I

OŠ ANTONA INGOLIČA SPODNJA POLSKAVA

PODRUŽNICA ZGORNJA POLSKAVA

Zgornja Polskava, januar 2013

I

OŠ ANTONA INGOLIČA SPODNJA POLSKAVA

PODRUŽNICA ZGORNJA POLSKAVA

Podatki o šoli:

OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava

Podružnica Zgornja Polskava

Ingoličeva ulica 6

2314 Zgornja Polskava

Tel: 02 8033 133

Turistična naloga: Mmm, kak v naši kuhni diši!

AVTORJI: Jure Horvat, Lucija Žilavec, Vesna Lešnik, Sara Lipavic, Metka Potočnik, Žiga

Ornik, Anika Predan

MENTORICI:

Mateja Kumrič, prof. RP

Karmen Rampre, prof. RP

II

Kazalo

1 UVOD _____________________________________________________________ 1

1.1 PREDSTAVITEV IZBRANE TEME IN STRUKTURE NALOGE _____________ 1

1.2 UPORABLJENE METODOLOGIJE PRI IZDELAVI RAZISKOVALNE

NALOGE ___________________________________________________________________ 1

1.3 OPREDELITEV VIROV, UPORABLJENIH V TURISTIČNI NALOGI ________ 2

1.4 OPREDELITEV MOTIVOV ZA IZBIRO TEME ___________________________ 2

2 RAZISKOVALNI DEL________________________________________________ 3

2.1 VSEBINSKA IZHODIŠČA ______________________________________________ 3

2.2 RAZISKAVA IN NJEN POTEK _________________________________________ 3

3 REZULTATI RAZISKAVE ____________________________________________ 4

3.1 REKI IN PREOVORI O HRANI IN OBIČAJIH, POVEZANIH S PREHRANO _ 4

3.2 TURISTIČNE KMETIJE, KMEČKI TURIZMI IN VINOTOČI NA NAŠEM

OBMOČJU _________________________________________________________________ 5

3.2.1 Razvoj kmečkega turizma na našem območju _____________________________________ 6

3.2.2 Notranja podoba turističnih kmetij ______________________________________________ 7

3.3 PREHRAMBENE NAVADE NEKOČ ____________________________________ 8

3.4 HRANA NAŠIH PREDNIKOV __________________________________________ 9

3.4.1 Praznična hrana, šege in navade _______________________________________________ 11

3.5 KULINARIČNA PONUDBA DANES ___________________________________ 18

3.6 INTERVJU Z GOSPO HELENO SOVEC ________________________________ 19

4 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ________________________ 21

4.1 PREDSTAVITEV IDEJE ______________________________________________ 21

4.2 UMESTITEV IDEJE V SEDANJI ČAS IN PROSTOR _____________________ 24

4.3 PREDSTAVITEV NAČRTA IZVEDBE __________________________________ 24

5 SKLEPNI DEL _____________________________________________________ 26

III

6 VIRI IN LITERATURA ______________________________________________ 27

7 PRILOGE __________________________________________________________ 28

KAZALO SLIK

SLIKA 1: ZGORNJA POLSKAVA .................................................................................................................. 5

SLIKA 2: VPREŽNI PLUG .............................................................................................................................. 6

SLIKA 3: AKTIV KMEČKIH ŽENA KOČNO ............................................................................................... 6

SLIKA 4: KMEČKA MIZA .............................................................................................................................. 8

SLIKA 5: KRUŠNA PEČ IN PEKA KRUHA ................................................................................................ 10

SLIKA 6: KRUŠNA PEČ ............................................................................................................................... 10

SLIKA 7: PRAŠIČEREJA .............................................................................................................................. 11

SLIKA 8: POPRTNIK ..................................................................................................................................... 12

SLIKA 9: PUSTNI KROFI ............................................................................................................................. 13

SLIKA 10: VELIKONOČNI ŽEGEN ............................................................................................................. 14

SLIKA 11: JAJČNI HREN ............................................................................................................................. 14

SLIKA 12: JUHA IZ SVINJSKEGA HRBTIŠČA.......................................................................................... 15

SLIKA 13: OREHOVA POTICA ................................................................................................................... 16

SLIKA 14: SVINJSKA PEČENKA ................................................................................................................ 17

SLIKA 15: ŠARKELJ ..................................................................................................................................... 18

IV

ZAHVALA

Za nastanek turistične naloge ni bila dovolj samo radovednost in močna volja, ampak

sodelovanje z mnogimi. Zahvaljujemo se učencem naše osnovne šole, ki so nam pomagali

pri zbiranju rekov in misli o prehrani, hrani in kulinariki, posameznikom, ki so kako

drugače pripomogli k nastanku naloge, ter seveda mentoricama. Posebna zahvala gre

gospe Heleni Sovec, ki nas je s svojim kulinaričnim znanjem peljala po poti k nastanku te

naloge.

Avtorji

V

POVZETEK

Kulinarična ponudba je v našem kraju in bližnji okolici zadovoljiva, vseeno pa smo

mnenja, da bi v sami ponudbi lahko prišlo do izboljšav. Prepričani smo, da se turistom

ponuja premalo tradicionalnih, starih jedi, ki so jih jedli naši predniki, kmetje,

vsakodnevno in ob praznikih. Z natančno raziskavo njihove prehrane smo ugotovili, da je

bila dovolj pestra, da bi v novi preobleki nasitila še tako zahtevnega gosta. Ugotavljali pa

smo tudi, katere tradicionalne jedi se ponujajo gostom in turistom. Naša glavna ideja je

bila kulinariko, to je kuhanje in pripravo jedi, približati otrokom, učencem, zato smo izvedli

kuharsko delavnico, na kateri smo skupaj s kuharsko mojstrico pripravili nekaj domačih,

za naš kraj značilnih, jedi.

KLJUČNE BESEDE: Zgornja Polskava, turistične kmetije, hrana, tradicionalne jedi,

kuharska delavnica

ABSTRACT

The culinary offer in our place and surrounding area is satisfactory, but in our opinion

there could be some improvements in the offer itself. In our opinion the tourists are

offered too little traditional, old dishes, which were eaten by our ancestors, farmers on

ordinary days and holidays. With the careful study of their diet, we found that it was

varied and with the little changes it would satisfy even the most demanding guests. We

tried to find out which traditional dishes are offered to guests and tourists. The main

purpose of our research was to bring the culinary art (cooking and preparation of food)

nearer to children, pupils. So we carried out a cooking workshop, where we, with the help

of Chef, prepared some domestic, typical dishes for our place.

KEYWORDS: Zgornja Polskava, touristic farms, food, traditional dishes, culinary workshop

VI

1

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV IZBRANE TEME IN STRUKTURE NALOGE

Hrana je nujno potrebna za življenje, s hrano zadovoljimo fizično potrebo po hranjenju, za

mnoge po svetu pa predstavlja dobrino, ki je vredna zlata.

