101

Darko Nikolovski

Nekolku Novi dela atribuiraNi Na

rabotilNicata Na Margarit zograf

vo PrilePskiot kraj

Umetni~kata aktivnost vo Prilep i prilep-sko, vo vtorata polovina na XVIII vek, vo go-lema mera e zaokru`ena so aktivnosta na ra-botilnicata na Margarit zograf. Obemot na rabotite i vremenskiot period vo koi bila aktivna rabotilnicata na Margarit zograf jasno poka`uva deka izborot ne bil slu~aen nitu pak rabotite incidentni. Deluvaweto na rabotilnicata na Margarit zograf mo`e da se konstatira so sigurnost vo vtorata po-lovina na 18 vek, poto~no vo periodot od 1765 pa se do 1775 koga e pronajdeno poslednoto ne-govo datirano delo. Vo ovoj period zografot Margarit vo potpolnost gi ispolnuval iko-nopisnite potrebi na Pelagoniskata eparhi-ja, izrabotuvaj}i ikoni za barem ~etiri iko-nostasi, no i drugi pridru`ni ikoni kako na primer horosni ikoni, ikoni na platno itn. Zasega vo granicite na Prilepskata eparhija, rabotilnicata na Margarit zograf ja sledi-me prvenstveno vo izrabotka na ikonopisni dela. Zografskata rabotilnica rabotela na obnova na nekolku ikonostasi vo manastirot Treskavec, crkvata Sv.Dimitrija vo Varo{, potoa vo selata Oreovec, Pletvar i Krstec. Nadvor od ovoj krug negovoto tvore{tvo go sledime vo Sv. Dimitrija - Bitola i kone~no na Sveta Gora vo Hilandarskite paraklisi od vtorata polovina na XVIII vek1. Poslednite konzervatorski istra`uvawa napraveni vo regionot na Prilep pomognaa da se identifikuvaat nekolku novi dela koi

gi pripi{uvame na rabotilnicata na Mar-garit zograf. Novite otkritija samo ja na-dopolnuvaat op{tata slika za obemnosta na anga`manot na ovoj zograf vo Pelagoniskata eparhija.Imeno, trezorot na Treskave~kiot manastir poseduval, spored dokumentacijata vo Nacio-nalniot konzervatorski centar, tri bajraci. Dva od niv se dvostrani i datiraat od XIX vek. Pod reg. br. 20665 se vodi dvostraniot bajrak Kr{tevaweto Hristovo i Ro`destvoto Bogorodi~ino, a pod reg. br. 20681 e Voskresenieto Hristovo i Voznesenieto Hristovo. Tretiot bajrak na koj e naslika-na Bogorodica so Hristos (reg. br. 20683) i pokraj na{ite napori ne mo`evme da go pro-najdeme na lice mesto (sl. 1). Iako vo golema mera bajrakot bil o{teten, u{te vo vremeto pred negovoto is~eznuvawe, sepak od foto-dokumnetacijata dostapna vo Nacionalniot konzervatorski centar - Skopje mo`e da se identifikuva kako delo na rabotilnicata na Margarit zograf. Na ikonata na platno pretstavena e Bogorodica sednata na tron bez naslon so maliot Hristos pred sebe. Hristos blagoslovuva so dvete race, dodeka Bogorodica e flankirana so dva angeli koi i postavuvaat kruna na glavata. Oreolite se ispolneti so floralna dekoracija.Umetni~kiot rakopis ve}e utvrden i prepo-znatliv za ovaa rabotilnica dava za pravo portretite na Bogorodica i maliot Hri-stos da se pripi{at na rakata na Margarit zograf. Voluminoznite i gri`livo izrabo-tenite likovi kaj Bogorodica i Hristos od treskave~kiot bajrak najbliska analogija im e ikonata na Bogorodica so Hristos od crkva-ta Sv. Kuzman i Damjan vo selo Pletvar (sl. 1_1).

1 D. Nikolovski, Edna nepoznata zografska ra-botilnica vo umetnosta na XVIII vek, Kulturno nasledstvo 28-29/2002-2003 (Skopje 2004), 197-214; istiot, Novi soznanija za nekolku rezbarski i ikonopisni dela od prilepskiot region, KN 30-31 (2004-2005), 103-130, Skopje, 2006;

UDK. 75.046(497.7)

102

Deka Margarit zograf rabotel na ikoni na platno za razli~ni nameni svedo~i primerot so ikonata Sv. Dimitrij od Varo{kata crkva Sv. Dimitrija vo Prilep (sl. 2). Ikonata e fiksirana na metalna pra~ka nad carskite dveri i sega ima funkcija na katapetazma-za-vesa za carskite dveri.2 Ovaa ikona e zasega edinstveno pronajdeno delo na Margarit zo-graf vo staroto jadro Varo{.3

Neodamna vo NKC, predmet na konzervator-ska postapka be{e eden redok primer na iko-na Sv. Dimitrija (sl. 3) izrabotena na ko`a od crkva Sv. Dimitrija vo s. Oreovec - Pri-

lep (reg. br. 20665)4. Ikonata pretpostavu-vame deka bi mo`elo da ja ima istata funk-cija kako i kaj Varo{kiot primer, iako ne e isklu~eno deka ikona so patronskiot lik na crkvata mo`ela da se koristi i za procesiski potrebi.Ikonata izrabotena na kozja ko`a5 od Oreove~kata crkva sodr`i edna monumen-

sl. 1. Bogorodica so Hristos, crkva Uspenie na Presveta Bogorodica, Manastir Treskavec,

