LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

GODINA I • BROJ 1 • MART 2006 BESPLATEN PRIMEROK

- Smetame deka kone~no }ese podigne svesta na nad-le`nite koi treba da gore{at ovoj problem. Ni-kade vo svetot ne e zabele-`ano Centar od vakovtip da funkcionira sredenaselba. Stavot na Op{-tinata e deka bolnicatadefinitivno treba da sedislocira vo neurbanizi-rana zona, veli Mile Gi-novski od Stru~niot timna Op{tina Kisela Voda

NA[A TEMA

Pove}egodi{na inicijativa na `itelite na naselbata Kisela Voda

DOM NA KULTURA NA MESTOTO NA CENTAROT ZA ZAVISNICI?

Uvodnik

Zo{to op{tinski lokalen vesnik #Kisela Voda#?

Vo vreme koga decentralizacijata treba da ponudi tran-sparentnost, vo vreme koga gra|aninot treba da bide cen-tralna li~nost, koga treba ne samo da bide pra{an, tuku ida re{ava kako }e `ivee vo svojata lokalnata samouprava,od neophodno zna~ewe e da se inicira, pottikne i aktiviranegovata informiranost. Tokmu lokalniot op{tinski ves-nik #Kisela Voda# }e ja ima taa zada~a. Gra|aninot mora dabide glaven akter i da bide na prvo mesto, barem {to se od-nesuva za negovata navremena informiranost. Vie ste sop-stvenici na Op{tinata i imate ustavno pravo da znaete{to i kako rabotat onie za koi ste glasale. Imate pravoda znaete za site nivni aktivnosti, imate pravo da pred-lagate, inicirate predlozi, kritikuvate ili pak, aktiv-no u~estvuvate vo rabotata na Op{tinata, preku dosta-vuvawe na gra|anski inicijativi.

Vesnikot nema da politizira, kritikata }e bide meri-lo i podednakvo }e va`i za site, a glavna cel, pokraj navre-menata i to~na informiranot }e bide afirmacijata naOp{tinata.

Vo vreme koga `iveeme vo neizvesnost, gledaj}i i ~itaj-}i niz mediumite razni #triler# prikazni od doma{no pro-izvodstvo, koga siroma{tijata i nevrabotenosta go ste-gaat obra~ot, listaj}i go prviot broj na vesnikot, pokrajdrugoto, }e zabele`ite deka toj preku svoite rubriki re-laksira i nudi razonoda.

Verojatno }e se zapra{ate zo{to ste ni potrebni Vie?]e vi odgovorime kratko. Ni trebaat va{ite prikazni.Ni trebaat za da gi znaeme va{ite potrebi, problemi, di-lemi, ili pak, dobronamerni kritiki. Ni trebaat va{iteprikazni za maaloto vo koe `iveete. Tuka sme da gi slu{ne-me va{ite inicijativi, predlozi i zaedno da iznao|ame na-~ini za va{e poudobno, pobezbedno i pokvalitetno `ivee-we vo Op{tinata. So va{ite otvoreni pisma do nas, zaed-no }e se obideme da ja napravime poubava okolinata vo kojasite `iveeme. Da gi trgneme na strana #tabu temite# za ne-komunikativnost, otu|uvawe, nedru`ewe, ili ne daj Bo`ekodo{ewe. Vo vreme na sovremenata tehnologija treba darazgovarame i polemizirame za posovremen na~in na `ivee-we. Da se zalo`ime da go afirmirame so`ivotot i da seobideme zaedno na{iot dvor, na{eto maalo, na{ata Op{-tina da ja pretvorime vo pristojno mesto za `iveewe. Danapravime navistina da bide privilegija da se `ivee voOp{tina Kisela Voda.

Sepak, na krajot da ne zaboravime, vesnikot }e izleguvaedna{ vo mesecot, }e bide besplaten i sekoga{ }e ve ~eka nava{iot ku}en prag, dokolku nema da bidete doma i li~no dago primite od na{iot dostavuva~.

