OBČINA LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50 A, 1370 …d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/STRATEGIJE,...

0.10.1 ELABORAT HIDROTEHNIČNE OSNOVE

INVESTITOR

OBČINA LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50 A, 1370 LOGATEC ………………………………………………………………………………….

PROJEKT

HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DEL OBČINE LOGATEC

………………………………………………………………………………….

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

STROKOVNE PODLAGE ………………………………………………………………………………….

ZA GRADNJO

NOVA GRADNJA ………………………………………………………………………………….

PROJEKTANT

URBANIA d.o.o., Ul. Janeza Pavla II.13, Ljubljana Direktor: Peter Lovšin spec.arh.urb., univ.dipl.inž.arh.

………………………………………………………………………………….

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA

SODELAVCI Matej Hozjan abs.vod. in kom.inž. Daša Rogelj univ.dipl.inž.kraj.arh.

ŠTEVILKA PROJEKTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE PROJEKTA

064-5a-10, Ljubljana, maj 2010 ………………………………………………………………………………….

HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC

1

0.10 ELABORAT HIDROTEHNIČNE OSNOVE

0.10.1 NASLOVNA STRAN ELABORATA 0.10.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA 0.10.3 NAMEN NALOGE 0.10.4 UVOD 0.10.4.1 Opis območja 0.10.4.2 Fotografije s terena 0.10.4.3 Geodetski posnetek 0.10.5 MATEMATIČNI MODEL POTEKA GLADIN 0.10.5.1 Uporabljeni računski model 0.10.5.2 Hidrološke količine, geodetski podatki 0.10.5.3 1D model 0.10.5.4 2D model 0.10.5.5 MIKE Flood model (1D+2D) 0.10.5.6 Računski primeri 0.10.5.7 Rezultati hidravličnih presoj 0.10.5.8 Obstoječe stanje pretok Q10 0.10.5.9 Obstoječe stanje pretok Q100 0.10.5.10 Obstoječe stanje pretok Q500 0.10.6 HIDROLOŠKI DEL 0.10.6.1 Splošno 0.10.6.2 Hidrografske karakteristike območja 0.10.6.3 Metereološki podatki (dnevne vrednosti padavin, urne

vrednosti padavin, mesečne vrednosti padavin, mesečne vrednosti avapotraspiracije)

0.10.6.4 Vrednost visokih vod 0.10.7 OBSTOJEČE STANJE 0.10.7.1 Opis 0.10.7.2 Metodologija priprave kart poplavne nevarnosti in kart

razredov poplavne nevarnosti 0.10.7.3 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste M 1: 50 000 0.10.7.4 Karte poplavne nevarnosti – stanje M 1:5000 0.10.7.5 Karte razredov nevarnosti – stanje M 1:5000 0.10.8 PREDVIDENO STANJE Z OMILITVENIMI UKREPI 0.10.8.1 Splošno 0.10.8.2 Omilitveni ukrepi na območju naselja Logatec 0.10.8.3 Karte poplavne nevarnosti s prikazom omilitvenih ukrepov

M 1:5000 0.10.8.4 Karte razredov nevarnosti – ukrep, M 1:5000


2

0.10.9 NAČRTOVANJE NOVIH PROSTORSKIH UREDITEV NA PRIKAZU PODROBNE NAMENSKE RABE IN DOLOČITVI PROSTORSKO IZVEDBENIH POGOJEV

0.10.9.1 Usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje 0.10.9.2 Karte poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba

prostora M 1:5000 0.10.9.3 Karte razredov nevarnosti in podrobna namenska raba

prostora M 1:5000 0.10.10 VIRI 0.10.11 PRILOGE


3

0.10.2 KAZALO VSEBINE

0.10.3 NAMEN NALOGE ____________________________________________________ 4 0.10.4 UVOD _____________________________________________________________ 5

0.10.4.1 Opis območja 5 0.10.4.2 Fotografije s terena 10 0.10.4.3 Geodetski posnetek 18

0.10.5 MATEMATIČNI MODEL POTEKA GLADIN _______________________________ 19 0.10.5.3 1D model 20 0.10.5.4 2D model 22 0.10.5.5 MIKE Flood model (1D+2D) 22 0.10.5.6 Računski primeri 23 0.10.5.7 Rezultati hidravličnih presoj 23

0.10.6 HIDROLOŠKI DEL __________________________________________________ 25 0.10.6.1 Splošno 25 0.10.6.2 Hidrografske karakteristike območja 25 0.10.6.3 Meteorološki podatki 26 0.10.6.4 Vrednosti visokih vod 27

0.10.7 OBSTOJEČE STANJE _______________________________________________ 29 0.10.7.1 Opis 29 0.10.7.2 Metodologija priprave kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti

32 0.10.7.3 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste 34 0.10.7.4 Karte poplavne nevarnosti – stanje 35 0.10.7.5 Karte razredov poplavne nevarnosti - stanje 36

0.10.8 PREDVIDENO STANJE Z OMILITVENIMI UKREPI _________________________ 37 0.10.8.0 Splošno 37 0.10.8.1 Omilitveni ukrepi na območju naselja Logatec 37 0.10.8.2 Omilitveni ukrepi na območju male in srednje nevarnosti poplav 38 0.10.8.3 Karte poplavne nevarnosti s prikazom omilitvenih ukrepov 40 0.10.8.4 Karte razredov poplavne nevarnosti - ukrep 41

0.10.9 NAČRTOVANJE NOVIH PROSTORSKIH UREDITEV, PRIKAZ PODROBNE NAMENSKE RABE IN DOLOČITEV PROSTORSKO IZVEDBENIH POGOJEV _________ 42

0.10.9.1 Usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje 42 0.10.9.2 Karte poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba prostora - ukrep 47 0.10.9.3 Karte razredov poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba prostora - ukrep 48

0.10.10 VIRI _____________________________________________________________ 49 0.10.11 PRILOGE _________________________________________________________ 50

0.10.11.1 Izračun površinskega odtok 50 0.10.11.2 Rezultati HEC-HMS 51 0.10.11.3 Vzdolžni profili stanje in ukrep 52 0.10.11.4 Hidrogrami in prikaz razlitja vode po časovnih korakih stanje in ukrep 53


4

0.10.3 NAMEN NALOGE

Občina Logatec v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) pripravlja Občinski prostorski načrt Logatec. Pri izdelavi Občinskega prostorskega načrta pa je potrebno v skladu s predpisi upoštevati tudi Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/2008).

Občina Logatec, kot naročnik je omejila izdelavo naloge le na osrednji del Občine Logatec, ki zajema naselja Gorenja Vas, Gorenji in Dolenji Logatec in sicer za območje vodotokov Črni potok, Reka in Logaščica. Ta del občine je z vidika poplavljanja tudi najbolj ogrožen.

Obstoječa poplavna območja prikazuje opozorilna karta poplav, ki je predstavljena na spletnih straneh Agencije RS za okolje (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/).


5

0.10.4 UVOD

0.10.4.1 Opis območja 1

Lega in položaj občine v širšem prostoru

Občina Logatec leži v osrednji Sloveniji, v osrčju Notranjske na stiku dveh velikih geografskih makroregij, alpskega in dinarskega sveta. Meji na občine Vrhnika, Dobrova-Polhov Gradec, Žiri, Idrija, Ajdovščina, Postojna in Cerknica.

Občina se razprostira na 173,1 km2 in ima po podatkih popisa iz leta 2002 11.343 prebivalcev. Gostota poseljenosti je 65,5 prebivalcev/km2. Večina prebivalstva živi v večjih naseljih in krajih.

V okviru dinarske makroregije v občino sega submakroregija dinarske planote ter dinarska podolja in ravniki. V okviru alpske makroregije pa sega v občino skrajni južni del submakroregije alpskih hribovij.

Sestavljajo jo naslednje geografske mezoregije:

- Cerkljansko, Rovtarsko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, ki sega v občino Logatec z območjem Rovtarskega hribovja;

- Trnovski gozd, Nanos in Hrušica, ki sega v občino z območjem Hrušice;

- Notranjsko podolje s svojim severnim delom;

- Krimsko hribovje in Menišija, ki v občino sega z območjem Menišije

Izoblikovanost terena in geomorfološke značilnosti

Rovtarsko hribovje, ki je del mezoregije Cerkljansko, Rovtarsko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, je najbolj zakrasel del te pokrajine in predstavlja prehod v dinarski svet. Gre za pretežno dolomiten in apnenčast svet. Dolomitna pobočja so pogosto razčlenjena s plitvimi suhimi dolinicami, ki potekajo v smeri največje strmine na pobočju. Ker je v dnu teh dolcev več vlage in debelejša prst, so jih nekdaj intenzivno izkoriščali za njive, danes pa so v njih pretežno travniki.

Apnenec v tem delu le malokje obsega večje površine, večinoma gre za triasne apnence. Površje Rovtarskega hribovja s svojo osnovno slemenitvijo od severozahoda proti 1 Povzeto po: Analiza stanja in teženj v prostoru in analiza poselitve kot strokovna podlaga za pripravo novih prostorskih aktov Občine Logatec, Locus d.o.o., 2006


6

jugovzhodu že nakazuje prehod v dinarske pokrajine. Zaradi reliefne razgibanosti ga uvrščamo v predalpski svet. Območje mezoregije Trnovski gozd, Nanos in Hrušica sega v občino Logatec s Hrušico oz. njenim vzhodnim delom. Tudi tu prevladujejo apnenci in dolomiti. Hrušica ima najbolj pestro zgradbo, pojavlja se tako eocenski fliš kot tudi triasni dolomit. Površje je tu manj kamnito, vrtače so redkejše in plitvejše. Pojavljajo pa se številne kotanje, kraške uvale in majhna suha kraška polja. Vidni so tudi ostanki nekdanjih rečnih dolin s terasami. Prevladujejo nadmorske višine med 950 in 1000 m. Na planotah so ugodne razmere za globoka brezna, saj so skladi apnencev debeli in kemično čisti, padavin je veliko, gladina kraške talne vode pa je nizka.

Pretežni del občine prekriva mezoregija Notranjsko podolje. V občino Logatec sega s polji in ravniki Planinsko polje, Logaški ravnik, Logaško polje in Hotenjski ravnik. Leži v podolgovati kotanji, ki so jo dolgo razlagali kot zakraselo dolino Ljubljanice in Hotenjke, danes pa kot tektonski jarek ob idrijskem prelomnem območju. V oligocenu je prišlo do večjih tektonskih premikov, v miocenu pa še do sistema prelomov, ki so zasnovali današnjo reliefno podobo. Ob koncu pliocena se je začelo močno zakrasevanje. Konec pliocena so se prej površinske vode umaknile pod površje. Zakrasevanje je pospešilo tudi tektonsko ugrezanje Ljubljanskega barja. Os Notranjskega podolja poteka v dinarski smeri SZ-JV, le manjši del podolja zavije iz dinarske smeri in je izoblikovan ob prečnih prelomih, ki potekajo mimo Logatca proti Vrhniki. Gre za dve krajši prečni podolji. Prvo se začenja pri Kalcah in vključuje Logaško polje, drugo pa nad Planinskim poljem in se odpira proti Pivški kotlini. Prevladujejo karbonatne kamnine (apnenci in dolomiti), manjši del pa nepropustne kamnine, zlasti kvartarne naplavine, kjer vode odtekajo površinsko. Značilne oblike so tudi še številne vrtače, udornice in škrapljasto površje ter zelo prevotleno podzemlje. Pokrajina leži na nadmorski višini med 400-900 m, skoraj dve tretjini med 500-600 m. Tu je tudi veliko jam, ki sodijo med najdaljše v Sloveniji.

Hotenjski ravnik obsega 54 km2 veliko ozemlje na skrajnem severozahodnem delu Notranjskega podolja. Na vzhodu ga obdaja svet Rovtarskih Žibrš, na severu Idrijsko hribovje, na zahodu gozdnata planota Hrušica. Po reliefnem razvoju je sorodno dnom kraških polj. To je v grobem uravnano površje, ki se dviguje proti Godoviču.