2 D. Stojanovi}, Katapetazma monahiwe Agnije, Zbornik Muzej primewene umetnosti, 6-7, Beograd 1960/61, 57-58;3 D. Nikolovski, Novi soznanija za nekolku rez-barski i ikonopisni dela od prilepskiot region, 106-107.4 Realizacijata na konzervatorskite raboti na ova delo gi izvr{i stru~en tim vo Nacionalni-ot konzervatorski centar vo sostav: izrabot-ka na proekt za konzervatorsko-restavratorski raboti rakovoditel Darko Nikolovski, ist. na umetnost-vi{ konzervator; rakovoditel na rea-lizacija na konzervatorskiot proekt Ema Petro-

sl. 1_1. Bogorodica so Hristos, crkva Sv. Kuzman i Damjan, s. Pletvar, Prilep

va-Nikolovska, akad. slikar vi{-konzervator, Dafina Aleksova slikar-kozervator, Svetlana Mamu~evska-Miqkovi}, biohemi~ar vi{-konzer-vator i Boris Gavrovski, dipl. ing. tehnolog za ko`a, nadvore{en sorabotnik.5 Umetnosta na slikawe na ko`a poteknuva od Afrika od mestoto Gadames kade se so~uvani najstarite poznati podatoci. Od 11 vek Arapite ja prenele ovaa umetnost vo [panija od kade se ra{irila vo zapadna Evropa posebno vo Francija, Holandija, Italija itn. Na prostorite na biv{a Jugoslavija voglavnom vo Slovenija i Hrvatska so~uvani se dela od ovoj vid na umetnost na pozla-tuvawe i slikawe na ko`a, koja bila eksplatira-na za profani celi, no i za izrabotka na crkov-ni sliki - antependii. Nasproti prisustvoto na golem broj dela izvesno e deka nama podatoci za doma{ni rabotilnici tuku se raboti za import najverojatno od Italija. Vidi: D. Zelenikova, De-

103

talna pretstava na Sveti Dimitrij na kow. Vo desniot goren agol vmetnata e scenata Preobra`enie Hristovo (N METAMORÇO-SIS). Sveti Dimitrija na kow so silen zamav na kopjeto ubiva voin. Oble~en e vo svetlo zelena tunika, pancir so cvetna ornamenti-ka, nametka koja se vee zad nego od silinata na dvi`eweto na kowot. Kako oru`je, osven kopjeto, na pojasot nosi me~ ~ija dr{ka ima glava od orel. Toj java silen crven kow so opa{ vrzan vo dekorativen jazol. Mladiot voin, padnat na zemja, proboden e so kopjeto vo vratot. Toj e vo sekojdnevna obleka i bez oru`je kraj sebe. Pozadinata e zelen pejza` so nekolu mali drvca naokolu bez da se vodi smetka za perspektivata na predniot i zadni-ot plan. Legendata nad oreolot na Sveti Di-mitrija e vo crvena boja i na gr~ki jazik: O AGFOS DIMITRFOS.Spored voobi~enata ikonografija vo scena-ta Preobra`enie Hristovo naslikan e Isus Hristos pome|u prorocite Mojsej i Ilija (sl.

4). Hristos e naslikan vo svetla bela obleka. Glasot Gospodov pretstaven e kako kru`na mandorla od koja se spu{taat zraci kon izne-nadenite i prepla{enite u~enici Hristovi: Petar, Jakov i Jovan.Scenata Preobra`enieto Hristovo delo na Margarit ja sledime vo primerot od prazni~niot red na Treskave~kiot ikonostas (sl. 5) i na edna horosna ikona od zbirkata na Oroeve~kata crkva (sl. 6). I vo trite prime-ri zografot ne otstapil od utvrdenata kom-poziciska {ema.Temata, Sv. Dimitrij, slikarot Margarit istotaka ja povtoril nekolkupati. Osven dve-te ikoni na platno, pogore spomnati, u{te eden primer sre}avame vo kolekcijata na iko-ni vo Prilep6. Toa e monumentalna ikona na Sv. Dimitrij na kow kako go proboduva voinot so dolgo kopje (sl. 7). Sv. Dimitrij java silen crven kow so opa{ vrzan vo jazol. So desnata raka toj zamavnuva so dolgoto kopje dodeka so drugata ve{to go vodi kowot za uzdite. Oble-kata na svetitelot e bogato dekorirana so ra-znovidna floralna ornamentika. Me~ot koj go nosi ima dr{ka vo vid na orel. Tunikata mu e razviorena od silinata na kowot koj e krenat na zadnite noze. Probodeniot voin pod nozete na kowot e vo celosna voena oprema, so {lem na glavata i crvena tunika. Legendata e zapi{ana na gr~ki (O AGFOS DIMITRFOS). Vo istoto nivo, vo leviot goren agol, od segment na nebo svetiot duh e ozna~en preku tri zraci koi se upateni kon svetitelot.Vo trite navedeni kompozicii na temata Sv. Dimitrij izraboteni od rabotilnicata na Margarit zograf, mo`e da se sogleda edno ikonografsko prilagoduvawe soodvetno na potrebite na vremeto. Imeno, vo kompozici-jata na Sv. Dimitrij od s. Oreovec (sl. 3) i onaa od muzejskata kolekcija vo Prilep (sl. 7), karakteristi~no e prika`uvawe na Svetite-lot vo nedefiniran ambient i neozna~uvawe na identitetot na postradaniot voin. Izvor-nata ikonografija za ovaa kompozicija e pod-vigot koj mu se pripi{uva na Sv. Dimitrij kako go ubiva bugarskiot car Kalojan vo 1207 godina za vreme na negovata opsada na gradot Solun.7 So tekot na vremeto i so promenata na sprotivstavenite strani, ovoj pat kako zaedni~ki neprijatel se javuva inovernata