So po~it, Od Redakcijata na lokalniot op{tinski vesnik #Kisela Voda#

REPORTA@A

^UDOTVORNATA MO]NA SVETA PETKA

INTERVJU: XORXE ARSOVGradona~alnik na Op{tina Kisela Voda

LOKALNATA SAMOUPRAVA ESOPSTVENOST NA GRA\ANITEKako mo`eme da zboruvame za efi-

kasna decentralizacija koga cen-tralnata vlast na lokalnata samo-uprava i talo`i samo obvrski, a nei dava prava i ingerencii?- Se obidu-vame nesposobnite direktori da gizamenieme so sposobni, lo{ite orga-nizacii da gi zamenime so dobri or-ganizacii. - Otsega gra|anite }e ka-`uvaat kakvi gradbi posakuvaat vosvojata zaednica.- Doa|aat investi-tori, baraat lokacii za da gradatobjekti, nudat vrabotuvawa, no tu-ka ni se vrzani racete so ogled nafaktot {to ne e donesen Zakonot zagrade`no zemji{te. Nie kako lokal-na samouprava nemame ingerencii daim dademe lokacija za objekt

Sledniot mesec se navr{uva edna godina od va{iotizbor za gradona~alnik na Op{tina Kisela Voda. Dali stezadovolen od dosega{niot u~inok?

- Od gledna to~ka na realizacija na zacrtanata programazadovolen sum, iako zateknav neviden haos vo Op{tinata.Prakti~no zagubiv nepotrebno vreme za sreduvawe na sostoj-bite. Poradi op{to poznatite finasiski malverzacii {togi ima{e minatoto rakovodstvo, vo Op{tinata nema{e kni-govodstvo, ne postoe{e arhiva, a da ne zboruvame za proekti iprogrami {to po zakonski normi porane{nite lokalni vlas-ti morale da srabotat. No, so konstituirawe na Sovetot i somakotrpna rabota uspeavme da stvorime profesionalizam iispolnitelnost vo rabotata. Rekapitular na seto toa e ednauspe{na rabotna godina zad nas.

Kako go ocenuvate procesot na decentralizacija vo delotna prenesuvawe na ingerenciite od centralno na lokalno nivo?

- Iako centralnata vlast deklarativno sekojdnevno teo-retski ne ubeduva deka sproveduva transparentna decentral-izacija, vsu{nost praktikata poka`uva deka nema decentra-

lizacija. Kako mo`eme da zboruvame za efikasna decentral-izacija koga centralnata vlast na lokalnata samouprava italo`i samo obvrski, a ne i dava prava i ingerencii? Grado-na~alnicite se soo~uvaat so mnogu problemi i site na{i do-bronamerni sugestii do centralnata vlast za operativno delu-vawe i koregirawe ne samo {to ne se prifa}aat, tuku nepo-trebno se politiziraat.

[to mislite za na~inot na finansirawe na op{ti-nite, so ogled na toa {to vie ste i predsedatel na Komisijataza finansirawe pri ZELS ?

-Tuka ima seriozni problemi. Centralnata vlast i voovoj del e totalno nepodgotvena. Pomina edna godina, no nemrdnavme nitu ~ekor napred. Site problemi {to postoeja vojuli minatata godina, koga prezedovme del od ingerenciite,postojat i sega. Site zalo`bi i sugestii na gradona~alnici-te i ZELS do centralnata vlast, za izrabotuvawe na pok-valitetna programa za finansirawe vo obrazovanieto, ilisosema malku ili pak, voop{to ne se prifa}aat.

(prodol`uva na str. 2)

(op{irno na str. 3) (op{irno na str. 10)

www.kiselavoda.gov.mk

[to se slu~uva vo obrazovanieto?Neodamna nekolku direktori zarabotijai krivi~ni prijavi. Toa se dol`i na poli-ti~ki reavan{izam ili, pak, vo pra{awee lo{o menaxirawe na {kolite?

- Zakonot za obrazovanie e tippi~enprimer za nesorabotka na centralnata solokalnata vlast. Mesto da iznajdeme zaed-ni~ko re{enie vo pogled na prezemawe-to na u~ili{tata, centralnata vlast se-kojdnevno ni pravi razni opstrukcii.Ednostavno, centralnata vlast ne se otka-`uva od centralisti~koto odnesuvawe vopogled na poseduvawe na ingerenciite voobrazovanieto. [to se odnesuva do smena-ta na direktorite, tuka ne stanuva zborza politi~ki revan{izam, tuku se obidu-vame nesposobnite direktori da gi zame-nime so sposobni, lo{ite organizacii dagi zamenime so dobri organizacii.