Mladi raziskovalci iz Zgornje Polskave se pri pouku in v različnih medijih vsakodnevno

srečujemo s pojmi hrana, prehrana, kulinarika, zdrava prehrana … O teh pojmih že veliko

vemo, veliko smo se naučili, prebrali, z velikim zanimanjem pa nas je pritegnil pojem

prehrana naših prednikov.

Odločili smo se, da raziščemo kako in s čim so se prehranjevali naši predniki, ki so bili

kmetje, kako so hrano pripravili in katere so tiste jedi, za katere lahko rečemo, da so

tradicionalne. Zanimivo je ugotoviti, kaj od starih jedi in živil je ohranjeno v današnji

kuhinji, kakšne so torej stare jedi v novi obleki, ki jih pripravljajo naše mame, pa tudi

gostinci v našem kraju.

Naš mali kraj Zgornja Polskava leži v občini Slovenska Bistrica. Območje naše občine bi

geografsko lahko razdelili na več samostojnih geografsko-kulturnih enot. Naš kraj leži na

obronkih bistriškega Pohorja, natančneje ob regionalni cesti Maribor- Slovenska Bistrica,

razširja pa se po gričevjih, kjer najdemo strnjene zaselke kot so Bukovec, Kočno,

Gabernik, Levarje. Na ravninah lokalni kmetje pridelujejo poljske rastline, gričevja pa so

porasla z vinogradi. Tako je bilo tudi nekoč. Naši predniki so bili kmetje, preživljali so se s

poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Hrano so pridelovali za svoje potrebe,

posamezniki pa so ob kmetijstvu pričeli še s turizmom. Kljub temu, da je naš kraj majhen,

je po svoji kulinarični ponudbi dobro znan jedcem, ki imajo radi dobro hrano. Raziskovali

smo, koliko starih jedi se še danes uporablja v kuhinji, osredotočili smo se predvsem na

ponudbo turističnih kmetij.

Seveda pa ni dovolj o tem samo govoriti, v kuhanju smo se želeli tudi preizkusili. Kuharska

delavnica, ki smo jo izpeljali ob pomoči gospe Helene Sovec, je bila namenjena pripravi

prazničnih jedi, ki veljajo za stare, tradicionalne. Na takšnih kuharskih delavnicah

udeleženci še bolj dobijo v zavest občutek, da je potrebno hrano spoštovati in jo ohranjati

kot našo kulturno dediščino. Ob kuhanju smo se zelo zabavali in družno ugotovili:

MMM, KAK V NAŠI KUHNI DIŠI!

1.2 UPORABLJENE METODOLOGIJE PRI IZDELAVI RAZISKOVALNE NALOGE

Brskali smo po različni literaturi in internetnih straneh ter iskali podatke o prehrani

in običajih, povezanih s prehrano naših prednikov, ki so živeli na našem območju.

2

Poiskali smo znane in manj znane reke in pregovore povezane s hrano.

Iskali smo podatke o kulinarični ponudbi in povezave sedanje ponudbe s

tradicionalno.

Srečali smo se s posamezniki, ki so kulinarični mojstri.

Izvedli smo kuharsko delavnico za učence, na kateri smo pripravili tradicionalne

jedi, značilne za naš kraj, in pripravili praznični pogrinjek.

1.3 OPREDELITEV VIROV, UPORABLJENIH V TURISTIČNI NALOGI

Pisni viri

Našli smo precej literature, v kateri je opisana prehrana naših prednikov, povezana z

njihovim načinom življenja in v kateri so zbrani opisi ter recepti tradicionalnih jedi,

prazničnih in vsakodnevnih. Nekaj informacij smo našli tudi na internetnih straneh.

Ustni viri

Preko pogovorov in intervjuja smo o naši temi izvedeli mnogo zanimivega.

Slikovni viri

V pomoč pri nastanku naše turistične naloge so nam bile tudi razne fotografije in slike, ki

pripovedujejo o življenju kmetov in njihovih prehranjevalnih navadah, o izgledu in

prostorski ureditvi (turističnih) kmetij nekoč in danes.

1.4 OPREDELITEV MOTIVOV ZA IZBIRO TEME

Ker je kulinarična ponudba v našem kraju in okolici pestra, nas je zelo zanimala obstoječa

ponudba. K pisanju nas je spodbudilo predvsem dogajanje v slovenskem prostoru, ki

temelji na izboljšanju turistične in kulinarične ponudbe na podeželju. Želimo si izboljšave,

predvsem v smislu dajanja prednosti in teže stari hrani, na hrano naših prednikov, ki pa

se mora ponujati v novi obleki.

Nenazadnje vsi ljudje radi dobro jemo, še raje pa imamo hrano, če je lepa tudi na pogled.

3

2 RAZISKOVALNI DEL

2.1 VSEBINSKA IZHODIŠČA

Izhajali smo iz prehrane naših prednikov, zato smo morali raziskovati in ugotoviti, kako in

kaj so jedli ter kakšne so bil njihove prehranjevalne navade. Ko smo to ugotovili s

pomočjo literature, smo lahko naredili primerjavo z današnjimi časi in ponudbo hrane, ki

se jo da dobili pri gostincih.

2.2 RAZISKAVA IN NJEN POTEK

Tako smo z namenom pridobiti čim več informacij:

ugotavljali, diskutirali, iskali in brskali po preteklosti z namenom ugotoviti, kaj so

jedli nekoč,

zapisali nekaj rekov in pregovorov o hrani in se o njihovem pomenu pogovarjali,

izvedli pogovor z izkušeno kuharico,

pregledali nekatere recepte za pripravo jedi, značilnih za naše okolje,

izdelali slovar narečnih izrazov za določene jedi in nekaterih izrazov, povezanih s

prehrano,

izpeljali kuharsko delavnico za učence.

4

3 REZULTATI RAZISKAVE

3.1 REKI IN PREGOVORI O HRANI IN OBIČAJIH, POVEZANIH S PREHRANO

Skupaj z ostalim učenci naše šole smo poiskali reke in pregovore, ki govorijo o hrani.

Iskali smo njihov pomen in jih povezovali z našim izkušnjami in primeri, ko jih lahko

uporabimo.

Reki in pregovori:

Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač.

Prazen žakelj ne stoji pokonci.

Dobra jed se sama ponuja.

Ljubezen gre skozi želodec.

Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.

Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.

Včasih so oči bolj lačne kot želodec.

Lakota je najboljša začimba.

Kdor ne dela, naj ne je.

Našli pa smo tudi ljudsko pesem, ki govori o hrani, natančneje o kaši, ki velja

za ljudsko jed:

»Oh, ta mlečna kaša, to jaz rada jem,

al tega prav nikomur ne povem.

