TURISTI NA NALOGA SPODNJA POLSKAVA – Zgodba o uspehuospploskavamb/dok910/turist1.pdf · 2010. 4....
Transcript of TURISTI NA NALOGA SPODNJA POLSKAVA – Zgodba o uspehuospploskavamb/dok910/turist1.pdf · 2010. 4....
OŠ ANTONA INGOLIČA SPODNJA POLSKAVA SPODNJA POLSKAVA 240
2331 PRAGERSKO
TURISTIČNA NALOGA
SPODNJA POLSKAVA – Zgodba o uspehu
Mentorici: Avtorji: Suzana Kristovič Sattler Lucija Špes Natalija Kozar Jasmina Mikov
Lektorica: Romana Vek
Spodnja Polskava, januar 2010
2
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali in sodelovali pri naši raziskovalni nalogi. Posebej
se zahvaljujemo gospe Ireni Majcen, županiji Občine Slovenska Bistrica, gospe Irmi Selinšek,
predsednici Turističnega društva Kopriva in gospodu Milanu Momu, predsedniku Krajevne
skupnosti Spodnja Polskava, za uspešno opravljene intervjuje. Hvala tudi učiteljici Romani
Vek za lektoriranje, učiteljici Petri Havaj za angleški prevod povzetka naloge in gospodu
Renatu Sattlerju za računalniško obdelavo anket. Učencema Mateju Fureku in Mihi Krajncu
se zahvaljujemo za zloženke o kraju Spodnja Polskava. Zahvala velja tudi vsem krajanom,
učencem in mentoricama za pomoč pri izvedbi in nastanku raziskovalne naloge.
3
POVZETEK
Dediščina je vse, kar nas obdaja, kar nam je zapustila narava in kar so ustvarili prejšnji
rodovi. In mi ustvarjamo dediščino za prihodnje rodove.
Naš kraj Spodnja Polskava ponuja veliko spomenikov kulturne in naravne dediščine: rojstno
hišo pisatelja Antona Ingoliča, graščino Frajštajn, cerkev Sv. Štefana, šege in navade
domačinov, potok Polskava s perišči iz časov, ko so ljudje še prali perilo ročno, gozd Velenik
z rimskimi najdbami,…
Z anketo smo želeli ugotoviti, kako krajani Spodnje Polskave poznajo svojo dediščino. Iskali
smo informacije, kako bi bilo dediščino kraja najbolje predstaviti domačinom in
obiskovalcem ter jim kot eno izmed možnosti ponudili postavitev učne poti skozi kraj.
Spoznali smo, da starejši prebivalci bolje poznajo kulturno in naravno zapuščino kraja kot
mlajši prebivalci, saj je med njimi veliko priseljencev, ki vseh naravnih in kulturnih
spomenikov Spodnje Polskave še ne poznajo. Večina sodelujočih v empiričnem delu
raziskovalne naloge (anketiranci, intervjuji s predsednikom krajevne skupnosti, predsednico
turističnega društva Kopriva, županjo občine Slovenska Bistrica) se zavzema za postavitev
učne poti skozi kraj. Mlajši prebivalci so v večini pri nastajanju in uporabi učne poti tudi
pripravljeni sami sodelovati, kar pa za starejše prebivalce ne velja. Vsi pa si želijo večje
prepoznavnosti kraja in več turistično informativnega gradiva o znamenitostih kraja ter
dogajanja v njem. Zato smo učenci pripravili nekaj primerov zloženk o kraju. Na šolski
spletni strani bomo objavili prispevek o Spodnji Polskavi.
Učna pot o kulturni in naravni dediščini je zanimiva priložnost za razvoj kraja na turističnem
področju in hkrati skrb za ohranjanje dediščine prihodnjim rodovom.
Ključne besede: dediščina, učna pot, prepoznavnost kraja
4
Kazalo vsebine 1. UVODNE MISLI………………………………………………………………………...6 1.1 Namen naloge………………………………………………………………………....6 1.2 Hipoteza……………………………………………………………………………….7 2. TEORETIČEN DEL…………………………………………………………………….. 7 2.1. Dediščina……………………………………………………………………………...7 2.1.1 Kulturna dediščina……………………………………………………………….. 7 2.1.2 Naravna dediščina…………………………………………………………………8 2.1.3 Dediščina in turizem………………………………………………………………8 2.2 Turizem………………………………………………………………………………..8 2.2.1 Kdo je turist? ……………………………………………………………………...8 2.3. Kraj Spodnja Polskava………………………………………………………………..9 2.3.1 Cerkev Sv. Štefana………………………………………………………………..9 2.3.2 Dvor Frajštajn……………………………………………………………………10 2.3.3 Velenik…………………………………………………………………………...11 2.3.4 Pisatelj Anton Ingolič…………………………………………………………….12 2.4 Učna pot………………………………………………………………………………13 3. EMPIRIČNI DEL………………………………………………………………………..14 3.1 Metodologija………………………………………………………………………….14 3.1.1 Čas raziskovanja…………………………………………………………………14 3.1.2 Raziskovalne metode…………………………………………………………….14 3.1.3 Raziskovalni vzorec in postopki obdelave……………………………………….15 3.2 Intervjuji……………………………………………………………………………...15 3.2.1 Županja Občine Slovenska Bistrica………………………………………………15 3.2.2 Predsednik Krajevne skupnosti Spodnja Polskava…………………...…………..16 3.2.3 Predsednica Turističnega društva Kopriva…………………………………….....17 3.3. Anketa………………………………………………………………………………..18 3.3.1 Analiza ankete…………………………………………………………………….18 4. UGOTOVITVE…………………………………………………………………………...26 5. ZAKLJUČEK……………………………………………………………………………..27 6. PRILOGE…………………………………………………………………….…………...29 6.1 Anketa……………………………….……………………………………...………....29 7. VIRI IN LITERATURA……………………………………………………..…………...31
5
Kazalo slik Slika 1: kraj Spodnja Polskava………………………………………………………………9 Slika 2: cerkev Sv. Štefana…………………………………………………………………10 Slika 3: dvor Frajštajn………………………………………………………………………11 Slika 4: rimske najdbe………………………………………………………………………12 Slika 5: pisatelj Anton Ingolič………………………………………………………………13 Slika 6: rojstna hiša Antona Ingoliča.……………………………………………………….13 Kazalo grafov Graf 1: starost anketirancev………………………………………………………………….18 Graf 2: spol anketirancev…………………………………………………………………….19 Graf 3: Poznate izraz kulturna dediščina?.…………………………………………………...19 Graf 4: Znajo opisati izraz kulturna dediščina………………………………………………. 19 Graf 5: Poznate izraz naravna dediščina?…………………………………………………….20 Graf 6: znajo opisati izraz naravna dediščina..……………………………………………….20 Graf 7: Poznavanje spomenikov kulturne dediščine na Spodnji Polskavi………………....…21 Graf 8: Poznavanje naravne dediščine na Spodnji Polskavi………………………………….21 Graf 9: Si želite več turistov v kraju?…………………………………………………….…..22 Graf 10: Poznajo izraz učna pot………………………………………………………………23 Graf 11: Podpirate predlog postavitve učne poti na Spodnji Polskavi?………………………23 Graf 12: Kdo naj sodeluje pri nastajanju in postavitvi učne poti?……………………………24 Graf 13: Želite sodelovati pri postavitvi učne poti na Spodnji Polskavi?…………………….24 Graf 14: Kako bi predstavili učno pot?………………………………….……………………25 Graf 15: Kako bi predstavili dediščino Spodnje Polskave?………………………..…………25 Kazalo prilog Anketa………………………………………………………………………………..………29
6
1. UVODNE MISLI Raziskovalne naloge smo se lotili, ker bi želeli opozoriti krajane na možnost postavitve učne
poti v kraju, ki bi širila znanje in osveščala domačine in turiste o naravni in kulturni dediščini
Spodnje Polskave. Hkrati je učna pot lahko učilnica v naravi za učence šole in vrtca. Želeli
smo ugotoviti, kako bi krajani Spodnje Polskave opisali svojo prekrasno in neprecenljivo
dediščino. Iskali smo informacije, kako bi bilo dediščino najbolje predstaviti krajanom in
obiskovalcem ter kdo bi želel sodelovati pri nastajanju učne poti.