Menišija se vzdolž zahodnega roba Krimskega hribovja in severovzhodnega roba Notranjskega podolja

vleče od Blok na JV proti Rovtarskemu hribovju na SV, s katerim se stika v ozkem pasu med Vrhniko in Logatcem ter loči Ljubljansko barje od Notranjskega podolja. Na zahodu se Menišija razmeroma zložno spušča v močno zakraseli Logaški ravnik. Značilna je izrazita prevlada karbonatnih kamnin, silikatnih kamnin je izjemno malo. Med mezozoiskimi karbonatnimi kamninami prevladujejo triasni apnenci in dolomiti. Proti Menišiji se pojavljajo spodnjetriasni in srednjetriasni dolomiti s primesjo kremena in sljude. Na uravnanih planotastih območjih so se razvile številne kraške oblike, predvsem vrtače in kraške jame. Celotna pokrajina ima prej značaj hribovja kot planote. Večina pokrajine je v nadmorskih višinah med 500 in 1000 m.


7

Klimatske značilnosti

Rovtarsko hribovje ima zmerno celinsko podnebje. Manj ugodne temperaturne razmere so na vetrovnih slemenih, tako da imajo Rovte nekoliko nižjo povprečno letno temperaturo od ostalih delov te enote z enako nadmorsko višino. V vseh mesecih v povprečju pade več padavin, kot jih lahko izhlapi. Do sušnosti pride občasno le na najplitvejših prsteh na dolomitu. Padavin je na višinah 800 m okoli 1800 mm, čeprav v tem delu enote, v Rovtarskem hribovju količina padavin nekoliko upade.

Podnebje Hrušice, ki s svojim vzhodnim delom sega v občino Logatec, določata predvsem lega in nadmorska višina. Padavinski režim kaže prepletanje celinskih in sredozemskih vplivov. Razlike med meseci so razmeroma majhne. Padavinska viška sta novembra in junija, ko je nekoliko manjši višek. Vsekakor pa je značilna obilna namočenost. Večina zimskih padavin je v obliki snega, zlasti v višjih predelih. V kraških kotanjah s toplotnim obratom obleži sneg do poletja. Značilen pojav je burja. Zaprte kotanje imajo toplotni obrat, kateremu se prilagaja tudi rastje. Na severnem delu Notranjskega podolja na območju občine Logatec se pojavljajo celinski klimatski vplivi.

Najhladnejši je januar, najtoplejši julij. Med marcem in novembrom je povprečna mesečna temperatura nad 0°C. Padavin je razmeroma veliko in si sorazmerno enakomerne porazdeljene prek leta z izrazitim jesenskim viškom oktobra in novembra ter neizrazitim spomladi. Najmanj padavin je poleti.

Velika nadmorska višina območja Menišije pomembno vpliva na podnebne razmere. Zaradi večje oddaljenosti od morja je namočenost tega dela dinarskih planot manjša od morju bližjih planot. Letna količina padavin je ok. 1748 mm, povprečna letna temperatura pa 6,8°C.

Hidrološke značilnosti

Del Rovtarskega hribovja sodi v porečje Idrijce, osrednji del odvodnjava Logaščica in nekatere druge manjše ponikovalnice, ki se stekajo v Ljubljanico in naprej v Savo.

V območju Hrušice se vode večinoma odmakajo proti Hotedrškem podolju.

Notranjsko podolje, ki sega s svojim jugovzhodnim delom v občino Loška dolina, je globoki kras pretočnega tipa s ponikalnicami in kraškimi polji. Glavna smer odtoka je proti Savi in Ljubljansemu barju. Ker pa prelomnice in dolomitni pasovi predstavljajo pragove, se morajo prek teh vodni tokovi površinsko prelivati. Od tod toliko ponornic, kraških polj in vodnih jam. Splošna značilnost vodnih tokov pa je, da delujejo kot nepovezani drobci, gostota površinske mreže je izredno nizka. Razen čiščenja odplak iz naselij in industrije so v celotnem kraškem zaledju potrebni učinkoviti varstveni ukrepi. Kras je zaradi posebnosti za onesnaževanje bolj občutljiv kot druge pokrajine.

Notranjsko podolje je pomemben del povirja kraške reke Ljubljanice. Vode se namreč zbirajo v dveh krakih: cerkniškem in pivškem, ki se združita v Planinski jami. Voda s tega porečja se steka na Ljubljansko barje v izvire Ljubljanice, Ljubije in Bistre.


8

Pod Logaškim ravnikom potekajo glavne vodne zveze med Cerkniškim in Planinskim poljem ter izviri Ljubljanice pri Bistri in Vrhniki. Na samem Logaškem ravniku ni površinskih voda. Severni del, kjer je poglobitev Logaško polje, so v glavnem oblikovali potoki, ki pritekajo z zahodnega dolomitnega ozemlja. Eden od potokov z zaplanskega hribovja je pritekal na severni del Logaškega polja, imenovan Pusto polje, ki se s suho dolino odpira proti Ljubljanskemu barju.

Dokaz, da mimo Logaškega polja teče podzemeljska voda s Planinskega polja proti Vrhniki, so številne koliševke na Logaškem ravniku.

Hotenjski ravnik s Hrušice nima površinskih pritokov, z dolomitnega sveta pri Hotedrščici pa nanj priteka Hotenjka, ki je na robu podolja nasula nekaj dolomitnega peska in ponika v dnu podolja. Dokazano je podzemno raztekanje Hotenjke v porečji Idrijce in Ljubljanice.

Rečna mreža na območju Menišije je zaradi prevlade dolomita nad apnencem razmeroma gosta. Hribovje se odmaka proti Ljubljanskemu barju, le del ozemlja na skrajnem JZ robu Menišije se odmaka v Cerkniščico.

Vegetacijske značilnosti

Med gozdovi v Rovtarskem hribovju prevladujejo predvsem bukovi. Na nižjih prisojnih legah toploljubne združbe, na osojnih pa predalpske. Na plitvih, peščenih prsteh na dolomitu pogosto uspevajo borovi gozdovi. Na nepropustnih kamninah prevladujejo permokarbonske in permske usedline, na katerih so nastale kisle rjave prsti, na apnencih in dolomitih pa so pokarbonatne prsti in rendzine.

Na območju Hrušice na krednih in jurskih apnencih ter triasnih dolomitih prevladujejo rahlo bazične rjave pokarbonatne prsti in deloma rendzine. Zaradi zakraselosti je debelina prsti neenakomerna. Obilne padavine prst izpirajo. Gre za gozdnato pokrajino, delež gozda se zaradi ogozdovanja nenehno veča. Obširni gozdovi so zaradi slabe dostopnosti razmeroma dobro ohranili svoje značilnosti. V nadmorskih višinah med 700 do 1200 m prevladuje gozd bukve in jelke, ki niže prehaja v dinarske podgorske bukove gozdove, više pa so čisti visokogorski bukovi sestoji. Tej vrsti se pridružuje tudi gorski javor, v nižjih ter strmih in osojnih legah v vrtačah so posamične lipe, platanolistni javorji in veliki jeseni.

Poplavam na Planinskem polju je prilagojena tudi raba tal. Tu ni njiv temveč samo travniki z združbami močvirnih tipov.

Na Logaškem ravniku prevladuje gozd, ki prekriva četrtino površja. V Notranjskem podolju so na kraških poljih z nanosi rek in potokov nastali gleji, oglejene in obrečne prsti, ki jih porašča vlagoljubno rastje. Na apnencih in dolomitih so se razvile rendzine in rjave pokarbonatne prsti, ki jih poraščata travniško rastje in gozd. Najobsežnejši je jelovo bukov gozd, jelki in bukvi pa so primešani še gorski javor, gorski brest, lipa, jesen in smreka. Naravna sestava je zaradi v preteklosti izsekane bukve precej spremenjena. Ob sušenju jelke se danes po naravni poti bukev ponovno vrašča.

Hladnejše lege porašča dinarski bukov gozd, na toplih legah pa je razvito toploljubno rastje. Naravna travišča so ostala v glavnem v dnu kraških polj, kjer se ob vodnih strugah raztezajo


9

poplavna travišča, ki na pobočjih prehajajo v košenice in gojene travnike. Mnoga zemljišča, kjer so včasih kosili, se danes zaraščajo z gozdom.

Na Hotenjskem ravniku gozd prekriva dve tretjini površja.

Na apnenčasti in dolomitni podlagi Menišije je največ spranih pokarbonatnih prsti, ponekod pa se na apnencu pojavljajo še rendzine in evtrične rjave prsti. Dve tretjini površja pokriva gozd. Prevladujeta gozd bukve in jelke, ki na osojni strani sega do vznožja hribovja, ter gozd bukve in gabrovca. Gozdovi so gospodarsko pomembni, na večjih strminah pa imajo tudi varovalno vlogo.


10

0.10.4.2 Fotografije s terena

Zadrževalnik Reka

Zadrževalnik Reka (dolvodno)


11

Požiralnik Jačka

Logaščica v Dolenjem Logatcu (PP135)


12

Most v Dolenjem Logatcu (PP133)

Struga Logaščice v Dolenjem Logatcu (PP116)


13


Most v Dolenjem Logatcu (PP101)


14




15


Struga Logaščice v Blekovi vasi (PP89)


16

Struga Logaščice v Blekovi vasi (PP87)

Struga Logaščice v Gorenjem Logatcu (PP58)


17

Struga Črnega potoka v Gorenjem Logatcu (PP45)

Struga Črnega potoka v Gorenjem Logatcu (PP34)


18

0.10.4.3 Geodetski posnetek


19

0.10.5 MATEMATIČNI MODEL POTEKA GLADIN

0.10.5.1 Uporabljeni računski model

Za izdelavo matematičnega hidravličnega modela smo uporabili programski paket MIKE

FLOOD, ki ga je razvil Danish Hydraulic Institute (DHI). Program omogoča simultano izvedbo

enodimenzijskega računa toka v sami strugi vodotoka (orodje MIKE11) in dvodimenzijskega

računa po poplavnih ravnicah (orodje MIKE21). Modelira se nestalni neenakomerni tok.

MIKE FLOOD pri simulaciji dinamično povezuje 1D in 2D model in vse prednosti, ki jih

posamezna modela imata: 1D: točen račun za samo strugo, dobro modeliranje

hidrotehničnih objektov, hitrost računa; 2D: točen račun za tok po poplavnih površinah.

0.10.5.2 Hidrološke količine, geodetski podatki

Ker gre pri obravnavanem modelu za dinamični model, je potreben zgornji robni pogoj

celoten poplavni val, ki ga opredelimo v hidrogramu Q(t). Hidorgrami so bili izračunani s

pomočjo programskega orodja HEC-HMS. HEC-HMS je razvil Hidrološki inženirski center

(HEC) Ameriške vojske in se ga uporablja za simuliranje površinskega odtoka. Površinski

odtok smo simulirali za Črni potok in Reko ter prispevno območje mesta Logatec. Za

obravnavano območje so bile analizirane naslednje padavinske postaje:

Padavinska postaja n.m.v. Maksimalne dnevne padavine Obdobje

Hotedršica 550 m 160,2 mm 1961-2005

Logatec 486 m 194,1 mm 1961-2000

Rovte 700 m 160,5 1951-2006 Preglednica 1: Padavinske postaje


20

Geodetske podatke, ki so služili izdelavo 1D in 2D modela, nam je priskrbel investitor.

Izdelan je bil geodetski posnetek terena z različnimi metodami (GPS in klasična terestična

geodezija). Posnetih je bilo 2190 točk na površini 0,8 km2. Zaradi poraščenega obrežja je bil

na nekaterih predelih posnetek terena otežen in zato okrnjen. Predvsem v zadnjih 350 m

pred požiralniki je teren zelo strm, poraščen in nedostopen. Tako so bile točke rečnega

profila posnete le na obeh robovih rečne doline in v strugi reke, kar je le približek dejanskega

stanja.