Dali Op{tinata e podgotvenakvalitetno da odgovori na predizvikot -osnovno obrazovanie, negovo finansira-we so site propratni pote{kotii, {to voovoj moment se evidentni?

- Ovde poseben problem e finansir-aweto. Go napravija taka {to ni go zagor-~uvaat `ivotot od aspekt na na{ata ne-mo} kvalitetno da upravuvame so {koli-te, a od dru strana, centralnata vlastvoop{to ne razmisluva deka so vaka pos-tavenite raboti ednostavno se uni{tuvasistemot nare~en obrazovanie. Do kade }eodi toa uni{tuvawe? Centralnata vlastednostavno ne saka kvalitetno funkcio-nirawe vo obrazovniot sistem, za istiotda raboti za dobroto na roditelite i de-cata. Napravija koncept na finasirawena obrazovanieto, koj ne samo {to ne davarezultati, tuku e generator na sozdavaweproblemi vo lokalnata samouprava. Vsu{-nost, od sredstvata {to po zakonski patni sleduvaat i na nekolku pati ni bea ve-teni od premierot Bu~kovski i ministe-rot Polo`ani - nema nitu traga. Od sitevetuvawa nitu edno ne ispolnija. Imeno,vetija deka starite obvrski vo obrazova-nieto }e gi saniraat - toa ne go naparvija.Vetija deka sredstvata }e gi zgolemat voodnos na predhodnoto nivo na realniteistoriski tro{oci - istoto ne se reali-zira. Vetija deka }e go platat greeweto -i toa ne go ispolnija. Ovaa, pak, godinasituacijata e u{te polo{a. Se najavuvanova pari~na restrikcija. Op{tinite }edobijat 20 otsto pomalku sredstva vo od-nos na 2005, vo koja, pak, sredstvata beadrasti~no namaleni za 40 otsto od finan-siraweto vo 2004-ta godina. So vakvapolitika prakti~no se uni{tuva obra-zovniot sistem.

Nekolkupati dosega izjavuvatedeka nezavisna revizorska ku}a }e izvr{irevizija na raboteweto na Op{tinata voizminatiot ~etirigodi{en periodot.Dosega toa ne e napraveno. Zo{to?

-U{te vo maj minatata godina raspi-{avme tender za nezavisna revizorskaku}a. Komisijata za nabavki odbra ku}akoja poseduva kvalitativni i kvantita-tivni performansi za izvr{uvawe naedna vakva odgovorna rabota. No, drugafirma koja ima samo eden vraboten i toaso sredno obrazovanie, tendenciozno epu{tena od odredeni strukturi na vlastada konkurira, pritoa znaej}i deka odna-pred nema {ansi da bide izbrana. So toa~etiri pati se minira tenderot. ^etiripati vtorostepenata vladina komisija jausvojuva `albata na istata firma, pritoaforsiraj}i da ja napravi revizijata, nood na{a strana toa ne be{e dozvoleno. Soposlednata odluka na vtorostepenatakomisija taa prakti~no ni nareduva da jaodbereme nekvalitetnata ~ovek - firma.

Nie go poni{tivme konkursot i naskoro}e bide raspi{an nov, ovojpat me|unaro-den tender i veruvam deka kone~no ovojproblem }e se nadmine.

Sepak, ve}e ima napraveno reviz-ija od dr`avniot zavod. [to poka`uvaatbrojkite?

- Vo taa napravena revizija nema bro-jki. Vo toj izve{taj ne postoi ni{to {touka`uva {to bilo celta na revizijata.O~igledno taa bila od formalna glednato~ka, kolku da se ka`e deka imalo revizi-ja, a vnatre ni{to ne e konstatirano. Iz-ve{tajot e tolku lo{ i amaterski, {to odna{a strana e stavena zabele{ka da sekoregira. No, tie ednostavno si ja zavr{i-le odnapred postavenata doma{na zada~a,vo pravec deka nikoj za ni{to ne treba daodgovara. Vo vreme koga sé u{te fr~atkrivi~ni prijavi po sudovite za porane{-ni rakovoditeli kade {to se tovarat zapronevera na milioni evra, nekoj saka dadoka`e deka vo minatite ~etiri godini voOp{tinata Kisela Voda se rabotelo~esno.