Naloge smo se lotili z iskanjem teoretičnih izhodišč o kraju, naravni in kulturni dediščini, učni
poti in turizmu nasplošno. Z brskanjem po pisnih virih in spletnih straneh smo poiskali
informacije o spomenikih naravne in kulturne dediščine na Spodnji Polskavi. Naša hipotezo
smo preverjali s praktičnim delom. V okviru tega smo sestavili anketo, ki so jo učenci pri
izbirnem predmetu Raziskovanje domačega kraja izvedli po Spodnji Polskavi. V nadaljevanju
raziskovanja smo na šolo povabili predstavnike lokalne skupnosti in turističnega društva, ki bi
lahko bili ključnega pomena pri nastajanju učne poti. Pripravili smo zapis o kraju, ki ga bomo
vključili na šolsko spletno stran in tako pripomogli k informiranju dediščine Spodnje
Polskave. Skupaj z izbirnim predmetom Turistična vzgoja smo pripravili nekaj primerov
zloženk o kraju, ki jih bomo ponudili krajevni skupnosti Spodnja Polskava in turističnemu
društvu Kopriva kot promocijsko gradivo o kraju.
Naša raziskovalna naloga je zanimiva in poučna za učence naše in drugih šol, za krajane
Spodnje Polskave in turiste. Ponuja atraktivne možnosti učenja in kvalitetnega preživljanja
prostega časa v kraju. Raziskovalci smo o kraju zvedeli veliko nepoznanega in ugotovili, da je
promocija Spodnje Polskave slaba in da jo lahko izboljšamo prav mi. Z delom naše
raziskovalne naloge (šolska spletna stran, zloženke o kraju) nam je to že uspelo.
1.1 NAMEN NALOGE
Namen naše naloge je da:
o zvemo, koliko krajanov pozna dediščino na Spodnji Polskavi,
o zabeležimo seznam spomenikov kulturne in naravne dediščine na Spodnji Polskavi,
o obveščamo krajane o pomenu varovanje dediščine na Spodnji Polskavi,
o sprožimo pobudo za nastajanje in postavitev učne poti »Zajček raziskuje dediščino« na
Spodnji Polskavi,
7
o predstavimo dediščino Spodnje Polskave drugim ljudem in spodbudimo turistično
dejavnost v kraju.
Z raziskovalno nalogo bi želeli opozoriti krajane na možnost postavitve učne poti v kraju, ki
bi širila znanje in osveščala domačine in turiste o naravni in kulturni dediščini Spodnje
Polskave. Hkrati je učna pot lahko učilnica v naravi za učence šole in vrtca. Namen je
ugotoviti, kako bi krajani Spodnje Polskavi opisali svojo prekrasno in neprecenljivo
dediščino. Iskali smo informacije, kako bi bilo dediščino najbolje predstaviti krajanom in
obiskovalcem, ter katere organizacije in posamezniki bi želeli sodelovati pri nastajanju in
uporabi učne poti.
1.2 HIPOTEZA
Predvidevamo, da starejše prebivalstvo Spodnje Polskave bolje pozna naravno in kulturno
dediščino od mlajših krajanov, ki so pretežno priseljenci.
Mnenja smo, da bi bilo poznavanje dediščine svojega kraja z učno potjo primerno predvsem
za mlajšo populacijo, in sicer do 40 let. Tako oblika spoznavanja učne poti bi popestrila
dogajanje v kraju za domačine in obiskovalce kraja.
Prepričani smo, da je turistično društvo Kopriva že veliko pripomoglo k prepoznavnosti kraja.
Želijo si, da bi vaščani čim več vedeli o dediščini, ki se skriva v njihovem kraju.
2. TEORETIČEN DEL
2.1 DEDIŠČINA
Dediščina je premoženje, ki se deduje. Oseba, ki nasledi zapustnikovo premoženje, je dedič.
V ožjem pomenu so dediščinske gmotne in duhovne dobrine, ki jih posredujejo, predajo ali
zapustijo predniki naslednjim rodovom.
2.1.1 KULTURNA DEDIŠČINA
V Slovenskem etnografskem leksikonu (2004) je izraz kulturna dediščina vsa človekova
ustvarjenost, nastala mimo delovanja narave, ob njej ali iz nje. Kulturne dediščine so oblike
razmerij med človekom, kulturo, okoljem, gospodarsko družbo in duhovnimi prizadevanji v
njem.
Je dosežek iz preteklih dob s področja materialne, družbene in duhovne kulture, ki so temelj
za ohranjanje kulturne identitete Slovencev. Slovenec je prvič začel uporabljati pojem v 70.
8
letih 20. stoletja. Temeljna funkcija kulturne dediščine je v njenem neposrednem vključevanju
v sodobno življenje, predvsem v vzgojo gospodarstva in turizma in posredovanje znanja iz
preteklih obdobij.
2.1.2 NARAVNA DEDIŠČINA
V Krajevnem leksikonu Slovenije (1980) je omenjena naravna dediščina kot celotno človeško
naravno okolje, ne le zavestno ali namensko oblikovano, temveč tudi naravno okolje z vsem
življenjem v njem in s človekom, ki v njem deluje.
2.1.3 DEDIŠČINA IN TURIZEM
Razmerje med naravno, kulturno dediščino in turizmom je opredeljeno v Slovenskem
etnografskem leksikonu (2004). Je temelj za turistično gibanje od 19. stoletja naprej. Odnosi
dediščine v turizmu so pozitivni in negativni, romantično-nostalgični, tržni ali ekonomski,
razvojno inovacijski, inventivni in strokovni. V sodobni turistični ponudbi so sestavine
dediščine zlasti v turističnih prireditvah, kulinariki, spominski ponudbi, posebnih turističnih
programih in drugo. Dediščina se kot poseben predmet predava na visoki šoli za turizem.