Slika 1: Izbrana profila v območju pred požiralniki

0.10.5.3 1D model

V 1D modelu smo izdelali osnovno strugo s pritoki. Za vhodne podatke smo uporabili

podatke o rečni mreži, prečnih prerezih, robnih pogojih in hidrodinamičnih parametrih.

Geodetski posnetek nam je bil podlaga za izdelavo 155 prečnih prerezov in 4590 m rečne

mreže. Za izračun v 1D modelu smo vzeli širino rečne struge z obema bregovoma le zdnjih

350 m pred požiralniki je bila v izračun vzeta celotna rečna dolina zaradi geodetskega

posnetka. Za zgornji robni pogoj smo uporabili hidrograme pretokov za povratne dobe 10,

100 in 500 let (hidrogrami so prikazani v prilogah hidravličnih presoj). Hidrogrami so bili

izračunani za vsak pritok posebej.

Kot spodnji robni pogoj smo podali Q/H krivuljo požiralnikov na Logaščici. Z meritvami in

opazovanji je bilo ugotovljeno, da požiralniki zmorejo požreti vodo med 5 in 6 m3/s, potem pa

se območje Jačke ojezeri. Podatka o pretočnosti požiralnikov ob visokih vodah ni bilo na

voljo, zato je bil model umerjen na poplavno situacijo 30. marca 2009, ko so bile v poplave


21

Logatcu ocenjene s 50 letno povratno dobo (ocena narejena glede na višino vode v

zadrževalniku Reka).

Pri hidrodinamičnih parametrih smo uporabili Manningov koeficient hrapavosti, ki je bil

določen na podlagi inženirske ocene.

Odsek Stacionaža (m) Ng (m/s-1/3 ) LOGASCICA1 20,3 0,100 LOGASCICA1 200,0 0,110 LOGASCICA 50,0 0,035 LOGASCICA 220,0 0,025 LOGASCICA 750,0 0,030 LOGASCICA 1.000,0 0,045 LOGASCICA 2.000,0 0,045 LOGASCICA 2.280,0 0,030 LOGASCICA 2.370,0 0,040 LOGASCICA 2.550,0 0,030 LOGASCICA 2.900,0 0,040

REKA

0,030 Preglednica 2: Manningov koeficient hrapavosti

Med odseki z različnim koeficientom hrapavosti so vrednosti porazdeljene linearno.

Slika 2: koeficient hrapavosti 1/Ng glede na odseke struge


22

Slika 3: območje 1D modela

0.10.5.4 2D model

Batimetrijo za 2D model smo izdelali na podlagi geodetskega posnetka, ki je bil izdelan s tem

namenom in ponekod ob robovih dopolnili z digitalnim modelom višin (DMV). Iz vseh točk na

izbranem območju smo z interpolacijo izdelali batimetrijo. Natančnost batimetrije z dejanskim

terenom je odvisna od natančnosti geodetskega posnetka. Za modelno merilo smo izbrali

celice v velikosti 5x5 m, kar je dovolj majhna enota za dobro modeliranje poplavne površine.

Območje smo po robovih zaprli z mrtvimi celicami.

Slika 4: Batimetrija obravnavanega območja

0.10.5.5 MIKE Flood model (1D+2D)

Pri izdelavi končnega modela smo povezali 1D in 2D modela. Ureditvijo bočnih povezav smo

povezali celice 2D modela z 1D modelom. Pri širših strugah smo iz 2D modela odstranili

celice, ki so se prekrivale s strugo.


23

Za prikaz rezultatov poplavnih površin, globin in hitrosti poplavne vode smo uporabili

rezultate iz 2D modela.

0.10.5.6 Računski primeri

Izračune smo opravili za naslednje računske primere:

• obstoječe stanje terena za pretoke z 10 letno povratno dobo,



• z vključenimi ukrepi na terenu za pretoke z 10 letno povratno dobo,

• z vključenimi ukrepi na terenu za pretoke s 100 letno povratno dobo,

• z vključenimi ukrepi na terenu za pretoke s 500 letno povratno dobo.

Računski primeri predstavljajo reprezentativne primere za vsako poplavno povratno dobo.

Rezultati posameznih računskih primerov so prikazani v prilogah.

0.10.5.7 Rezultati hidravličnih presoj

Rezultati hidravličnega modela so prikazani v prilogah.

Natančnost rezultatov v matematično hidravličnem izračunu je odvisna od natančnosti

vhodnih podatkov. Za izdelavo 2D modela terena je bil vzet geodetski posnetek, ki je bil

izdelan prav za potrebe te naloge. Tako so vzeti podatki natančnejši, kot če bi vzeli digitalni

model višin za to območje. Pri postopku interpolacije višinskih točk geodetskega posnetka

gre za poenostavljen model terena, ki v primerjavi z dejanskim stanjem ponekod zanemarja

lokalne neravnine, zato lahko prihaja do manjših lokalnih odstopanj glede poplavljanja

priobalnih zemljišč.

V matematično hidravličnem izračunu je požiralnik umerjen glede na podatke opazovanj in

meritev logaških jamarjev in na poplave 30. marca 2009. S strani koncesionarja (Hidrotehnik

d.d.) je bil požiralnik pred poplavami marca 2009 očiščen. Pred samimi požiralniki so

nameščene zaščitne mreže, ki preprečujejo, da bi nesnaga, ki jo prinese voda zamašila

požiralnik. Mulj in drugi večji kosi materiala v požiralniku lahko zmanjšajo njegovo prevodnost

in povzročijo višji nivo poplavne vode, kot je izračunan. Prav tako obstaja možnost nastanka

zračnega mehurja, ki bi lahko bistveno zmanjšal prevodnost požiralnika.


24

0.10.5.8 Obstoječe stanje pretok Q10 Poplavno območje pri desetletnih poplavnih vodah se v majhnem obsegu razliva ob Črnem

potoku ter nekoliko več ob sotočju Reke in Črnega potoka. Poplavna voda se razlije tudi po

travnih površinah na zahodni strani in severni strani hriba Sekirica. Logaščica preneha

poplavljati malo pred cesto G2 1461 in ostaja v svoji strugi do Jačke, kjer zopet prestopi

bregove. Poplavne vode se približajo objektom ob sotočju reke in Črnega potoka ter ob

lokalni cesti 226051.

0.10.5.9 Obstoječe stanje pretok Q100 Poplavno območje pri stoletnih poplavnih vodah se začne pri križišču LC 226051 in LZ

227311, kjer voda prestopi bregove Črnega potoka in ogrozi nekaj objektov. Poplavna voda

se razliva vse do sotočja Reke in Črnega potoka, kjer poplavi travniške površine ter ogrozi

objekte ob cesti LK 228442. Logaščica se čez bregove v večjem obsegu razlije po travniških

površinah od LK 228481 (Planjave) do bajerja in v nekoliko manjšem obsegu do ceste G2

1461, katera ni poplavljena. V večjem obsegu Logaščica zopet poplavi pred naseljem Sončni

log in na Jački, kjer je ogroženo kar nekaj objektov in sta poplavljeni Notranjska cesta LZ

227151 ter LZ 227141. Maksimalna kota gladine poplavne vode v območju ojezeritve

(Sončni log-Jačka) znaša 474,0 m. Hitrost vode na modelu ne preseže 1 m/s.

0.10.5.10 Obstoječe stanje pretok Q500

Pri poplavah s petstoletno povratno dobo se vode razlivajo v Gorenjem Logatcu ob Črnem

potoku do sotočja Reke in Črnega potoka. Večje razlivno območje je na neposeljenem polju

v Gorenji vasi na travnikih med obema potokoma pred sotočjem. Voda poplavi LC 226054 in

LK 228461, ter na tem mestu in ob sotočju ogrozi objekte. Poplavna voda Logaščice se

sklenjeno razliva od od LK 228481 (Planjave) pa vse do Jačke. Širše območje poplavne

vode je jugo-zahodno od hriba Sekirica, ob bajerju (zahodno od Sekirice), pri Sončnem log u

ter na Jački. Poplavljene so ceste G2 1461, LZ 227151 in LZ 227141. Poplavna voda na

Jački in gorvodno ogroža kar nekaj objektov, ki se nahajajo v bližini struge Logaščice.


25

0.10.6 HIDROLOŠKI DEL

0.10.6.1 Splošno Na obravnavanem območju ni vodomernih postaj za to smo naredili hidravlični izračun na

podlagi maksimalnih dnevnih padavin in s programom HEC-HMS simulirali površinski odtok.

Površinski odtok je simuliran za teoretične vrednosti visokih vod Črnega potoka in Reke ter

prispevnih površin ob Logaščici (Logatec-mesto) s povratno dobo 10, 100 in 500 let. Pri

izračunu teoretičnih visokih vod je predpostavljeno, da je vsa voda v koritu.

0.10.6.2 Hidrografske karakteristike območja

Hidrografske karakteristike za obravnavano območje:

Površina območja (km2)

Dolžina vodotoka (km)

Povprečni padec vodotoka

(%) Koeficient CN*

Črni potok 8,51 4,80 1,33 61

Reka 1,88 1,64 0,76 61

Logatec-mesto 3,72 3,07 0,20 70 Tabela 1: Hidrografske karakteristike

*Agencija ameriškega ministrstva za kmetijstvo The soil conservation service (SCS) je na

podlagi poskusov izdelala klasifikacijo različnih vrst zemljin glede na njihovo prepustnost.

Lastnosti zemljine so opisane s koeficientom CN, ki zajema vplive pedologije, rabe tal in

predhodne vlažnosti zemljine.


26

Slika 1: Prikaz prispevnega območja

0.10.6.3 Meteorološki podatki Na podlagi verjetnostnih analize smo obravnavali maksimalne 24 urne padavine za

padavinske postaje Hotedršica, Hrušica, Logatec, Rovte. Do padavin s povratno dobo 100 let

smo prišli na padavinskih postajah z ombrometrom z analizo maksimalnih dnevnih padavin v

posameznem letu po Gumbelovi metodi. Maksimalne 24 urne vrednosti padavin s povratno

dobo 100 let so bile določene tako, da so bile maksimalne dnevne padavine povečane za

10%.

Padavinska postaja P100

Hotedršica 187 mm

Logatec 486 m

Rovte 700 m Tabela 2: Maksimalne padavine na območju

S pomočjo metode izohiet in verjetnostne analize smo dobili 24 urne padavine za povratne

dobe 10, 100 in 500 let za naše prispevno območje.


27

Območje P10 P100 P500

Logatec 145 mm 200 mm 240 mm Tabela 3: Teoretične padavine za izbrane povratne dobe na obravnavanem območju

Za določitev padavinskega dogodka v HEC-HMS je bil uporabljen model Freqency Storm.

Vzet je bil najneugodnejši padavinski dogodek s položajem konice pri 75%.

S pomočjo časovno razporeditve padavin iz padavinske postaje Postojna je bila narejena

korelacija z vrednostmi maksimalnih 24-urnih padavin za obravnavano območje.

čas P10 P100 P500 5 15 20 24 15 28 40 49 60 53 74 88 120 71 103 123 180 81 118 141 360 98 143 172 720 121 173 207 1440 145 200 240

Tabela 4: Razporeditev padavin z različnimi povratnimi dobami

0.10.6.4 Vrednosti visokih vod

Izračun vrednosti teoretičnih visokih vod je bil izvršen s simulacijo površinskega odtoka v

programu HEC-HMS. Uporabili smo Snyderjev hidrogram enote.

V izračunu smo uporabili naslednje podatke:

• dolžina vodotoka,

• površino vodozbirnega zaledja,

• padec vodotoka,

• padavine,

• koeficient CN, ki je bil izračunan na podlagi pokrovnosti in karakteristik tal,

• razdalja od točke na vodotoku, ki je najbližja težišču, do konca posameznega

vodotoka.


28

Privzeta je predpostavka, da padavine s povratno dobo n let povzročijo odtok s povratno

dobo n let.