korirana ko`a u Sloveniji, Zbornik Muzej pri-mewene umetnosti, 6-7, Beograd 1960/61, 123-132; Vo Makedonija zasega ne e zabele`an drug primer na ikona naslikana na ko`a.

sl. 2. Sv. Dimitrij, crkva Sv. Dimitrija vo Varo{, Prilep

6 Ikonata se vodi pod registarski broj 21431 kako delo od nepoznat avtor i poteklo od XIX vek. Di-menzii (75 h 53 h 3 sm).7 http://www.ucc.ie/milmart/BHL2122.html.

104

osmanliska vlast. ^udoto na Sv. Dimitrij evoluira vo pretstava kade ne se nazna~uva identitetot na padnatiot voin tuku se uni-ficira vo op{t poim - gre{nik.8 Po istata logika vo Rusija se razviva tema kade Sv. Di-mitrij go proboduva bezbo`nikot Mamaj - ta-tarinot.9 Na edna ikona od manastirot Dra-

govi}10 so~uvan e primer, kade vo borbata na Sv. Dimitrij so voinot, mu se priklu~uva i Sv. \or|i kade so zaedni~ki sili atakuvaat na bezbo`nikot.Margarit vo svoeto delo Sv. Dimitrij od istoimenata crkva od Varo{ (sl. 2) pravi do-polnitelna kombinacija na dve ~uda na sve-titelot. Imeno, vo kompozicijata kade sve-titelot go porazuva voinot se obedinuva so druga ikonografska potka, kade Sv. Dimitrij vo eden drug svoj podvig uspeva da go oslobo-di afrikanskiot episkop Kiprijan zaroben

sl. 3. Sv. Dimitrij, crkva Sv. Dimitrija vo s. Oreovec, Prilep

8 V. TÍpkova-Zaimova, Izobra`eni® na Sv. Dimi-tÍr Solunski i pismenata Dimitrievska tradi-ci®, Godi{nik na SofiŸsk® universitet Sv. Kli-ment Ohridski, CentÍr za slav®no-vizantiŸski prou~vani® Ivan DuŸ~ev, Tom 94 (13), Sofi® 2006, 1559 ¥. K. Begunov, Greko-slav®nsk® po~itani® Di-mitri® Solunskogo i russkiŸ duhovnŸ stih o nem, Bizantinoslavica, 36/2, 1975, 156-157, No2-4.

10 B. ^olovi}, Ikonopis Kninske Krajine, Narod-ni muzej-Beograd, Beograd 1995, sl. 101.

105

od varvarite.11 Potenciraweto na hristijan-skiot element, so vklu~uvawe na episkopot Kiprijan vo scenata, vo borbata na Svetilot so voinot jasno go opredeluva karakterot na neprijatelot. Toa ve}e ne e Bugarskiot car Kalojan tuku zaedni~kiot pravoslaven ne-prijatel - inovernata osmanliska vlast. Na ovoj na~in, posebno vo prerodbenskiot peri-od vo Makedonija no i na {irokiot balkan-ski prostor, Sv. Dimitrij nepre~eno se ste-knal so epitetot na eden od najpopularnite pravoslavni braniteli protiv antihristot vklu~uvaj}i go ovde i Sv. \or|i so kogo neret-ko zaedno se prestavuvaat vo taa nasoka.Popularnosta na Sv. Dimitrij ne bila ni{to pomala i na Sveta gora, a kultot na svetiot voin bil posebno istaknuvan sekako i pora-di blizinata na Solun. Margarit bil eden od onie zografi koi bile anga`irani da rabo-tat na ciklusi koi go veli~ele kultot na sve-titelot vo mona{kata sredina. Vo obemnite zafati na `ivopisuvawe vo 1779 god., preze-meni vo tekot na obnovata na opo`arenite pa-raklisi vo manastirot Hilandar, realiziran e patronskiot ciklusot na ju`nata fasada na crkvata Sveti Dimitrij, dodeka vo predvor-

sl. 4. Preobra`enie, crkva Sv. Dimitrija, s. Oreovec, Prilep, detaq

sl. 5. Preobra`enie, crkva Uspenie na Presveta Bogorodica, Manastir Treskavec, Prilep