2.2 TURIZEM
Moderni, množični turizem je pojav našega stoletja. Danes splošno uveljavljena beseda
turizem je nastala iz besede ˝tour˝, ki pomeni gibanje, potovanje. Prvič se je izraz turizem-
turist pojavil v začetku 19. stoletja. (Bračič, 1983)
2.2.1 KDO JE TURIST?
Turist je katerakoli oseba, ki obišče državo zunaj kraja stalnega gibanja za čas najmanj 24 ur.
Za turiste se po tej definiciji smatrajo:
o osebe, ki potujejo zaradi zabave, iz družinskih in zdravstvenih razlogov,
o osebe, ki potujejo na sestanke iz kakršnihkoli družbenih obveznosti
( znanstvene, administrativne, diplomatske, verske, športne itd.),
o osebe, ki potujejo iz poslovnih razlogov,
o osebe, ki pridejo v določen kraj v okviru krožnega potovanja z ladjo, tudi v primerih,
ko ostanejo v kraju manj kot 24 ur.
Navedena definicija tujega turista se lahko uporablja tudi za domače turiste. Osebe, ki
potujejo na obisk za manj kot 24 ur se lahko smatrajo za izletnike.
9
2.3 KRAJ SPODNJA POLSKAVA
V Priročniku za popotnika (1996) je Spodnja Polskava gručasto naselje ob lokalni cesti
Pragersko - Zgornja Polskava.
V bližini nekdanje Rimske ceste Celeia - Petovio je več halštatskih in Rimskih gomil.
Spodnja Polskava je bila prvič omenjena že v rimskih časih, ko je v bližini tekla rimska pot, ki
je povezovala Celje s Ptujem. Spodnja Polskava leži na 265 metrih in ima 723 prebivalcev. Je
večje središčno naselje ob polskavskem potoku, na peščeno-ilovnati ravnini jugozahodnega
dela Dravskega polja. Ravninski svet v okolici je primeren za živinorejo in poljedelstvo ,
gojijo pa tudi hmelj. Poleg njiv in travnikov so gospodarsko pomembni še mešani gozdovi v
Veleniku in Talih. V naselju je lesnopredelovalna tovarna LIP Spodnja Polskava. Večina
krajanov je zaposlenih v Slovenski Bistrici in v Mariboru. K Spodnji Polskavi spadata tudi
zaselka Kukova in Franjštajn z gradom iz 16. stoletja. Spodnja Polskava se še ponaša s
prečudovito cerkvijo Sv. Štefana in s hišo pisatelja Antona Ingoliča.
Slika 1: Kraj Spodnja Polskava
2.3.1 CERKEV SV. ŠTEFANA
Spodnja Polskava ima cerkev Sv. Štefana v prevladujoči baročni opravi.
V cerkvi sta vzidana rimska kamna z žensko figuro in reliefom Silena ter površje rimskega
nagrobnika z glavo Jupitra.
Leta 1249 jo je zgradil Riher II. Polskavski. Ni dovolil, da bi se kot sestavni del slivniške
pražupnije s svojim področjem podredila studeniškemu samostanu. Zato je 27. oktobra 1249
10
na njegovo prizadevanje oglejski patriarh Bertold priznal nepodrejenost mlade
spodnjepolskavske cerkve slivniški pražupniji in tako ni bila dodeljena studeniškemu
samostanu. Še več, dosegel je pravico zase in svoje naslednike, da so smeli sami določati
duhovnike za spodnjepolskavske župnike in jih je patriarh nato samo imenoval in potrdil
Leta 1675 so začeli graditi novo cerkev, ki je bila zgrajena okoli leta 1680. Virscher nam jo
prikazuje na svojem bakrotisu iz leta 1681. To je obenem tudi najstarejša upodobitev cerkve
Sv. Štefana na Spodnji Polskavi. Na zahodni strani fasade so vzidani deli reliefa, ki mu
zgodovinarji še niso mogli določiti prvotnega namena. Ti fragmenti nam prikazujejo Kristusa
na križu, oba križa razbojnika, angela in zmaja, ki sprejema duši dobrega in hudobnega
razbojnika, tu sta še reliefa Marije in Janeza, dvojna kartuša s simboličnim besedilom in ptico
pelikanom. Med zanimive spominke kulturne dediščine sodi tudi nagrobnik Jakoba
Prašnikarja, ki je bil Slomškov učitelj.
Zvonik s čebuljasto streho, s katero cerkev danes kraljuje nad krajem, so dogradili šele v 18.
stoletju. (Pajtler, 1999)
Slika 2: cerkev Sv. Štefana
2.3.2 DVOR FRAJŠTAJN
Frajštajn je nadstropno in nepodkleteno poslopje, pozidano na tlorisni ploskvi v obliki črke T
iz 16 stoletja. Os sprednje fasade je poudarjena z močnim renesančnim portalom. V podstrešni
etaži je v osi stavbe preprosta bifora. Vrh je konzolni venčni zidec. Vsi okenski okvirji na
11
fasadah so originalni. Pritlični prostori so opremljeni z banjastimi in križnimi oboki. Zraven
dvora je stal vodnjak z letnico 1643, a ga sedaj ni več. (Stopar, 1991)
Posest je bila v 16.stoletju v rokah Regallov iz Rač, ki so ga prvi pozidali in s tem prinesli v
dvor središče svojega deleža gromberške dediščine.
Sledili so:
o Erazem Dietrichsteinski,
o leta 1635 so dvorec napadli kmetje,
o leta 1671 ga je zavzel grof Žiga Hellfried pl. Dietrichstein,
o leta 1679 ga je Žiga Hellfried prodal samostanu v Studencah.
Poznejši lastniki:
o leta 1828 ga je prevzel grof Klemens Brandis,
o leta 1904 ga je prevzel grof Bathyany,
o med obema vojnama je bil dvorec v posesti Miroslava Auseha,
o danes pa grad upravlja kmetijski kombinat na Ptuju.
Danes je graščina dom nekaj družin in žal prepuščena zobu časa, ki jo je že dodobra načel.
Slika 3: dvor Frajštajn
2.3.3 VELENIK
Velenik je gozd na Spodnji Polskavi. Skozi njega je v preteklosti tekla lokalna cesta Petovio-
Celea. V njem so našli rimske ostanke (rimska cesta, gomilna grobišča, kamnite sekire, rimski
denar,…), ki kažejo na zelo frekventno pot med Slovensko Bistrico (Civitas Negotiana) in
12
Ptujem (Poetovio). Stalno razstavo o rimski cesti na bistriškem ozemlju si lahko ogledate v
gradu Slovenska Bistrica. Dandanes so opazni veliki goloseki gozdnih površin. V njem je
ohranjen velik kompleks hrastovega-belogabrovega gozda.
