Območna enota Maribor STROKOVNE PODLAGE ZA … · Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu...

Območna enota Maribor

STROKOVNE PODLAGE ZA ZAVAROVANJE

POPLAVNEGA PASU REKE DRAVE NA OBMOČJU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI

KRAJINSKI PARK SREDIŠČE OB DRAVI

Nosilec: Aleksander Koren, univ. dipl. biol. Višji naravovarstveni svetovalec

Vodja Območne enote: Simona Kaligarič, univ. dipl. biol. Visoka naravovarstvena svetnica

Maribor, marec 2017

Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2

Naloga: STROKOVNE PODLAGE ZA ZAVAROVANJE REKE DRAVE NA

OBMOČJU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI

Naročnik: Občina Središče ob Dravi Trg Talcev 4, 2277 Središče ob Dravi

Izdelovalec: ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE – Območna enota Maribor

Nosilec naloge: Aleksander Koren, univ. dipl. biol.

Sodelavci: Simona Kaligarič, univ. dipl. biol. mag. Mojca Bedjanič, univ. dipl. inž. geol.

Številka naloge: 4-V-253/2-O-17/AK

Kraj in datum izdelave:

Maribor, 06. 03. 2017


3

VSEBINA

UVOD ..................................................................................................................................................................... 4

1 PRAVNA OSNOVA .................................................................................................................................... 5

2 OPREDELITEV OBMOČJA ..................................................................................................................... 7

2.1 FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI .......................................................................................................... 7 2.2 ZGODOVINSKI ORIS .................................................................................................................................... 8 2.3 NARAVOVARSTVENI ORIS .......................................................................................................................... 8

3 OBMOČJA Z NARAVOVARSTVENIMI STATUSI ............................................................................ 12

3.1 NARAVNE VREDNOTE .............................................................................................................................. 12 3.2 OBMOČJA OHRANJANJA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI................................................................................ 13

4 DEJAVNIKI OGROŽANJA .................................................................................................................... 18

4.1 KMETIJSTVO ............................................................................................................................................ 18 4.2 ODLAGANJE ODPADKOV .......................................................................................................................... 18 4.3 ONESNAŽEVANJE VODA ........................................................................................................................... 19 4.4 REKREACIJSKE AKTIVNOSTI .................................................................................................................... 19 4.5 VNAŠANJE TUJERODNIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST IN ODSTRANJEVANJE RASTLIN ....................... 19 4.6 VODNO GOSPODARSTVO .......................................................................................................................... 20 4.7 GOZDNO GOSPODARSTVO ........................................................................................................................ 20 4.8 INFRASTRUKTURA ................................................................................................................................... 20

5 VARSTVO ................................................................................................................................................. 22

5.1 CILJI ZAVAROVANJA ................................................................................................................................ 22 5.2 PREDLAGAN UKREP VARSTVA IN UTEMELJITEV VARSTVENE KATEGORIJE ............................................... 22 5.3 MEJA ZAVAROVANEGA OBMOČJA ............................................................................................................ 23 5.4 VARSTVENA OBMOČJA ............................................................................................................................ 25

5.4.1 Prvo varstveno območje ................................................................................................................ 25 5.4.2 Drugo varstveno območje ............................................................................................................. 26

6 PRAVILA RAVNANJA ............................................................................................................................ 27

6.1 RAZVOJNE USMERITVE ............................................................................................................................ 27 6.2 RAZVOJNE USMERITVE PO PANOGAH ....................................................................................................... 27 6.3 PREDLOG VARSTVENIH OMEJITEV ............................................................................................................ 29

6.3.1 Splošne varstvene omejitve ............................................................................................................ 29 6.3.2 Varstvene omejitve na prvem varstvenem območju ....................................................................... 30

6.4 DOVOLJENJA IN SOGLASJA ....................................................................................................................... 30

7 IZHODIŠCA ZA UPRAVLJANJE .......................................................................................................... 31

8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................ 33


4

UVOD

Poplavno območje reke Drave med Ormoškim jezerom in Središčem ob Dravi predstavlja

značilen primer ekosistema predalpske nižinske reke. Tukaj se prepletajo značilni rečni in

obrečni vodni življenjski prostori, ki so odvisni od še ohranjenih hidro-morfoloških procesov,

z obsežnimi, naravi prepuščenimi, poplavnimi gozdovi in kmetijsko kulturno krajino v zaledju.

Celotno predlagano območje je edinstven preplet funkcionalno povezanih naravnih vrednot, v

nacionalnem in mednarodnem merilu redek ekosistem z veliko pestrostjo habitatov in vrst, ki

jih varuje tako domača, kot mednarodna zakonodaja.

Zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena, doseganja ciljev Zakona o ohranjanju narave,

Nacionalnega programa varstva okolja in Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v

Slovenji ter doseganja ciljev prepisov EU in mednarodnih konvencij menimo, da je območje

predvidenega Krajinskega parka Središče ob Dravi potrebno zavarovati. Zaščita je nujna zaradi

ohranitve značilne krajinske podobe, visoko vrednih habitatov številnih vrst, varovanja

številnih živalskih in rastlinskih vrst ter smotrnega izkoriščanja naravnih dobrin. Območje ima

izjemno ekološko in tudi estetsko vrednost, ne le za občino, ampak ima tudi za regijo, državo

in širši evropski prostor.

V preteklosti se je že dvakrat poskusilo ustanoviti Krajinskega parka Središče ob Dravi. Prva

pobuda za ustanovitev parka je bila že leta 1997 in druga leta 2002 na osnovi pobude nevladnih

organizacij: Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Lovske družine Središče,

Lovske družine Ormož in Ribiške družine Ormož.

SPLOŠNA KLAVZULA:

Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je predmet arbitražnega postopka.

Vsebina dokumenta Strokovne podlage za zavarovanje reke Drave na območju občine Središče

ob Dravi, njegove grafične ter druge priloge, kakor tudi viri in gradiva, ki se jih omenja ali se

nanje sklicuje, v ničemer ne prejudicirajo končne določitve in označitve kopenske meje med

Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško .


5

1 PRAVNA OSNOVA

Varovanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot je opredeljeno v Zakonu o ohranjanju

narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-

B in 46/14), ki v 53. členu omogoča ustanovitev krajinskega parka. Podlaga za zavarovanje

izhaja tako iz predpisov in programskih aktov, ki jih je sprejela Republika Slovenija, kot tudi

iz mednarodnih direktiv in konvencij:

Mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije

- Konvencija o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS-MP, št. 7/96),

- Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih

ptic – Ramsarska konvencija (Uradni list RS, št. 15/92),

- Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih

življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS-MP, št. 17/99),

- Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali – Bonska konvencija (Uradni list

RS-MP, št. 18/98, 27/99),

- Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Uradni list RS, št. 15/92),

- Sporazum o ohranjanju afriško – evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Uradni list RS-MP, št.

16/03),

- Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto

živečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva o habitatih,

- Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic –

Direktiva o pticah,

- Evropska krajinska konvencija (Firence, 2000, Uradni list RS, št. 74/03 MP št. 19), ki jo je

Slovenija ratificirala 15.7.2003.

Predpisi Republike Slovenije

- Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 –

ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14),

- Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 96/04 –

UPB2),

- Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade, dne

20.12.2001),

- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09,

93/10 in 23/15),

- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS,

št. 82/02, 42/10),

- Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/2004, 33/2013, 99/2013),

- Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/2003, 36/2009, 33/2013),

- Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št.

49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012, 33/2013, 35/2013 - popr., 39/2013 - Odl.

US, 3/2014, 21/2016),

- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004,

109/2004, 84/2005, 115/2007, 32/2008 - Odl. US, 96/2008, 36/2009, 102/2011, 15/2014);

- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004,

110/2004, 115/2007, 36/2009, 15/2014),

- Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95,

35/01),

- Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03),


6

- Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 – 2020) (sprejet na 30. seji Vlade, dne

9.4.2015),

- Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07

– ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13,

56/15, 102/15 in 30/16),

- Zakon o vodah – ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08,

57/12, 100/13, 40/14 in 56/15),

- Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98, 58/2011),

Občinski predpisi

- Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož

in Ptuj, št. 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99)


7

2 OPREDELITEV OBMOČJA

2.1 Fizičnogeografske značilnosti

Krajinski park Središče ob Dravi obsega reko Dravo z ožjim poplavnim območjem na območju

občine Središče ob Dravi. Na zahodu se prične pri občinski meji z občino Ormož, na vzhodu se

zaključi 1 km pred državno mejo z Republiko Hrvaško, severna meja poteka pretežno vzdolž

prve rečne trase, južna meja sovpada z državno mejo z Republiko Hrvaško. Velikost

predlaganega krajinskega parka znaša 437,7 ha.

Območje predlaganega krajinskega parka v geotektonskem smislu predstavlja zahodni rob

panonskega bazena, katerega del je tudi Dravska ravnina. Dravska ravnina je tektonska udorina,

ki jo je zapolnil panonski zaliv, nato pa prekrili fluvoglacialni in fluvialni sedimenti (Pak,

1998). Drava je to prodnato ravnino med Ptujem in Halozami razdelila na Dravsko polje na

desnem in Ptujsko polje na levem bregu. Ravnina se ponovno razširi pri Ormožu in se nadaljuje

z Ormoško dobravo in Središkim poljem (Zupančič, 2011). Slednje je del tektonsko zasnovane

ravni, katere večji del leži na Hrvaškem. Predstavlja ožji pas ravnine med Ormožem in

Središčem ob Dravi. (Melik, 1957).