sl. 6. Preobra`enie, crkva Sv. Dimitrija, s. Oreovec, Prilep

11 F. Bari{i}, ^udo Dimitrija Solunskog kao istorijski izvori, Beograd 1953, 136-139.

106

jeto nad frizot od svetitelskite figuri na-slikan e interesen ciklus so tema posvetena na Sozdavaweto na svetot.12 @ivotot i ~udata vrzani za popularniot svetitel ikonograf-ski iscrpno se obraboteni na 15 poliwa vo dva niza sledej}i ja ve}e vospostanovenata matri-

ca poznata u{te od paleologovskoto vreme so izvesni novini koi se dol`at na vremeto na nastanuvaweto na ciklusot.13 Scenite, koga Sv. Dimitrija go osloboduva episkopot Ki-prijan od ropstvo i vo Hilandarskiot para-klis Sveti Dimitrija (sl. 8) i vo Varo{kiot primer (sl. 2) se naslikani so nezna~itilni

sl. 7. Sv. Dimitrij, Muzej na ikoni vo Prilep

12 Z. Raki}, Ciklus patrona u Hilandarskoj cr-kvi Svetog Dimitrija, Osam vekova Hilandara (1998), SANU, Beograd 2000, 576-584. 13 Istoto, 584.

107

ikonografski razliki i so evidentna stil-ska srodnost. Isto taka, poznatata scena vo predvorjeto na Hilandarskiot paraklis koga Sv. Dimitrij go proboduva voinot so kopje, od ni{ata pred vlezot vo crkvata (sl.9), povtor-no ima svoj paraleli vo na{ite primeri so ista tema: ikonata slikana na ko`a od Ore-ovec (sl.3) i ikonata od kolekcijata vo Pri-lepskiot muzej (sl.7). Rabotilnicata na slikarot Margarit, izgle-da bila anga`irana i vo manastirot Zograf na Sveta gora. Toa go poka`uva slikarstvo-to vo dvata paraklisa Ro`destvo na Sv. Jovan Prete~a (sl. 10) i Sv. Preobra`enie Gospo-dovo (sl. 11). Toa najdobro se gleda na scenata koga Sv. Dimitrij go ubiva voinot, naslikan na mnogu sli~en na~in kako na scenata od Prilep (sl. 3).Poznato e deka na Sveta Gora, kako posebeno duhoveno i umetni~ko jadro, za ispolnuvawe na manastirskite umetni~ki potrebi redov-no anga`irale, nadvor od svojata sredina, brojni zografski rabotilnici. Se pove}e podatoci upatuvaat na mo`nosta i potrebata na me|usebna sorabotka na zografite so cel da soodvetno odgovorat na ambicioznite ba-rawa na Svetogorskite monasi za obnova na opo`arenite paraklisi ili pak oslikuvawe na novite crkovni gradbi. [irok front na deluvawe na Sveta Gora imale golem broj na umetnici, vklu~eni vo mnogubrojnite slikar-ski aktivnosti koi neprekinato se odvivale vo svetogorskite manastiri. Taka, golemite po`ari koi go zafatile manastirot Hilan-

dar vo XVIII vek, vo nekolku navrati, 1711, 1722 i 1776 otvorile {iroki mo`nosti za u~estvo na etabliranite slikarski rabotil-nici od kor~ansko-moskopolsko-ohridskiot umetni~ki krug vo obnovata na `ivopisot i ikonopisot na uni{tenite paraklisi vo manastirskiot kompleks.14 Vo toj proces na

sl. 8. Sv. Dimitrij go osloboduva episkopot Kiprijan od ropstvo, paraklis Sveti Dimitrija,

manastir Hilandar

sl. 9. Sv. Dimitrij, paraklis Sveti Dimitrija, manastir Hilandar

14 D. Medakovi}, Manastir Hilandar u XVIII veku, Hilandarski zbornik 3 (1974), 54-69; D. Bogdano-vi} - V. J. \uri} - D. Medakovi}, Hilandar, Beo-

108

obnova, posebno vo periodot od vtorata po-lovina na XVIII vek, zna~ajna uloga odigrale bugarskite ktitori, koi, vo pove}e navrati, bogato go pomognale manastirot Hilandar no i bliskiot Zograf. Pome|u ostanatite se istaknuva ktitorot Haxi Vl~o ot Bansko koj bil brat na dvajcata poznati hilandarski igumeni Lavrentij i Pajsij.15

Vo vtorata polovina na XVIII vek bila anga`irana rabotilnicata na kor~anskite bra}a Konstantin i Atanas Zografi, koi naj-verojatno rabotele i vo Hilandar. Spored nivnite potpi{ani dela mo`e da se osvetli tvore~kiot pat na bra}ata zografi, no od druga strana, ovie avtorizirani podatoci, poslu`ija i za rasvetluvawe na del od ona yidno slikarstvo za koi nema neposredni po-datoci za niv, no se prepi{uva na nivnata rabotilnica. Imeno, nivniot prv anga`man

na Sveta gora e zabele`an vo naosot na ka-tolikonot na manastirot Filotej (1752 g.). Tie ovde }e se navratat u{te edna{ vo 1765 g. kade }e gi izrabotat freskite vo ekzonar-teksot na crkvata.16 Bra}ata zografi vo 1766 godina, spored deneska uni{teniot ktitor-ski natpis rabotele vo skitot na Manasti-rot Ksenofon17. Slednoto potpi{ano delo na ovie zografi, Konstantin i Atanas, ovoj pat pridru`eni so Naum, }e sledi duri vo 1783 g., vo manastirot Ksiropotam, {to vooedno e niven posleden anga`man na Sveta gora.18 Od so~uvanite dokumenti se zaklu~uva deka ista-ta godina Atanas pa|a bolen i najverojatno umira.19

grad 1978, 184-190; S. Petkovi}, Hilandar, Beograd 1989, 57-62, Z. Raki}, Crkva Svetog Dimitrija u Hilandaru, Tre}a kazivawa o Svetoj Gori, Beo-grad 1999, 227-264.15 E. Bo®d`ieva, Bansko. Neugasvaçi imena ot Vazra`daneto. S., 1990, s. 11-23.