Vpro~em, gra|anite zaslu`uvaat ot-~et i treba da znaat kade se tro{ele niv-nite pari. Nekoj mora da si ja ponese od-govornosta. ]e bidam uporen vo namera-ta vistinata da izleze na videlina.

Op{tinata }e se oslobodi odnedobronamernite investitori

Vo izminatite godini Kisela Vodae proglasena kako rekorder po divitegradbi. Kako se spravuvate so urbaniothaos?

-So prezemaweto na ingerenciite vodelot na grade`niot ispektorat, Op{ti-nata vo momentov gi prezema site merkiza sanirawe na ovaa situacija. Ispekto-rite se na teren, gi obikoluvaat objekti-te {to se gradat i interveniraat sekadekade {to se otstapuva od detalniot urba-nisti~ki plan. Od edna strana se vr{idejstvuvawe tamu kade {to ima zloupo-treba od investitorite, a od druga strana

se vr{i intenzivna revizija naDUP. Tie se razrabotuvaat i senosat ne vo funkcija na inves-titorite, tuku vo funkcija nagra|anite. Otsega gra|anite }eka`uvaat kakva gradba posaku-vaat vo svojata zaednica. Sme-tam deka na toj na~in Op{ti-nata }e se oslobodi od nedobro-namernite investitori za koive}e postojat indicii deka seprefrluvaat na drugi tereni.Dobronamernite, pak, investi-tori se dobredojdeni vo Op{-tinata. Onie {to go kr{atzakonot i gi maltretiraat gra-|anite ne se po`elni vo Op{-tinata.

Koga }e po~ne legali-zacijata na nelegaliziraniteobjekti?

-Ima nekolku iljadi nele-galizirani objekti vo Op{ti-

nata. Lu|eto `iveat po 30 -40 godini voskromni ku}i~ki, no nemaat imotni lis-tovi. Vo momentov se raboti na podgotov-

kite. Prvata faza se sostoi od donesu-vawe na DUP vo naselbite. Bidej}iVladata najavi Zakon za legalizirawe nadivite gradbi, prinudeni sme da go po-~ekame Zakonot i da se vklopime vo nego,bez potreba ne navleguvaj}i vo nepotreb-ni tro{oci. Istite }e bidat legali-zirani. Za novite, pak, divi gradbi,formirame specijalni komisii. Onie{to se vlezeni i vklopeni vo DUP }e selegaliziraat so naplata na komunalii soodredeni kazni, a onie, pa, koi nema da sevklopat vo DUP }e bidat urnati.

Op{tinata izobiluva so komu-nalni problemi. Del od niv, koi prak-ti~no imaat strate{ko zna~ewe, so godi-ni se zaboraveni. Taka e so otsustvoto naatmosferska, a na delovi i na fekalnakanalizacija.

- Op{tina koja se nao|a na samo dva

kilometra od centarot na gra-dot, vo 21. vek ima delovi bezfekalna kanalizacija. Gra|a-nite se so septi~ki jami. Pro-cenkta e deka 80 otsto od Op{-tinata nema atmosferska kana-lizacija, a na delovi kade {toja ima taa e izme{ana so fe-kalnata kanalizacija, taka{to za vreme na do`dovi sesozdavaat dopolnitelni prob-lemi. Novata lokalna samo-uprava se zafati so re{avawena ovoj gorliv problem. Vomomentov se izrabotuvaat pro-ekti, a posle toa sleduva zat-voraweto na finansiskite konstrukcii.Ne treba da zaboravime deka tie se skapiinvesticii i lokalnata samouprava voOp{tinata vo samo dve-tri godini ne mo-`e da go realizira ona {to za 40-50 godi-ni nanazad e propu{teno. Treba da se imatrpenie. Gra|anite mora da imaat razbir-we, se nadevam deka toa }e go sfatat koga}e vidat deka rabotime na ovoj problem.

Rasadnik - tipi~enprimer kako ne treba

da se gradi nova naselba

]e inicira li novata naselba Ra-sadnik novi problemi vo infrastrukturata?