Podajamo izračunane vrednosti visokih vod po vodotokih:

Vodotok Q10 (m3/s)

Q100 (m3/s)

Q500 (m3/s)

Črni potok 10,3 19,7 27,0 Reka (z

zadrževalnikom) 8,0 19,9 32,1

Logatec-mesto 17,0 24,1 38,1 Tabela 5: Vrednosti visokih vod


29

0.10.7 OBSTOJEČE STANJE

0.10.7.1 Opis

Logaščica je vodotok II. reda, ki se v Dolenjem Logatcu zliva v požiralnik Jačka in odteka v

kraško podzemlje. Je eden izmed pritokov, ki v Močilniku na Vrhniki izvirajo kot Ljubljanica.

Logaščico v Gornjem Logatcu tvorita dva pritoka, in sicer Črni potok, ki se kot desni pritok

zliva v Logaščico, in Reka, ki se kot levi pritok zliva v Logaščico. Osnova za hidrološko

hidravlično presojo vodnega režima osrednjega dela občine Logatec sta Črni potok v dolžini

skoraj 1200 m in potok Reka v dolžini 300 m do sotočja, kjer se združita in tečeta naprej kot

Logaščica v dolžini dobrih 2650 m do dela, kjer se začne požiralno brezno požiralnika Jačka,

dolgo okoli 350 m do izliva v podzemlje.

Odsek Črnega potoka, ki je uporabljen kot osnova za hidrološko hidravlično presojo, se

gorvodno začne v profilu PP1 v naselju Gorenja vas pri stanovanjskem objektu na naslovu

Strmica 10 v Gorenjem Logatcu. Leva brežina struge je zavarovana z betonskim zidom, ki je

hkrati podporni zid lokalne ceste. Desna brežina struge je zatravljena in zaraščena. Okoli 60

m dolvodno med PP4 in PP5 je most na lokalni cesti širine 4,70 m in višine 1,30 m. Dolvodno

od mostu na lokalni cesti teče struga mimo stanovanjskih objektov na naslovu Strmica 15,

15A, 15B in 17. Tudi na tem odseku struge do PP7 je v dolžini okoli 30 m na levi brežini

zgrajen zid, desna brežina pa je zaraščena. Dolvodno do PP20 na dolžini okoli 375 m sta

obe brežini zatravljeni in zaraščeni. Širina struge v dnu je na tem odseku v povprečju 3 m,

višina pa 1,2 m. Med PP19 in PP20 je škatlast prepust, preko katerega poteka dostopna pot

na kmetijske površine. Prepust je širok 6 m in visok 1,40 m. Na tem odseku so vidni ostanki

stare struge, ki poteka vzporedno z obstoječo strugo. Struga se zdaj ne uporablja. Med PP20

in PP26 je desna brežina zavarovana z zidom, ker so na tem odseku stanovanjski objekti na

desni brežini. Leva brežina je na tem odseku zaraščena. Med PP25 in PP26 je škatlast

prepust, preko katerega pelje dostopna pot do stanovanjskega objekta na naslovu Režiška

cesta 8. Prepust je širok 4,50 m in visok 1,10 m. Med PP26 in PP56 je struga na dolžini okoli

610 m zavarovana z obojestranskim zidom. Med PP32 in PP33 je most na Režiški ulici širine

4 m in višine 1,1 m. V PP40 je zgrajena peš brv širine 5 m in višine 1,3 m. Naslednja

premostitev na tem odseku je most na Gorenjski cesti med PP43 in PP44, in sicer širine 4,20

m in višine 1,6 m. Dolvodno od tega mostu sta med profiloma PP53 in PP54 dva škatlasta

prepusta, ki vodita do stanovanjskih objektov na naslovu Tržaška cesta 140 in 142. Prepusta


30

sta širine 4,6 in višine 1,6 m. Pred sotočjem Črnega potoka in Reke je le še brv za pešce v

PP55. Struga Črnega potoka je na tem odseku v dnu v povprečju široka okoli 4 m in visoka

1,2 m

Levi pritok Črnega potoka je Reka, ki na sotočju skupaj tvorita Logaščico. Odsek potoka

Reka, ki je osnova za hidrološko hidravlično presojo, je dolg okoli 300 m. Začne se v

Merekah v profilu G1, in sicer okoli 1,5 km dolvodno od zadrževalnika na Reki. Zadrževalnik

je bil zgrajen v 80-ih letih prejšnjega stoletja in služi za varovanje pred delovanjem visokih

voda za naselji Gorenji in Dolenji Logatec. Zadrževalnik je zemeljska pregrada in je

dimenzioniran na visokovodni val, ki lahko zadrži 50-letne visoke vode, in sicer na koti

504,60, kjer je upoštevana 60 cm varnostna višina. Pri tej koti znaša volumen zadrževalnega

prostora 495.000 m3. Vodne količine v pregradnem profilu znašajo:

- Q10 = 11,4 m3/s

- Q50 = 19,1 m3/s

- Q100 = 23,7 m3/s

Voda iz pregrade odteka skozi talni izpust, ki je zgrajen v dnu pregrade. Pri tem je največji

možni odtok iz pregrade 3m3/s. Talni izpust je fiksen brez hidromehanske opreme in na

odtočno sposobnost vpliva le napolnjenost zadrževalnika in možna zmanjšana pretočnost

zaradi nabiranja nesnage pri vtoku v prepust.

Na gorvodnem delu od G1 do G9 je na dolžini okoli 215 m struga zaraščena. Ta odsek hkrati

spada tudi med reguliran del struge, saj je Reka prej tekla po levi strani vzporedno z

obstoječo strugo, kjer so še vidni ostanki stare struge. Dolvodno od sotočja stare in nove

struge je na levi brežini na dolžini okoli 60 m zgrajen zid do G12. Edini prepust na odseku

Reke, ki je osnova za hidrološko hidravlično presojo, je med G9 in G10. Širok je 6 m in visok

1,2 m. Preko tega prepusta poteka dostopna pot na kmetijske površine. Med profiloma G11

in G13 je na dolžini okoli 25 m desna brežina Reke zavarovana z zidom. Sotočje Črnega

potoka in Reke je v profilu G13 v bližini cerkve sv. Marije v Gorenjem Logatcu. Širina struge

v dnu je na celotnem 300 m dolgem odseku v povprečju 3 m, višina pa 1 m.

Okoli 50 m dolvodno od sotočja struga teče pod regionalno cesto, ki pelje od Logatca v smeri

južno in severno primorske, se pravi v smeri Postojne in Idrije. V profilu PP57 je most na

regionalni cesti širine 13 m in višine 2 m. Do PP59 v skupni dolžini okoli 90 m je struga

Logaščice na desni brežini zavarovana z zidom. Leva brežina struge je zaraščena. V PP59

se konča poseljen del Gorenjega Logatca in s tem se spremeni tudi profil struge, ki je


31

dolvodno čez območje Pod Skirco v dolžini 1120 m do PP90 oblikovan veliko bolj sonaravno.

Brežini sta v večini zaraščeni z drevjem in grmovjem, na nekaterih mestih pa sta brežini

očiščeni drevja in grmovja ter zgolj zatravljeni. Širina struge v dnu je na tem delu 5 m, višina

pa 1,2 m. Na tem odseku sta samo dva prepusta. Med PP78 in PP79 je lesen prepust, ki

spada v sklop smučarskih skakalnic, ki so na tem delu. Preko tega prepusta je speljan iztek

skakalnic. Prepust je širok 9 m in visok 1,3 m. V PP86 je zgrajena lesena peš brv širine 8 m

in višine 1,3 m. Med tema dvema prepustoma je v PP83 zgrajen vtok iz bajerja ˝LOKEV˝ v

Logaščico. Med PP90 in PP94 je na dolžini 220 m struga urejena z zidovi. Širina struge v

dnu na tem delu je v povprečju 7 m, višina pa 1,5 m. V PP94 je most, preko katerega poteka

obvozna cesta, ki pelje v smeri avtocestnega priključka Logatec. Prepust je širok 7,5 m in

visok 1,5 m. Na odseku med PP59 in PP94 je struga Logaščice močno regulirana, saj je v

preteklosti meandrirala, zdaj pa je speljana skoraj povsem naravnost brez kakršnih koli

krivin. Malo zavije le na območju bajerja ˝LOKEV˝, da se mu približa.

Od PP95 se začne zopet poseljen del ob strugi Logaščice, in sicer v Dolenjem

Logatcu na območju Broda. Na tem delu je struga Logaščice urejena z zidovi in stisnjena

med stanovanjskimi objekti. Zidovi potekajo od PP95 do PP126 v skupni dolžini okoli 610 m.

Na tem delu je struga Logaščice v povprečju široka 8 m in visoka 2 m. V profilu PP96 je

škatlast prepust, preko katerega poteka dostopna pot do stanovanjskega objekta na naslovu

Tržaška cesta 39. Prepust je širok 8,5 m in visok 2,3 m. Naslednji most je med profiloma

PP100 in PP101. Gre za most na lokalni cesti, ki povezuje Brod in Cesto talcev. Hkrati je to

tudi edini most, ki ima dva betonska podpornika v svetli odprtini mostu. Širok je 13,5 m in

visok 2 m. Naslednji most dolvodno je v profilu PP117 in povezuje Cesto talcev ter Potoško

cesto. Širok je 7,5 m in visok 2,1 m. Zadnji odsek Logaščice, preden se začne odsek

požiralnika Jačka, je dolg okoli 200 m. Brežine so na tem odseku zaraščene in zatravljene.

Odsek se zaključi v profilu PP133, kjer je velban most na Notranjski cesti pri pokopališču.

Most je širok 18 m in visok 2 m.

Zadnji odsek, ki je obravnavan v tej hidrološko hidravlični presoji, je dolg približno 715 m in

poteka od mostu v PP133 na Notranjski cesti do PP154, kjer Logaščica izgine v požiralno

brezno Jačka. V povprečju je širina struge v dnu okoli 8 m, višina pa 2 m, a se kasneje

močno poveča, saj Logaščica steče v brezno. Dolvodno od mostu so brežine struge

Logaščice v dolžini okoli 300 m do PP143 zaraščene in zatravljene. Od PP143 dolvodno

začne niveleta struge padati močneje, brežine pa se začnejo dvigati. V dolžini dobrih 400 m

Logaščica steče v podzemlje.


32

0.10.7.2 Metodologija priprave kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti

Karta poplavne nevarnosti za obravnavano območje je narejena na podlagi rezultatov

hidravličnega modela in skladno z metodologijo določeno v Pravilniku o metodologiji za

določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in

morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur.l. RS, št. 60/07).

Pravilnik določa, da se na karti poplavne nevarnosti izrišejo naslednje vsebine:

• območje poplave pri Q10

• območja Q100, kjer je:

o globina poplavne vode manjša od 0,5m

o globina poplavne vode med 0,5 in 1,5m

o globina vode večja od 1,5m

• območje poplave pri Q500

Na območjih s povratno dobo Q100 je potrebno poleg globin upoštevati tudi hitrost poplavne

vode. Na obravnavanem območju poplavne vode ne presegajo hitrosti 1m/s.

Globino poplavne vode po območju za določitev območij poplavne nevarnosti smo upoštevali

ovojnico izračunanih globin v vseh celicah 2D modela, to je maksimalno vrednost za vsako

posamezno celico računskega modela.

V nadaljevanju smo izdelali karte razredov poplavne nevarnosti, ki so bile izdelane na

podlagi kart poplavne nevarnosti. Razrede poplavne nevarnosti smo določili na način, kot so

definirani v Pravilniku, in sicer:

• razred velike poplavne nevarnosti: območja kjer globina poplavne voda pri pojavu

Q(100) presega 1,5 m;

• razred srednje poplavne nevarnosti: območja, kjer je globina poplavne vode pri

Q(100) enaka ali večja od 0,5 m in manjša od 1,5 m ali se nahajajo znotraj dosega poplavnih

voda pri Q(10);

• razred majhne poplavne nevarnosti:območja, kjer globina poplavne vode pri Q(100)

ne presega 0,5;


33

• razred preostale poplavne nevarnosti: kjer poplava nastane zaradi izrednih naravnih

ali od človeka povzročenih dogodkov.

Ker razred preostale poplavne nevarnosti v Pravilniku ni natančno definiran smo za

določitev meje upoštevali doseg poplave pri Q(500), torej poplave s 500 letno povratno dobo.

Karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti so, glede na natančnosti vhodnih

podatkov, primerne za prikazovanje v merilu 1 : 5000.


34

0.10.7.3 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste


35

0.10.7.4 Karte poplavne nevarnosti – stanje


36

0.10.7.5 Karte razredov poplavne nevarnosti - stanje


37

0.10.8 PREDVIDENO STANJE Z OMILITVENIMI UKREPI

0.10.8.0 Splošno

Predlagamo izvedbo in zagotovitev omilitvenih ukrepov za povečanje varnosti objektov pred

poplavami.

V skladu z ugotovitvami tega elaborata predlagamo, da Občina Logatec izdela ustrezen načrt

zaščite, obveščanja in reševanja ob poplavah na ogroženih območjih.

Za zmanjšanje vpliva na povečanje neposrednih odtokov iz območij predvidenih za pozidavo

zaradi spremembe pokrovnosti tal je potrebno zagotoviti ustrezno zadrževanje lastnih

meteornih vod iz streh in utrjenih površin po celotnem naselju Logatec.

Upravljalec obravnavanih vodotokov mora skrbeti za redno vzdrževanje pretočnosti strug,

prepustov in požiralnika Jačka. Predlagamo, da se vsaj enkrat letno izvede čiščenje

požiralnika Jačka oz., da se čiščenje izvede vsakič po pojavu visokih voda, ko pred in v

brezno nanosi nesnago, ki zmanjša požiralno sposobnost požiralnika Jačka.

Predlagamo tudi, da upravljalec Črnega potoka izvede čiščenje le tega, ker so na nekaterih

mestih zaradi odloženih plavin nastale sipine, ki jih je preraslo grmovje in drevje. Zaradi tega

je zmanjšana pretočnost struge.

0.10.8.1 Omilitveni ukrepi na območju naselja Logatec Skozi naselje Gorenji Logatec teče Črni potok v urejeni strugi, ki je mestoma obdana

obrežnimi zidovi. Na nekaterih mestih Črni potok ob pojavu visokih voda poplavlja

stanovanjske objekte ob potoku. Predlagani ukrepi za zmanjšanje nevarnosti:

• U_01 - Zgradi se zadrževalnik na Črnem potoku nad naseljem Gorenja vas v

Gorenjem Logatcu. Zadrževalnik naj bo dimenzioniran na zadrževanje 100-letnih

visokih voda, kar pomeni, da mora biti volumen zadrževalnega prostora velik 180.000

m3 in največji dovoljeni izpust iz zadrževalnika 7m3/s. Z izgradnjo zadrževalnika se bo

neposredno zmanjšala poplavna ogroženost Gorenjega Logatca in posredno

Dolenjega Logatca, saj do Dolenjega Logatca ne bodo prišle take količine vode.

• Predlagamo, da se preneha z gradnjo meteorne kanalizacije in se odvajanje

meteornih vod reši drugače, in sicer z naslednjimi ukrepi:

- zadrževanje površinskih vod na površini: mulde, travnati jarki, ozelenele strehe in

parkirišča, ki bi povečali akumulacijo vode in podaljšali čas koncentracije,


38

- deževni bazeni za zadrževanje padavinskih vod – tudi na obstoječem sistemu

meteorne kanalizacije,

- ponikanje padavinske vode na površini ali v podzemlju za vse objekte in zmanjšanje

odtoka iz utrjenih površin (parkirišča, trgi, peš cone) z uporabo vodo prepustnih

materialov.

- spodbuditi gospodinjstva k izvedbi cistern in uporabi deževnice za zalivanje vrtov,

čiščenje utrjenih površin ali sanitarne namene.

• Predlagamo, da se v Dolenjem Logatcu ohrani poplavne površine neposeljene in da se v

ta zemljišča ne posega z nasipavanjem, ki bi zmanjševalo razlivno polje visokih vod in

hkrati dvigovalo koto visokih voda. V primeru poselitve teh zemljišč se jih naj nadomesti z

drugimi zemljišči, kjer bi se voda akumulirala ob visokih vodah, da se poplavno stanje ne

poslabšuje.

• U_02 - Zgradi se zadrževalnik na Logaščici dolvodno od regionalne ceste med PP58 in

PP65. Visoke vode (Q100) ob nasipu na gorvodni strani sežejo do kote 483,4 m. Izpust

vode iz zadrževalnika naj bo dimenzioniran tako, da izpust ne bo večji od 3 m3/s.

Predlagamo, da se z gradnjo zadrževalnika prične dolvodno od regionalne ceste ob

gradu na levi brežini. Zgradi se visokovodni nasip vzdolž brežine in strugo Logaščice

prečka šele v PP65 ter se zaključi na ustreznem delu vzpetine Gabrk. Višek poplavne

vode, ki se bo zadržala za nasipom bo zaradi nižjega terena v zaledju nasipa lahko

odtekla proti jugu na Tončevo ravan, kjer so opuščeni požiralniki. V preteklosti je Črni

potok že tekel na to območje in ponikal v požiralnikih, vendar je bil kasneje reguliran in

speljan v Logaščico. Predvideva se, da je bila regulacija izvedena zaradi varovanja in

pridobivanja novih kmetijskih površin. Skoraj vsako leto se pokaže, da to ni bila ustrezna

rešitev, saj preveč vode priteče do požiralnika Jačka in poplavlja okoliške stanovanjske

objekte.

0.10.8.2 Omilitveni ukrepi na območju male in srednje nevarnosti poplav

Občina naj prebivalce, ki se nahajajo znotraj območja srednje in male nevarnosti poplav,

obvešča o nevarnosti poplavnih dogodkov in izobražuje o samozaščiti, o samopomoči in

vzajemni pomoči ljudi za preprečevanje in ublažitev posledic poplav za njihovo zdravje in

življenje ter varnost njihovega premoženja v bivalnem in delovnem okolju. V ta namen naj se

prebivalci ogroženih območij usposobijo in pripravijo za osebno in vzajemno zaščito ter za


39

izvajanje zaščitnih ukrepov, za uporabo zaščitnih sredstev, obvladovati bi moral osnove prve

pomoči ter reševanja iz vode. Vsakdo naj se nauči plavati.

Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za

preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali

na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za

zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž,

umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja,

obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem

okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših)

na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave

(napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi).

Za obstoječe objekte, ki se nahajajo znotraj območja srednje in male nevarnosti poplav,

predlagamo izvedbo nekaterih ukrepov za preprečevanje in blažitev posledic poplav:

• zatesnitev oken, vrat, odprtine za prezračevanje v času poplav ter zaščita zidov;

• pripravljene naj bodo vreče s peskom in drugi pripomočki za hitro zaščito ogroženih

objektov;

• ogroženi objekti na imajo v lasti malo črpalko za umazano vodo;

• v objektih, kjer je možno, da bi prišlo do povratnega vdora kanalizacijskih voda, naj se

namesti protipovratno loputo na glavni kanalizacijski iztok iz objekta;

• sklenitev ustreznega zavarovanja za kritje škode na konstrukciji objekta in opremi

zaradi poplave in izlitja kanalizacije;


40

0.10.8.3 Karte poplavne nevarnosti s prikazom omilitvenih ukrepov


41

0.10.8.4 Karte razredov poplavne nevarnosti - ukrep


42

0.10.9 NAČRTOVANJE NOVIH PROSTORSKIH UREDITEV, PRIKAZ PODROBNE NAMENSKE RABE IN DOLOČITEV PROSTORSKO IZVEDBENIH POGOJEV

0.10.9.1 Usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje

V splošnih prostorsko izvedbenih pogojih se smiselno upošteva zahteve omilitvenih ukrepov na območju naselij Gorenji Logatec in Dolenji Logatec iz točke 0.10.8.3 tega elaborata.

V podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih se za naslednje enote urejanja prostora upošteva naslednje zahteve:

DL – 153

Enota urejanja prostora se v severnem delu nahaja v območju poplav. Del parcel 815/5 in 815/3 je v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

DL-141

Enota urejanja prostora se nahaja v območju poplav. Zahodni del (parceli 1583/5 in *291) enote je v območju srednje in manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

DL – 149

Enota urejanja prostora se nahaja v območju poplav. Zahodni del parcel 1611/63, 1610/2, 1610/3 in 1610/6 je v območju srednje in manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

DL-144

Enota urejanja prostora se nahaja v območju velike in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.


43

DL – 145

Enota urejanja prostora se delno nahaja v območju poplav. Zahodni del enote je v območju srednje in velike nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena. Na osrednjem območju enote urejanja prostora je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

DL – 135

Del enote urejanja prostora se nahaja v območju poplav. Zahodni del parcel 1518/1, 1529/33, 1529/38 in 1529/35 je v območju srednje in manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

DL – 128

Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.

DL – 142

Enota urejanja prostora se nahaja v območju velike in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.

DL – 118

Južni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

DL – 122

Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše, srednje in velike nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.

DL – 112

Južni del enote urejanja prostora se nahaja v območju poplav. Zahodni del parcele 21/30 in južni del parcele 21/30 je v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,7 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

BL – 75

Enota urejanja prostora se delno nahaja v območju poplav. Del parcele *175 je v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna


44

kota pritličja 476,9 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

BL-213


BL – 91

Južni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 477,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

BL – 93

Jugozahodni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 477,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

BL – 85

Severni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 477,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

BL – 82

Severni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 477,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

BL – 63

Južni del enote urejanja prostora (20 metrski pas ob vodotoku) se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.

GL – 177/1

Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.


45

GL – 119

Severovzhodni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 484,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

GL – 139


GL – 140


GL – 137

Južni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je na južnem delu parcele 15/1 gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 485,2 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

GL – 122


GL – 123


GL – 128

Enota urejanja prostora se nahaja v območju srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.

GL – 120

Severni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja na parceli 1026/2 dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 485,4 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

GL – 121

Enote urejanja prostora se delno nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja na severnem delu parcele 1026/5 dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 485,5 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni


46

možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

GL – 127

Enote urejanja prostora se delno nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja na vzhodnem delu dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 485,5 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.

GL – 184

Enota urejanja prostora se nahaja v območju srednje in manjše nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.

GL – 100

Manjši del enote urejanja prostora (parcela 1013/6, severo vzhodni del parcele 1013/1 in severni del parcele 10110/2) se nahaja v območju srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.

GL – 60

Manjši del enote urejanja prostora (južni del parcele 868) se nahaja v območju srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.

GL – 59

Manjši del enote urejanja prostora (severni del parcele 957/1 in pet metrski pas ob cesti na parcelah 956/8 in 956/5) se nahaja v območju srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.