Da bi mi jo snedli, tega se bojim,

in zato rajši molčim.«

5

3.2 TURISTIČNE KMETIJE, KMEČKI TURIZMI IN VINOTOČI NA NAŠEM

OBMOČJU

Območje Zgornje Polskave je kmetijsko dobro razvito. Še danes se tukaj ljudje v višje

ležečih predelih ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Nekoč so bile te

tri dejavnosti še bolj razširjene. Nekateri so se ob kmetijstvu začeli ukvarjati še s

turizmom, ki je (bila) dopolnilna dejavnost.

Razvile so se turistične kmetije, ki jih srečamo v različnih oblikah:

- Nastanitvene turistične kmetije: nudijo bivanje na kmetij s ponudbo hrane in

pijače. Gostje imajo na voljo nočitev z zajtrkom, polpenzionom ali polnim

penzionom.

- Izletniške turistične kmetije: nudijo tople in hladne jedi ter pijačo. Večinoma

so odprte od petka do nedelje.

- Vinotoči: nudijo hladne prigrizke in vino.

Slika 1: Zgornja Polskava

Vir: http://bistrica.diskom.si/zgpolskava.htm

Pogost izraz za turistično kmetijo je tudi kmečki turizem. Gostje prihajajo na podeželje

zaradi ugodne klime, čistega zraka, privlačne lokacije, ki je primerna za različne športne

aktivnosti (izleti, pohodništvo, smučanje, kolesarjenje …) in seveda dobre hrane.

6

3.2.1 Razvoj kmečkega turizma na našem območju

Podatki iz 90. let kažejo, da so se kmečki turizmi in vinotoči močno razvijali že tedaj. Ker

je v okolici našega kraja ugodna lega za kmetijstvo in turistične dejavnosti, je verjetno to

razlog za tako povečan razvoj v tistem času.

Največjo tradicijo pri nas imata prav gotovo turistična kmetija Goričan in vinotoč Keršič.

Pri Goričanih so s turistično dejavnostjo začeli že leta 1985 oz. leta 1993, ko so kmetijo

uredili tako, kot so zahtevali predpisi. Obnovljeno turistično kmetijo najdemo v Gaberniku,

sprejmejo tudi večje skupine ljudi.

Vinotoč Keršič leži na Kočnem, prelepi vasici nad Zgornjo Polskavo, ki je turistično zelo

privlačna, saj je etnološki muzej na prostem in izhodišče za mnoge izletniške poti. Tu se

ohranja tradicija priprave nekaterih starih jedi, ki jih pripravlja Aktiv kmečki žena Kočno.

Slika 2: Vprežni plug

Vir: http://www.kocno.si/

Slika 3: Aktiv kmečkih žena Kočno

Vir: http://www.kocno.si/

7

Pestro kulinarično ponudbo pa najdemo tudi v dveh gostilnah, ki imata prav tako večletno

tradicijo. To sta gostilni Kalan in Golob.

3.2.2 Notranja podoba turističnih kmetij

Turistične kmetije v naši občini in kraju s svojo podobo, ki so jo ohranile iz preteklosti,

veljajo za stavbno dediščino.

Prostori v objektih so bili nekoč razporejeni po določenem vrstnem redu, a danes tako

razporeditev srečamo ohranjeno le redko.

Tako so bili notranji prostori razporejeni v:

- »malo« hišo,

- »veliko« hišo,

- vežo/ »lojpo«

- shrambo/ »špajzo«.

Velika hiša predstavlja osrednji prostor v hiši, ima veliko oken in nizek strop, ki je

lesen. Ta prostor je namenjen zbiranju gostov, turistov, ki se lahko ogrejejo ob krušni

peči, katera stoji v veliki hiši. Veža je imela nekoč funkcijo povezave med malo in

veliko hišo, danes pa jo uporabljajo za zadrževanje gostov ob prihodu in kot plesišče.

Najpomembnejši prostor je prav gotovo kuhinja, ki pa je dandanes sodobno

opremljena in prostorna.

Prostore krasijo predmeti, mnogi ohranjeni še z preteklosti, ki predstavljajo kmečko

življenje, narejeni so iz naravnih materialov (les, slama). Na stenah visijo slike, ki

imajo nabožno tematiko, miniaturni leseni predmeti (telege, kmečka orodja), stare

stenske ure, v uporabi pa so še vgradne omarice in staro leseno pohištvo. Na mizah je

najpogostejša dekoracija šopek iz pšeničnega klasja.

8

3.3 PREHRAMBENE NAVADE NEKOČ

Kmetje v našem kraju in okolici so nekoč seveda sami pridelovali hrano. Tako so za

rastlinsko hrano gojili različna žita, zelenjavo, sadje, za pridelavo mesne prehrane pa

so redili predvsem prašiče, govedo in kokoši. V prehrani so uporabljali tudi domače

mleko, jajca, začimbe. Hrana rastlinskega izvora kot tudi živalskega je bila predvsem

zelo preprosta. Kmetje so meso jedli le ob večjih praznikih, vsakodnevno pa je bila na

jedilniku hrana rastlinskega izvora in mlečni izdelki. V hišah naših prednikov so

prehranjevanje predstavljali trije dnevni obroki:

- zajtrk/»fruštik«

- kosilo/»južna«

- večerja

Če je bilo delo na kmetiji obsežno, so pogosto preskočili kosilo in imeli vmesno malico,

ki so ji tudi rekli »južna«.

Zajtrkovali so zelo zgodaj, okoli šeste ure, saj so zaradi dela morali vstajati pred zoro,

večerje pa so bile pozne, po zaključku potrebnih del na kmetiji.

Ob kmečki mizi se je v času obeda zbrala celotna družina, spodobilo se je, da so otroci

bili pri jedi tiho. Vsi so jedli iz ene sklede.

Slika 4: Kmečka miza

Vir:

http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/pomurje/2012/05/vinske_kleti_pomurje.aspx

9

Naši pridni predniki so dan začeli že zelo zgodaj. Vstajali so pred zoro, da so lahko opravili

vso potrebno delo na kmetiji. Gospodinja je zjutraj najpogosteje na mizo postavila:

- žgance (ajdove, koruzne), kruh, krompir, zelje, repo, juhe, mleko, kislo mleko.

Za kosilo so postregle:

- zelje, krompir, fižol, žgance, štruklje.

Za večerje je veljalo, da so bile še bolj preproste. Tako so večerjali:

- juhe, krompir, kostanj, jabolka.