-Izgradbata na Rasadnik e tipi~enprimer kako ne treba da se gradi edna no-va naselba. Se po~nalo so gradbi, napla-teni se komunalii, parite se tro{ele nadrugo mesto, a naselbata e ostavena somnogu problemi. Blagodarenie na odli~-nata sorabotka so gradot, godinava }e vos-postavime novi evropski standardi zagradewe na novi naselbi. Toa zna~i dekaprvo se gradi infrastrukturata, a potoase pravat objektite. Onie nekolku objek-ti {to se izgradeni vo Rasadnik veruvamdeka brzo }e gi vklopime vo planot, a zaponatamu prvo }e se izgradi infrastruk-tura, a potoae }e se povikaat investito-rite da gradat.

Kako stojat rabotite so indus-triskite zoni?

-Tie se prikazna za sebe. Isto takase primer kako ne treba da se raboti, azgora na toa Op{tinata nemala sluh zaniv. Tie od edna strana imaat dobienodozvoli, a od druga strana voop{to nema-at plateno komunalii, a gi uni{tuvaatpati{tata. Vo Op{tinata se formiraposebna komisija koja }e gi poseti siteindustriski zoni. Se raboti na urba-nisti~kiot plan kade {to site reoni }ese urbaniziraat. Sepak, koga komisiite}e gi posetat firmite }e moraat da gipremerat i da vidat dali nivnite gradbikorespondiraat so dadenite dozvoli.Onie {to otstapile }e si gi platat komu-naliite, a vo pogled na delot na adminis-trativnite zgradi, vo ramkite na zakonot}e se napla}a danok na imot, bidej}i do-sega od niv Op{tinata nemala nikakviprihodi.

Kakva sorabotka imate so gradot?- So kompletnoto rakovodstvo na gra-

dot imame dobra sorabotka. Vo interes nagra|anite nao|ame zaedni~ki jazik i sme-tam deka del od aktivnostite {to vo mo-mentov kako gradona~alnik gi napraviv iidnite aktivnost {to }e gi napravime voOp{tinata se plod na zaedni~ka sorabotkaso gradona~alnikot na gradot Skopje, Tri-fun Kostovski i celata negova ekipa.

Op{tinata ima najdobar Sovet vo Makedonija

Prvi vo Makedonija sprovedovteizbori za mesni zaednici. Kako gi ocenu-vate izborite?

- Izborite uspe{no se realiziraa.Idealno ne postoi, a zabele{ki vo izbor-niot proces ima{e za samo dve, od vkup-no ~etirinaeset mesni zaednici. Vo inte-res na gra|anite e {to pokompletno i po-brzo profunkcionirawe na MZ. Celta nadecentralizacijata e vsu{nost pogolema-ta sorabotka so gra|anite. Inaku, objek-tite na mesnite zaednici gi prezemavmevo eden totalen haos. Zavladeani od samo-nare~eni pretsedateli bukvalno so godi-ni bile uni{tuvani. Op{tinata kakosopstvenik voop{to ne se gri`ela za niv.Vo momentov samo tri mesni zaednicinemaat svoi prostorii, no i toj problem}e go re{ime.

Kakva sorabotka imate so Sove-tot na Op{tinata?

- Op{tinata ima najdobar Sovet voMakedonija. Vo Sovetot se prisutni de-setina partiii {to od pozicija {to odopozicija, no ednostavno se sozdade ednaharmonija i site dejstvuvaat kako partijana Op{tina Kisela Voda. Lokalnatasamouprava e potreba i sopstvenost nagra|anite. Gradona~alnikot i Sovetot seizbrani od gra|anite i treba da rabotatvo interes na gra|anite.

Nevrabotenosta e bolna to~ka voOp{tinata?

-Vrabotuvaweto e prioritetna zada-~a na lokalnata samouprava. Sepak real-izacijata, odi zabaveno od aspekt {tocentralnata vlast ne prenesuva golem delod ingerenciite na lokalno nivo. Doa|aatinvestitori, baraat lokacii za da gradatobjekti, nudat vrabotuvawa, no tuka ni sevrzani racete so ogled na faktot {to nee donesen Zakonot za grade`no zemji{te.Nie kako lokalna samouprava nemame in-gerencii da im dademe lokacija za objekt.Centralnata vlast seu{te ne dozvoluvagrade`noto zemji{te, pasi{tata, {umitei prirodnite resursi da bidat pod inge-rencii na lokalnata samouprava. Kakovekonomski razvoj }e ima Op{tinata akonema imot i sredstva. Ednostavno nemo`e da planira ni{to. Sepak se nade-vam deka vo idnina i centralnata i lo-kalnata vklast vo interes na gra|anitezaedno }e rabotat na problemot so ne-vrabotenosta.