Na območju je razvit akumulacijski rečno-denuacijski relief. Po umiku Panonskega morja z

območja se je postopno oblikovala rečna mreža, ki je na debeli morski in rečni usedlinski odeji

v miocenu, pliocenu, pleistocenu in holocenu izoblikovala ravnino ob današnji reki Dravi. Za

Dravsko ravan je značilna prisotnost pleistocenskih teras, ki jih je Drava izoblikovala zaradi

izmenjavanja obdobij večjega in manjšega nanašanja materiala iz alpskega povirja (Fridl et. al,

1998). Celotno območje predlaganega krajinskega parka se nahaja na najmlajši terasi torej v

območju danes aktivne struge reke Drave. Valovit relief z depresijami, ostanki nekdanjih tokov,

mrtvice ter intenzivni rečno-dinamični procesi ob strugi reke Drave pričajo, da je območje še

vedno podvrženo intenzivnim procesom spreminjanja površja.

Matično kamninsko podlago območja predstavljajo trdne predneogenske kamninske plasti.

Prekrivajo jo različno sprejeti morski in rečni sedimenti. Zgornje plasti predstavljajo kvartarni

rečni nanosi, pretežno silikatnega proda.

Območje predlaganega krajinskega parka se nahaja v poplavnem pasu reke Drave, ki je na tem

območju pomembno vplivala na pedogenetske procese. Izoblikovana so obrečna tla s vključki

oglejenih tal. Tla so pod vplivom poplavnih voda in imajo slabo razvit in malo razčlenjen

navpični prerez, kar kaže na njihovo mladost.

Podnebje je omiljena oblika celinskega, tj. subpanonsko zmerno celinsko podnebje za katerega

je značilno: povprečna aprilska temperatura je enaka ali višja od oktobrske, celinski padavinski

režim ter povprečna letna količina padavin med 800 in 1000 mm (Perko in Orožen Adamič,

1999).

Ključni fizičnogeografski dejavnik območja predlaganega krajinskega parka je voda. Skozi

območje teče reka Drava, ki je nekoč tukaj tvorila mogočno, močno razvejano strugo s

številnimi sipinami, stranskimi rokavi in mrtvicami. Leta 1975 je bila večina dravske vode

preusmerjena v kanal HE Varaždin. V strugi reke je zato ostal večino leta le minimalni pretok

8 m3/s. Posledično je večina nekdanje struge okopnela. Kljub temu so na območju še ohranjeni

značilni strugotvorni procesi. Te povzročajo visoke vode, ki se še vedno pretakajo po stari strugi

Drave. Drava ima omiljen snežni (nivalni) režim, najvišje vode so najpogosteje maja ali junija,

najnižje pa februarja ali januarja. Drugi višek je zaradi dežja oktobra in novembra, ko se

pogosto pojavi tudi absolutni višek. Od jezu Ormoškega jezera do Središča ob Dravi, kjer Drava


8

dokončno zapusti Slovenijo, ima na razdalji 9 km 7 m padca, tvori številne zavoje, 17 brzic v

skupni dolžini 1600 m, ima številne rokave, zalive in otoke ter mnoga prodišča. V obsežnem

poplavnem obrečnem prostoru je več kot 50 mrtvic, ki jih napajajo podtalnica in potoki.

2.2 Zgodovinski oris

Z arheološkimi najdbami so ugotovili, da so staroselci živeli ob reki Dravi že pred več kot 4000

leti. Življenje z reko je bilo intenzivno vse do sredine 20. stoletja, kasneje pa je reka začela

izgubljati svojo pomembnost.

Nekaj stoletij je bila Drava pomembna prometna žila, po kateri so splavarji (flosarji) tovorili

les s Koroške in Štajerske v hrvaško Podravino in Podonavje. Izgradnja hidroelektrarn je

pomenila konec splavarstva.

Ob reki so bili številni mlini, samo pri Središču ob Dravi in bližnji okolici jih je bilo 11 in vsi

so uspešno mleli še do druge svetovne vojne. Elektrifikacija je pomenila konec rečnega

mlinarstva.

Na reki Dravi, ki je veljala za najbolj zlatonosno reko v nekdanji Jugoslaviji, je bilo do izgradnje

hidroelektrarn intenzivno razvito tudi zlatarstvo. Po vsaki narasli vodi, ki je prelagala velike

količina proda in peska, so prišli zlatarji, predvsem iz bližnjih delov Hrvaške, ter ročno

premetali velike količine naplavin in izpirali zlato.

Ob siloviti rečni dinamiki, ko je Drava podirala in odnašala ter na prodiščih ponovno odlagala

velike količine lesa, so se ljudje oskrbovali tudi s kurjavo. Posebno kvalitetna so bila

karbonizirana debla, predvsem hrastov, ki jih je Drava po tisočletjih, ko jih je podrla in

zakopala, zopet vrgla na površje.

V obrečnih gozdovih je bilo razvito tudi pašništvo, ki je z izgubo vode in modernizacijo

kmetijstva prav tako izginilo.

Od nekdaj so ljudje ob Dravi rezali vrbove mladike (gožve), ki so žilave in se lahko oblikujejo,

ter jih uporabljali za pletenje košar. Iz debelejših so pletli tudi ograje.

V času, ko so se drstile podusti, so ribiči intenzivno lovili s stavami – 4 x 4 m velikimi križaki.

V zgodnje pomladanskem času posta so bile ribe zelo iskane (Kočevar, 2006).

2.3 Naravovarstveni oris

Območje predlaganega krajinskega parka je pomembno tako z vidika varstva naravnih vrednot

in krajinskih značilnosti kot z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti. Kompleksno povezuje

v celoto različne naravne enote in predstavlja mozaični preplet mnogih dobro ohranjenih

ekosistemov, katerih sestavni del so redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Naravni rečni

procesi reke Drave so oblikovali mrežo otočkov, prodišč, stranskih rokavov in mrtvic, ki so na

območju krajinskega parka Središče ob Dravi še dokaj dobro ohranjeni, saj je v tem delu struga

ostala neregulirana. Na najnižji dravski terasi, ki je redno poplavljena, je ohranjen poplavni

gozd, kmetijska zemljišča pa so različno intenzivno obdelana, prevladuje intenzivni način

kmetovanja.

Habitatni tipi

Reko Dravo, ki poteka po meji med Slovenijo in Hrvaško, in potoke v poplavni ravnici Drave,

uvrščamo v habitatni tip vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez

Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion, ki vključuje vegetacijo evtrofnih in

mezotrofnih tekočih voda. Naravna dinamika reke Drave ustvarja stranske rokave in mrtvice v


9

katerih so se razvili posebni habitatni tipi. Med naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi

tukaj zasledimo naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali

Hydrocharition. Območje parka je prepredeno s potoki, med njimi so največji, v vrstnem redu

od zahoda proti vzhodu si sledijo: Pušenski potok, Račjek, Libanja, Črnec in Trnava.

Poseben in naravovarstveno pomemben habitatni tip, ki je prisoten na območju so tudi

prodišča. To so prodnate ali peščene rečne naplavine, ki jih prenaša in odlaga rečni tok Drave

s svojo transportno močjo. Prodišča so začasne oblike, saj reke ob visoki vodi delce odnašajo

dolvodno, na istem mestu pa odlagajo novo gradivo. Glede na stopnjo sukcesije prodišč ločimo

različne habitatne tipe prodišč. Najzgodnejšo stopnjo predstavlja habitatni tip neporasli

prodnati bregovi in prodišča, to so prodišča, kjer se vegetacija še ni razvila oz. kolonizirala

novo nastalega območja. Habitatni tip redko porasli rečni bregovi in prodišča se razvije, ko

goli prod začnejo naseljevati pionirske vrste. V ta habitatni tip spadajo tudi zrelejše razvojne

faze sukcesije, ki jo sestavljajo visoke steblike in grmišča, v katerih prevladujejo od lesnih vrst

vrbe (Salix sp.). V tem habitatnem tipu se pojavlja tudi nemški strojevec (Myricaria

germanica), ki ga najdemo v Sloveniji, poleg lokacij znotraj predlaganega krajinskega parka,

le še na nekaj redkih rastiščih drugod ob Dravi in Soči. Prodišča z visokimi grmišči, kjer

prevladujejo vrbe (Salix sp.) in jelše (Alnus sp.) uvrščamo v habitatni tip visoka grmišča

prodišč in sredogorskih rek in potokov.

Reka s svojo transportno močjo ustvarja še številne druge biotsko pomembne habitatne tipe,

med katerimi naj omenimo še neporasle rečne bregove z nanosi mivke.

Na območju predlaganega parka je prisotnih tudi nekaj manjših opuščenih gramoznic, ki

predstavljajo habitatni tip antropogeni vodni habitati, stoječe vode. Te so prav tako zelo

pomembni iz naravovarstvenega vidika, saj predstavljajo pomemben habitat številnih

ogroženih in zavarovanih živalskih vrst.

Vzdolž rečnega toka in gozdnih robov se pojavlja naravovarstveno pomemben habitatni tip

nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje.

Površinsko največji del predlaganega krajinskega parka predstavljajo logi in močvirni gozdovi.

Mehkolesno loko zastopajo habitatni tipi vrbovja nižavij in gričevij, obrežna belovrbovja ter

vzhodnoevropska belovrbovja s topoli. Vrbovja nižavij in gričevij so obrežna vrbovja na

občasno poplavljenih rečnih bregovih, na mestih kjer se odlagajo drobnejši pesek in ostali

sedimenti, z vrstami mandljasta vrba (Salix triandra), beka (S. viminalis) in rdeča vrba (S.

purpurea). Obrežna belovrbovja so drevesasta vrbovja na redno poplavljenih rastiščih vzdolž

rek in ob drugih vodah v nižinah, z vrstama bela vrba (S. alba) in krhka vrba (S. fragilis).