sl. 10. Sv. Dimitrij, paraklis Ro`destvo na

Sv. Jovan krstitel, manastir Zograf

16 M. Catzhd£khj – E. DrakopoÚlou, 'Ellhnej zwgr£foi

met£ thn £lwsh (1450–1830), tÒmoj 2, Aq»na, 1997, 136; K. Zheku, Konstantin dhe Athanas Zografi, piktorët mesje-tarë në alin e Snenjtë Athos 1750-1783, Instituti I monu-menteve të kulturës, Tiranë 2002, sl. 40, 42.17 G. Tsigaras, Oi Zwgr£foi Kwnstant…noj kai Aqan£sioj

apÒ thn Koruts£, To šryo tous sto `Agion `Oroj (1752-

1783), Athens 2003, 342.18 M. Catzhd£khj – E. DrakopoÚlou, op. cit., 136.19 G. Tsigaras, op. cit., 344.

109

Paralelno so aktivnosta na bra}ata Zogra-fi od Kor~a, spored nas, bila anga`irana i rabotilnicata na slikarot Margarit vo Hi-landar20 i vo Zograf. Od koga datira, vo koj obem i kade se se realizirala sorabotkata pome|u ovie zografski rabotilnici, vo ovoj moment, ne mo`e so sigurnost da se utvrdi, no se pove}e e evidentna nivnata tesna sora-botka na nekolku, pred se nepotpi{ani dela, kako {to se paraklisite vo manastirite vo Hilandar21 i Zograf22.

[to se odnesuva na anga`manot na Margarit Zograf na Sveta Gora interesen e u{te eden podatok, koj ne e direktno povrzan, no koin-cidira so prisustvoto na posledniot ohrid-ski arhiepiskop Arsenij vo manastirot Zo-graf. Imeno, po podmolnoto i nekanonsko ukinuvawe na Ohridskata arhiepiskopija vo 1767 god., posledniot avtohton poglavar Ar-senij nabrgu moral da se otka`e i od tronot na svojata porane{na Pelagoniska mitropo-lija.23 Navodnoto “dobrovolno” otka`uvawe

sl. 11. Sv. Antonij, sv. Sava i sv. Efrem, paraklis Sveto Preobra`enie, manastir Zograf

20 D. Nikolovski, Edna nepoznata zografska rabo-tilnica vo umetnosta na XVIII vek, 205-206.21 Hilandarskite paraklisi, Sv. Dimitrija i Sv. Sava, se pripi{uvaat na Konstantin i Atanas Zo-grafi, vidi kaj: E. N. Kuriakudij, H Mnhmeiakh zo-

grafikh sth Qessalonukh kai to Agiou Oroj to 18o

aiwna, Qessalonikewn polij tetramhniaia Qessaloni-

keia ekdosh, Teuhoj 4, Febrouarioj 2001, 185. Atri-bucija na paraklisot Sv. Joan Rilski vo Hilandar na bra}ata zografi od Kor~a napravi: I. Gergo-va, Stenopisite v Hilandarski® paraklis „Sv. ¯oan Rilski“, Svetogorska obitel, Zograf, III, SofiŸski universitet „Sv. Kliment Ohridski“, Istori~eski fakultet, Sofi®, 1999, 338-352.22 Za `ivopisot na paraklisot Uspenie Bogorodi~ino vo manastirot Zograf I. Gergova

iznesuva mislewe deka e delo na bra}ata zografi od Kor~a: I. Gergova, naved. delo, 340. Seopfaten pregled na tvore{tvoto na zografite Konstantin i Atanas od Kor~a pravi: V. Popovska-Korobar, Ikonopisot vo Ohrid vo XVIII vek, Kultura, Sko-pje, 2005, 73-85.23 I. Snøgarov†, Istori® na Ohridskata arhi-episkopi®-patriar{i®, Ot† padaneto Ÿ pod† turcitø do neŸnoto uniÈo`enie (1394-1767 g.), T. 2, Sofi® 1932, 515-518. A. Trajanovski, Crkov-nata organizacija vo Makedonija i dvi`eweto za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija od krajot na XVIII i vo tekot na XIX vek - do osno-vaweto na VMRO, Institut za nacionalna isto-rija, Skopje 2001, 45-52.