Posledniete anketi na stranskiinstitucii govorat deka Op{tinata zaaktivnostite vo izminatata godina e ran-girana me|u prvite pet vo Makedonija.

-Toa zna~i deka nekoj ja ceni na{atarabota. No, nie ne rabotime da se natpre-varuvame, tuku ednostavno sakame da gire{avame problemite na gra|anite. Akotoa nekoj go ceni }e mi bide mnogu milo.

KISELA VODA2 LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

INTERVJU: XORXE ARSOV, Gradona~alnik na Op{tina Kisela Voda

LOKALNATA SAMOUPRAVA E SOPSTVENOST NA GRA\ANITE

Zakonot - vinovnik za delbeniot bilans

Neizbe`no e pra{aweto okolu delbeniot bilans. Zo{to op{tinite KiselaVoda i Aerodrom se u{te ne go potpi{ale delbeniot bilans?

- Ovoj problem postoi od 11 april minatata godina. Vlasta problemot saka da gonametne kako kavga me|u gradona~alnicite na Kisela Voda i na Aerodrom. Vistinapostojat problemi okolu razbiraweto na poimot delben bilans od strana na grado-na~alnikot na Aerodrom, me|utoa problemot e napraven od centralnata vlast.Nenamerno ili tendenciozno fakt e deka vlasta ne go napravila Zakonot za delbenbilans dobar. Za ovaa situacija razbirawe ima i ZELS. Tie na Upraviot odbor done-soa predlog do Parlamentot da se donese nov amadman {to }e go definira Zakonotza delben bilans

Novi iskustva

Me|unarodnata politika jatemelite vo delot na zbratimuvawe naOp{tinata so op{tini od Turcija,Kanada, Bugarija, Polska i drugi zemji.Koja e dobivkata na Op{tinata od vak-vata politika?

-Toa e neophodnost. Najva`en de-tal e deka preku dru`eweto so pove}eop{tini, od drugi prijatelski zemji,so nivnoto iskustvo i dolgogodi{natradicija vo pogled na funkcionira-weto na lokalnata samouprava mo`emeda steknuvame novi iskustva. Vtorkvalitet e nivnata konkretna pomo{koja nudi realizacija na razni proek-ti i {to e najva`no, preku vakvotodru`ewe dr`avata i na{ite kulturnivrednosti dobivaat brza i efikasnaafirmacija vo svetot.

I N T E R V J U

Toni ^UPOSKI

Op{tina Kisela Voda baraMinisterstvoto za zdravstvo da jadislocira bolnicata za zavisniciod alkohol i droga, locirana kajmesnosta Tri ~e{mi, poradi dolgo-godi{nite problemi {to `iteli-te gi imaat so licata koi se leku-vaat vo Centarot.

Inicijativata za dislokacijana bolnicata e rezultat na mnogu-brojnite poplaki na `itelite naKisela Voda koi se `alat deka 15godini otkako postoi Centarot sesoo~uvaat so neprijatni situacii,koi nekolkupati dosega im go zag-rozile i ̀ ivotot. Upotrebeni {pri-covi, krvavi igli, prazni {i{iwaod lekovi i alkohol se rasposlanivo okolinata na objektot, vo ~ijablizina se nao|a crkvata “Sveti\or|ija“, osnovnoto u~ili{te “Kru-me Kepeski“, kako i amfitetarotTri ~e{mi. Otpadot {to go osta-vaat zavisnicite e opasen za minu-va~ite, osobeno za decata koi ~estosi igraat vo blizina. Spored ka`u-vaweto na okolnite `iteli, neo-damna edno dete se bocnalo na upo-trebena igla i sega roditelite stra-vuvaat za negovoto zdravje. Stravvladee i kaj onie ~ii {to deca u~atvo osmoletkata, bidej}i zavisnici-te neretko gi presretnuvaat u~eni-cite i im baraat pari, a ~estopredizvikuvaat i me|usebni tepa-~ki. Zaradi sigurnosta na svoitedeca i vnuci, postarite se organi-ziraat i sekojdnevno gi nosat i givra}aat od u~ili{te.