Seveda pa so se kmetje nekoč ob različnih praznikih, kot so božič, binkošti in velika noč,

prehranjevali drugače kot ostale dni v letu. Takrat so gospodinje spekle bel kruh,

postregle pa so z mesnimi jedmi (svinjsko meso, kuhane ali pečene kokoši in piščanci). V

velikem loncu so skuhale govejo juho, zadišalo pa je po gibanici/»gibanci«, sadnem

kruhu, orehovi potici, v času pusta pa tudi po krofih/»krapih«.

3.4 HRANA NAŠIH PREDNIKOV

Kot smo že povedali, so naši predniki, torej ljudje, ki so živeli na območju našega kraja in

v okolici, bili kmetje. Prehranjevali so se preprosto, predvsem s hrano rastlinskega izvora,

ki so jo sami pridelali. Hrano bi tako razdelili lahko v močnate jedi in kaše, mesne jedi,

juhe in mlečne jedi.

- Močnate jedi, kaše: k tem jedem uvrščamo kruh. Kruh so gospodinje pekle v

krušni peči. Prevladovala sta črn in ržen kruh. Včasih so dodali fižol, da so

prihranili moko. Kruh je bil v obliki hleba, zgornja skorja je bila narezana. Ob

praznikih so pekli bel kruh, ki so mu dodajali posušeno sadje (hruške, jabolka,

slive), tudi ocvirke. Sem spada tudi potica, ki je bila orehova, pekli so tudi

pogače/»bider«. To je bil kvašen kruh z rozinami, pečen v okroglem modelu z

luknjo. Seveda so pogače pekli le ob praznikih. Pri močnatih jedeh velja omeniti še

štruklje, rezance, praženec/»šmorn«, mlince …

Ena glavnih jedi v kmečki hiši je bila krompir, ki so ga uživali na različne načine: v

oblicah, pražen, z zeljem in repo, zabeljen z ocvirki … Na jedilniku je bil pogosto

tudi fižol.

10

Slika 5: Krušna peč in peka kruha

Vir: http://www.velenje-tourism.si/999

Slika 6: Krušna peč

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Kru%C5%A1na_pe%C4%8D.JPG

- Mesne jedi: meso so pogosto uživali premožnejši, revni kmetje pa le ob

praznikih. Prevladovalo je svinjsko meso, manj pa je bilo perutnine in govedine.

Svinjsko meso in izdelke iz svinjskega mesa so kmetje pridelali s kolinami/»furež«

in ga ob pravilnem hranjenju uživali skozi vse leto.

11

Slika 7: Prašičereja

Vir: http://www.pomurje.si/aktualno/gospodarstvo/panvita-leto-2012-bo-v-znamenju-iskanja-

resitev-za/

-Juhe: gospodinje so kuhale svinjske, goveje, gobove juhe, za Pohorje je bila značilna

kisla juha.

- Mlečne jedi: mlečne jedi so uživali vsakodnevno, predvsem kravje mleko. Sami so

izdelovali sir, skuto, smetano in to uporabljali za potice, gibanice in drugo pecivo. S sirotko

so krmili tudi prašiče.

Seveda pa ne smemo pozabiti omeniti uživanje različnih vrst sadja in zelenjave.

3.4.1 Praznična hrana, šege in navade

Vsakdanja hrana večinskega prebivalstva na Slovenskem je bila v preteklosti skromna in

enolična, temeljila je predvsem na lastnih pridelkih. Le za praznike in različna praznovanja

hrane ni primanjkovalo, pogosto je šlo za nekajdnevno potratnost (npr. ob kolinah).

Obilne pojedine so bile na podeželju običajne tudi ob koncu večjih kmečkih del: žetve,

mlačve, trgatve, martinovanje in kolin. Velika količina jedače in pijače je imela tudi

simbolni pomen, pospeševala naj bi rodovitnost na polju in pri živini ter zagotovila kmetiji

dobro letino tudi v prihodnjem letu.

Do petdesetih let 20. stoletja je večina prebivalstva v naših krajih živela v težkih gmotnih

razmerah, za katere je bilo značilno pomanjkanje nekaterih živil, predvsem kave,

sladkorja, južnega sadja, sladkarij, belega kruha in peciva, mesa in mesnih izdelkov. Ta

živila so zato pogosto pripravljali kot del prazničnih jedilnih obrokov, saj je za vse praznike

12

veljalo, da ničesar ne sme primanjkovati. Skupno uživanje hrane je namreč izražalo

medsebojno povezanost in slogo družinskih članov, pa tudi navezanost na dom in tradicijo

okolja, iz katerega so izvirali. Meso so pogosto pripravljali le ob nedeljah, in še to

najcenejše vrste; govedino, sušeno svinjino … Boljše in dražje vrste so se po večini znašle

na mizi le ob največjih koledarskih praznikih. (Godina-Golija, 2006, str. 60)

Sveti trije kralji

Na praznik sveti trije kralji je bil zadnji sveti večer. Pod prtom je dobil svoj prostor

poprtnik. Poprtnik je božični kruh, katerega so gospodinje spekle nekaj dni pred božičem.

Ime je dobil po mestu, kamor so ga položili. Hranili so ga pod prtom na mizi, od božiča do

svetih treh kraljev. Največkrat so gospodinje spekle tri kolače kruha, iz vsake moke enega

(pšenični, ajdov in ržen), za vsak sveti večer (božič, Silvester in sveti trije kralji). Na dva

kolača so gospodinje napisale letnico iztekajočega lete, na enega pa letnico prihajajočega

leta. Na slednjem so bili zraven ostalega okrasja za okras obvezni ptički. Teh je moralo biti

najmanj toliko, koliko je bilo pri hiši otrok. Vsak otrok je moral dobiti takšen kos kruha, da

je bila na njem cela ptička.

POPRTNIK

Priprava: Ugnetemo kvašeno testo. Oblikujemo ga v hlebček in ga v skledi pokrijemo s

prtom ter pustimo vzhajati približno 30 minut. Manjši del vzhajanega testa odvzamemo,

ga razvaljamo in razrežemo v različno okrasje: kite, ptičke, letnice … Preostalo vzhajano

testo oblikujemo v hlebec, ga navlažimo z mlačno vodo in nanj nalepimo pripravljeno

okrasje. Okrašen hlebec pustimo vzhajati približno 30 minut. Vzhajan hlebec premažemo z

razžvrkljanim jajcem in ga pečemo eno uro.

Slika 8: Poprtnik Vir: http://www.slovenia.info/

13

Pust

Pust/»fašenk« predstavlja slovo od zime in iz davnine izhaja vera, da obisk šem prinaša

srečo in dobro letino. To je tudi čas, ko je kmet v miru častil dobro letino in si je z obilno

založeno mizo za pusta želel zagotoviti obilje tudi v novem letu. Pustne dneve slavimo tudi

še danes z dobrimi in precej obilnimi jedmi. Na mizo spada svinjina in z njo veliko

mastnega ter krofi/»krapči« in flancati/»treske«. Od tod tudi pustna ali mastna nedelja.