Žal danes gozd služi tudi kot divje odlagališče odpadkov lokalnega prebivalstva in
tovornjakarjev na postajališču ob avtocesti Maribor-Ljubljana. (Kodrič, 2008, online)
Slika 4: rimske najdbe
2.3.4 PISATELJ ANTON INGOLIČ
V Šolskem glasilu ob 100 letnici rojstva Antona Ingoliča (2007) je zapisano, da je bil pisatelj
Anton Ingolič rojen leta 1907 v obrtniško-kmečki družini. Obiskoval je gimnazijo
v Mariboru, kjer je živel v majhni sobici, čez čas pa se je raje vsakodnevno vozil domov z
vlakom. Tisti čas se je zelo povezal s knjigami. Dejal je: ˝In mnogo sem bral: na peronu pred
odhodom vlaka, v vlaku in često, če sem bil sam, tudi na poti v Pragersko in s Pragerskega
domov. Po knjige sem hodil v mestno in šolsko knjižnico, na posodo sem jih dobil tudi od
vozačev, tu in tam pa sem si katero tudi kupil...˝ Zatem je leto dni študiral v Parizu in
nato slavistiko na ljubljanski univerzi. Bil je profesor na ptujski gimnaziji, poučeval je
slovenščino in deloma tudi francoščino. Med drugo svetovno vojno je bil izseljen v Srbijo.
Med slovenskimi pisatelji je Anton Ingolič morda najbolj široko zajel življenje slovenskega
ljudstva. Njegovo delo nam prikazuje ljudstvo na Ptujskem polju, Pohorju in v Halozah,
delavce v tovarnah in obrtnike, splavarje, slovenske izgnance v Srbiji in naše izseljence v
evropskih deželah in Ameriki. V njegovem obsežnem delu je našla svoje mesto tudi mladina.
Leta 1949 je prejel Prešernovo nagrado za roman Pot po nasipu, leta 1978 pa za življenjsko
delo. Dobil je tudi Levstikovo nagrado za povest Tajno društvo PGC in leta 1967 za
roman Gimnazijka. Od leta 1976 je bil dopisni član, od leta 1981 pa redni član SAZU.
13
Slika 5: pisatelj Anton Ingolič Slika 6: rojstna hiša Antona Ingoliča
2.4 UČNA POT
Prve učne poti v Sloveniji so bile gozdne učne poti. Prvi gozdni učni poti v Sloveniji sta
nastali leta 1974. To sta bili Gozdna učna pot na Šmarno gorsko Grmado in Gozdna učna pot
Bistra pri Vrhniki. Pobudnik za postavitev teh poti je bil gozdarski strokovnjak dr. Milan
Ciglar s takratnega Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Namenjene so bile za
izobraževanje javnosti o gozdu in naravi. V desetletjih, ki so sledila, so se jih v glavnem
posluževale šole za pouk v naravi učencev in dijakov.
Pojem »učna« v imenu poti moramo razumeti kot neprisiljeno pridobivanje znanja oziroma
vzpodbujanje in zadovoljevanje radovednosti na sproščen, razvedrilen način. Od te usmeritve,
zapisane pred 20 leti, se je ime gozdna učna pot ohranilo do danes tudi pri novejših poteh,
pojavila pa so se tudi druga imena, in sicer: naravoslovna, turistična, naravoslovno
zgodovinska, oglarska, čebelarska, vodna, geološka učna pot itd., s tem pa tudi nove vsebine
teh poti. Čeprav imajo naziv »učna«, ki morda koga spominja na šolske klopi, želimo danes z
njimi posredovati znanje na ne šolski način.
14
S tega vidika so novi nazivi poti dobrodošli in jih je treba razvijati tudi v prihodnje. Krovni
termin za vsa ta imena pa ostaja gozdna učna pot, ker je ta termin tudi na nek način
uzakonjen. V Uradnem listu RS, štev. 114/2003, je uporabljen v Pravilniku o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov
brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je
namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva,
tradicionalnih obrti in naravnih pojavov. Sprva so se pojavile gozdne učne poti, ki so nastale v
industrijskih državah zahodne Evrope, v Sloveniji pa so se, kot smo že omenili, začele
pojavljati po letu 1974. Tovrstne pešpoti so navadno dolge nekaj kilometrov, lahko dostopne
in namenjene sprehajalcem. Opremljene so s tablami, na katerih so komentarji o geoloških,
živalskih in rastlinskih zanimivostih. (Anko, 1987)
Učne poti so torej nekakšne učilnice v naravi, kjer lahko obiskovalci (domačini in turisti) s
pomočjo informacijskih tabel in opazovanja spoznavajo delovanje narave v pokrajini, naravno
in kulturno dediščino ter odkrivajo povezanost narave in človeka. Lahko pa se po urejenih
poteh le sprehajajo, tekajo in uživajo na svežem zraku.
3. EMPIRIČNI DEL
3.1 METODOLOGIJA
3.1.1 ČAS RAZISKOVANJA
Raziskovanje je potekalo od novembra 2009 do decembra 2009.
3.1.2 RAZISKOVALNE METODE
V raziskovalni nalogi so bile uporabljene naslednje metode:
a) intervjuji
b) ankete
c) pregled razpoložljivih virov (spletne strani, tiskani viri).
Opravili smo tri intervjuje:
o z županjo Občine Slovenska Bistrica, gospo Ireno Majcen,
15
o s predsednikom Krajevne skupnosti Spodnja Polskava, gospodom Milanom Momom,
o s predsednico Turističnega društva Spodnje Polskave Kopriva, gospo Irmo Selinšek.
Izdelali smo vprašalnik za krajane Spodnje Polskave, s katero smo želeli ugotoviti, kako
poznajo krajani naravno in kulturno dediščino svojega kraja. Zanimalo nas je, kako bi nam
lahko pomagali pri nastajanju učne poti.
3.1.3 RAZISKOVALNI VZOREC IN POSTOPKI OBDELAVE
Ugotovitve temeljijo na vzorcu 50 anket krajanov Spodnje Polskave in treh intervjujev.
Rezultati anket so obdelani in predstavljeni v obliki grafov ob uporabi računalniškega
programa Excel. Dodani so tudi komentarji. Intervjuji so zapisani v besedni obliki.
3.2 INTERVJUJI
3.2.1 ŽUPANJA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA, GA. IRENA
MAJCEN
1) Ali poznate pomen naravna in kulturna dediščina?
Poznam ta pomen. V občini imamo odlok sprejet za naravno in kulturno dediščino, ki se je
obravnavala skupaj. V teh letih pa se kulturna in naravna dediščina obravnavata vsaka zase.
2) Ali vi kot županija podpirate učno pot na Spodnji Polskavi?
Kot županija bi rada podprla učno pot. Bila bi zelo vesela, če bi se ta učna pot ustanovila.