Prevladujoči habitatni tip na območju predstavljajo vzhodnoevropska belovrbovja s topoli,

to so drevesasta vrbovja na redno poplavljenih rastiščih vzdolž rek v nižinah, z vrstama bela

vrba (S. alba) in krhka vrba (S. fragilis) s primešanimi topoli, beli topol (Populus alba) ali črni

topol (P. nigra). Obrežna belovrbovja in vzhodnoevropska belovrbovja s topoli, sta habitatna

tipa, ki se jih po Uredbi o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/2003) prednostno ohranja v

ugodnem stanju (koda Natura 2000: 91E0*).

Robni del območja predstavlja pretežno kmetijska krajina z njivami monokultur in gojenimi

travniki. Naravovarstveno pomembni travniki so mezotrofni do evtrofni gojeni travniki in drugi

mezotrofni mokrotni travniki. Prevladujoči tip travnika so intenzivno gojeni ter dosejevani ali

v celoti sejani travniki ter opuščena intenzivna travišča (ruderalizirana).

Med travišči, njivami in ob potokih rastejo posamezni samotni grmi in drevesa, drevesni pasovi

in grmovne skupine, ki tvorijo mejice, pomembne strukture mozaične krajine.

Na območju predlaganega krajinskega parka Središče ob Dravi je popisanih šest evropsko

pomembnih habitatnih tipov Natura 2000, od katerih jih je pet za to območje kvalifikacijskih,

dva se ohranjata prednostno. Pestrost habitatnih tipov, predvsem tistih, ki se prednostno


10

ohranjajo v ugodnem stanju, omogoča veliko raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst na

območju.

Rastlinstvo

Na območju je bilo potrjeno pojavljanje nekaterih redkih ali ogroženih vrst, ki so uvrščene v

Rdeči seznam: plazeča zelena Apium repens – E, ozkoklasi šaš Carex strigosa – R, navadni

malček Centunculus minimus - R, ižopasta krvenka Lythrum hyssopifolia - R, polegli petoprsnik

Potentilla supina – R, nanizani jetičnik Veronica catenata – V, pontska močvirnica Epipactia

pontica – R, bleda bekica Luzula pallescens – R) in navadni skutnik Peplis portula – V (Jogan

in sod. 1999).

Zanimivo je pojavljanje pionirskih vrst prodišč, kot sta močno ogrožena rakitovec Hippophaë

rhamnoides in nemški strojevec Myricaria germanica. V gramoznicah pri Obrežu uspeva redek

trirobi biček Schoenoplectus triqueter.

Med redkimi vrstami, ki jih najdemo na območju so tudi vrste: trobelika Cicuta virosa,

močvirska logarica Fritillaria meleagris, polegli petoprstnik Potentilla supina, kobulasta

vodoljuba Butomus umbellatus ter mnoge redke kislice Rumex sp., kot so močvirska kislica

Rumex palustris, vodna kislica Rumex aquaticus, konjska kislica Rumex hydrolapathum,

raznolistna kislica Rumex x heterophyllus, kernerjeva kislica R. kerneri. Na območju parka se

pojavljajo sestoji zavarovane vrste močvirska perunika Iris pseudacorus.

Na širšem območju Ormoža so bila odkrita še nova nahajališča vrst, katerih razširjenost v

Sloveniji je zelo slabo poznana: orjaška šopulja Agrostis gigantea, navadna glota

Brachypodium pinnatum, smokvolistna metlika Chenopodium ficifolium, gozdna pasja trava

Dactylis polygama in močvirski trpotec Plantago intermedia (Jogan in sod. 1999).

Živalstvo

Na območju je bilo tudi do sedaj zabeleženih 41 vrst kačjih pastirjev, kar je več kot polovica

vseh vrst v Sloveniji. Med njimi vrste iz Rdečega seznama kačjih pastirjev Republike Slovenije,

kot so popotni porečnik Gompus vulgatissimus, kačji potočnik Ophiogomphus cecilia, višnjeva

deva Aeshna affinis, rjava deva Aeshna grandis, modroriti spremljevalec Anax partenope.

Med metulji je na območju zabeležena populacija redke in ogrožene vrste hromi volnoritec

Eriogaster catax.

V potoku Trnava je bogato zastopan potočni rak, v zalivih in v mrtvicah najdemo tri vrste

školjk, zelo pogosti so školjka rečna brezzobka Pseudanodonta complanata in polža veliki

mlakar Lymnaea stagnalis ter roženi svitek Planorbarius corneus, ki so prav tako vsi na

Rdečem seznamu naših ogroženih vrst.

Samo na tem območju živi v reki Dravi in njenih pritokih ter mrtvih rokavih preko 40 vrst rib,

med njimi tudi sedemnajst ogroženih vrst rib.

Izmed številnih dvoživk omenimo pojavljanje česnovke Pelobates fuscus in številnih drugih

kot so: mali pupek Triturus vulgaris, veliki pupek Triturus carnifex, nižinski urh Bombina

bombina, hribski urh Bombina variegata, sekulja Rana temporaria, plavček Rana arvalis,

navadna krastača Bufo bufo, zelena rega Hyla arborea, debeloglavka Rana ridibunda, pisana

žaba Rana lessonae, zelena žaba Rana esculenta in rosnica Rana dalmatina.

Med plazilci pa je najzanimivejše pojavljanje izjemno ogrožene želve močvirske sklednice

Emys orbicularis. Tukaj živeči predstavniki ogroženih plazilcev so še: kobranka Natrix

tessellata, navadni gož Elaphe longissima, slepec Anguis fragilis, smokulja Coronella


11

austriaca, belouška Natrix natrix, martinček Lacerta agilis, pozidna kuščarica Podarcis

muralis in navadni zelenec Lacerta viridis.

Izjemno bogastvo tega dela Slovenije nedvomno predstavlja svet ptic. Doslej je bilo

ugotovljenih 105 vrst gnezdilk, od tega 51 vrst iz Rdečega seznama, med njimi zelo redke:

bobnarica Botaurus stellaris, kvakač Nycticorax nycticorax, črna štorklja Ciconia nigra,

kreheljc Anas crecca, žličarica Anas clypeata, sivka Aythya ferina, grahasta tukalica Porzana

porzana, breguljka Riparia riparia, rečni cvrčalec Locustella fluviatilis, trstni cvrčalec

Locustella luscinioides, tamariskovka Acrocephalus melanopogon in škrlatec Carpodacus

erythrinus ter izjemno redke: črnovrati ponirek Podiceps nigricollis , veliki žagar Mergus

merganser in polojnik Himantopus himantopus. Ugotovljena je tudi stalna prisotnost orla

belorepca Haliaetus albicila, katerega gnezditev pa še ni potrjena.

Prav tako kot z gnezdilkami je območje bogato s pticami, ki tu prezimujejo. Pozimi so bile

ugotovljene 104 vrste in med njimi tudi zelo redki prezimovalci kot so: beločela gos, konopnica,

dolgorepa raca, kostanjevka, rjavka, zimska raca, črna raca, beloliska, mali in srednji žagar,

mali galeb, vrbja listnica, brkata sinica in plašica. Na tem območju se v času ptičjih selitev na

preletu ustavljajo in krajši čas zadržujejo številne ptice. Najbolj značilni in opazni preletniki so

rjavi lunj, pepelasti lunj, rdečenoga postovka, črni škarnik, rjavi škarnik, ribji orel, sivi žerjav

ter številni pobrežniki. Območje ob Dravi spada v Sloveniji med najbogatejša ornitološka

območja in je tako tudi uvrščeno na seznam mednarodno pomembnih ornitoloških lokalitet

(IBA).

Njive nad dosegom poplav v okolici Središča ob Dravi so edino bivališče hrčka Cricetus

cricetus v Sloveniji. Poleg številnih sesalcev, živečih v pragozdnem tipu poplavnega gozda in

na njegovem robu, omenjamo tukaj tudi stalno prisotno vidro Lutra lutra, ki je zaradi

uničevanja vodotokov najbolj ogrožen sesalec v Evropi in je marsikje izginila že pred mnogimi

leti. V zadnjih letih se je na območje po več stoletjih odsotnosti iz Hrvaške ponovno vrnil bober

Castor fiber.


12

3 OBMOČJA Z NARAVOVARSTVENIMI STATUSI

Na obravnavanem območju ležijo naslednja območja s statusom po Zakonu o ohranjanje

narave:

3.1 Naravne vrednote

Na območju predlaganega parka se nahaja šest naravnih vrednot.

Tabela 1: Naravne vrednote na območju predlaganega krajinskega parka.

Ident.

štev.

IME KRATKA OZNAKA ZVRST POMEN

državni lokalni

6941 Prode – rastišče

navadnega

rakitovca

Rastišče navadnega rakitovca (Hippophae

rhamnoides) v Prodah, jugovzohdno od

Ormoža

bot

●

6958 Drava – reka 2 Sonaravna struga reke Drave z obrežji in

prodišči med Ormoškim jezerom in

Središčem ob Dravi, jugozahodno od

Obreža

ekos,

hidr ●

6960V Drava – rečna

loka 3

Reka Drava z rečno loko na območju med

Ormoškim jezerom in Središčem ob Dravi

hidr,

zool, bot ●

6961 Drava – reka 3 Sonaravna struga reke Drave z obrežji in

prodišči med Ormoškim jezerom in

Središčem ob Dravi, južno od Središča ob

Dravi.

hidr,

ekos ●

7442 V Središče ob Dravi

– habitat hrčka

Habitat hrčka (Cricetus cricetus) južno od

Središča ob Dravi, vzhodno od Ormoža

zool ●


13

Slika 1: Naravne vrednote na območju predlaganega zavarovanega območja

3.2 Območja ohranjanja biotske raznovrstnosti

Ekološko pomembno območje Drava – spodnja – Ident. št. 41500

Raznoliki vodni in obvodni habitati, dve veliki vodni akumulaciji in nekatere gramoznice kot

pomembni antropogeni habitati ter ohranjena tradicionalna kulturna krajina z ekstenzivnimi

travniki in polji, so življenjski prostor do sedaj evidentiranih preko 270 vrst ptic, tudi 5 svetovno

in evropsko ogroženih vrst, približno 50 vrst rib, okoli 40 vrst kačjih pastirjev, 30 vrst sesalcev,

14 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev in preko 600 različnih vrst rastlin.