PUSTNI KROFI

Sestavine: 1 kg moke (pol gladke, pol ostre moke), 9 dag kvasa (2 kocki ali 1 kocka

kvasa in 1 pecilni prašek), 1/2 l mleka, 7 rumenjakov, 6 dag sladkorja, 1 vanilijev sladkor,

1 dl olja, 1/2 dl ruma, 1 kavna žlička soli, 1/2 limoninega soka.

Priprava: Rumenjake, sladkor in vanilijev sladkor stepamo, da postane masa penasta in

naraste. Dodamo olje in rum. Mešamo dalje in počasi dodajamo sol, limonin sok, vzhajani

kvas, preostanek mleka in moko. Mešamo še približno 10 do 15 minut. Ko je zmešano,

maso zajemamo z jedilno žlico in oblikujemo kroglice (približno 7 - 10 dag mase v kroglici)

in jih pustimo vzhajati približno 30 minut. Med vzhajanjem jih lahko obrnemo, tako da

vzhajajo z obeh strani. V kozico damo za 3 prste olja in jih v ne prevroči maščobi zlato-

rumeno spečemo.

Slika 9: Pustni krofi Vir: http://www.kulinarika.net/

14

Velika noč

Ob veliki noči je imelo in ima še danes veliko vlogo meso. Predvsem velikonočna šunka,

katero so največkrat kuhali, in je zraven domačih klobas, vratovine, hrena z jajci ali jabolki

in trdo kuhanih jajc-pirhov sestavljala velikonočni žegen.

Slika 10: Velikonočni žegen

Vir: http:// http://www.mladi.net/

Uživanje velikonočne šunke je predstavljalo konec štiridesetdnevnega posta, ki se je začel

na pepelnično sredo.

JAJČNI HREN

Sestavine: 1 korenina hrena, 4-6 jajc, sol, bučno olje, kis

Priprava: Hren olupimo in naribamo na najbolj drobno. Jajca skuhamo na trdo in vsako

jajce nasekljamo na drobno. Solimo in zabelimo po okusu. Nato vse skupaj dobro

premešamo.

Slika 11: Jajčni hren

Vir: http://www.mojirecepti.com

15

Koline

Čeprav nimajo koline nič opraviti s kakšnim posebnim datumskim dnem na koledarju pa

pravimo, da je praznik kolin/ »furež«, še vedno eden izmed največjih praznikov

slovenskega človeka. Praznik kolin že od nekdaj naznanja prve dneve zime. Koline je

opravljal hišni gospodar, gospodinja pa je že zgodaj pričela z opravili. Na večerjo so

povabili sorodnike in sosede. Jedilnik na Štajerskem je bil: velikanska skleda juhe iz

svinjskega hrbtišča/»hrtiševa juha«, sledilo je kislo zelje z rebrci, hren, krvavice/»kašnce«,

mrežna pečenka, repa, krompir, sirovi štruklji in potica.

JUHA IZ SVINJSKEGA HRBTIŠČA

Priprava: Svinjsko hrbtišče položimo v lonec ter ga prelijemo z vodo. V lonec dodamo

mali gomolj zelene, šop zelenega peteršilja, na plošči popečeno čebulo, par svežih

korenčkov. Vse skupaj solimo in kuhamo do mehkega.

Ko je meso skuhano, juho odlijemo in vanjo zakuhamo »ribano kašo«. Ribano kašo

pripravimo tako, da skupaj v trdo zmes umesimo jajce, moko in vodo. Trdo zmes

naribamo na kuhinjsko krpo in pustimo pol ure, da se posuši, potem jo zakuhamo v

pripravljeno juho.

Slika 12: Juha iz svinjskega hrbtišča

Vir: http://www.spodezelja.si

16

Božič in Silvestrovo

Po pomenu veliki noči podoben praznik je bil božič, ki je za mnoge najpomembnejši in

najlepši družinski praznik. Priprave na praznovanje božiča so se začele že nekaj tednov

prej s temeljitim čiščenjem hiše, peko drobnega peciva in izdelovanjem okraskov za

božično drevo in jaslice. Nekaj dni pred božičem so gospodinje začele peči božični kruh

poprtnik in potice, najpomembnejšo slovensko praznično jed. Najbolj priljubljena je bila

orehova, pa tudi makova, čokoladna, rozinova, lešnikova ali mandljeva.

Slika 13: Orehova potica

Vir: http://www.mojirecepti.com

Pekel se je sadni kruh/»klecenbrot«, ki so ga pripravljali iz ržene moke in več vrst suhega

sadja. Večerja na predvečer božiča je bila največkrat sestavljena iz ribjih jedi in pogač ter

peciva, saj je veljalo, da je dan pred praznikom strogi post. Mesne jedi so imele zato

pomembnejšo vlogo na božič, ko so zlasti za božično kosilo želeli pripraviti kar

najbogatejšo praznično mizo. Praznično kosilo se je začelo z mesno juho, največkrat

govejo ali kokošjo, nato pa je sledila svinjska pečenka ali ocvrt ali pečen piščanec s

prilogami in solatami. Mesne jedi so sestavljale tudi večerjo. Priljubljene so bile jedi in

izdelki, ki so jih pripravili ob kolinah: raznovrstne pečenke, vratovina, domače klobase,

krvavice, pečenice. Te so bele pomembna sestavina silvestrskih in novoletnih jedilnih

obrokov, saj so verjeli, da je potrebno za uspešen in srečen vstop v novo leto pripraviti

jedi iz svinjine, ker prašič rije naprej, kokoš pa koplje nazaj. Tudi na silvestrovo je bila

miza praznično pogrnjena in na ta dan so načeli drugi hlebec prazničnega kruha

poprtnika.

17

SVINJSKA PEČENKA

Sestavine: 1,8 kg svinjskega kareja, 15 strokov česna, pivo za polivanje, sol.

Priprava: Meso premažemo z gorčico in sesekljanim česnom, pečemo ga dobro uro.

Med peko ga polivamo s pivom. Pečeno meso narežemo na kolobarje in ga solimo.

Slika 14: Svinjska pečenka

Vir: http://www.kulinarika.net

Osebni prazniki

Osebni prazniki: godovi, rojstni dnevi, so imeli v preteklosti v življenju posameznika manjši

pomen. Posebnih jedi za ta praznika niso pripravljali, le gospodinje so počastile slavljenca

z nekoliko boljšim jedilnikom, včasih tudi z jedmi, ki jih je imel posebej rad. Pekle so tudi

pecivo (šarkelj ali biskvit). Torte so novejša jed in so se na jedilnikih ustalile šele v drugi

polovici 20. stoletja. (Godina-Golija, 2006, str. 62–64)

ŠARKELJ

Sestavine: 4 jajca, 24 dag sladkorja, 24 dag moke, 10 dag vode, 10 dag olja, 1 pecilni

prašek, 1 vanilijev sladkor, limonina lupinica.

Priprava: Jajca, sladkor in vanilijev sladkor stepemo, nato počasi med stepanjem

dolivamo olje, potem še vodo. Nazadnje dodamo še moko, kateri smo prej primešali

pecilni prašek in limonino lupinico. Testo damo v pomaščen in pomokan model in pečemo

na 180 stopinjah cca. 45–50 minut.

18

Slika 15: Šarkelj

Vir: http://www.kulinarika.net/

3.5 KULINARIČNA PONUDBA DANES

Načini priprave in uživanja hrane so se s časom spremenili. Če je bila prej obilica hrane

omejena predvsem na praznovanje večjih praznikov, je danes pogostejša. Ljudje se zaradi

hitrega tempa življenja zelo radi sproščajo, predvsem ob vikendih, in to sproščanje

navadno poteka ob dobri hrani. In ravno to nudijo kmečki turizmi. Med vikendi nudijo

kosila in večerje, nudijo možnost praznovanja osebnih praznikov v večji in manjši

zaključeni družbi ter praznovanja večjih praznikov (silvestrovanje, pust …). Ponudba na

kmečkih turizmih je več ali manj klasična, kajti omejuje jih zakonodaja, ki zapoveduje, da

lahko tržijo le to, kar pridelajo sami. Tako lahko dobimo govejo, gobjo, smetanovo, kislo

juho, golaž, piščančjo obaro, pečenko, piščanca, govedino, krompir, riž, štruklje, kašo,

ocvirkovico, gibanico, domač kruh, narezek, jabolčnik, doma pridelana vina … In ravno

zato so kmečki turizmi izrednega pomena. Z njimi se ohranja tradicija starih jedi, priprava

hrane po starih receptih in doma pridelana hrana, vendar se v okviru tega vseeno

prilagajajo potrebam in zahtevam gosta. Kmečki turizmi so večji del družinska podjetja.

Tradicija kuhinje prehaja iz roda v rod. Zaradi vedno večje in bogate ponudbe živilskih

trgovin je doma pridelane hrane vedno manj, današnji otroci počasi zgubljajo stik s

tradicionalno hrano. Določene stare jedi še pripravljajo le njihove stare mame. Veliko ljudi

se tudi ne potrudi, da bi svoje znanje prenašali na mlajše generacije in s tem ohranjali

kulturo starih jedi. Zato bi bilo pomembno, da bi otroke in tudi odrasle pričeli navajati na

pripravo in uživanje ter jih seznanjati s pomenom starih jedi. In ravno to možnost imajo

kmečki turizmi. V sklopu svoje gostinske in ostale turistične ponudbe bi lahko nudili

19

kuharske delavnice, na katerih bi se sodelujoči učili priprave starih jedi in načinov, kako so

jih pripravljali nekoč.

3.6 INTERVJU Z GOSPO HELENO SOVEC

Pri nastanku naše turistične naloge in pri nastajanju turističnega proizvoda nam je

priskočila na pomoč gospa Helena Sovec, ki se s kulinariko srečuje že od malih nog. Njeni

starši so namreč začeli s turistično dejavnostjo na turistični kmetiji Goričan, ki je znana

daleč naokrog. Gospa Helena Sovec je odgovorila na nekaj naših vprašanj.

Intervju:

1. Gospa Sovec, kako ste kot otrok preživljali dneve na kmetiji vaših staršev?

Naša kmetija ni bila nikoli med velikimi, tako da tudi dela s samo kmetijo ni bilo veliko.

Starši so naju s sestro vključevali v delo s kakšnimi manjšimi zadolžitvami na vrtu, v

vinograd sva nosili malico in pijačo, vedno sva imeli kakšno žival (psa, muce, zajce, račke,

kasneje tudi konje), tako da sva od malih nog življenje na kmetiji sprejeli kot »normalno«

in nisva imeli občutka, da delava. Velika prednost je bila, da sta bila starša doma, vedno

na razpolago.

2. Kdaj ste prvič prišli v stik s kulinariko? Kako ste ohranjali ta stik in kaj v

življenju počnete v zvezi s tem? Kako se je turistična kmetija Goričan

razvijala skozi čas?

Moja mama je že s svojo poroko h Goričanom začela s pripravo pogostitev za znance, ki

so potrebovali večji prostor in dobro kuhinjo. Ko sem bila stara štiri leta, sta starša

sezidala novo hišo in v njej tudi sobo za goste-tako, da sta bolj kot iz kmetovanja

preživljala družino z gostinstvom in kmečkim turizmom. Od nekdaj sem zelo rada

pomagala v kuhinji, zato sem se vpisala v gostinsko šolo in nato še končala višjo

gostinsko. Med mojim šolanjem se je sestra poročila in doma so razširili kmečki turizem v

gostilno, kar je pomenilo novo dvorano in večjo kapaciteto. Prav tako sta se oba z možem

zaposlila doma in dejavnost spremenila v gostilno (s. p.).

20

3. Kaj turistična kmetija Goričan danes ponuja svojim gostom?

Gostilna Turistična kmetija Goričan je zaprtega tipa, pomeni, da je odprta za zaključene

skupine s predhodnim naročilom. V ponudbi se trudimo slediti novitetam, ampak vedno s

pridihom domačnosti, Štajerske in okolja, v katerem smo. Jedilniki se sestavljajo

individualno po želji strank, ampak nikoli v odstopanja, ki v naš prostor ne sodijo.

4. Katere tradicionalne štajerske jedi lahko v gostinski ponudbi najdemo

danes?

Najbolj pogoste tradicionalne štajerske jedi v ponudbi so: kisla juha, gobova juha, beli ali

»oženjeni« žganci, ajdovi žganci, ocvirkovka (kvašeno testo, razvaljano in posuto z ocvirki

ter pečeno v krušni peči), različni štruklji, meso iz tunke, kostna juha iz »hrtišne«,

krvavice in kislo zelje. Še vedno pa smo najbolj poznani po pohorski gibanici (kvašeno

testo, nadev iz skute ali orehov), če je pečena v krušni peči, govorimo o loparnici. Vedno

več je povpraševanja tudi po domačih suhomesnih izdelkih, tako da delamo suhe in sveže

klobase, salame, bunke …

5. Katero tradicionalno jed sami najraje pripravljate in katero najraje jeste?

Naši otroci imajo najraje babičino gibanico, tako da je sama ne pečem, ker ni tako dobra.

Najraje pripravljam enolončnice in obare, žgance pa tudi štruklje. Čista juha bo pri meni

skoraj vedno »hrtišna« in zakuha v njej ali z domačimi rezanci ali pa z ribano kašo.

21

4 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA

4.1 PREDSTAVITEV IDEJE

Naša ideja, da bi izvedli kuharsko delavnico za otroke, je bila pri naših učencih in sošolcih

zelo pozitivno sprejeta. Otroci so povedali, da radi ustvarjajo v kuhinji, pomagajo pri

pripravi jedi in imajo radi skrbno pogrnjeno mizo. Predvsem so bile nad idejo navdušenje

deklice.

Razmišljali smo, kje in kdaj kuharsko delavnico narediti in prazniki so se nam zdeli

najboljša izbira, saj so takrat kmetje, naši predniki, jedli meso, na izbiro pa je ogromno

novih, a tradicionalnih jedi, ki jih je moč pripraviti. Kuharsko delavnico bi izvedli v šolski

kuhinji, seveda pa bi bili zelo veseli povabila v kuhinjo kake turistične kmetije. Ob pripravi

hrane bi potrebovali pomoč kuharice, kuharja, ki ima ustrezno znanje in veščine.

Pred izvedbo delavnice smo odločili za božični jedilnik, sestavljen iz štirih jedi, ki

predstavljajo tradicijo, preteklost, so pa v novi preobleki. Na našem jedilniku bo:

- štajerska mlečna juha,

- svinjski zrezki v paprični omaki,

- skutini cmoki s kruhom,

- rulada s sadjem in smetano.

ŠTAJERSKA MLEČNA JUHA

Sestavine: 1,5 l vode, sol, kumina, 1,5 dl kislega mleka, 3 dag moke, 0,5 dl kisle

smetane ¼ kg krompirja.

Priprava: Sol in kumino damo v mrzlo vodo in jo segrejemo. Ko zavre, prilivamo

razžvrkljano kislo mleko z moko in nazadnje dodamo še smetano ter olupljen, na

kocke narezan, posebej kuhan krompir. Juha mora dobro prevreti. (Velika

kuharica, 1986, str. 59).

22

SVINJSKI ZREZKI V PAPRIČINI OMAKI

Sestavine: 4 svinjski zrezki, sol, poper, 1 žlica olja, 1 žlica masla.

Papričina omaka: 3 žlice nasekljane čebule, 2 stroka strtega česna, 3 sveže

paprike, žlica mlete sladke paprike, 1,5 dl smetane, 1,5 dl juhe.

Priprava: Zrezke rahlo potolčemo in osolimo. Položimo jih na razgreto mešanico olja in

masla ter jih pečemo na vsaki strani po 6 minut. Popečene zrezke preložimo v drugo

posodo in jih pustimo na toplem. V ponev, kjer smo pekli zrezke prepražimo čebulo, da

zlato počasi rumeni. Dodamo česen in na rezance narezano papriko, pražimo le toliko, da

ovene, nato vse potresemo z mleto papriko ter prilijemo smetano in juho. Ko omaka

prevre, jo zmiksamo, da postane kašasta in z njo prelijemo zrezke. Vse skupaj pristavimo

le toliko, da se zrezki ogrejejo. (Vendelina, 2009, str. 233).

SKUTINI CMOKI S KRUHOM

Sestavine: 20 dag pretlačene skute, 4 jajca, sol, 15 dag na drobno narezanega kruha, 2

žlici moke.

Priprava: V skuto zmešamo stepena jajca in sol, primešamo kruh in pustimo, da testo

počiva pol ure. Ko se kruh dodobra navlaži, ga rahlo potresemo z moko in premešamo. Z

mokrimi rokami oblikujemo cmoke, jih spuščamo v osoljen krop in kuhamo 8 do 10 minut

(Vendelina, 2009, str. 125).

RULADA S SADJEM IN SMETANO

Sestavine: testo: 3 jajca, 9 dag sladkorja, 7 dag moke; nadev: 25 dag borovnic,

2,5 dl sladke smetane, 4 dag sladkorja v prahu, vanilija.

Priprava: Stepemo beljakov sneg, postopoma dodajamo sladkor, nato posamezno

zmešamo rumenjake. Potresemo z moko in maso z dvigovanjem narahlo umešamo. Testo

razgrnemo na pekač in pečemo 10 minut pri 220 ˚C. Še toplega zvijemo v rulado. Ohlajen

biskvit odvijemo in namažemo s stepeno smetano, v katero smo vtepli sladkor. Po

smetani posujemo borovnice in rulado spet tesno zvijemo (Vendelina, 1994, str. 280–

281).

23

Ker gre za praznične jedi, jih je potrebno postreči na praznično urejeni mizi.

PRAZNIČNO UREJENA MIZA IN BONTON

Prti in prtiči: Prti in prtiči morajo vedno biti brezhibno čisti in zlikani. Prtiče zganemo v

kvadrat, pravokotnik ali trikotnik.

Krašenje mize: na sredo mize damo cvetje, ki naj bo nizko, da se preko mize vidimo. Iz

cvetja lahko pripravimo ikebane, lahko dodamo tudi sadje ali najrazličnejše male

predmete. Pri krašenju mize ne smemo pozabiti, da mora ostati dovolj prostora za

pogrinjek vsakega pri mizi.

Pogrinjek: na osebo moramo računati vsaj 60 centimetrov dolžine mize. Za vsakega

gosta postavimo najprej velik plitev krožnik, ki mu lahko rečemo podkrožnik. Ta ostane

ves čas na mizi in nanj postavljamo druge krožnike, ki si sledijo glede na jedilnik. Na

podkrožnik damo lep prtiček.

Krožniki: juho lahko postrežemo v jušniku ali pa v jušnih skodelicah. Hladno predjed

postrežemo na manjšem plitvem krožniku. Pribor je lahko malo manjši. Toplo predjed

vedno postrežemo na velikem plitvem krožniku in z velikim priborom. Zgoraj levo od

krožnika postavimo krožnik za solato.

Pribor: levo od krožnika položimo vilice, na desno nož in žlico. Na zunanjo stran položimo

pribor, ki ga bomo najprej uporabili. Nad krožnik položimo pribor za sladico.

Kozarci: desno nad krožnikom postavimo kozarce.

Serviranje: serviranje mora potekati brez hrupa. Postrežemo z leve strani gosta,

uporabljene krožnike pa pobiramo z desne strani. Preden postrežemo sladico, damo z

mize vse, kar ne sodi nanjo. Krožnik na mizi ne sme biti prenaložen, nasprotno, na krožnik

polagamo prav majhne porcije. Ko pridemo k mizi, ne sedemo takoj, temveč počakamo,

da se vse omizje zbere. Do takrat stojimo za stolom. Prva sede gostiteljica, nato sedejo

drugi. Gostiteljica je tudi prva, ki začne jesti (Vendelina, 1994, str. 10).