110

od ohridskiot prestol i pelagoniskata epar-hija poradi finansiski pri~ini ostanalo vo narodnata pamet kako prinudno otstranuvawe na crkovniot prvenec i nasilno urivawe na Ohridskata arhiepiskopija.24 Ruskiot pate{estvenik V. I. Grigororovi~ pri svo-jata poseta na manastirot Zograf25 (1844/45)

go zabele`al iskazot na eden monah koj mu ja poso~il kelijata kade po~inal posledniot Ohridski arhiepiskop Arsenij.26 Imeno, spo-red raska`uvaweto na zografskiot starec, Arsenij nezadovolen od okolnostite i intri-gite na koj bil podlo`en pri negovoto simnu-vawe od prestolot, opremen so potrebnite dokumenti i pridru`uvan od svojot rodnina Georgi Balazov, se upatil vo Carigrad so na-24 A. Trajanovski, Narodni pesni za ukinuvaweto

i vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepisko-pija, Godi{en zbornik, kn. 2, Bogoslovski fakul-tet “Sveti Kliment Ohridski” - Skopje, 1996, 157-172.25 B. Mokrov, Sto i pedeset godini od “Pate{estvieto” na Viktor Grigorovi~ po

sl. 12. Vovedenie na Bogorodica. crkva Sv. Nikola, s. Manastir, Prilep

Makedonija, Glasnik na INI, 40/2, Skopje, 1996, 97-104.26 I. Snøgarov†, neved. delo, 516. S. Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Makedonska kniga, Skopje 1989, 290-291.

111

mera da ja otstrani nepravdata i ja odbrani avtokefalnosta. Ne ispolnuvaj}i ja celta toj vo nerazjasneti okolnosti bil zadr`an na Atos kade po izvesno vreme i po~inal. Vo na{iot slu~aj interesen e faktot za pri-sustvoto na Arsenij vo manastirot Zograf. Toj bi mo`el da bide indirektno i pri~inata za anga`iraweto na Margarit vo Hilandar i Zograf. Ne e tajna, deka ovie dva manastiri na Sveta Gora vo opredeleni periodi bile naseleni so mnozinsko makedonsko i bugarsko mona{tvo. Nivnata popularnost vo Makedo-nija bila golema, a toa se potvrduva so brojni monasi i poklonici koi prestojuvale tamu.27

Vo taa nasoka, ne e isklu~eno poglavarot Ar-senij, i ako mo`ebi ne bil direktno koj ja anga`iral rabotilnicata na Margarit, se-pak, da mu bilo poznato negovoto tvore{tvoto vo Pelagoniskata eparhija. Ottamu postoi mo`nost Arsenij da go prepora~al Marga-rit kako ve}e iskusen i etabliran zograf od Makedonija i toj da bil zaslu`en za negoviot anga`man vo Zograf i Hilandar. No, ova se-

kako ostanuva vo ramkite na na{a spekulaci-ja.I, spored navedenite podatoci, za se poevi-dentnoto anga`irawe na Sveta gora na grupa zografi od Kor~a i slikarot Margarit, koj e posvedo~en vo pelagoniskata eparhija, sepak, za nas ostanuva dilemata, okolu razre{uvawe na avtorstvoto na del od freskite naslika-ni od Margarit i tie, od rabotilnicata na kor~anskite bra}a Konstantin i Atanas Zo-grafi.

* * *

Galerijata na ikoni vo Prilep poseduva u{te edna ikona za koje sme na mislewe deka e delo na rabotilnicata na Margarit zograf. Toa e ikonata Vovedenie na Bogorodica (sl. 12) od crkvata Sv. Nikola vo selo Manastir, Prilepsko28. Vo dolnata polovina na ikona-ta pretstaveno e Vovedenieto na Bogorodica vo hramot. Joakim i Ana ja predavaat malata Marija na prvosve{tenikot i so toa go is-polnuvaat zavetot deka nivnata }erka }e se 27 \. Pop-Atanasov, Poklonici od Makedonija vo

Hilandarskiot manastir, (XVII-XIX), Godi{nik na SofiŸsk® universitet Sv. Kliment Ohridski, CentÍr za slav®no-vizantiŸski prou~vani® Ivan DuŸ~ev, Tom 94 (13), Sofi® 2006, 187-189;

sl. 14. Vovedenie na Bogorodica, crkva Sv. Nikola, s. Krstec, Prilep

sl. 13. Simnuvawe vo pekolot, crkva Sv. Nikola, s. Krstec, Prilep

28 Registarskiot broj na ikonata e 21302. Dimen-zii: (36 h 26 h 2,5 sm.)

112

posveti na slu`bata Bo`ja vo Erusalimskiot hram. Nekolku evrejski devici so sve}i vo ra-cete u~estvuvaat vo procesijata. Vo gornata polovina na ikonata pretstaven e momentot koga angelot ja hrani malata Marija. Zadni-nata e ispolneta so slikana arhitektura na hramot. Vo dolniot lev agol, pod procesija-ta na evrejskite devici, e zapi{ana godinata 1776 so crvena boja. Vovedenieto na Bogoro-dica od Sv. Nikola vo s. Manastir poka`uva zrel odnos na umetnikot i jasno navra}awe na klasi~nite paleologovski primeri vo odnos na istovetniot primer od 1765 godina vo ma-nastirot Treskavec. Koloritot e potopol i uedna~en a detalite i dekoriraweto ne se na-padni i se vo funkcija na kompozicijata.Stilski najbliski do ikonata od crkvata Sv. Nikola vo s. Manastir sledime vo crkvata Sv. Nikola vo s. Krstec, kade pokraj trite prestolni ikoni (Isus Hristos, Bogorodica so Hristos i Sv. Nikola) delo na Margarit zograf, so~uvani se i dve neevidentirani prazni~ni ikoni - Simnuvawe vo Pekolot (sl.13) i Vovedenie na Bogorodica (sl. 14)29. Ikonata Vovedenie na Bogorodica od selo Krstec vo golema mera ja zadr`ala istata kompoziciska {ema no so taa razlika {to