47

0.10.9.2 Karte poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba prostora - ukrep


48

0.10.9.3 Karte razredov poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba prostora - ukrep


49

0.10.10 VIRI

- Brilly, M. in M. Šraj: Modeliranje površinskega odtoka in navodila za program HEC-HMS. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2005. - Karta infitracijska sposobnost tal. ICPVO: infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. GURS Geodetska uprava RS, marec 1010. - Zadrževalnik Reka. Biro Log, d.o.o., Ljubljana, oktober 1992 . Spletni viri: - Geopedija- interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije. http://www.geopedia.si/ - Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za Okolje. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/ - PISO- Prostorski informacijski sistem občin. http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx

http://www.geopedia.si/�

http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/�

http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx�


50

0.10.11 PRILOGE

0.10.11.1 Izračun površinskega odtok

reka100

Prispevno območje Reke pod zadrževalnikom s povratno dobo 100 letČas Padavine Izgube Efektivne Odtok dodatn bazni odtok Skupni odtok

[mm] [mm] [mm] [m^3/s] [m^3/s] [m^3/s]00:00:00 0 0 000:30:00 0.88 0.88 0 0 0 001:00:00 0.9 0.9 0 0 0 001:30:00 0.91 0.91 0 0 0 002:00:00 0.93 0.93 0 0 0 002:30:00 0.94 0.94 0 0 0 003:00:00 0.96 0.96 0 0 0 003:30:00 0.98 0.98 0 0 0 004:00:00 1 1 0 0 0 004:30:00 1.02 1.02 0 0 0 005:00:00 1.04 1.04 0 0 0 005:30:00 1.06 1.06 0 0 0 006:00:00 1.08 1.08 0 0 0 006:30:00 1.11 1.11 0 0 0 007:00:00 1.13 1.13 0 0 0 007:30:00 1.16 1.16 0 0 0 008:00:00 1.19 1.19 0 0 0 008:30:00 1.22 1.22 0 0 0 009:00:00 1.25 1.25 0 0 0 009:30:00 1.28 1.28 0 0 0 010:00:00 1.32 1.32 0 0 0 010:30:00 1.36 1.36 0 0 0 011:00:00 1.4 1.4 0 0 0 011:30:00 1.44 1.44 0 0 0 012:00:00 1.49 1.49 0 0 0 012:30:00 2.01 2.01 0 0 0 013:00:00 2.15 2.15 0 0 0 013:30:00 2.31 2.3 0 0 0 014:00:00 2.49 2.44 0.05 0 0 014:30:00 2.72 2.58 0.14 0 0 015:00:00 3.01 2.76 0.25 0 0 015:30:00 3.41 3.01 0.4 0.1 0 0.116:00:00 3.92 3.32 0.6 0.1 0 0.116:30:00 4.65 3.75 0.9 0.2 0 0.217:00:00 7 5.31 1.7 0.3 0 0.317:30:00 13.21 9.01 4.2 0.6 0 0.618:00:00 17.35 10.2 7.15 1.1 0 1.118:30:00 56.37 24.32 32.05 2.5 0 2.519:00:00 15.78 5.13 10.65 5.1 0 5.119:30:00 8.01 2.4 5.61 8 0 820:00:00 5.15 1.48 3.68 9.6 0 9.620:30:00 4.24 1.18 3.07 9.5 0 9.521:00:00 3.64 0.99 2.66 8.3 0 8.321:30:00 3.18 0.84 2.34 7.1 0 7.122:00:00 2.86 0.74 2.11 6 0 622:30:00 2.6 0.67 1.94 5.1 0 5.123:00:00 2.4 0.6 1.79 4.4 0 4.423:30:00 2.22 0.55 1.67 3.8 0 3.800:00:00 2.08 0.51 1.57 3.3 0 3.300:30:00 0 0 0 2.9 0 2.901:00:00 0 0 0 2.5 0 2.501:30:00 0 0 0 2 0 2

reka100

02:00:00 0 0 0 1.5 0 1.502:30:00 0 0 0 1.1 0 1.103:00:00 0 0 0 0.8 0 0.803:30:00 0 0 0 0.6 0 0.604:00:00 0 0 0 0.5 0 0.504:30:00 0 0 0 0.3 0 0.305:00:00 0 0 0 0.2 0 0.205:30:00 0 0 0 0.2 0 0.206:00:00 0 0 0 0.1 0 0.106:30:00 0 0 0 0.1 0 0.107:00:00 0 0 0 0.1 0 0.107:30:00 0 0 0 0 0 008:00:00 0 0 0 0 0 0

reka 500


[mm] [mm] [mm] [m^3/s] [m^3/s] [m^3/s]00:00:00 0 0 000:30:00 1.08 1.08 0 0 0 001:00:00 1.1 1.1 0 0 0 001:30:00 1.11 1.11 0 0 0 002:00:00 1.13 1.13 0 0 0 002:30:00 1.15 1.15 0 0 0 003:00:00 1.18 1.18 0 0 0 003:30:00 1.2 1.2 0 0 0 004:00:00 1.22 1.22 0 0 0 004:30:00 1.25 1.25 0 0 0 005:00:00 1.27 1.27 0 0 0 005:30:00 1.3 1.3 0 0 0 006:00:00 1.33 1.33 0 0 0 006:30:00 1.35 1.35 0 0 0 007:00:00 1.39 1.39 0 0 0 007:30:00 1.42 1.42 0 0 0 008:00:00 1.45 1.45 0 0 0 008:30:00 1.49 1.49 0 0 0 009:00:00 1.53 1.53 0 0 0 009:30:00 1.57 1.57 0 0 0 010:00:00 1.61 1.61 0 0 0 010:30:00 1.66 1.66 0 0 0 011:00:00 1.7 1.7 0 0 0 011:30:00 1.76 1.76 0 0 0 012:00:00 1.81 1.81 0 0 0 012:30:00 2.34 2.31 0.03 0 0 013:00:00 2.5 2.39 0.11 0 0 013:30:00 2.69 2.49 0.19 0 0 014:00:00 2.91 2.61 0.3 0 0 014:30:00 3.18 2.75 0.42 0.1 0 0.115:00:00 3.52 2.93 0.58 0.1 0 0.115:30:00 4.24 3.39 0.85 0.2 0 0.216:00:00 4.86 3.7 1.16 0.3 0 0.316:30:00 5.75 4.14 1.62 0.5 0 0.517:00:00 8.41 5.62 2.78 0.7 0 0.717:30:00 15.96 9.48 6.47 1.1 0 1.118:00:00 19.91 10.05 9.86 1.8 0 1.818:30:00 67.76 24.43 43.33 3.8 0 3.819:00:00 19.03 5.03 14 7.3 0 7.319:30:00 9.61 2.32 7.28 11.1 0 11.120:00:00 6.37 1.47 4.91 13.2 0 13.220:30:00 5.26 1.17 4.09 12.9 0 12.921:00:00 4.53 0.98 3.55 11.2 0 11.221:30:00 3.72 0.79 2.93 9.6 0 9.622:00:00 3.34 0.69 2.65 8.1 0 8.122:30:00 3.04 0.62 2.42 6.9 0 6.923:00:00 2.79 0.56 2.23 5.8 0 5.823:30:00 2.59 0.51 2.08 5 0 500:00:00 2.42 0.47 1.95 4.3 0 4.300:30:00 0 0 0 3.8 0 3.801:00:00 0 0 0 3.2 0 3.201:30:00 0 0 0 2.5 0 2.5

reka 500

02:00:00 0 0 0 2 0 202:30:00 0 0 0 1.5 0 1.503:00:00 0 0 0 1.1 0 1.103:30:00 0 0 0 0.8 0 0.804:00:00 0 0 0 0.6 0 0.604:30:00 0 0 0 0.4 0 0.405:00:00 0 0 0 0.3 0 0.305:30:00 0 0 0 0.2 0 0.206:00:00 0 0 0 0.1 0 0.106:30:00 0 0 0 0.1 0 0.107:00:00 0 0 0 0.1 0 0.107:30:00 0 0 0 0 0 008:00:00 0 0 0 0 0 0

reka 10


[mm] [mm] [mm] [m^3/s] [m^3/s] [m^3/s]00:00:00 0 0 000:30:00 0.79 0.79 0 0 0 001:00:00 0.8 0.8 0 0 0 001:30:00 0.81 0.81 0 0 0 002:00:00 0.83 0.83 0 0 0 002:30:00 0.84 0.84 0 0 0 003:00:00 0.86 0.86 0 0 0 003:30:00 0.87 0.87 0 0 0 004:00:00 0.89 0.89 0 0 0 004:30:00 0.9 0.9 0 0 0 005:00:00 0.92 0.92 0 0 0 005:30:00 0.94 0.94 0 0 0 006:00:00 0.96 0.96 0 0 0 006:30:00 0.98 0.98 0 0 0 007:00:00 1 1 0 0 0 007:30:00 1.02 1.02 0 0 0 008:00:00 1.04 1.04 0 0 0 008:30:00 1.07 1.07 0 0 0 009:00:00 1.09 1.09 0 0 0 009:30:00 1.12 1.12 0 0 0 010:00:00 1.15 1.15 0 0 0 010:30:00 1.18 1.18 0 0 0 011:00:00 1.21 1.21 0 0 0 011:30:00 1.25 1.25 0 0 0 012:00:00 1.28 1.28 0 0 0 012:30:00 1.54 1.54 0 0 0 013:00:00 1.64 1.64 0 0 0 013:30:00 1.76 1.76 0 0 0 014:00:00 1.89 1.89 0 0 0 014:30:00 2.06 2.06 0 0 0 015:00:00 2.27 2.24 0.02 0 0 015:30:00 2.3 2.21 0.08 0 0 016:00:00 2.64 2.46 0.17 0 0 016:30:00 3.13 2.83 0.3 0 0 017:00:00 4.62 3.99 0.63 0.1 0 0.117:30:00 8.03 6.47 1.57 0.2 0 0.218:00:00 12.63 9.11 3.52 0.4 0 0.418:30:00 39.64 22.28 17.36 1.1 0 1.119:00:00 9.79 4.4 5.38 2.5 0 2.519:30:00 5.29 2.24 3.05 4 0 420:00:00 3.47 1.42 2.05 5 0 520:30:00 2.86 1.14 1.72 4.9 0 4.921:00:00 2.45 0.96 1.49 4.4 0 4.421:30:00 2.39 0.92 1.48 3.7 0 3.722:00:00 2.16 0.81 1.35 3.2 0 3.222:30:00 1.97 0.73 1.24 2.8 0 2.823:00:00 1.82 0.67 1.16 2.4 0 2.423:30:00 1.7 0.61 1.08 2.2 0 2.200:00:00 1.59 0.57 1.02 1.9 0 1.900:30:00 0 0 0 1.7 0 1.701:00:00 0 0 0 1.5 0 1.501:30:00 0 0 0 1.2 0 1.2

reka 10

02:00:00 0 0 0 0.9 0 0.902:30:00 0 0 0 0.7 0 0.703:00:00 0 0 0 0.5 0 0.503:30:00 0 0 0 0.4 0 0.404:00:00 0 0 0 0.3 0 0.304:30:00 0 0 0 0.2 0 0.205:00:00 0 0 0 0.1 0 0.105:30:00 0 0 0 0.1 0 0.106:00:00 0 0 0 0.1 0 0.106:30:00 0 0 0 0 0 007:00:00 0 0 0 0 0 0

logascica 500

Prispevno območje Črnega potoka s povratno dobo 500 letČas Padavine Izgube Efektivne Odtok dodatn bazni odtok Skupni odtok

[mm] [mm] [mm] [m^3/s] [m^3/s] [m^3/s]00:00:00 0 0 000:30:00 1.08 1.08 0 0 0 001:00:00 1.1 1.1 0 0 0 001:30:00 1.12 1.12 0 0 0 002:00:00 1.14 1.14 0 0 0 002:30:00 1.16 1.16 0 0 0 003:00:00 1.18 1.18 0 0 0 003:30:00 1.2 1.2 0 0 0 004:00:00 1.23 1.23 0 0 0 004:30:00 1.25 1.25 0 0 0 005:00:00 1.27 1.27 0 0 0 005:30:00 1.3 1.3 0 0 0 006:00:00 1.33 1.33 0 0 0 006:30:00 1.36 1.36 0 0 0 007:00:00 1.39 1.39 0 0 0 007:30:00 1.42 1.42 0 0 0 008:00:00 1.46 1.46 0 0 0 008:30:00 1.49 1.49 0 0 0 009:00:00 1.53 1.53 0 0 0 009:30:00 1.57 1.57 0 0 0 010:00:00 1.61 1.61 0 0 0 010:30:00 1.66 1.66 0 0 0 011:00:00 1.71 1.71 0 0 0 011:30:00 1.76 1.76 0 0 0 012:00:00 1.82 1.82 0 0 0 012:30:00 2.35 2.31 0.04 0 0 013:00:00 2.51 2.4 0.11 0 0 013:30:00 2.69 2.5 0.2 0 0 014:00:00 2.92 2.61 0.3 0 0 014:30:00 3.19 2.76 0.43 0.1 0 0.115:00:00 3.53 2.94 0.59 0.1 0 0.115:30:00 4.25 3.39 0.86 0.2 0 0.216:00:00 4.87 3.7 1.17 0.3 0 0.316:30:00 5.76 4.13 1.63 0.5 0 0.517:00:00 8.42 5.62 2.8 0.8 0 0.817:30:00 15.95 9.46 6.49 1.2 0 1.218:00:00 19.96 10.06 9.9 1.9 0 1.918:30:00 66.96 24.16 42.8 3.5 0 3.519:00:00 19 5.04 13.96 6.3 0 6.319:30:00 9.62 2.33 7.28 10.1 0 10.120:00:00 6.38 1.48 4.9 14.3 0 14.320:30:00 5.27 1.18 4.09 18.7 0 18.721:00:00 4.53 0.98 3.55 22.5 0 22.521:30:00 3.73 0.79 2.94 25.3 0 25.322:00:00 3.35 0.7 2.65 26.9 0 26.922:30:00 3.04 0.62 2.42 27 0 2723:00:00 2.8 0.56 2.24 25.7 0 25.723:30:00 2.6 0.51 2.08 23.9 0 23.900:00:00 2.43 0.47 1.95 22 0 2200:30:00 0 0 0 20.1 0 20.101:00:00 0 0 0 18.3 0 18.301:30:00 0 0 0 16.6 0 16.6