14

Slika 2: Ekološko pomembna območja

Posebno varstveno območje (Območje Natura 2000) POV Drava – Ident. št. SI5000011

Na posebnem območju varstva Drava varujemo 53 vrst ptic:

beločela gos Anser albifrons

belolična čigra Chlidonias hybridus

belorepec Haliaeetus albicilla

belovrati muhar Ficedula albicollis

breguljka Riparia riparia

čapljica Ixobrychus minutus

čopasta črnica Aythya fuligula

črna čigra Chlidonias niger

črna štorklja Ciconia nigra

črna žolna Dryocopus martius

črni škarnik Milvus migrans

črnoglavi galeb Larus melanocephalus

črnomorski galeb Larus cachinnans

grahasta tukalica Porzana porzana

konopnica Anas strepera

kostanjevka Aythya nyroca

liska Fulica atra

mala bela čaplja Egretta garzetta

mala tukalica Porzana parva

mali deževnik Charadrius dubius


15

mali galeb Larus minutus

mali martinec Actitis hypoleucos

mali žagar Mergellus albellus

mlakarica Anas platyrhynchos

močvirski lunj Circus pygargus

močvirski martinec Tringa glareola

mokož Rallus aquaticus

navadna čigra Sterna hirundo

pepelasti lunj Circus cyaneus

pivka Picus canus

plašica Remiz pendulinus

polojnik Himantopus himantopus

prepelica Coturnix coturnix

priba Vanellus vanellus

pritlikavi kormoram Phalacrocorax pygmeus

rdečegrli slapnik Gavia stellata

rdečenogi martinec Tringa totanus

rečni galeb Larus ridibundus

reglja Anas querquedula

rjavi lunj Circus aeruginosus

rjavi srakoper Lanius collurio

severni kovaček Phylloscopus trochilus

siva gos Anser anser

sivi galeb Larus canus

sivka Aythya ferina

srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus

sršenar Pernis apivorus

togotnik Philomachus pugnax

trstni cvrčalec Locustella luscinioides

velika bela čaplja Egretta alba

veliki žagar Mergus merganser

vodomec Alcedo atthis

zvonec Bucephala clangula

Posebno varstveno območje (Območje Natura 2000) POO Drava – Ident. št. SI3000220

Habitatni tipi:

3150 Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali

Hydrocharition

3260 Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez

Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion

3270 Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in

Bidention p.p.

6110* Skalna travišča na bazičnih tleh Alysso-Sedion albi

6210* Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-

Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)

6430 Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim

steblikovjem


16

91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus

glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae))

91F0 Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus

laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž

velikih rek (Ulmenion minoris)

Rastline: plazeča zelena Apium repens

Hrošči: močvirski krešič Carabus variolosus

škrlatni kukuj Cucujus cinnaberinus

Metulji: črtasti medvedek* Callimorpha quadripunctaria

Kačji pastirji: koščični škratec Coenagrion ornatum

kačji potočnik Ophiogomphus cecilia

Ribe: bolen Aspius aspius

navadna nežica Cobitis taenia

kapelj Cottus gobio

beloplavuti globoček Gobio albipinnatus

zvezdogled Gobio uranoscopus

grbasti okun Gymnocephalus baloni

pezdirk Rhodeus sericeus amarus

velika senčica Umbra krameri

upiravec Zingel streber

Dvoživke: hribski urh Bombina variegata

veliki pupek Triturus carnifex

Plazilci: močvirska sklednica Emys orbicularis

Sesalci: bober Castor fiber

vidra Lutra lutra

vejicati netopir Myotis emarginatus

veliki podkovnjak Rhinolophus ferrumequinum

Znak * pomeni prednostno živalsko vrsto ali prednostni habitatni tip ali območje, v katerem so

prisotne prednostne vrste ali habitatni tipi.


17

Slika 3: Posebna varstvena območja - Natura 2000


18

4 DEJAVNIKI OGROŽANJA

Današnja podoba rečna loke Drave na območju predlaganega krajinskega parka je posledica

naravnih dejavnikov med katerimi prednjači rečna dinamika Drave in dejavnosti človeka na in

ob reki. Človek je območje sooblikoval že vsaj nekaj tisočletij. Tradicionalna raba prostora, ki

je tukaj obstajala se je močno spremenila v zadnjih desetletjih, predvsem po letu 1975, ko je

pričela delovati hidroelektrarna Varaždin. Tradicionalne dejavnosti, kot so splavarstvo,

mlinarstvo, pašništvo so zamrle. Pojavile so se intenzivno kmetijstvo, vodnogospodarsko

poseganje, nekatere nove oblike rekreacije in nasploh intenzivnejše gospodarjenje s prostorom.

4.1 Kmetijstvo

Kmetijska kulturna krajina predstavlja kar 48 % površine parka, 40% površine krajinskega

parka predstavljajo njivske površine, 1 % trajni travniki in 7 % neobdelana kmetijska zemljišča.

Vse kmetijske površine so na poplavnem območju.

V preteklosti je na območju že bila izvedena komasacija in agromelioracija. Potencialno

grožnjo v parku predstavljajo nadaljnje agrarne operacije, s katerimi bi lahko zmanjšali

mozaičnost kulturne krajine, spremenili vodni režim ali zmanjšali površino mejic in gozdnih

otokov.

Delež trajnih travnikov na območju je že sedaj nizek. Nadaljnje spreminjanje travnikov v njive

bi pomenilo širjenje njivskih monokultur in posledično zmanjšanje biotske pestrosti, večji vnos

hranil z gnojenjem in večjo uporabo pesticidov. Travišča ogroža tudi prepogosta in prezgodnja

košnja, preden odcveti in semeni večina travniških rastlin in preden se zaključijo

razmnoževalne aktivnosti, vzreja mladičev in razvoj negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih

oblik živali. Posebej problematično je baliranje, ker rastlinsko seme ne more odpasti na tla in

živali ne morejo pobegniti.

Na območju predlaganega krajinskega parka so prisotne mejice, gozdni otoki in druge podobne

strukture v krajini, ki predstavljajo pomembna zatočišča in migracijske koridorje pticam,

dvoživkam, plazilcem in drugim živalim. Njihova odstranitev bi imela negativen vpliv na

biotsko raznovrstnost kulturne.

Grožnjo biotski raznovrstnosti bi predstavljalo tudi gojenje gensko spremenjenih rastlin, ki

imajo možnost razmnoževanja.

4.2 Odlaganje odpadkov

V preteklosti je bilo na območju predlaganega krajinskega parka več nelegalnih odlagališč

odpadkov. Večina je bila v zadnjih letih odstranjenih, vendar območje zaradi odmaknjenosti še

vedno predstavlja potencialno območje nelegalnega odlaganja smeti. Zaradi odlagališč

odpadkov bi lahko bili ogroženi življenjski prostori vrst, kar bi vplivalo na zmanjšano biotsko

pestrost območja. Odlagališča povzročajo spremembo morfologije terena, spremembo oziroma

motnjo vidne podobe območja in morfoloških oblik na njem, z izpiranjem pa onesnažujejo tudi

podtalno vodo in prst.


19

4.3 Onesnaževanje voda

Ključni ekosistemi na območju predlaganega krajinskega parka so odvisni od kakovosti

površinske vode Drave in pritokov ter podzemnih voda, ki napajajo mrtvice in opuščene

gramoznice. Kemijska kakovost vode v reki Dravi je v zadnjih letih dobra, vendar se po

izgradnji hidroelektrarne Varaždin po strugi Drave večino časa pretaka le majhen delež dravske

vode. Zato je območje še toliko bolj izpostavljeno posledicam potencialnega onesnaženja

površinskih voda. Na območju parka se v Dravo izliva nekaj manjših potokov z izrazito

intenzivnim kmetijskim zaledjem in neurejenimi kanalizacijskimi sistemi, ki predstavljajo

potencialne vire onesnaženja. Kmetijstvo je tudi ključen vir onesnažil podzemnih voda na

območju.

4.4 Rekreacijske aktivnosti

Območje predstavlja rekreacijsko območje in izletno točko predvsem za okoliške prebivalce, v

manjšem obsegu tudi izletnike, strokovne skupine in naključne goste. Predvsem na območju

kmetijske kulturne krajine poteka več makadamskih poti, po katerih poteka glavni tok

rekreacijskih dejavnosti: kolesarjenje, tek, ježa in sprehodi. Nekaj poti je speljanih tudi po

območju poplavnega gozda in ob strugi Drave. Te so v glavnem namenjene lovcem in ribičem.