dejstvieto se odviva vo sprotivna nasoka od primerot na ikonata od s. Manastir.Temata Simnuvawe vo Pekolot, Margarit zograf ja naslikal u{te dva pati, vo sli~en manir, za potrebite na Treskave~kiot iko-nostas (sl.15) i za crkvata Sv. Dimitrija vo Bitola (sl. 16).Locirawe ikona, delo na rabotilnicata na Margarit zograf, vo podale~noto Mariov-sko selo Manastir, uka`uva na faktot deka vo periodot na vtorata polovina na XVIII vek, poto~no pome|u 1765 pa do 1776 godina ovaa zo-grafska rabotilnica gi zadovoluvala re~isi site ikonopisni potrebi na Pelagoniskata eparhija, ne samo vo centralnoto gradskoto jadro, tuku i vo po{irokata okolina na Pri-lep vklu~uvaj}i go i poodale~eniot Mariov-ski kulturen prostor.

* * *

Nadvor od zasega poznatite granicite na de-luvawe na Margarit Zograf sre}avame iko-na koja e bliska do rabotata na negovata ra-botilnica. Se raboti za ikona so sceni od Blagove{tenie, Sv. \or|i i Sv Dimitrij od Muzejot na Onufri vo Berat (sl. 17). Iko-nata vodi poteklo od crkvata posvetena na Ra|aweto na Sv. Bogorodica od Moskopole,

29 D. Nikolovski, Edna nepoznata zografska rabo-tilnica vo umetnosta na XVIII vek, 205;

sl. 15. Simuvawe vo pekolot, crkva Uspenie na Pres-veta Bogorodica, Manastir Treskavec, Prilep

sl. 16. Simuvawe vo pekolot, crkva Sv. Dimitrija, Bitola

113

delo na anonimen zograf od 1777 godina (Inv. 30)30.Arhangelot Gavril od Blagove{tenieto ima najbliska analogija so arhangelot Gavril od ikonata sv. Jovan Krstitel (sl. 18), kako i li-kot na Sv. Dimitrije na kow od Oreove~kata zbirka (sl. 3). Osven bliskata stilska i kom-poziciska {ema karkateristi~no za Marga-rit e i dvojnoto istaknuvawe na godinata na izrabotkata na ikonata.

Vo taa nasoka mo`ebi u{te edna ikona koja e atribuirana na zografot Jovan ^etiri, Ra|aweto na Bogorodica od ikonostasot na crkvata Sv. Bogorodica vo Moskopole, sega vo Beratskata kolekcija (Inv. 177) od 1777 go-dina mo`eme da ja pripi{eme na rabotata na rabotilnicata na Margarit Zograf (sl. 19).Spored toa mo`eme da ka`eme ne{to pove}e za umetni~ko izvori{te na ovaa zografska rabotilnica. Imeno, {to se odnesuva na stil-sko-likovniot rakopis na rabotilnicata na Margarit, od dosega poznatoto, jasno e deka taa e najbliska do zografskite tradicii na

sl. 17. Blagove{tenie, Sv. \or|i i Sv Dimitrij, Muzejot na Onufri vo Berat, crkva Ra|aweto na Sv. Bogorodica, Moskopole

30 Y. Drishti, Icons of Berat, Collection of the Onufri Nati-onal Museum-Berat XIV-XX century, AICA 2003, 98.

114

kor~ansko-moskopolsko-ohridskiot kulturen krug. Upotrebata na sli~ni ili pak identi~ni ikonografski re{enija, unificiraniot li-koven rakopis uka`uvaat na tesnata sorabot-ka na ovie rabotilnici koi evidentno imaat zaedni~ko umetni~ko izvori{te. Konstantin Jeromonah, David od Selenica, Konstantin od [pat, bra}ata Konstantin i Atanas Zo-grafi so sinovite se samo najeksponiranite zografi koi go odbele`ale tvore{tvoto na 18 vek.31 Dosega{noto, postepeno rasvetluvawe na tvore{tvoto na Margarit dava za pravo da se potvrdi pridonesot na ovaa zografska ra-botilnica kako zna~ajna vo odbele`uvaweto na umetni~kite tekovi vo Makedonija i po{iroko na teritorijata na Ohridskata di-eceza pa se do neizbe`nata Sveta gora.

sl. 18. Sv. Jovan Krstitel, crkva Sv. Dimitrija, s. Oreovec, Prilep, detaq

31 V. Popovska-Korobar, Ikonopisot vo Ohrid vo XVIII vek, 167-175.

sl. 19. Ra|aweto na Bogorodica, crkva Sv. Bogorodica, Moskopole,

Beratskata kolekcija (Inv. 177)