Toda za to je potrebnega kar nekaj časa.
3) Imate mogoče kakšen predlog za postavitev učne poti?
Botanični vrt Tal 2000 - Požeg – Spodnja Polskava.
4) Poznate kakšno drugo učno pot?
Na Šmartnem, Vrhole - Preloga, Boč (ustanovljena pot po gozdu za spoznavanje rastlin)…
5) Mislite, da imajo krajani posluh za turizem?
Mislim, da tisti, ki živijo od turizma, korist vsekakor imajo.
6) Ali sodelujete z društvi?
V občini Slovenska Bistrica sodelujemo z društvi. Kot inštitucija se pokrivajo finančna
delovanja, toda društva se morajo prej prijavit.
7) Mislite, da bi krajani v svojem kraju sprejeli več turistov , ali si želijo miru?
Glede na to, koliko ljudi se udeleži prireditve Polskavsko poletje, imajo ljudje kar radi turiste.
8) Kakšno asociacijo dobite ob besedi Spodnja Polskava?
16
Najprej se spomnim na gradnjo prizidka šoli, ki je ravnokar v zaključni fazi.
9) Ali bi občina pomagala pri tej postavitvi učne poti?
Občina bi pri tej postavitvi učne poti pomagala.
3.2.2 PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI SPODNJA POLSKAVA,
G. MILAN MOM
1) Kako krajevna skupnost skrbi za ohranjanje dediščine na Spodnji Polskavi?
Ohranjamo jo z različnimi aktivnostmi društev, kot so turistično društvo Kopriva, društvo
upokojencev, gasilsko društvo Spodnja Polskava in turistično društvo Košuta. Sodelovanje z
društvi je zelo dobro.
2) Katere spomenike naravne in kulturne dediščine bi vi vključili v učno pot?
V učno pot bi vključili vse kar Spodnja Polskava ponuja: rojstno hišo Antona Ingoliča,
cerkev Sv. Štefana, kapelice po kraju, kip Marije v središču kraja, perišča ob potoku,
predstavitev šeg in običajev. Ker skozi Spodnjo Polskavo že vodi urejena kolesarska pot, bi jo
bilo primerno vključiti v učno pot. Ob tem bi dodal še to, da pravkar pripravljamo za tisk
razglednico s tematiko Spodnje Polskave, saj je še nimamo.
3) Nekateri starejši krajani so povedali, da je v gozd Velenik včasih iz kraja, čez potok,
vodila lesena brv in omogočala povezavo Spodnje Polskave z gozdom. Danes je ni več.
Kaj menite o ponovni postavitvi brvi?
Zelo zanimivo, da ste izpostavili to vprašanje. Imeli smo že načrte za brv, ki pa je bila
kovinska in manj primerna za namestitev v takšno naravno okolje. Z reševanjem tega
problema bomo nadaljevali in brv čez potok v gozd bo kmalu nared.
4) Kako ste v okviru krajevne skupnosti pripravljeni voditi aktivnosti in sodelovati pri
postavitvi učne poti na Spodnji Polskavi?
Ideja o učni poti je zanimiva. Pripravljeni so sodelovati s pobudami krajanom, z lastnim
delom, iskanjem partnerjev v gospodarstvu in delnim financiranjem učne poti.
5) Kdo vse bi po vašem mnenju še lahko sodeloval pri nastajanju in delovanju učne poti
v kraju?
Kot sem že rekel, vsa prej navedena društva, pa seveda šola Antona Ingoliča in občina
Slovenska Bistrica, obrnili bi se lahko tudi na kulturno društvo Matiček, ki deluje v kraju.
17
3.2.3 PREDSEDNICA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOPRIVA, GOSPA
IRMA SELINŠEK
G. Irma Selinšek nam je povedala da je bilo društvo Kopriva ustavljeno leta 1996 in ima 105
članov in 12 šolskih otrok - podmladka.
1) Zakaj je bilo ustavljeno Društvo Kopriva?
Turistično društvo Kopriva je bilo ustanovljeno z namenom ohranjanja kulturne dediščine in
spodbujanja krajanov k urejanju okolja ter boljši kvaliteti življenja.
2) Katerega leta je bilo društvo ustanovljeno?
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1996.
3) Koliko članov je v društvu?
V društvu je 105 članov in 12 šolskih otrok - pomladkov.
4) Katere dejavnosti izvajate?
Izvajamo veliko dejavnosti:
o pustovanje,
o materinski dan praznujemo skupaj z upokojenci,
o kolesarski trim,
o razne razstave ,
o krajevne in druge proslave.
Dejavnosti izvajamo predvsem zato, da bi obudili pretekle praznike, ki so danes že pozabljeni.
5) Kakšen je odziv ljudi na dejavnosti?
Odziv ljudi je dober.
6) Kako pridobivate sredstva za izvajanje vseh dejavnosti?
Denar dobivamo iz občinskih sredstev oddelka za gospodarstvo po letnem delovnem
programu.
7) Katera izmed dejavnosti je najbolje obiskana?
Najbolj so obiskovane delavnice, v katerih uporabljamo znanje in spretnosti naših babic
(pletenje, vezenje, kuhanje…).
8) Ali bi podprli učno pot na Spodnji Polskavi?
Vsekakor, tudi pomagali bi pri nastajanju le-te.
9) Zakaj se društvo imenuje Kopriva?
Društvo Kopriva je dobilo ime po takratnem ravnatelju Alfonsu Koprivi, ki si je zelo
prizadeval za prepoznavnost kraja.
10) Sodelujete še s katerimi drugimi društvi?
18
Sodelujemo z vsemi društvi po Sloveniji. Najbolj pa se povezujemo z bližnjimi društvi na
Pokošah, to sta Kušuta in Zelena dolina.
11) Ali ste zadovoljni s sodelovanjem šole z društvom?
Društvo s šolo sodeluje kolikor gre, želeli pa bi si še večjega sodelovanja.
12) Bi nam znali povedati kaj o periščih na Spodnji Polskavi?
Ljudje so začeli prati perilo ob potoku šele takrat, ko je dobil betonsko obliko.
Perilo so prali na roke. Potok je bil bogat z mineralnimi snovmi, bil je čist. Danes pa to žal
več ni.
3.3 ANKETA
Anketiranje je potekalo v času izbirnega predmeta Raziskovanje domačega kraja, pri katerem
je učiteljica z učenci po Spodnji Polskavi raznašala ankete. Hodili smo od hiše do hiše.
Ponekod so nam ljudje zapirali vrata, nas nagovarjali, da ne bodo nič kupili in da naj gremo
raje k drugi hiši. Na takšen odziv ljudi smo bili sicer pripravljeni, ampak tako velikega
nesprejemanja tudi nismo pričakovali. Na našo srečo smo potrkali na dovolj vrat, da je bilo
vsaj nekaj krajanov pripravljenih sodelovati v raziskovalni nalogi.