Lov in ribolov predstavljata tradicionalni rekreacijski dejavnosti na območju in bi lahko

predstavljali grožnjo le v primeru izrazitega povečanja intenzivnosti. Grožnjo predstavljajo

hrupne ali kako drugače do okolja agresivne športne in rekreativne aktivnostih, kot je vožnja z

motorji in štirikolesniki. Prekomeren hrup predstavlja motnjo za ptice, predvsem v paritvenem

obdobju in v času gnezdenja in vzreje mladičev. V zadnjih letih sta v porastu čolnarjenje in

kopanje v Dravi. V trenutnem obsegu še ne predstavljata pomembnejše grožnje. V primeru

večjega porasta bo potrebno obe dejavnosti ustrezno usmerjati na način, da ne bo prihajalo do

prekomernih motenj živali v ključnih obdobjih leta in na najbolj občutljivih habitatih kot so

prodišča.

4.5 Vnašanje tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst in odstranjevanje

rastlin

Območje je močno podvrženo tujerodnim invazivnim vrstam rastlin. Te se v največjih

množinah pojavljajo na območju dravske loke, kjer jim naravna rečna dinamika ustvarja zelo

ugodne pogoje za rast in širjenje. Med zeljnatimi vrstami so najpogosteje zastopane vrste

kanadska Solidago canadensis in orjaška zlata rozga S. gigantea, žlezava nedotika Impatiens

glandulifera, topinambur Helianthus tuberosus, japonski dresnik Fallopia japonica, oljna

bučka Echinocystis lobata. Marsikje tvorijo goste sestoje, ki povsem nadomeščajo avtohtono

visoko steblikovje in močno otežujejo naravno pomlajevanje avtohtonih drevesnih vrst. Tudi

med drevesnimi vrstami je na območju prisotnih več tujerodnih kot so robinija Robinia

pseudoacacia, visoki pajesen Ailanthus altissima, octovec Rhus typhina, amerikanski javor

Acer negundo. Tujerodne rastlinske vrste se pojavljajo na nasutih ali drugače antropogeno

spremenjenih zemljiščih ter v naravnih habitatnih tipih ob rečni strugi (brežine), na prodiščih

in na poplavnih ravnicah, kjer se semena širijo z vodo. Vnos in širjenje tujerodnih invazivnih

rastlin predstavlja izpodrivanje avtohtonih rastlinskih vrst ter izgubljanje vrstne in habitatne

pestrosti.


20

Vnos alohtonih vrst rib in ribjih mladic v tekoče in stoječe vode na območju parka predstavlja

zmanjšanje biotske raznovrstnosti območja. Prehranjevanje rib vpliva na zmanjšano možnost

preživetja ličink in mladostnih osebkov ogroženih vrst dvoživk in kačjih pastirjev. Poleg tega

se z odstranjevanjem vodne in obvodne vegetacije ter blazin plavajočih vodnih rastlin dodatno

uničuje življenjski prostor vrst in njihova skrivališča pred plenilci. Vse to pripomore k povečani

količini hranil in evtrofikaciji voda.

Vnašanje kompeticijsko sposobnejših alohtonih vrst želv rdečevratk in rumenovratk v stoječe

vode predstavlja zmanjšanje možnosti preživetja naše edine avtohtone vrste želve močvirske

sklednice.

Glede na splošne trende je v prihodnosti pričakovati še večji pritisk tujerodnih vrst na

biodiverziteto predlaganega krajinskega parka.

4.6 Vodno gospodarstvo

Reka Drava na območju predlaganega krajinskega parka meandrira med Republiko Slovenijo

in Republiko Hrvaško. Struga v veliki meri ni utrjena in spreminja svoj potek. Kljub temu, da

so bili v preteklosti obsežni meddržavni načrti za regulacijo celotnega toka reke med Ormožem

in Varaždinom, večja vzdrževalna ali druga vodnogospodarska dela na območju v zadnjih

desetletjih niso bila izvajana. Poseganje v morfološke procese reke Drave z večjimi

vodnogospodarskimi ureditvami kot so utrditve brežin ali kopanje gramoza iz struge bi lahko

spremenilo hidrološki režim območja, ki je ključen za nastajanje in ohranjaje značilnih

življenjskih prostorov na območju.

4.7 Gozdno gospodarstvo

Različni tipi obrečnih poplavnih gozdov pokrivajo več kot 180 ha, oziroma 42 % površine

predlaganega zavarovanega območja. V zadnjih desetletjih se je z gozdnimi površinami

gospodarilo zelo ekstenzivno. Večina poplavnih gozdov se je v tem obdobju razvijala brez

gozdarjenja in ima značaj gozdnega rezervata. V kolikor bi se v prihodnosti pričelo gozdove

intenzivneje gospodarsko izkoriščati, bi to lahko pomenilo grožnjo doseganju varstvenih ciljev

območja. Zmanjšala bi se strukturiranost gozdov, delež odmrlih in odmirajočih dreves,

spremenila bi se lahko tudi vrstna sestava dreves. Gozdarjenje bi imelo tudi posredne negativne

učinke, saj bi bilo potrebno vzpostaviti infrastrukturo kot so gozdne ceste, vlake in mostove,

večina gozdov je trenutno namreč nedostopna za sodobno gozdarsko infrastrukturo. Povečal bi

se nemir, k čemur bi prispevale tudi rekreacijske aktivnosti, ki bi jih gozdarska infrastruktura

omogočala tudi na območju, kjer sedaj niso možne.

4.8 Infrastruktura

Celotno območje predlaganega krajinskega parka je del območja infrastrukture hidroelektrarne

Varaždin. Zaradi odvzema vode za hidroelektrarno, se po strugi Drave večino časa pretaka le

minimalni pretok 8 m3/s, kar je le približno 3% povprečnega pretoka reke Drave v Ormožu.

Tako nizek pretok je v preteklih desetletjih povzročil okopnitev večine vodnih habitatov na

območju, trend njihovega zmanjševanja se bo v prihodnosti verjetno še nadaljeval. Poseben

problem povezan z obstoječo hidroelektrarno predstavlja tudi prekinjena prodonosnost, zaradi


21

katere se na odseku pod Ormoškim jezerom znižuje dno reke Drave in posledično tudi nivo

podtalnice na območju ob reki.

Na območju kulturne krajine v predlaganem krajinskem parku poteka več makedamskih

poljskih cest. V kolikor bi jih v prihodnosti modernizirali v asfaltne, bi se frekvenca in hitrosti

prometa lahko bistveno zvišali. Posledično bi se lahko povečalo število povozov divjih živali.


22

5 VARSTVO

5.1 Cilji zavarovanja

Osnovni cilji zavarovanja so:

- ohraniti poplavno območje reke Drave predvsem njegove hidro-morfološke značilnosti;

- ohraniti naravne procese na območju;

- ohraniti ali vzpostaviti ugodno stanje ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih

prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;

- ohraniti najmanj obstoječ obseg habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem

stanju;

- ohraniti dejavnosti na območju, ki bodo zagotavljale ustrezno ravnovesje med ohranjanjem

narave ter rabo oz. razvojem območja;

- omejiti dejavnosti, ki neugodno vplivajo na ohranitev naravnih vrednot in biotske

raznovrstnosti.

Drugotni cilji so za krajinski park tudi izjemno pomembni, vendar jih lahko razvijamo le v taki

meri, da ne ogrozijo osnovnih ciljev:

- predstaviti in približati vrednote krajinskega parka obiskovalcem;

- razvijati okolju prijazen način turizma in rekreacije;

- širiti zavest o pomenu narave.

5.2 Predlagan ukrep varstva in utemeljitev varstvene kategorije

Poplavno območje reke Drave na območju občine Središče ob Dravi ima zelo velik pomen s

stališča ohranitve naravnih vrednot, redkih habitatnih tipov ter redkih in ogroženih rastlinskih

in živalskih vrst, kar je podrobneje utemeljeno v poglavjih 2.3 in 3.

Nekateri posegi v prostor v zadnjih desetletjih, so sicer precej okrnili naravne procese, ki so

ključni za obstoj naravnih vrednot, rastlinskih in živalskih vrst prisotnih na območju, vendar ne

do takšne mere, da bi bila bistveno okrnjena naravovarstvena vrednost območja. V primeru

nadaljnjih povečanih in neprimernih dejavnosti, bi lahko ogrozili z naravovarstvenega stališča

zelo kvalitetno območje. Neprimerne in povečane aktivnosti ter motnje v naravnem okolju bi

lahko povzročile nadaljnje bistvene spremembe življenjskih razmer redkih in ogroženih

živalskih vrst vezanih na to območje. Območje ogrožajo številni, v poglavju 4 navedeni

dejavniki.

Na območju predlaganega krajinskega parka imamo zaradi izjemnih naravnih danosti, naravnih

vrednot državnega pomena ter zaradi opredelitve območja Nature 2000 pravno dolžnost, da

naravovarstveno vrednost območja trajno ohranimo.

Glede na navedene razloge je smiselno in potrebno poplavno območje reke Drave na območju

občine Središče ob Dravi zavarovati.

Predlagamo, da se poplavno območje reke Drave na območju občine Središče ob Dravi zavaruje

z varstveno kategorijo krajinski park.

Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z

naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Naravne vrednote in biotska

raznovrstnost območja ter krajinska podoba predlaganega krajinskega parka so rezultat več


23

tisočletne povezanosti naravnih sil in delovanja človeka v tem prostoru, zato je krajinski park

najprimernejša varstvena kategorija za dosego namena in varstvenih ciljev zavarovanja.

Varstvena kategorija krajinski park tudi v največji meri zagotavlja doseganje socialnih in

gospodarskih ciljev zavarovanja saj omogoča tesno povezanost lokalnega prebivalstva z

območjem tudi v prihodnje. Krajinski parki niso le ukrepi varstva narave temveč tudi razvojna

priložnost saj podpirajo trajnostno rabo naravnih dobrin in so priložnost za uveljavljanje

razvojnih interesov lokalnega prebivalstva. V krajinskem parku bo možno lažje vzpodbujati

razvoj sonaravnega kmetijstva, vzdrževanje kulturne krajine, ohranjanje in razvoj male obrti,

razvoj trgovine, uveljavljanje skupne blagovne znamke, izobraževanje, raziskovanja in drugo.