115

Darko NIKOLOVSKI

SEVERAL NEW WORKS ASCRIBED TO THE WORKSHOP OF THE ZOGRAPH MARGARIT IN THE REGION OF PRILEP

Summary

The recent conservation activities carried out in the region of Prilep helped in identifying several new works from the workshop of the zograph Margarit.These new discoveries compliment the general im-age of the activity span of this zograph in the eparchy of Pelagonia.In the treasury of the Monastery of Treskavec once a lavaron (banner) with the image of The Holy Virgin and Christ (reg.no. 20683) (fig.1) was housed, which unfortunately is now lost. The only knowledge we have of this work is the documentation of the Na-tional Conservation Center.To the workshop of the painter Margarit can be cred-ited several works of this type which are painted on canvas, and were used for various functions (like the pyle, a curtain that fills the gap between the Royal Doors, and the lavarons -banners that are used in processions and etc.),namly in the church of St.Demetrius at Varoš, Prilep the depiction of the patron saint (fig.2 ), and a rare specimen of an icon also of St.Demetrius (fig.3) painted on leather for the church of St.Demetrius at v.Oreoec, Prilep (reg.no.20665).The subject theme of St.Demetrius has been repeated several times by Margarit.Beside the above mentioned works we find one more specimen in the Prilep icon collection (fig.7). The composition theme of St.Demetrius in all of these works shows that the workshop of Margarit new how to adapt the iconographic solution in accordance to the period.For example the composition at St.Demetrius in the v. Oreovec (fig.3), and the one from the mu-seum collection in Prilep (fig.7) are distinguished by rendition of the saint in a unidentified setting and by not designating the fallen warrior. The original ico-nography of this scene shows St.Demetrius at the time of the besieging of the city of Thessalonica in 1207, when the saint kills Kaloyan the tsar of the Bul-

gars. Through the course of time and with the change of the conflicting sides the common enemy becomes the Ottoman rule. Hence, the miracle of St.Demetrius was transformed into a composition were the fallen warrior is generalized as an impious person.In the church at Varoš (fig.2), the painter Margarit compiled two of the miracles of St.Demetrius, the episode of killing the warrior, and the rescuing of Cyprian the bishop of Carthage in Africa who was held by barbarians. Margarit was one of the painters who were commis-sioned to paint cycles of this saint in the monastic sites. During the large assignments of restoring the frescos which were burned in the parakklesions at the Monastery of Chilandari in 1779, on the south facade of the church of St.Demetrius the patron's cycle was rendered , while at the entrance above the frieze of saints an interesting cycle of the Creation of the Universe was also painted. It is very likely that Margarit's workshop was also commissioned in the neighboring Monastery of Zographou. The frescos in the parakklesions dedicated to the Nativity of St.John the Forerunner, and of the Transfiguration of Jesus Christ exhibit resemblance of his work.Parallel with the activities of the well known Zograph brothers from Korçe, the workshop of the painter Margarit no doubt was also assigned to work on the burned parakklesions at the Monastery of Chilan-dari, and at the neighboring Monastery of Zographou on Mount Athos.It is unknown when the collabora-tion of these two workshops was made, neverthe-less several unsigned works in the parakklesions of these monasteries give evidence of a close relation between them. In the icon gallery in Prilep an icon of The Presen-tation of the Holy Virgin (fig.8) from the church of St.Nicholas in the v.Manastir is kept, which also can be ascribed to Margarit zograph. This particular icon

116

has close parallels with three Despotic icons (Jesus Christ, The Holy Virgin and Christ, and St.Nicholas) in the church of St.Nicholas in the village Krstec which were painted by Margarit, as well as two other Festive icons depicting the Descent to Hell (fig.9),and The Presentation of the Holy Virgin (fig.10) that pre-viously were not recorded.Locating an icon by the zograph Margarit in the re-mote village of Manastir shows that his workshop supplied icons for the Pelagonian eparchy from 1765 to 1776, and not only for the city core, but also for the more distant areas of the eparchy, like the cultural region of Mariovo.Beyond the presently known borders where the zo-graph Margarit had worked with his workshop is the icon housed in the Museum of Onuphrios at Berat, Albania with the rendition of The Annunciation, St.George and St.Demetrius (fig.13) .The icon origi-nally came from the church of The Nativity of the Holy Virgin in Moscopolis, and has been attributed to an anonymous painter from 1777 (Inv.no.30). In this course it is worthy to mention the icon of The Nativ-

ity of the Holy Virgin in the Berat collection (Inv.no.177), which originates from the church of The Holy Virgin in Moscopolis from 1777, and has been ascribed to the painter Jovan Tsetiris, however we be-lieve this work was painted in Margarit's workshop. From the so far known works by Margarit and in connection with the foundation of the artistic style of his workshop ,and the specific painterly charac-teristics it can be affirmed that these works were created on the grounds of the tradition of the Korçe-Moscopolis- Ohrid cultural circle. Namely, the use of identical or similar iconographic solutions, and a unified painting script point to the alike sources that were also used by the most popular artists of the 18th century, like the heiromonachos Constantine , David from Selenica,Constantine from Spat ,the brothers Constantine and Athanasius Zographs and their sons .The gradual unveiling of the opus of the zograph Margarit will give testimony for the contribution of his workshop in the artistic trends in Macedonia, and furthermore on the territory of the Ohrid diocese, as well as on Mount Athos.