logascica 500

02:00:00 0 0 0 14.9 0 14.902:30:00 0 0 0 13.3 0 13.303:00:00 0 0 0 11.7 0 11.703:30:00 0 0 0 10.2 0 10.204:00:00 0 0 0 8.8 0 8.804:30:00 0 0 0 7.6 0 7.605:00:00 0 0 0 6.5 0 6.505:30:00 0 0 0 5.6 0 5.606:00:00 0 0 0 4.8 0 4.806:30:00 0 0 0 4.1 0 4.107:00:00 0 0 0 3.5 0 3.507:30:00 0 0 0 3 0 308:00:00 0 0 0 2.6 0 2.608:30:00 0 0 0 2.2 0 2.209:00:00 0 0 0 1.9 0 1.909:30:00 0 0 0 1.6 0 1.610:00:00 0 0 0 1.4 0 1.410:30:00 0 0 0 1.2 0 1.211:00:00 0 0 0 1 0 111:30:00 0 0 0 0.9 0 0.912:00:00 0 0 0 0.7 0 0.712:30:00 0 0 0 0.6 0 0.613:00:00 0 0 0 0.5 0 0.513:30:00 0 0 0 0.4 0 0.414:00:00 0 0 0 0.3 0 0.314:30:00 0 0 0 0.2 0 0.215:00:00 0 0 0 0.1 0 0.115:30:00 0 0 0 0.1 0 0.116:00:00 0 0 0 0.1 0 0.116:30:00 0 0 0 0.1 0 0.117:00:00 0 0 0 0 0 017:30:00 0 0 0 0 0 0

logascica 10


[mm] [mm] [mm] [m^3/s] [m^3/s] [m^3/s]00:00:00 0 0 000:30:00 0.79 0.79 0 0 0 001:00:00 0.8 0.8 0 0 0 001:30:00 0.81 0.81 0 0 0 002:00:00 0.83 0.83 0 0 0 002:30:00 0.84 0.84 0 0 0 003:00:00 0.86 0.86 0 0 0 003:30:00 0.87 0.87 0 0 0 004:00:00 0.89 0.89 0 0 0 004:30:00 0.9 0.9 0 0 0 005:00:00 0.92 0.92 0 0 0 005:30:00 0.94 0.94 0 0 0 006:00:00 0.96 0.96 0 0 0 006:30:00 0.98 0.98 0 0 0 007:00:00 1 1 0 0 0 007:30:00 1.02 1.02 0 0 0 008:00:00 1.04 1.04 0 0 0 008:30:00 1.07 1.07 0 0 0 009:00:00 1.09 1.09 0 0 0 009:30:00 1.12 1.12 0 0 0 010:00:00 1.15 1.15 0 0 0 010:30:00 1.18 1.18 0 0 0 011:00:00 1.21 1.21 0 0 0 011:30:00 1.25 1.25 0 0 0 012:00:00 1.29 1.29 0 0 0 012:30:00 1.55 1.55 0 0 0 013:00:00 1.64 1.64 0 0 0 013:30:00 1.76 1.76 0 0 0 014:00:00 1.9 1.9 0 0 0 014:30:00 2.06 2.06 0 0 0 015:00:00 2.27 2.25 0.02 0 0 015:30:00 2.3 2.21 0.09 0 0 016:00:00 2.64 2.47 0.17 0 0 016:30:00 3.13 2.83 0.3 0 0 017:00:00 4.63 3.99 0.63 0.1 0 0.117:30:00 8.04 6.47 1.57 0.1 0 0.118:00:00 12.65 9.11 3.54 0.3 0 0.318:30:00 39.18 22.04 17.13 0.8 0 0.819:00:00 9.78 4.41 5.37 1.8 0 1.819:30:00 5.3 2.25 3.05 3.2 0 3.220:00:00 3.48 1.42 2.05 4.9 0 4.920:30:00 2.86 1.14 1.72 6.6 0 6.621:00:00 2.46 0.96 1.5 8.1 0 8.121:30:00 2.4 0.92 1.48 9.3 0 9.322:00:00 2.16 0.82 1.35 10.1 0 10.122:30:00 1.98 0.73 1.24 10.3 0 10.323:00:00 1.82 0.67 1.16 9.9 0 9.923:30:00 1.7 0.61 1.08 9.3 0 9.300:00:00 1.59 0.57 1.02 8.7 0 8.700:30:00 0 0 0 8.1 0 8.101:00:00 0 0 0 7.5 0 7.501:30:00 0 0 0 6.9 0 6.9

logascica 10

02:00:00 0 0 0 6.2 0 6.202:30:00 0 0 0 5.6 0 5.603:00:00 0 0 0 5 0 503:30:00 0 0 0 4.4 0 4.404:00:00 0 0 0 3.8 0 3.804:30:00 0 0 0 3.2 0 3.205:00:00 0 0 0 2.8 0 2.805:30:00 0 0 0 2.4 0 2.406:00:00 0 0 0 2 0 206:30:00 0 0 0 1.7 0 1.707:00:00 0 0 0 1.5 0 1.507:30:00 0 0 0 1.3 0 1.308:00:00 0 0 0 1.1 0 1.108:30:00 0 0 0 0.9 0 0.909:00:00 0 0 0 0.8 0 0.809:30:00 0 0 0 0.7 0 0.710:00:00 0 0 0 0.6 0 0.610:30:00 0 0 0 0.5 0 0.511:00:00 0 0 0 0.4 0 0.411:30:00 0 0 0 0.4 0 0.412:00:00 0 0 0 0.3 0 0.312:30:00 0 0 0 0.3 0 0.313:00:00 0 0 0 0.2 0 0.213:30:00 0 0 0 0.2 0 0.214:00:00 0 0 0 0.1 0 0.114:30:00 0 0 0 0.1 0 0.115:00:00 0 0 0 0.1 0 0.115:30:00 0 0 0 0.1 0 0.116:00:00 0 0 0 0 0 016:30:00 0 0 0 0 0 0

Logascica100


[mm] [mm] [mm] [m^3/s] [m^3/s] [m^3/s]00:00:00 0 0 000:30:00 0.88 0.88 0 0 0 001:00:00 0.9 0.9 0 0 0 001:30:00 0.91 0.91 0 0 0 002:00:00 0.93 0.93 0 0 0 002:30:00 0.95 0.95 0 0 0 003:00:00 0.96 0.96 0 0 0 003:30:00 0.98 0.98 0 0 0 004:00:00 1 1 0 0 0 004:30:00 1.02 1.02 0 0 0 005:00:00 1.04 1.04 0 0 0 005:30:00 1.06 1.06 0 0 0 006:00:00 1.09 1.09 0 0 0 006:30:00 1.11 1.11 0 0 0 007:00:00 1.14 1.14 0 0 0 007:30:00 1.16 1.16 0 0 0 008:00:00 1.19 1.19 0 0 0 008:30:00 1.22 1.22 0 0 0 009:00:00 1.25 1.25 0 0 0 009:30:00 1.29 1.29 0 0 0 010:00:00 1.32 1.32 0 0 0 010:30:00 1.36 1.36 0 0 0 011:00:00 1.4 1.4 0 0 0 011:30:00 1.44 1.44 0 0 0 012:00:00 1.49 1.49 0 0 0 012:30:00 2.02 2.02 0 0 0 013:00:00 2.15 2.15 0 0 0 013:30:00 2.31 2.31 0 0 0 014:00:00 2.5 2.44 0.06 0 0 014:30:00 2.73 2.58 0.14 0 0 015:00:00 3.02 2.76 0.25 0 0 015:30:00 3.42 3.01 0.4 0 0 016:00:00 3.92 3.32 0.61 0.1 0 0.116:30:00 4.65 3.75 0.9 0.2 0 0.217:00:00 7.02 5.31 1.71 0.3 0 0.317:30:00 13.2 9 4.21 0.5 0 0.518:00:00 17.39 10.2 7.18 1 0 118:30:00 55.7 24.05 31.65 2.1 0 2.119:00:00 15.76 5.14 10.62 4.1 0 4.119:30:00 8.02 2.41 5.61 6.8 0 6.820:00:00 5.16 1.48 3.68 10 0 1020:30:00 4.25 1.18 3.07 13.2 0 13.221:00:00 3.65 0.99 2.66 16.2 0 16.221:30:00 3.19 0.85 2.34 18.3 0 18.322:00:00 2.86 0.75 2.12 19.6 0 19.622:30:00 2.61 0.67 1.94 19.7 0 19.723:00:00 2.4 0.61 1.79 18.9 0 18.923:30:00 2.23 0.55 1.67 17.6 0 17.600:00:00 2.08 0.51 1.57 16.3 0 16.300:30:00 0 0 0 15 0 1501:00:00 0 0 0 13.7 0 13.701:30:00 0 0 0 12.4 0 12.4

Logascica100

02:00:00 0 0 0 11.2 0 11.202:30:00 0 0 0 10 0 1003:00:00 0 0 0 8.9 0 8.903:30:00 0 0 0 7.7 0 7.704:00:00 0 0 0 6.7 0 6.704:30:00 0 0 0 5.7 0 5.705:00:00 0 0 0 4.9 0 4.905:30:00 0 0 0 4.2 0 4.206:00:00 0 0 0 3.6 0 3.606:30:00 0 0 0 3.1 0 3.107:00:00 0 0 0 2.6 0 2.607:30:00 0 0 0 2.3 0 2.308:00:00 0 0 0 1.9 0 1.908:30:00 0 0 0 1.7 0 1.709:00:00 0 0 0 1.4 0 1.409:30:00 0 0 0 1.2 0 1.210:00:00 0 0 0 1 0 110:30:00 0 0 0 0.9 0 0.911:00:00 0 0 0 0.8 0 0.811:30:00 0 0 0 0.7 0 0.712:00:00 0 0 0 0.6 0 0.612:30:00 0 0 0 0.5 0 0.513:00:00 0 0 0 0.4 0 0.413:30:00 0 0 0 0.3 0 0.314:00:00 0 0 0 0.2 0 0.214:30:00 0 0 0 0.1 0 0.115:00:00 0 0 0 0.1 0 0.115:30:00 0 0 0 0.1 0 0.116:00:00 0 0 0 0.1 0 0.116:30:00 0 0 0 0 0 017:00:00 0 0 0 0 0 0

mesto10

Prispevno območje Logatec-mesto s povratno dobo 10 letČas Padavine Izgube Efektivne Odtok dodatn bazni odtok Skupni odtok