5.3 Meja zavarovanega območja

Predlagano območje Krajinskega parka Središče ob Dravi obsega reko Dravo s poplavnim

območjem pod prvo rečno teraso na območju občine Središče ob Dravi.

Meja predlaganega krajinskega parka poteka od točke, kjer se na državni meji z Republiko

Hrvaško stikata k.o. Frankovci in k.o. Obrež. Proti SZ poteka meja območja tako, da obsega

zemlj. parc. št. 646/2, 650/2 in 648/3 k.o. Obrež. Nato meja zavije proti V tako da vsebuje

zemlj. parc. št. 650/1, 640/2, 639/2, 638/7, 638/6 k.o. Obrež. Prečka parc. št. 841/3 k.o. Obrež

na točki GKX= 138738, GKY= 593663 in poteka naprej proti V tako da vsebuje zemlj. parc.

št. 637/1, 636/2, 615/1, 618/2, 619/1 k.o. Obrež. Od SV kota zemlj. parc. št. 619/1 k.o. Obrež

poteka po poljski poti preko zemlj. parc. št. 620/1, 622/1, 625/3, 603/3, 600/4, 600/3, 605, 857

k.o. Obrež do točke GKX=138808, GKY=593956. Nato poteka po Z robu zemlj. parc. št. 857

k.o. Obrež do zemlj. parc. št. 601/1 k.o. Obrež, nato poteka, tako da vsebuje zemlj. parc. št.

601/1, 852/2, 602, 592/1, 696/2, 852/1, 851/49, 851/48, 851/47, 851/46, 851/45, 851/44,

851/43, 851/42, 851/41, 710/2, 712/3, 852/1, 851/40, 851/38 k.o. Obrež. Od SZ kota zemlj.

parc. 851/38 k.o. Obrež meja prečka zemlj. parc. št. 583, 584/1, 584/5 k.o. Obrež do SZ kota

zemlj. parc. št. 586 k.o. Obrež, od koder poteka preko zemlj. parc. št. 584/3 in 575/2 k.o. Obrež

do SZ kota zemlj. parc. št. 573 k.o. Obrež. Nato se nadaljuje tako, da obsega zemlj. parc. št.

571, 569/3, 853/17, 853/14, 853/15, 853/16, 851/74, 566/2 k.o. Obrež do S kota zemlj. parc. št.

565/1 k.o. Obrež, kjer prečka zemlj. parc. št. 845/2 k.o. Obrež do S roba zemlj parc. št. 561/3

k.o. Obrež. Nadaljuje se tako, da vsebuje zemlj. parc. št. 561/3, 560/2, 584/2, 851/86, 851/85,

851/84, 481/4, 481/1, 474/6, 474/2, 474/4. V točki GKX: 138867 GKY:595367 prečka zemlj.

parc. št. 474/5 k.o. Obrež do skrajne V točke zemlj. parc. št. 474/1 k.o. Obrež, od koder se

nadaljuje tako, da vsebuje zemlj. parc št. 474/1, 473/1, 473/6, 473/8 k.o. Obrež. Med skrajno V

točko zemlj. parc. št. 473/8 k.o. Obrež in JZ kotom zemlj. parc. 361/3 k.o. Obrež prečka zemlj.

parc. 465/3 in 851/87 k.o. Obrež. Od JZ kota zemlj. parc. 361/3 k.o. Obrež poteka meja ob

gozdnem robu preko zemlj. parc. št. 361/3, 361/2, 359, 355/2, 354, 465/1, 332, 325, 324, 465/7,

465/2, 310/1 k.o Obrež in zemlj. parc. št. 410/4, 410/1, 413/1, 410/3, 408, 407, 368, 366, 365

k.o. Grabe pri Središču do skrajne S točke zemlj. parc. 584 k.o. Grabe pri Središču, od koder se

nadaljuje, tako da vsebuje zemlj. parc. št. 584, 371, 372/3, 373/2, 375, 382, 383 k.o. Grabe pri

Središču. Med SV kotom zemlj. parc. 383, k.o. Grabe pri Središču in S kotom zemlj. parc. št

349/4, k.o. Grabe pri Središču, prečka lokalno cesto na zemlj. parc. št 346/2, k.o. Grabe pri

Središču. Nato se nadaljuje, tako da vsebuje zemlj. parc. št. 349/5, 443, 450, 445, 439, 447, 448

k.o. Grabe pri Središču. Med skrajno S točko zemlj. parc. št. 448 in skrajno Z točko zemlj. parc.

št. 471, prečka zemlj. parc. št. 472, vse k.o. grabe pri Središču. Nato se nadaljuje, tako da

vsebuje zemlj. parc. št. 471, 469, 466, 465, 476 k.o. Grabe pri Središču in 1704, 1703 k.o.

Središče. Med skrajno SV točko zemlj. parc. št. 1703 in skrajno SZ točko zemlj. parc. št.

1691/18, prečka meja potok Črnec na zemlj. parc. št. 2128/4 in zemlj. parc. št. 1691/43, vse k.o.


24

Središče. Meja se nadaljuje po Z, S in V do skrajne JV točke zemlj. parc. št. 1691/43, kjer

prečka lokalno cesto na zemlj. parc. št. 1691/28 in se nadaljuje v skrajni SZ točki zemlj. parc.

št. 1691/49, vse k.o. Središče. Nato se nadaljuje, tako da vsebuje zemlj. parc. št. 1691/49,

1691/50, 1691/32 k.o. Središče. Med skrajno V točko zemlj. parc. št. 1691/32 in skrajno SZ

točko zemlj. parc. št. 1631/1, prečka meja potok Trnava na zemlj. parc. št. 2128/7, vse k.o.

Središče in poteka po robu zemlj. parc. št. 2128/7 k.o. Središče do zemlj. parc. št. 1613 k.o.

Središče, nato se nadaljuje, tako da vsebuje zemlj. parc. št. 1613, 1623, 1622, 1618, 1619 k.o.

Središče. Med skrajno SV točko zemlj. parc. št. 1703 in skrajno SZ točko zemlj. parc. št. 1619,

prečka meja zemlj. parc. št. 2197/2 do skrajne SZ točke zemlj. parc. št. 1379, vse k.o. Središče.

Nato se nadaljuje tako, da vsebuje zemlj. parc. št. 1379, 1382, 1384, 1385, 1386, 1388, 1288,

1294, 1287, 1281, 1282, 1279/1, 1275/1, 1252, 1251, 1246, 1241, 1245, 1238, 1237, 1233/2,

1233/1, 1232, 2128/6 k.o. Središče. Med točko GKX=138596, GKY=599395 in skrajno SV

točko zemlj. parc. št. 1197/1 prečka zemlj. parc. št. 1229/1, 1228, 1197/3, 2105/2 in 1197/1,

vse k.o. Središče. Nato se nadaljuje po Z robu zemlj. parc. št. 2125/2 in 1193/2 k.o. Središče

do točke GKX=138812, GKY= 599631, od koder se meja nadaljuje proti V ob robu mejice

preko zemlj. parc. št. 1173/4, 1173/5, 1170, 1169, 1166/1, 1166/2, 1166/3 do točke

GKX=138813, GKY=599730. Nato se nadaljuje po SV robu zemlj. parc. št. 2125/2 k.o.

Središče do točke GKX=138747, GKY= 599844, kjer meja zavije proti J vzdolž poljske ceste

do točke GKX=138590, GKY=599757. Nato se meja nadaljuje proti J preko točk

GKX=138459, GKY=599708; GKX=138462, GKY=599681 do točke GKX=137955,

GKY=599549, kjer se na robu zemlj. parc. 1226/2 k.o Središče dotakne državne meje z

Republiko Hrvaško. Južno mejo predlaganega zavarovanega območja predstavlja državna meja

med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Meja predlaganega krajinskega parka je prikazana na Sliki 4, v Prilogi 1 in 3.

Slika 4: Karta območja predlaganega Krajinskega parka Središče ob Dravi


25

5.4 Varstvena območja

Zaradi prostorske in biotske raznolikosti prostora predlagamo, naj se znotraj krajinskega parka

oblikujeta dve varstveni območji, ki po lastnostih izstopata in na katerih so pravila ravnanja

različna.

Prvo varstveno območje:

- ožje poplavno območje reke Drave z aktivnimi hidro-morfološkimi procesi premeščanja

struge Drave in poplavnimi gozdovi, ki so večinoma brez aktivnega gospodarjenja.

Drugo varstveno območje:

- območje kmetijske kulturne krajine s prepletom njiv, mejic, gozdnih otokov, ostankov rečnih

rokavov in opuščenih gramoznic v širšem poplavnem pasu reke Drave pretežno pod prvo rečno

teraso.

Slika 5: Varstvena območja

5.4.1 Prvo varstveno območje

Prvo varstveno območje je veliko 228,7 ha in obsega reko Dravo in pas poplavnih gozdov ob

reki. Meja prvega varstvenega območja je prikazana na Sliki 5 in karti v Prilogi 2. Južna meja

sovpada z južno mejo zavarovanega območja in državno mejo. Severno mejo predstavlja gozdni

rob sklenjenega poplavnega gozda. Zaradi poteka državne meje, sestavljata prvo varstveno

območje dve prostorsko ločeni enoti, manjše zahodno in večje vzhodno.


26

Prvo varstveno območje obsega najvrednejše habitatne tipe in habitate ogroženih vrst.