3.3.1 ANALIZA ANKETE
0
2
4
6
8
1012
14
16
18
10-20 21-30 31-40 41-50 51-60 >60
Starost
Graf 1 :starost . anketirancevŠt. Anketirancev
Najvišji odstotek anketirancev je starih med 31 in 40 let ( 36%), sledi 18 % starih med 41 in
50 let, s 16 % je zastopana starostna skupina od 51 do 60 let, z 8% so krajani stari med 10 in
20 let in med 21 do 30, najnižji odstotek anketirancev je starih nad 60 let (6%). Ker je v
raziskovalni nalogi starost anketirancev pomemben dejavnik za dokazovanje hipoteze, smo jih
razdelili v dve starostni skupini. Med mlajše smo šteli anketirance od 10 do 40 let (44%) ,
med starejše pa več kot 41 let (56%).
19
Graf 2: Spol anketirancev
34%
66%Moški
Ženske
66% anketiranih je ženskega spola, 34% pa moškega spola. Ženske so bile veliko bolj
pripravljene sodelovati pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika kakor moški.
Graf 3: Poznate izraz kulturna dediščina?
90%
10%
DA
NE
Iz ankete smo ugotovili, da 90% anketiranih pozna izraz kulturna dediščina, 10% pa tega
izraza ne pozna.
Graf 4: Znajo opisati izraz "kulturna dediščina"
57%
43%DA
NE
Izraz kulturna dediščina zna opisati 57% anketiranih, 43% pa bistva pomena besede ni zadelo.
Kot kulturno dediščino so zapisali:
o stvari, ki jih je človek ustvaril v zgodovini (13),
20
o arhitekturo, izdelki obrti, spomeniki (9),
o neko dedovanje (7),
o objekte, ki imajo kulturno vrednost (5),
o zaščitene pomembne zgradbe (3),
o dediščino, ki se prenaša iz roda v rod (3),
o ni odgovora (10).
Graf 5 : Poznate izraz naravna dediščina?
88%
12%
DA
NE
Iz ankete smo ugotovili, da 88 % anketiranih pozna izraz naravna dediščina, 12 % tega izraza
ne pozna.
Graf 6: Znajo opisati izraz "naravna dediščina"
49%
51%
DA
NE
Izraz naravna dediščina zna opisati 49 % anketiranih, 51 % pa bistva pomena besedne zveze
ni zadelo.
Zapisali so, da je to:
o kar je v preteklosti ustvarila narava (23),
o narava in njena lepota (12),
o narava, ki smo jo podedovali (9),
o ni odgovora (6).
21
Graf 7 : Poznavanje spomenikov kulturne dediščine na Sp. Polskavi
0
10
20
30
40
50
60
Sv Stefan Frajštajn RH AIngolic
Šege inobičaji
Kapelice najdbe izrimskedobe
perišča obpotoku
Pri tem vprašanju smo ponudili več odgovorov. 48 ljudi je prepoznalo cerkev Sv. Štefana in
rojstno hišo Antona Ingoliča kot kulturno dediščino kraja. 47 ljudi je kot kulturno dediščino
prepoznalo tudi graščino Frajštajn, 45 anketirancev je v tej skupini prepoznalo tudi šege in
običaje. Torej več kot 90 % vprašanih (90, 94 in 96%) pozna najpomembnejše spomenike
kulturne dediščine na Spodnji Polskavi. Kapelice je kot kulturno dediščino prepoznalo 38
ljudi, kar znaša 76 %. Rimske najdbe v gozdu Velenik in betonska perišča ob potoku Polskava
pa so anketiranci opredelili kot najmanj poznano kulturno dediščino, saj jih je omenilo le 21
med njimi, kar je približno 42 % .
Graf 8: Poznavanje naravne dediščine na Sp. Polskavi
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
Velenik potok sp Polskava
Pri tem vprašanju smo ponudili dva odgovora. 48 ljudi (96 %) je v potoku Spodnja Polskava
prepoznalo naravno dediščino, ki jo je vredno ohraniti in čuvati v kraju. Dediščino narave v
gozdu Velenik je, kot spomenik narave, opredelilo 42 anketiranih, kar znaša 84% vprašanih.
22
Graf 9: Si želite več turistov v kraju?
73%
27%
DA
NE
Pri tem vprašanju je skoraj tri četrt anketirancev (73 %) odgovorilo, da si želijo več turistov,
27 % pa ni izrazilo želje po povečanem obisku turistov v kraju.
Vprašanje 7:
Kako bi kot krajan/ka predstavili kraj Spodnja Polskava turistom?
o je lep kraj z veliko zanimivostmi (22),
o je urejen miren kraj (12),
o je rojstni kraj Antona Ingoliča (9),
o je strnjeno naselje (7).
Vprašanje 8:
Kaj bi vi ponudili turistom na ogled?
o kulturno in naravno dediščino(21),
o vse (12),
o kulturno dediščino (9),
o gasilsko brizgalno (1),
o ni odgovora (7).
23
Graf 10: Poznajo izraz "učna pot"?
59%
41%DA
NE
9.
Iz ankete smo ugotovili, da 59 % anketiranih pozna izraz učna pot, 41% pa tega izraza ne
pozna.
Ob besedi učna pot pomislijo na:
o učenje (27),
o hojo (14),
o ni odgovora (9).
Graf 11: Podpirate predlog postavitve učne poti na Sp.Polskavi?
86%
14%
DA
NE
Postavitev učne poti na Spodnji Polskavi podpira 86 % anketiranih, 14 % ljudi pa se s tem
predlogom ne strinja.
Učno pot bi podprli zaradi:
o novih stvari, ki bi se jih naučili (18),
o popestritve pouka (12),
o večjega turizma (8),
o ni odgovora (12).
24
Graf 12: Kdo naj sodeluje pri nastajanju in postavitvi učne poti?
0
5
10
15
20
25
30
35
40
KS Sp Polskava TD Kopriva šola A Ingoliča krajani občina SlBistrica
38 vprašanih vidi kot nosilce pri nastajanju in postavitvi učne poti krajevno skupnost Spodnja
Polskava, 37 šolo Antona Ingoliča, 33 ljudi TD Kopriva, 27 pa občino Slovenska Bistrica. 26
krajanov vidi sebe kot tiste, ki bi lahko sodelovali pri postavitvi učne poti, kar je najmanj
množičen odgovor.
Graf 13: Želite sodelovati pri postavitvi učne poti na Sp.Polskavi?
25%
75%
DA
NE
Večina ljudi, 75%, bi z veseljem sodelovalo pri postavitvi učne poti, 25 % vprašanih pa ne
želi sodelovati.
25
Graf 14: Kako bi predstavili učno pot?
0
5
10
15
20
25
30
35
Zloženke oglasna deska spletne strani kabelska TV TD Kopriva
13.