[mm] [mm] [mm] [m^3/s] [m^3/s] [m^3/s]00:00:00 0 0 000:30:00 0.79 0.79 0 0 0 001:00:00 0.8 0.8 0 0 0 001:30:00 0.81 0.81 0 0 0 002:00:00 0.83 0.83 0 0 0 002:30:00 0.84 0.84 0 0 0 003:00:00 0.86 0.86 0 0 0 003:30:00 0.87 0.87 0 0 0 004:00:00 0.89 0.89 0 0 0 004:30:00 0.9 0.9 0 0 0 005:00:00 0.92 0.92 0 0 0 005:30:00 0.94 0.94 0 0 0 006:00:00 0.96 0.96 0 0 0 006:30:00 0.98 0.98 0 0 0 007:00:00 1 1 0 0 0 007:30:00 1.02 1.02 0 0 0 008:00:00 1.04 1.04 0 0 0 008:30:00 1.07 1.07 0 0 0 009:00:00 1.09 1.09 0 0 0 009:30:00 1.12 1.12 0 0 0 010:00:00 1.15 1.15 0 0 0 010:30:00 1.18 1.18 0 0 0 011:00:00 1.21 1.21 0 0 0 011:30:00 1.25 1.24 0.01 0 0 012:00:00 1.29 1.24 0.04 0 0 012:30:00 1.54 1.46 0.09 0 0 013:00:00 1.64 1.51 0.14 0.1 0 0.113:30:00 1.76 1.56 0.19 0.1 0 0.114:00:00 1.89 1.63 0.26 0.2 0 0.214:30:00 2.06 1.72 0.34 0.3 0 0.315:00:00 2.27 1.82 0.45 0.4 0 0.415:30:00 2.3 1.78 0.52 0.5 0 0.516:00:00 2.64 1.96 0.68 0.7 0 0.716:30:00 3.13 2.22 0.91 0.9 0 0.917:00:00 4.62 3.09 1.53 1.2 0 1.217:30:00 8.04 4.89 3.15 1.7 0 1.718:00:00 12.64 6.66 5.98 3 0 318:30:00 39.45 15.18 24.27 6.7 0 6.719:00:00 9.78 2.85 6.93 12.9 0 12.919:30:00 5.29 1.43 3.86 17 0 1720:00:00 3.47 0.9 2.57 16.2 0 16.220:30:00 2.86 0.72 2.14 13.2 0 13.221:00:00 2.45 0.6 1.85 10.5 0 10.521:30:00 2.39 0.57 1.82 8.4 0 8.422:00:00 2.16 0.51 1.65 6.9 0 6.922:30:00 1.97 0.46 1.52 5.8 0 5.823:00:00 1.82 0.41 1.41 4.9 0 4.923:30:00 1.7 0.38 1.32 4.3 0 4.300:00:00 1.59 0.35 1.24 3.8 0 3.800:30:00 0 0 0 3.3 0 3.301:00:00 0 0 0 2.6 0 2.601:30:00 0 0 0 1.8 0 1.8

mesto10

02:00:00 0 0 0 1.1 0 1.102:30:00 0 0 0 0.7 0 0.703:00:00 0 0 0 0.5 0 0.503:30:00 0 0 0 0.3 0 0.304:00:00 0 0 0 0.2 0 0.204:30:00 0 0 0 0.1 0 0.105:00:00 0 0 0 0.1 0 0.105:30:00 0 0 0 0.1 0 0.106:00:00 0 0 0 0 0 006:30:00 0 0 0 0 0 0

mesto500


[mm] [mm] [mm] [m^3/s] [m^3/s] [m^3/s]00:00:00 0 0 000:30:00 1.08 1.08 0 0 0 001:00:00 1.1 1.1 0 0 0 001:30:00 1.12 1.12 0 0 0 002:00:00 1.14 1.14 0 0 0 002:30:00 1.16 1.16 0 0 0 003:00:00 1.18 1.18 0 0 0 003:30:00 1.2 1.2 0 0 0 004:00:00 1.22 1.22 0 0 0 004:30:00 1.25 1.25 0 0 0 005:00:00 1.27 1.27 0 0 0 005:30:00 1.3 1.3 0 0 0 006:00:00 1.33 1.33 0 0 0 006:30:00 1.36 1.36 0 0 0 007:00:00 1.39 1.39 0 0 0 007:30:00 1.42 1.42 0 0 0 008:00:00 1.45 1.45 0 0 0 008:30:00 1.49 1.49 0 0 0 009:00:00 1.53 1.51 0.02 0 0 009:30:00 1.57 1.5 0.07 0 0 010:00:00 1.61 1.5 0.11 0 0 010:30:00 1.66 1.5 0.16 0.1 0 0.111:00:00 1.71 1.5 0.21 0.2 0 0.211:30:00 1.76 1.5 0.26 0.2 0 0.212:00:00 1.82 1.5 0.32 0.3 0 0.312:30:00 2.35 1.87 0.48 0.4 0 0.413:00:00 2.5 1.92 0.59 0.5 0 0.513:30:00 2.69 1.98 0.71 0.7 0 0.714:00:00 2.91 2.05 0.87 0.9 0 0.914:30:00 3.18 2.13 1.05 1.2 0 1.215:00:00 3.52 2.24 1.28 1.4 0 1.415:30:00 4.24 2.55 1.69 1.8 0 1.816:00:00 4.86 2.74 2.12 2.2 0 2.216:30:00 5.76 3.02 2.74 2.8 0 2.817:00:00 8.41 4.02 4.39 3.6 0 3.617:30:00 15.95 6.56 9.39 5.2 0 5.218:00:00 19.93 6.69 13.24 8.4 0 8.418:30:00 67.43 15.1 52.34 16.5 0 16.519:00:00 19.02 2.95 16.07 29.6 0 29.619:30:00 9.61 1.34 8.27 38.1 0 38.120:00:00 6.38 0.84 5.53 36.2 0 36.220:30:00 5.27 0.67 4.6 29.4 0 29.421:00:00 4.53 0.56 3.97 23.3 0 23.321:30:00 3.72 0.45 3.28 18.5 0 18.522:00:00 3.34 0.39 2.95 14.8 0 14.822:30:00 3.04 0.35 2.69 12.1 0 12.123:00:00 2.8 0.32 2.48 10 0 1023:30:00 2.59 0.29 2.31 8.4 0 8.400:00:00 2.42 0.26 2.16 7.2 0 7.200:30:00 0 0 0 6.1 0 6.101:00:00 0 0 0 4.8 0 4.801:30:00 0 0 0 3.4 0 3.4

mesto500

02:00:00 0 0 0 2.1 0 2.102:30:00 0 0 0 1.3 0 1.303:00:00 0 0 0 0.9 0 0.903:30:00 0 0 0 0.6 0 0.604:00:00 0 0 0 0.4 0 0.404:30:00 0 0 0 0.2 0 0.205:00:00 0 0 0 0.1 0 0.105:30:00 0 0 0 0.1 0 0.106:00:00 0 0 0 0.1 0 0.106:30:00 0 0 0 0 0 007:00:00 0 0 0 0 0 0

mesto100


[mm] [mm] [mm] [m^3/s] [m^3/s] [m^3/s]00:00:00 0 0 000:30:00 1.48 1.48 0 0 0 001:00:00 1.5 1.5 0 0 0 001:30:00 1.52 1.52 0 0 0 002:00:00 1.54 1.54 0 0 0 002:30:00 1.56 1.56 0 0 0 003:00:00 1.59 1.59 0 0 0 003:30:00 1.61 1.61 0 0 0 004:00:00 1.63 1.63 0 0 0 004:30:00 1.66 1.66 0 0 0 005:00:00 1.69 1.69 0 0 0 005:30:00 1.71 1.71 0 0 0 006:00:00 1.74 1.74 0 0 0 006:30:00 1.77 1.77 0 0 0 007:00:00 1.8 1.79 0.02 0 0 007:30:00 1.84 1.76 0.08 0 0 008:00:00 1.87 1.73 0.14 0 0 008:30:00 1.91 1.71 0.2 0.1 0 0.109:00:00 1.95 1.69 0.26 0.2 0 0.209:30:00 1.99 1.66 0.32 0.3 0 0.310:00:00 2.03 1.64 0.39 0.4 0 0.410:30:00 2.08 1.62 0.45 0.5 0 0.511:00:00 2.12 1.6 0.52 0.6 0 0.611:30:00 2.18 1.59 0.59 0.7 0 0.712:00:00 2.23 1.57 0.66 0.9 0 0.912:30:00 2.06 1.4 0.66 1 0 113:00:00 2.18 1.44 0.74 1.1 0 1.113:30:00 2.33 1.48 0.84 1.2 0 1.214:00:00 2.5 1.54 0.96 1.3 0 1.314:30:00 2.7 1.6 1.1 1.5 0 1.515:00:00 2.96 1.68 1.28 1.7 0 1.715:30:00 3.04 1.66 1.38 1.9 0 1.916:00:00 3.46 1.81 1.65 2.2 0 2.216:30:00 4.07 2.02 2.05 2.5 0 2.517:00:00 4.65 2.18 2.47 2.9 0 2.917:30:00 6.63 2.9 3.73 3.6 0 3.618:00:00 12.8 4.99 7.81 4.8 0 4.818:30:00 51.73 14.49 37.24 9.8 0 9.819:00:00 8.41 1.76 6.65 18.7 0 18.719:30:00 5.37 1.06 4.31 24.1 0 24.120:00:00 4.49 0.85 3.64 22.2 0 22.220:30:00 3.73 0.69 3.05 17.7 0 17.721:00:00 3.23 0.58 2.65 14.1 0 14.121:30:00 3.11 0.54 2.57 11.4 0 11.422:00:00 2.82 0.48 2.34 9.4 0 9.422:30:00 2.59 0.43 2.16 7.9 0 7.923:00:00 2.41 0.39 2.01 6.8 0 6.823:30:00 2.25 0.36 1.89 6 0 600:00:00 2.12 0.33 1.78 5.3 0 5.300:30:00 0 0 0 4.6 0 4.601:00:00 0 0 0 3.7 0 3.701:30:00 0 0 0 2.6 0 2.6

mesto100

02:00:00 0 0 0 1.6 0 1.602:30:00 0 0 0 1.1 0 1.103:00:00 0 0 0 0.7 0 0.703:30:00 0 0 0 0.5 0 0.504:00:00 0 0 0 0.3 0 0.304:30:00 0 0 0 0.2 0 0.205:00:00 0 0 0 0.1 0 0.105:30:00 0 0 0 0.1 0 0.106:00:00 0 0 0 0 0 006:30:00 0 0 0 0 0 0


51

0.10.11.2 Rezultati HEC-HMS

HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC Rezultati HEC-HMS

Zgornji graf na vsaki sliki prikazuje višino in razporeditev padavin (stolpci), kjer so z rdečo

obarvane izgube. Spodnji graf prikazuje odtok iz podpovodja.

Prispevno območje Reke dolvodno od zadrževalnika s povratno dobo 10 let


Črni potok s povratno dobo 10 let


Prispevno območje Logatec - mesto s povratno dobo 10 let


52

0.10.11.3 Vzdolžni profili stanje in ukrep

HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC Vzdolžni profili stanje in ukrep

Črni potok Q100 - stanje

Črni potok Q100 – ukrep

Logaščica – Dolenji Logatec Q100 - stanje


Logaščica – Dolenji Logatec Q100 – ukrep

Gorenji Logatec Q100 – stanje

Gorenji Logatec Q100 – ukrep


Jačka Q100 - stanje

Jačka Q100 – ukrep


53

0.10.11.4 Hidrogrami in prikaz razlitja vode po časovnih korakih stanje in ukrep

HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC Hidrogrami - STANJE

HIDROGRAMI - STANJE: Črni potok Povratna doba 10 let

Povratna doba 100 let



Logaščica - mesto Povratna doba 10 let


Reka Povratna doba 10 let


HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC Hidrogrami - UKREP

HIDROGRAMI - UKREP: Zadrževalnik Črni potok Povratna doba 10 let


HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC Hidrogrami - UKREP


HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC Razlitje vode po časovnih korakih - STANJE

PRIKAZ RAZLITJA VODE PO ČASOVNIH KORAKIH - STANJE: Povratna doba 10 let

HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC Razlitje vode po časovnih korakih - UKREP

PRIKAZ RAZLITJA VODE PO ČASOVNIH KORAKIH - UKREP: Povratna doba 10 let

OBČINA LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50 A, 1370 …d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/STRATEGIJE,...

Documents

Transcript of OBČINA LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50 A, 1370 …d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/STRATEGIJE,...