Območje je izpostavljeni intenzivni rečni dinamiki. Drava znotraj območja v veliki meri

neovirano premešča svojo strugo, ustvarja prodišča, stranske rokave, zatoke in mrtvice.

Območje je v celoti redno poplavljeno. Vodni habitati se prepletajo s poplavnim gozdom, ki

je bil v zadnjih desetletjih v veliki meri prepuščen naravnemu razvoju.

in manjšimi območji odprtih naravnih travniških površin ter visokega steblikovja.

Znotraj prvega varstvenega območja se v celoti ali v veliki meri nahajajo naravne vrednote

Prode – rastišče navadnega rakitovca, Drava – reka 2, Drava – reka 3 in Drava – rečna loka 3.

Območje je v celoti znotraj območja EPO Drava – spodnja in območij Natura 2000 POO in

POV Drava.

5.4.2 Drugo varstveno območje

Drugo varstveno območje obsega 208, 9 ha kmetijske kulturne krajine v poplavnem pasu reke

Drave, znotraj predlaganega zavarovanega območja. Meja drugega varstvenega območja je

prikazana na Sliki 5 in karti v Prilogi 2. Severna meja sovpada s severno mejo krajinskega

parka, južna poteka vzdolž gozdnega roba sklenjenega poplavnega gozda, kjer meji na prvo

varstveno območje.

Drugo varstveno območje predstavlja blažilno cono prvemu varstvenemu območju vzdolž

severne meje zavarovanega območja. V celoti se nahaja v poplavnem pasu reke Drave in je

poplavljeno ob večjih poplavah. Kljub nekaterim agrarnim operacijam v preteklih desetletjih se

je na območju še ohranil del mejic, gozdnih otokov, ostankov rečnih rokavov in opuščenih

gramoznic, ki so danes sekundarni habitati. Takšen preplet krajinskih elementov v kmetijski

pokrajini predstavlja pomembne habitate vrstam kmetijske kulturne krajine. Manjši del

območja se nahaja znotraj naravne vrednote Drava – rečna loka 3. Na območju je opredeljena

naravna vrednota Središče ob Dravi – habitat hrčka. Celotno drugo varstveno območje se nahaja

znotraj območja EPO Drava – spodnja in območja Natura 2000 POV Drava, manjši del tudi

znotraj območja Natura 2000 POO Drava.


27

6 PRAVILA RAVNANJA

6.1 Razvojne usmeritve

Na območju krajinskega parka Središče ob Dravi se spodbuja trajnostni razvoj. Krajinski park

naj omogoča predvsem razvoj naravi prijaznih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, ki

doprinašajo k lokalnemu gospodarskemu razvoju.

Razvoj se uresničuje s spodbujanjem trajnostnih oblik kmetovanja v drugem varstvenem

območju, ki je usklajeno z varstvom naravnih vrednot, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in

krajinske pestrosti. Spodbuja se uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter povezovanje

kmetijske in turistične dejavnosti.

Na območju parka se spodbuja razvoj mehkega turizma in rekreacije, ki ne povzročata motenj

v okolju in ne zahtevata večje oziroma dodatne infrastrukture: pohodništva, kolesarjenja,

čolnarjenja, ježe konj, kopanja, lova, ribolova.

V dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in drugih dejavnostih, ki jih omogoča ohranjena narava

krajinskega parka, je omogočen nastanek novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo.

Zemljišča na območju prvega varstvenega območja se načrtno odkupuje v javno last in se jih

skupaj z zemljišči, ki so že v javni lasti, prepušča naravni sukcesiji. Na teh zemljiščih se

omogoča obstoj in razvoj mehkih oblik turizma in rekreacije.

Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:

- z usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma

organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka;

- s spodbujanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri pridobivanju finančnih

sredstev iz različnih občinskih, državnih in meddržavnih virov

- z omogočanjem prioritetnega financiranja projektov, ki so namenjeni vsebinam ohranjanja

narave;

- s pospeševanjem povezovanja med različnimi dejavnostmi parka;

- z nudenjem strokovne pomoči, izobraževanjem in ozaveščanjem lokalnega prebivalstva;

- z aktivnim vključevanjem lokalnega prebivalstva v dejavnosti parka.

6.2 Razvojne usmeritve po panogah

Kmetijstvo in gozdarstvo

- spodbujanje kmetijskih in gozdarskih praks, ki ohranjajo naravne vrednote, biotsko

raznovrstnost in krajinsko pestrost;

- spodbujanje povezovanja in nastanka skupne blagovne znamke kmetijskih pridelkov

oziroma živil iz območja krajinskega parka;

- spodbujanje tistih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so povezane s tradicionalnimi

znanji in prispevajo k turistični ponudbi;

- sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdom v drugem varstvenem območju in

zasebnimi gozdovi v prvem varstvenem območju;

- omogočanje naravnega razvoja (brez gospodarskega izkoriščanja) gozdov v javni lasti

znotraj prvega varstvenega območja,

- ohranjanje gozdnih otokov in mejic v kmetijski kulturni krajini ter njihova obnova.


28

Lovstvo in ribištvo

- vključevanje ciljev zavarovanega območja v lovsko-gojitvene načrte in ribiško-gojitvene

načrte;

- lov in ribolov se izvajata na trajnostni način, ki ne spremeni naravne starostne strukture

živalskih populacij;

- vlaganje rib v odprte vode znotraj prvega varstvenega območja zgolj zaradi namena

ohranitve populacij avtohtonih ogroženih vrst rib;

- spodbujanje obnove in vzpostavitve remiz, mejic, gozdnih otokov in drugih struktur

pomembnih za divje živali;

- spodbujanje obnove habitatov stoječih in tekočih voda, pomembnih za ribe in divjad.

Upravljanje z vodami

- ohranjanje ali vzpostavljanje sonaravnega stanja vodotokov na celotni površini parka;

- naravi prijazno urejanje vodotokov ob upoštevanju celotnega sistema vodotoka in tako, da

se zagotovi ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike, s čimer se ohranja

življenjski prostor prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst;

- ohranjanje in ponovna vzpostavitev vodnih selitvenih poti živali;

- vzdrževanje in čiščenje odvodnikov na način, ki upošteva in ohranja biotsko pestrost v

vodnih in obvodnih ekosistemih ter naravne vrednote;

- vzdrževanje in vzpostavljanje vodnega režima, ki je ugoden za ohranitev biotske pestrosti

na traviščih ter mokriščih;

- izvajanje posegov v času, ki ne sovpada z obdobji, ko so živali najbolj občutljive na motnje

v okolju;

- zagotavljanje zadostnih pretokov vode za ohranjanje biotske pestrosti, posebej v kritičnih

obdobjih, in če je potrebno, tudi nad veljavnim biološkim minimumom.

Poselitev

- ohranjanje neposeljenosti območja.

Infrastruktura, promet

- usmerjanje mirujočega prometa na obrobje območja in spodbujanje obiskovanja območja

peš in s kolesom.

Turizem in rekreacija

- razvoj zavarovanemu območju primerne turistične in rekreacijske infrastrukture v skladu z

nosilnostjo okolja in prostora ter tako, da se ohranjajo biotska raznovrstnost in naravne

vrednote kot pomemben turistični potencial;

- navezava na razpoložljive prenočitvene zmogljivosti in turistično ponudbo v lokalnem

okolju izven parka;

- ustvarjanje omrežja turistične ponudbe - povezovanje ponudbe znotraj parka z lokalnim

okoljem ter povezovanje s sosednjimi območji;

- prostorsko usmerjanje in časovno usklajevanje dejavnosti za preprečevanje motenja in

ohranjanje habitatov živali in rastlin;

- podpiranje in usmerjanje pohodništva, kolesarjenja, jahanja, čolnarjenja, kopanja in drugih

rekreacijskih dejavnosti v parku;

- oživljanje domače in umetne obrti v skladu z izročilom v lokalnem okolju;


29

- spodbujanje vključevanja vsebin zavarovanega območja v vsakoletne tradicionalne športno

rekreacijske in turistične prireditve.

6.3 Predlog varstvenih omejitev

6.3.1 Splošne varstvene omejitve

Na območju parka naj se preprečijo in omejijo dejavnosti in ravnanja, ki lahko škodljivo

vplivajo na naravne vrednote, biotsko raznovrstnost in krajino, oziroma bi lahko ogrozili namen

ustanovitve parka.