32 ljudi bi za predstavitev učne poti uporabilo zloženke, 27 spletne strani, 25 kabelsko
televizijo, 18 ljudi bi predlagalo TD Kopriva, najmanj ljudi (14) pa se je odločilo za oglasno
desko.
z učnopotjo
z enoturističnoinf tablo
s pisnim inslik
gradivom
nič ne bispremiljali
N1
0
5
10
15
20
25
30
35
Graf 15: Kako bi predstavili dediščino Sp.Polskave?
30 ljudi bi Spodnjo Polskavo predstavilo s turistično oz. informacijsko tablo, z učno potjo bi
kraj predstavilo 29 ljudi, s pisnimi slikami, gradivom bi jo predstavila polovica ljudi. Ni pa
tistih, ki bi karkoli spreminjali.
Krajani nam želijo veliko uspeha pri nastajanju učne poti.
26
4. UGOTOVITVE
Iz rezultatov ankete je razvidno, da veliko anketirancev dobro pozna pojem naravne in
kulturne dediščine. Tretjina anketiranih ju ne pozna. Med pregledovanjem anket smo
ugotovili, da krajani povezujejo kulturno dediščino predvsem s stvarmi, ki jih je človek
ustvaril v zgodovini: arhitekturni biseri, kulturno-zgodovinski spomeniki, izdelki domače
obrti in dedovanje nasploh. Ljudje so takšne odgovore verjetno navajali, ker jim je ta
opredelitev pojma kulturna dediščina najbolj znana ali pa so se tako naučili v šoli in se še
sedaj spominjajo. Kot manj poznan del kulturne dediščine jim predstavljajo pojmi zaščitene
pomembne zgradbe, dediščina, ki se je prenašala z roda v rod ter objekti, ki imajo kulturno
vrednost.
Za naravno dediščino je podobno. Pomen besedne zveze »naravna dediščina« na Spodnji
Polskavi pozna več kot polovica anketiranih. Kot razlago pojma naravna dediščina so navajali
odgovore, da je to dediščina narave, ki je bila ustvarjena v preteklosti, da jo tvorijo narave
lepote, manj znana pa jim je razlaga, da je naravna dediščina narava, ki smo jo podedovali.
Krajani si v večini želijo večje prepoznavnosti kraja v širši okolici in večje zanimanja zanj. V
ta namen bi našo majhno, strnjeno naselje turistom predstavili kot lep in miren kraj z veliko
znamenitostmi, ki bi si jih ljudje lahko ogledali ob obisku Spodnje Polskave. Približno petina
anketiranih bi kraj prvotno predstavila kot rojstni kraj pisatelja Antona Ingoliča. Četrtina
anketiranih pa ne želi aktivnosti, ki bi vodile k večjemu obisku turistov na Spodnji Polskavi.
Predvidevamo, da si želijo ohraniti mirno življenjsko okolje.
Z raziskovalnimi metodami smo prišli do podatka, da bi približno polovica krajanov turistom
ponudila na ogled naravno in kulturno dediščino kraja, kar petina pa le kulturno dediščino.
Domnevamo, da so se tako odločili, ker ima Spodnja Polskava več spomenikov kulturne kot
naravne dediščine.
Z anketo in intervjuji smo želeli dobiti odgovor ali ljudje poznajo učne poti in njihov pomen.
Večina (82 %) jih meni, da je učna pot steza ob kateri s hojo pridobiš veliko znanja, 18 %
anketiranih pa razlage pojma ni navedlo. Za takšno izbiro razlage so se ljudje odloči zato, ker
so morda že bili na kakšni učni poti in poznajo njene značilnosti ali so o tem le brali. Po
analizi anketnih odgovorov in besedah naših sogovornikov nas veseli, da bi večina ljudi
podprla postavitev in delovanje učne poti o naravni in kulturni dediščini na Spodnji Polskavi.
Podobno kot, mi menijo, da bi se ob učni poti lahko učili o krajevni dediščini in jo hkrati
varovali ter spodbudili razvoj turistične dejavnosti v kraju. Učna pot bi lahko služila kot
učilnica v naravi za učence šole.
27
Pri postavitvi naše hipoteze smo se zmotili pri predvidevanjih, da bodo mlajši prebivalci v
večjem odstotku podpirali postavitev učne poti v kraju kot starejši. Analiza anketnih
vprašalnikov je pokazala 10% večjo podporo postavitvi učne poti med starejšimi anketiranci
(96% starejši, 86% mlajši krajani), kar nas je zelo presenetilo.
Glede pripravljenosti lastnega sodelovanja anketiranih pri nastajanju in delovanju učne poti pa
so bila naša predvidevanja in hipoteza pravilna. Mlajši krajani so v 75% pripravljeni vložiti
svoje delo in znanje v izvedbo učne poti, starejši krajani pa sodelovanje kar v 77% odklanjajo.
Večina krajanov in sogovornikov meni, da bi pri nastajanju in delovanju učne poti morali
sodelovati KS Spodnja Polskava, šola Antona Ingoliča, občina Slovenska Bistrica ter TD
Kopriva (med 65 in 75%), le polovica vprašanih vidi tudi krajane Spodnje Polskave kot
nosilce pri nastajanju učne poti. Razlogi, ki jih pri tem navajajo so, da ne bi vedeli, kje naj
speljejo pot, da ne bi prispevali lastnega denarja ali pa ne vedo, kako bi lahko pomagali.
Da bi učno pot uporabljalo čim več krajanov ali turistov, bi jo anketiranci predstavili z
zloženkami (slikovno in pisno gradivo o vsebini poti), z obvestili na kabelski televiziji in na
spletnih straneh lokalnih organizacij, šole in društev. Manj kot polovica vprašanih krajanov bi
predstavitev učne poti zaupala TD Kopriva. Za predstavitev učne poti preko »oglasne deske«
se je odločilo najmanj ljudi. Predvidevamo, da zato, ker je obveščanje in informiranje preko
oglasnih desk že preživeto.
Analizo ankete smo zaključili s spoznanjem, da bi večina krajanov dediščino Spodnje
Polskave, tako kulturno kot naravno, predstavila krajanom in turistom z učno potjo ali s
turistično informacijsko tablo v središču kraja (60 %), manj primerna se jim zdi predstavitev
dediščine s slikovnim in pisnim gradivom (zloženke, turistični letaki – 30%). Veseli smo, da
ni nikogar, ki ne bi pri predstavitvi bogate dediščine kraja ničesar spreminjal.
Tako smo zaključili praktični del raziskovalne naloge z občutkom, da smo zaorali v ledino,
kjer bomo lahko bogato želi na skupno zadovoljstvo krajanov in šolarjev.
5. ZAKLJUČEK
Naše raziskovalno delo je pokazalo, da krajani Spodnje Polskave poznajo naravno in kulturno
dediščino v svojem kraju ter jo želijo deliti z obiskovalci kraja. Zavedamo se pomena
varovanja spomenikov preteklosti, zato iščemo načine, kako to storiti.