Kot čisto pravi kuharji smo našemu jedilniku določili tudi ceno.

Cenik:

24

Štajerska mlečna juha= 1,50 evra

Svinjski zrezek s prilogo (skutini cmoki) = 8 evrov

Rulada= 2, 50 evra

Cena celotnega menija je 12 evrov.

4.2 UMESTITEV IDEJE V SEDANJI ČAS IN PROSTOR

Ob dobri organizaciji in vzpodbudi lokalnih gostincev je kuharsko delavnico mogoče

izpeljati tako z otroci (menimo, da sta primerni druga in tretja triada osnovne šole), pa

tudi z odraslimi, s turisti, ki obiščejo naš kraj. Kuharske delavnice s pripravo tradicionalnih

kmečkih jedi našega kraja bi lahko predvsem pripravljali na turističnih kmetijah, ki

ponujajo bivanje. V šoli bi kuharske delavnice izvajali ob različnih praznikih, kjer bi

pripravili preproste jedi. Ker danes marsikatero sestavino, ki jo potrebujemo pri kuhanju,

kupimo v trgovini ali pri lokalnih pridelovalcih, bi udeleženci delavnice morali finančno

pokriti stroške ali pa bi kmečki turizmi stroške vključili v ceno kuharske delavnice.

Seveda pa kuharske delavnice ni moč izpeljali brez pomoči kuharic, kuharjev, pa tudi

starejših, ki se spoznajo na prehrano naših prednikov.

4.3 PREDSTAVITEV NAČRTA IZVEDBE

Pred kuharsko delavnico je potrebno:

Sestaviti primerni jedilnik (poiskati primerne jedi, recepte …).

Primerno pripraviti prostor (kuhinja, jedilnica), vse potrebne pripomočke in

sestavine.

Priskrbeti potrebne jedi in sestavine glede na recepte, ki morajo biti sveže in

zdrave.

Med samo kuharsko delavnico skrbeti za varnost in higieno.

Pripravljene jedi je potrebno postreči na pravilen način in na lepo pripravljeno mizo. Za

dekoracijo in pogrinjke poskrbijo udeleženci delavnice.

25

Če želimo, da se naše delo uresniči, moramo:

idejo predstaviti vodstvu šole in učiteljem, predvsem učiteljem gospodinjstva, prav

tako kuharskemu osebju v šoli,

idejo predstaviti in sodelovati s krajevnimi gostinci,

idejo predstaviti občinski turistični zvezi in turističnim društvom,

idejo objaviti na spletni strani naše šole.

Predvsem pa moramo o naši ideji govoriti širšemu krogu ljudi in jih navdušiti.

26

SKLEPNI DEL

Že pred nastankom te turistične naloge smo se avtorji zavedali, da ima hrana izredno velik

pomen za življenje ljudi in da moramo z njo spoštljivo ravnati. Med samim nastankom pa

smo se začeli zavedati tudi druge plati, ki jo ima hrana – to je njena vrednost kulturne

dediščine, ki so nam jo pustili naši predniki, mi pa jo danes lahko varujemo in ohranjamo

tako, da na mize postrežemo tradicionalne domače jedi. Na ta način jim bomo utrli pot, ne

samo v kulinarični prostor Slovenije, ampak tudi po svetu.

27

5 VIRI IN LITERATURA

1. Bogataj, J. Ustvarjalna Slovenija. Ljubljana: Založba Rokus, 2005.

2. Godina Golija, M. Prehranski pojmovnik za mlade. Maribor: Založba Aristej,

2006.

3. Grum, A. Slovenske narodne jedi. Ljubljana: Tiskarna ČGP Delo, 1983.

4. Grum, A. Velika kuharica. Ljubljana: Tiskarna ČGP Delo, 1986.

5. Peršolja Hohnec, T. Kam so vsi turisti šli? Slovenska Bistrica: Tiskarna in

papirnica Fajs, 1996.

6. Ilc, M. Kuharica sestre Vendeline. Ljubljana: Založba Vele – Novak, 1997.

7. Ilc, M. Zmeraj sestra Vendelina. Ljubljana: Založba Vele – Novak, 2009.

8. Kalinšek, F. Slovenske praznične jedi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2003.

9. Kuret, N. Praznično leto Slovencev. Ljubljana: Družina, 1989.

10. Bistrica OnLine. URL: http://bistrica.diskom.si/zgpolskava.htm (pridobljeno

dne 10.1.2013).

11. Kočno - najlepša slovenska vas. URL: http://www.kocno.si/ (pridobljeno

dne 10.1.2013).

12. Vinske kleti. URL: http://www.vinskekleti.si/ (pridobljeno dne 6.1.2013).

13. Slovenija - Wikipedia. URL. http://sl.wikipedia.org/ (pridobljeno dne

8.1.2013).

14. Jedi in recepti. http://www.slovenia.info/?recepti (pridobljeno 12.1.2013).

15. Kuharski recepti – kulinarična Slovenija. http://www.kulinarika.net/

(pridobljeno 12.1.2013).

16. Dolenjski list. http://lokalno.si/ (pridobljeno 12.1.2013).

17. Moji recepti. http://www.mojireceprti.com/ (pridobljeno 12.1.2013).

18. S podeželja. http://spodeželja.si/ (pridobljeno 12.1.2013).

28

6 PRILOGE

PRILOGA 1: Intervju

PRILOGA 2: Seznam narečnih izrazov za jedi in običaje

PRILOGA 3: Fotografije kuharske delavnice

PRILOGA 1: INTERVJU

1. Gospa Sovec, kako ste kot otrok preživljali dneve na kmetiji vaših

staršev?

2. Kdaj ste prvič prišli v stik s kulinariko? Kako ste ohranjali ta stik in kaj v

življenju počnete v zvezi s tem? Kako se je turistična kmetija Goričan

razvijala skozi čas?

3. Kaj turistična kmetija Goričan danes ponuja svojim gostom?

4. Katere tradicionalne štajerske jedi lahko v gostinski ponudbi najdemo

danes?

5. Katero tradicionalno jed sami najraje pripravljate in katero najraje jeste?

29

PRILOGA 2: SLOVAR NAREČNIH IZRAZOV

KNJIŽNI IZRAZ NAREČNI IZRAZ

Veža Lojpa

Shramba Špajza

Zajtrk Fruštik

Kosilo Južna

Gibanica Gibanca

Krof Krap, krapč

Pogača Bider

Praženec Šmorn

Koline Furež

Pust Fašenk

Flancati Treske

Krvavice Kašnce

Juha iz svinjskega hrbtišča Hrtiševa juha

Sadni kruh Klecenbrot

PRILOGA 3: FOTOGRAFIJE

Slika: zlaganje papirnatih serviet

Vir: učenci

Slika: zlaganje papirnatih serviet

Vir: učenci

30