Predlagamo, da se na zavarovanem območju ne dovoli, oziroma se prepreči:

1. izvajanje posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo,

poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za

naravno vrednoto, oziroma v obsegu ali na način, da se znatno spremenijo druge

lastnosti naravne vrednote;

2. izvajanje posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali hidrološke, geomorfološke in

ekološke razmere na območju parka in posledično vplivali na poslabšanje ugodnega

stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;

3. izvajanje posegov in dejavnosti, oziroma raba zemljišč na način, ki bi lahko prizadel

krajinsko pestrost oziroma spremenil značilno podobo krajine;

4. spreminjanje namembnosti obstoječih objektov zunaj poselitvenih območij ter

umeščanje novih dejavnosti, ki bi same ali zaradi spremljajočih posegov prizadele

krajinsko pestrost oziroma spremenile značilnosti krajine;

5. umeščanje območij razpršene in sklenjene poselitve;

6. urejanje ali gradnja rekreacijskih površin (npr. kolesarskih poligonov, kopališč,

adrenalinskih parkov ipd.) izven za to določenih območij in na način, ki bi lahko

prizadel krajinsko pestrost, naravne vrednote in poslabšal stanje vrst, habitatnih tipov in

ekosistemov;

7. izkoriščanje mineralnih surovin;

8. odstranjevanje ekološko pomembnih vegetacijskih prvin v krajini (mejice, obvodna

drevnina, gozdni otoki, posamično drevje itd.);

9. izvajanje agrarnih operacij na način, ki bi lahko negativno vplival na krajinsko in

biotsko pestrost (npr. s posekom omejkov, posamičnih dreves, izravnavo zemljišč ipd.);

10. gradnja rastlinjakov na območjih pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti in

krajinske pestrosti;

11. gradnja fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn;

12. postavljanje obor in ograjevanje zemljišč na način, ki bi preprečeval ali bistveno

oteževal migracijo prostoživečih živali, razen za zaščito zemljišč pred škodo, ki jo

povzroča divjad;

13. izvajanje ukrepov, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali stanje obrežnih

zemljišč na način, ki bi poslabšal stanje vodnih habitatov;

14. taborjenje, šotorjenje, kurjenje ali postavljanje bivalnih prikolic ali drugih začasnih

bivalnih vozil izven za to določenih mest;

15. izvajanje športnih in rekreativnih aktivnosti, ki bi lahko poslabšale ugodno stanje vrst

in habitatnih tipov, vplivale na naravne vrednote ali negativno vplivale na lastnosti,

zaradi katerih je območje zavarovano;


30

16. prirejanje športnih, kulturnih in drugih javnih prireditev zunaj za to določenih območij;

17. vnašanje tujerodnih rastlinskih ali živalskih vrst;

18. umetno osvetljevanje območja, razen obstoječe infrastrukture in območij za izvedbo

športno-rekreativnih dejavnosti na območjih, določenih v načrtu upravljanja;

19. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov, razen za obstoječo gospodarsko rabo;

20. izvajanje krčitev gozdnih površin.

6.3.2 Varstvene omejitve na prvem varstvenem območju

Na prvem varstvenem območju se ob omejitvah, ki veljajo na celotnem zavarovanem območju

dodatno ne dovoli, oziroma se prepreči:

- vodnogospodarsko poseganje v strugo reke Drave, rokave in mrtvice, razen nujnega

vzdrževanja obstoječe vodne infrastrukture in zaradi izvedbe renaturacij;

- gradnja vseh vrst objektov in naprav, razen objektov nujne javne infrastrukture in

parkovne turistične infrastrukture;

- gospodarjenje s poplavnim gozdom v javni lasti;

- gradnja lovskih krmišč, prež in druge lovske infrastrukture.

6.4 Dovoljenja in soglasja

Pridobivanje dovoljenj za posege v zavarovanem območju je predpisano v ZON, ki v 105. členu

določa, da je za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja

narave poseben status, treba pridobiti naravovarstvene pogoje in pravnomočno naravovarstveno

soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno

s predpisi s področja graditve objektov. Prav tako je potrebno pridobiti naravovarstveno

soglasje za enostavne objekte, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave.

Po 104. členu ZON je za posege v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno

vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o

urejanju prostora in po drugih predpisih, potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo.


31

7 IZHODIŠCA ZA UPRAVLJANJE

Zavarovano območje upravlja upravljavec zavarovanega območja v skladu z ZON in z aktom

o zavarovanju. Če je ustanovitelj lokalna skupnost, mora ta zagotoviti opravljanje javne službe

upravljanja z zavarovanim območjem. Upravljavec je lahko javni zavod, lahko se podeli

koncesija ali pa ga neposredno upravlja ustanovitelj preko režijskega obrata, ki mora biti

ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe (130. člen ZON).

Upravljavec zavarovanega območja opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske

naloge, določene v 133. členu ZON, ki se nanašajo na:

- pripravo in izvajanje upravljavskega načrta ter pripravo poročil,

- sodelovanje z lokalno skupnostjo,

- spremljanje stanja narave,

- upravljanje nepremičnin v lasti ustanovitelja,

- sodelovanje z ZRSVN pri pripravi naravovarstvenih smernic,

- izvajanje ukrepov varstva, sklepanje pogodb o skrbništvu in varstvu naravnih vrednot,

- usklajevanje in spremljanje izvajanja raziskovalnih nalog,

- skrb za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot,

- skrb za predstavljanje zavarovanega območja,

- sodelovanje z lastniki,

- vzdrževanje poti in pripravo označb ter druge infrastrukture,

- vodenje obiskovalcev in zagotavljanje dostopa do informacij o zavarovanem območju,

- izvajanje naravovarstvenega nadzora.

V času priprav strokovnega predloga za krajinski park smo opravili terenske oglede ter srečanja

in razgovore s ključnimi deležniki. Preučili smo številna znana in nova dejstva o prostoru in

prisluhnili željam in načrtom ustanov in posameznikov. Na osnovi opravljenega dela in

preteklih izkušenj smo pripravili seznam splošnih prednostnih in konkretnih nalog, ki jih bo

moral izvesti upravljavec krajinskega parka. Pri tem bo treba upoštevati še naravovarstveno

zakonodajo, vizijo ustanovitelja, nosilno sposobnost prostora ter naravovarstvene razvojne

usmeritve in omejitve. Od vsega tega je odvisen nabor aktivnosti, s katerimi bo upravljavec

uresničeval prednostne naloge in zagotavljal doseganje ciljev zavarovanega območja. Vse

ostale aktivnosti, ki niso primerne za to območje, naj se ustrezno usmerja na alternativne

lokacije na območju občine.

Prednostne naloge upravljavca krajinskega parka:

1. priprava predloga upravljavskega načrta in njegovo izvajanje,

2. učinkovito vključevanje vseh deležnikov v upravljavski proces,

3. izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja narave,

4. skrb za prepoznavnost zavarovanega območja in ciljno usmerjanje obiskovalcev,

5. celovita, s cilji parka in upravljavskim načrtom usklajena, ureditev parkovne infrastrukture

(promet, parkiranje, vstopne točke, interpretacija narave, kolesarske in pešpoti idr.),

6. spremljanje stanja narave,

7. vzpostavitev in izvedba učinkovitega nadzora nad upoštevanjem varstvenega režima.

V upravljavskem načrtu, ki mora biti usklajen s predpisanim varstvenim režimom zavarovanega

območja, se prednostne in ostale upravljavske naloge podrobneje opredeli in konkretizira.


32

Določitev upravljavca

Za delovanje zavarovanega območja je najbolje, če je njegov upravljavec določen hkrati s

sprejemom akta o zavarovanju. Če upravljavec ne bo določen v aktu o zavarovanju,

predlagamo, da prehodne določbe odloka vsebujejo obdobje, v katerem je treba izbrati

upravljavca krajinskega parka. To obdobje naj ne bo daljše od 6 mesecev.

V prehodnih določbah naj se prav tako določi obdobje, v katerem je treba pripraviti in potrditi

načrt upravljanja, ki naj ne bo daljše od enega leta. Skladno z 11. točko 117. člena ZON ZRSVN

sodeluje pri pripravi načrta upravljanja tako, da spremlja pripravo načrta upravljanja, preverja

njegovo skladnost s cilji in nameni zavarovanja in poda končno strokovno mnenje o

sprejemljivosti načrta upravljanja zavarovanega območja.


33

8 ZAKLJUČEK

Strokovne osnove so vsebinska izhodišča za pripravo akta o zavarovanju poplavnega pasu reke

Drave na območju občine Središče ob Dravi z varstveno kategorijo krajinski park. Navedena

dejstva temeljijo na veljavni zakonodaji, znanstvenih raziskavah različnih ustanov, terenskih

ogledih in srečanjih z različnimi deležniki v prostoru. Pričakujemo, da bodo navedeni strokovni

argumenti pri pripravi odloka o zavarovanju ustrezno upoštevani. Na podlagi podanih izhodišč

za upravljanje pričakujemo tudi določitev ustreznega upravljavca in uveljavitev aktivnega

upravljanja zavarovanega območja. Z uveljavitvijo akta o zavarovanju in aktivnim

upravljanjem bo zagotovljeno celovito varstvo, ohranitev in razvoj območja z izrazitimi

ekološkimi, krajinskimi, kulturnimi in estetskimi vrednostmi.


34

VIRI

Pak, M.,1996. Geografski elementi regionalnega razvoja Spodnjega Podravja s Prlekijo.

Geografski vestnik, 68, str. 161-174.Zveza geografskih društev Slovenije. Ljubljana

Fridl, J. et al. 1998. Geografski atlas Slovenije, Država v prostoru in času. DZS. Ljubljana

Perko, D., Milan, O. A., 1999. Slovenija – Pokrajina in ljudje. Mladinska knjiga. Ljubljana

Kočevar, B., 2006. Krajinski park središče ob Dravi. Lovska družina Središče. Ptuj

Bedjanič, M. et al. 1999. Prispevek k poznavanju favne kačjih pastirjev širšega območja ob reki

Dravi med Ptujem in Središčem ob Dravi, severovzhodna Slovenija (Insecta: Odonata). Natura

Sloveniae, 1(1), str 45-70. Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Ljubljana

Čelik, T., et. al. 2005. Natura 2000 v Sloveniji: Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC, ZRC

SAZU. Ljubljana

Zupančič, J., 2011. Identitete Spodnjega Podravja V: Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega

razvoja, str. 9–21. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana

PRILOGE

Priloga 1: Karta predlaganega krajinskega parka Središče ob Dravi

Priloga 2: Karta varstvenih območij

Priloga 3: Grafični sloji predlaganega zavarovanega območja (Meja_KP_Sredisce_ob_Dravi.

shp, Prvo_varstveno_obmocje.shp, Drugo_varstveno_obmocje.shp)

Območna enota Maribor STROKOVNE PODLAGE ZA … · Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu...

Documents

Transcript of Območna enota Maribor STROKOVNE PODLAGE ZA … · Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu...