-nost misli, lep oto telesa in doiv etje po-p olnosti.

V zavetju boginje zdravjaEden glavnih poudarkov nae ga sprostil-nega centra je up oraba slovenske soli prinaih vrhunskih t erapijah. V slo venskihsolinah v Seovljah e st oletja pridelujejoiz nae ga morja izjemno z dravilno sol, kiblagohotno vpliva na loveko telo inpomaga pri t erapiji t evilnih obolenj. Ta-ko lahko v naem spr ostilnem centrupreizkusite savnanje s slo vensko soljo,masao obraza in t elesa s soljo t er inha-lacijsko terapijo s soljo. Morska sol z dravitevilna kronina obolenja zgornjih dihal,

tevilne kone bolezni in zar adi svojeionske sestave blagodejno vpliva na v seprocese oksidacije ter redukcije v love -kem telesu, je p oudarila Evelin Krajnc.V Rimskih t ermah so e p osebno ponosnina svoj medicinski center Valetuda. Poi-menovali so ga p o rimski b oginji zdravja Valetudo, to pa zat o, ker so pri zida vitermalnega kopalia v letih 17 691845odkrili ve marmornatih rtvenikov, odkaterih so bili tirje p osveeni nimfam inboginji zdravja Valetudi. Darovali so jihgostje, ki so si v t oplicah povrnili zdravje.Medicinski center je danes primer en zapaciente, ki prihajajo na z draviliko zdra-vljenje po prebolelih boleznih in p okod-bah, goste, ki jim z dravniko osebje na -meni programe fizioterapije, in g oste, kipreizkuajo vrhunsk e storitve za izb olja -nje ter krepitev zdravja. S p omojo priz-nanih strokovnjakov in sp ecialistov gos-tom ponujajo razline posvetovalnice (zahujanje, odpravljanje bolein v hrbtenici,za zdravo ivljenje in r edno telesno vad-bo, dobro spanje).

Kongresni turizemNe le skrb za z dravje in dobr o poutje, vRimskih termah boste nali tudi so dobnikongresni center (Business Wellness SpaResort). Nahaja se v hot elu Rimski dv orin hotelu Sofijin dv or, kjer p oslovneepriakajo konferenno-banketni prostoriz najsodobnejo a vdiovideo tehniko. Pri-merni so za k onference, posvete, semi-narje, izobraevanja, sestanke, sprejemein druabne dog odke, razstave, modnerevije in s veane pogostitve, seminarskezmogljivosti pa so g ostitelji poimenovaliglede na dog odke in osebnosti v kr aju,kot jih je pisala zg odovina.Izbirate lahko med estimi so dobno zas-novanimi kongresnimi dvoranami, pri-mernimi za eno dnevna ali v ednevnasreanja, v katerih so mo derno urejeniskupni prostori, namenjeni za druenje ,pogostitve ali spr ejeme.Poslovno sreanje lahko dopolnimo stimbildingom, ogledi naravnih in k ultur-nih znamenitosti, vrhunsko kulinariko va la c arte restavraciji Sofija ali r estavracijicesarja Ferdinanda in z r azvajanjem vWellness centru Amalija, je p estro po-nudbo opisala Kr anjeva in do dala, da sev obnovljenih Rimskih t ermah e v eselijotudi prvega vstopa v no vo leto.Gostje se b odo od starega leta p oslovili zodtevanjem sekund ob soju bak el narazglednem stolpu Sofija in k ozarku pe-nine. Novoletna ponudba bo ob doplailuobsegala tudi v onjo s k onjsko vprego,obisk Ak ereve domaije in p okunjoovjega sira, ogled ivih jaslic na marni,intimnosti in p oitka eljni pa b odo svojmir nali me d silvestrovanjem v Hist ori-nih kopelih vodnih nimf.promocijsko besedilo

Poplava informacij o tem,kaj je zdravoprehranjevanje in kaj ni,kako je treba paziti naoptimalen vnos hrane,kako so prehranskidodatki magini in breznjih skoraj ne moremo vepreiveti ali kako je trebanenehno upotev ati eno odmnogih diet, v naih mislihvzbudi stres, ki gapovzroi neenotnost tehsporoil. Neko je bilojasno, da je zdravo, e nilano, kaj pa danes?

Kako jesti zdravo?Tjai Artnik Knibbe


oddih 1514 oddih

gubiti odveno teo. Maa Bilobrk, dir ek-torica podjetja Gurmama, ki ukvarja spripravo in dostavo hrane rastlinskega iz-vora ter iz ekoloke pridelave, meni, da jesvojevrsten absurd, da v je v asu pr eobi-lja hrane veina prebivalstva naprednih,civiliziranih drav podhranjena. Indus-trializacija je vzela svoj davek. Hrana, kijo vidimo na p olicah trgovin, je do t emere predelana, da lahko zdri dolge me-sece v skladiih in tr govinah. Dejansko jeto prazna, mrtva snov, ki ji t eko reemohrana, saj nas kot taka ne more nahraniti,ampak nas prebava tovrstne hrane nadolgi rok izrpava. V telesu se tako kopi-ijo nekoristne in celo k odljive snovi,medtem ko so celice dobesedno sestrada-ne, opozori Maa, ki p oskua z iz obrae-valnimi delavnicami, ki potekajo podokriljem podjetja Gurmama, svoje bogateizkunje s p odroja zdrave prehrane delitinaprej vsem, ki si elijo izv edeti ve.

Sprememba prehranske piramideTudi prehranska piramida se v skladu spotrebami sodobnega loveka spreminja.Prehranska piramida po Willettu inStampferju, ki sta jo lansir ala v javnost vzaetku tega tisoletja, na dno piramidepostavlja redno telesno vadbo in nadzortelesne tee, sledijo polnozrnati itni iz-delki in kakovostna rastlinska olja z ne-

nasienimi kislinami, nato skupina sadjain zelenjave, stronice in oreki, rib e,perutnina in jajca, mleko, mleni izdelkiali kalcijevi nadomestki ter ele ist o navrhu, kar pomeni vnos najmanjih k oli-in, beli ri, beli kruh, krompir, testenine,sladkor, rdee meso in maslo. Piramidabi se morala morda malce bolj aurnospreminjati, a se na alost nek aterizdravstveni delavci e k ar oklepajo starepiramide. Ljudje danes ne delamo v etoliko fizino, kot smo neko, in temuprimerno se mora prilagoditi tudiprehrana. Vasih je veljalo, da moramopojesti najve itaric, kruha, krompirja,testenin ipd. danes pa velja, da se vj

Oddih

Documents

Transcript of Oddih