Ena izmed možnosti je postavitev učne poti naravne in kulturne dediščine v kraju. Učna pot bi
domačine, med njimi je veliko novih priseljencev iz okoliških krajev, informirala o preteklosti
28
kraja, jim nudila urejeno sprehajališče in ponujala različne aktivnosti spoznavanja naravnih in
kulturnih spomenikov. Urejena učna pot bi krajane hkrati spodbujala k večji urejenosti kraja,
varovanju njegove zapuščine, jih povezala v sodelovanju in skrbi za delovanje učne poti ter
morebiti tudi sprožila razmah turistične dejavnosti v kraju.
Na učni poti bi ponudili ogled rojstne hiše pisatelja Antona Ingoliča, graščine Frajštajn, ki bi
jo v ta namen mogoče tudi pričeli obnavljati. Nadaljevali bi z ogledom betonskih perišč ob
polskavskem potoku, ki se vije skozi vas in ob tem tudi predstavili potok. Pot bi nadaljevali
do prostorov turističnega društva Kopriva, kjer bi predstavili šege in navade našega kraja.
Skozi urejen kostanjev drevored bi se sprehodili do cerkve Sv. Štefana in spoznali njeno
zgodovino. Učno pot bi zaključili v odkrivanju rastlinskih in živalskih vrst v gozdu Velenik,
do katerega bi prišli čez ponovno postavljeno brv, ki je trenutno ni. Ker pa naj bi bile učne
poti za potrebe sodobnega časa in ljudi tudi »adrenalinsko« zanimive, bi učno pot zaključili
ob »hišici na drevesu«, kjer bi lahko obiskovalci opazovali kraj in pokrajino s ptičje
perspektive, merili temperaturo zraka, odkrivali smer vetra, opazovali živali,…
Prijetno utrujeni in polni novih spoznanj bi lahko obisk kraja zaključili v gostišču Vintar, kjer
imajo dobro hrano in prenočišča.
Želimo si, da bi bila naša raziskovalna naloga začetni kamenček na tlakovanju učne poti skozi
Spodnjo Polskavo, za katero so anketiranci in predstavniki lokalne skupnosti ter turističnega
društva pokazali veliko zanimanje.
Naj zaključimo s sporočilom krajana o naši raziskovalni nalogi: »Odlična zamisel!«.
Bili smo »poskusni« zajčki, ki smo ponudili idejo. Upamo, da bomo lahko še v prihodnje
sodelovali v njeni izvedbi in delovanju.
29
6. PRILOGE
6.1 ANKETA
OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava
ANKETA
Smo učenci 9. razreda OŠ Antona Ingoliča in opravljamo raziskovalno nalogo s področja turizma z naslovom »Spodnja Polskava – zgodba o uspehu«. Pri raziskovanju potrebujemo Vašo pomoč. Prosimo Vas, da izpolnite spodnjo anketo. Hvala za sodelovanje.
Jasmina Mikov in Lucija Špes
STAROST:_________________ SPOL: M Ž (obkroži) 1.) Poznate izraz kulturna dediščina? DA NE 2.) Zapišite kratek opis te besedne zveze: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 3.) Poznate izraz naravna dediščina? DA NE 4.) Zapišite kratek opis te besedne zveze: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 5.) Ali kot krajan/ka Spodnje Polskave poznate našteto dediščino? (ustrezno obkroži) KULTURNA DEDIŠČINA a.) cerkev Sv. Štefana b.) graščina Frajštajn c.) rojstna hiša Antona Ingoliča d.) šege in običaji (pustovanje,…) e.) kapelice f.) najdbe iz rimske dobe na naših tleh g.) perišča ob potoku NARAVNA DEDIŠČINA
a.) gozd Velenik b.) potok Spodnja Polskava
6.) Si želite na Spodnji Polskavi večjega zanimanja in obiska turistov? DA NE 7.) Kako bi vi kot krajan/ka predstavili kraj Spodnja Polskava turistom? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 8.) Kaj bi jim vi ponudili na ogled?
30
___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 9. Na kaj najprej pomislite ob besedi učna pot? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 10.) V okviru raziskovalne naloge želimo izdelati predlog učne poti (to je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena izobraževanju, spoznavanju živali, dediščine, obrti ter zanimivosti.). Ali podpirate zamisel o postavitvi učne poti na Spodnji Polskavi? DA NE Utemeljite odgovor: __________________________________________________________ 11.) Kdo bi lahko sodeloval pri nastajanju in postavitvi učne poti? (ustrezno obkroži)
a.) krajevna skupnost Spodnja Polskava b.) turistično društvo Kopriva c.) šola Antona Ingoliča d.) krajani e.) občina Slovenska Bistrica f.) drugi:________________________________________________________________
12.) Ali želite in kako bi lahko vi sodelovali pri nastajanju učne poti? DA NE Vaši predlogi:_______________________________________________________________ 13.) Kateri od naštetih načinov predstavitve učne poti se Vam zdi najprimernejši? (ustrezno obkroži) a.) z zloženkami, reklamami b.) na oglasni deski c.) spletne strani društva, krajevne skupnosti, šole d.) kabelska TV e.) preko turističnega društva Kopriva f.) drugo:___________________________________________________________________ 14.) Kakšna oblika predstavitve naravne in kulturne dediščine Spodnje Polskave bi Vam bila najustreznejša: (ustrezno obkroži)
a.) z učno potjo b.) s turistično informativno tablo na vidnem mestu v kraju c.) s pisnim in slikovnim gradivom (zloženke, razglednice,…) d.) nič ne bi spreminjal/a e.) drugo:________________________________________________________________
Bi želeli še kaj sporočiti v zvezi z vsebino ankete:___________________________________ ___________________________________________________________________________
HVALA ZA SODELOVANJE
31
7. VIRI IN LITERATURA
1. Anko, B.: Gozdne učne poti v Sloveniji, Zbornik seminarja, Ljubljana, VTOZD gozdarstvo
Biotehnične fakultete, 1987.
2. Bračič, V., Lah, A. in Vrišer, I.: Sodobni svet, Maribor, Založba Obzorja, 1983, str. 305-
306.
3. Korič, Z.: Plastika na drevesih, Večer (online), Maribor, objavljeno 1.2.2008 (objavljeno
1.2.2008), dostopno na naslovu:
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2008020105290534
4. Krajevni leksikon Slovenije: šesta. Knjiga, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1980, str.
552-553.
5. Pajtler, F.: Cerkev Sv. Štefana mučenca na Spodnji Polskavi, 750 let župnije Sv.Štefan na
Spodnji Polskavi, Župnijski urad Slovenska Bistrica, 1999, str. 77-85.
6. Radovanovič, S.: Podravje: Maribor-Ptuj, priročnik za popotnika in poslovnega človeka,
Pomurska založba, 1996, str. 202.
7. Stopar, I.: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: med Prekmurjem in porečjem Dravinje,
Ljubljana, založba Park, 1991, str. 22-23.
8. Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2004, str. 76-77 in str. 266-267.