[estooddelenecot KostadinIlievski objasnuva deka do preddve godini i nego dedo mu go pre~e-kuval po ~asovite.

- Sega sum povozrasen i ne sepla{am tolku. No, pomalite dru-gar~iwa se ispla{eni bidej}i kogaminuvame ottuka zavisnicite sebockaat pred na{ite o~i. Se slu~u-va i da ne zastanat i da ni gi zematparite - veli maliot Kosta. Toj se`ali deka so drugar~iwata od maa-lo ne mo`at slobodno da si igraatoti se pla{at od zavisnicite.

@itelite na okolnite ku}iraska`uvaat deka mnogupati dosegase slu~uvalo licata {to se lekuva-at vo Centarot da im vlezat doma ida im kradat pari i poku}nina. Po-radi ~estite upadi golem del oddvornite porti postojano se zaklu-~eni so katanci.

- Do pred nekolku godini vo-op{to ne se zaklu~uvavme. Me|u-toa, ni se slu~i nekolkupati zavis-nicite da ni vlezat doma i da nizemat pari. Prijavuvavme vo poli-cija, no i tie se nemo}ni da ja kon-troliraat situacijata. Vleguvaat

i koga sme vo ku}ata, taka {to `i-votot ne ni e siguren. Zavisniciteni go uni{tija zdravjeto, nemamemir. Zaradi stresnite situaciiprinudeni sme da pieme sredstva zasmiruvawe. Nema den, nema mesto,a da ne najdeme upotrebeni {pri-covi i igli. Na raskrsnicata kajCentarot se prodava droga i nie gogledame toa. Barame policijata dago kontrolira ovoj reon 24 ~asa naden - veli Nikola Velkovski koj`ivee vo blizina na Centarot.

Zavisnicite izvr{ile nekolkukra`bi i vo crkvata Sveti \or|ija,gi obivale kasite i gi kradele pa-rite od ikonite. Klisarot vo crk-vata, \or|i Petru{evski raska`u-va deka pred da se otvori Centarot,crkvata postojano bila otvorena.

- Od pred dve godini gi zaklu-~uvam crkovnite prostorii pora-

di za~estenite kra`bi, pa duri i dasum otsuten samo desetina minuti.Ne mo`am postojano da vnimavamda ne vleze nekoj zavisnik i da neukrade ne{to - veli klisarot.

Za da stavat kraj na makite na`itelite, op{tinskite vlasti odKisela Voda formiraa tri~lenstru~en tim koj izgotvi elaboratza brzo i efikasno re{avawe naproblemot so Centarot za zavisni-ci. Timot sostaven od psihologotMile Ginovski i op{tinskite so-vetnici Risto Sokolovski i NinoGruev isprati pismo do Minister-stvoto za zdravstvo, vo koe baraatbolnicata da se preseli nadvor odurbanata sredina. Stru~niot timo~ekuva naskoro da se sretne so mi-nisterot za zdravstvo, Vlado Di-mov, za da mu go obrazlo`i barawe-to za preselba na Centarot.

Pretsedatelot na komisijata,Ginovski, veli deka vo me|uvremeOp{tinata pregovara so edna stran-ska fondacija koja finansiski bija pokrila dislokacijata na Cen-tarot. Istovremeno op{tinariteizbiraat najsoodvetna lokacija odtrite koi se vo igra, na koja bi seizvr{ila eventualnata preselba.

Za podgotvuvawe na elaboratotbea anketirani 270 gra|ani {to`iveat vo neposredna blizina naCentarot, nastavnici, Sovetot naroditeli i u~enici od osnovnotou~ili{te “Krume Kepeski”. Spo-red anketata, 85 otsto od gra|anitene go odobruvaat postoeweto nacentarot na sega{nata lokacija, 91otsto smetaat deka Centarot e pret-voren vo “narkomansko gnezdo“ zakoristewe i preprodavawe na dro-ga, a 79 otsto od ispitanicite uka-`uvaat na faktot deka pacientiteja koristat drogata pred o~ite nadecata. Edna tretina od anketira-nite roditeli smeta deka bolnica-ta e pretvorena vo regruten centarza novi zavisnici.

-Smetame deka kone~no }e sepodigne svesta na nadle`nite koitreba da go re{at ovoj problem.Nikade vo svetot ne e zabele`anoCentar od vakov tip da funkcioni-ra srede naselba. Stavot na Op{ti-nata e deka bolnicata definitivnotreba da se dislocira vo neurban-izirana zona. Dodeka da se slu~itoa se nadevame deka }e izdejstvu-vame policijata denono}no da pat-rolira vo okolinata na centarot,zatoa {to poslednive meseci se za-~esteni incidentite koi se prediz-vikani od pacientite vo bolnica-ta - veli Ginovski koj dodava deka naproblemot nadle`nite instituciitreba da gledaat so poseriozenpristap.

Od stru~niot tim {to go iz-gotvi elaboratot poso~uvaat dekakonstatiranite sostojbi vo Cen-tarot koi pred desetina godini giuvidela rabotna grupa od Mini-sterstvoto za zdravstvo se pri~inaplus za dislokacija na Centarot.

Od uvidot od resornoto minis-terstvo bilo poso~eno deka uslovi-te za tretman na zavisnicite senepovolni i nesoodvetni. Vo lo{asostojba e stacionarot namenet zahospitalno lekuvawe na zavisnici-te od drogi, bidej}i tie postojanose izlo`eni na kontakt so dilerina drogi, {to, pak, gi kompromiti-ra naporite za vistinsko lekuvawe.

Vo bolnicata dosega ne se pre-zemeni nitu pogolemi i poseriozniorganizaciski, grade`ni i drugipotrebni zafati. Na zadovolitel-noto nivo ne e nitu potrebnata op-rema za lekuvawe.

Centarot e edinstveniot od va-kov tip vo koj {to na zavisniciteneposredno im se prepi{uva, pod-gotvuva i istovremeno im se izda-va Metadon za dolgotrajno odr`u-vawe. Istovremeno, sobrani naedno mesto, pogolem broj zavisni-ci sozdavaat “narkomanska” atmos-fera, {to, pak, ~esto predizviku-va me|usebni tepa~ki i agresivniistapi {to ja zagrozuva bezbedno-sta na naselenieto koe `ivee voblizina na Centarot. Od naparve-niot uvid bilo konstatirano i de-ka vo Centarot sekojdnevno konti-nuirano se vr{i nekontroliranodelewe na Metadonot koj pak, kako{to stoi vo izvr{eniot uvid, po-toa se prodava vo krugot na Cen-tarot, no i nadvor od nego {to do-polnitelno ja zagrozuva bezbedno-sta na okolinata.

Osven Ministerstvoto za zdrav-stvo, za baraweto za dislokacija i pri-~inite za toa, inicijatorite gi in-formirale i zapoznale za slu~ajoti MPC, OBSE, a kontakt e ostva-ren i so Narodniot pravobranitel.

Inaku, lokalnite vlasti pla-niraat objektot vo koj sega e sme-stena bolnicata da go preuredat voDom na kulturata ili poliklini-ka. Objekt od takov tip e predvi-den i soglasno Detalniot urbani-sti~ki plan za poso~eniot loka-litet. . . . . . . . . . . . . . . . . .

KISELA VODA 3LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

- Smetame deka kone~no }e se podigne svesta nanadle`nite koi treba da go re{at ovoj problem.Nikade vo svetot ne e zabele`ano Centar od va-kov tip da funkcionira srede naselba. Stavotna Op{tinata e deka bolnicata definitivnotreba da se dislocira vo neurbanizirana zona, ve-li Mile Ginovski od Stru~niot tim na Op{ti-na Kisela Voda

BEZUSPE[NI INICIJATIVI

Osven poslednite zalo`bi na gra-dona~alnikot Xorxe Arsov i ne-goviot tim za preselba na Centa-rot za zavisnici, vo izminativedesetina godini bea pokrenatinekolku identi~ni inicijativi.Pred sedum godini pette mesnizaednici Kisela Voda, Cvetan Di-mov, 11 Oktomvri, Birarija i Pr-`ino pobarale od Ministerstvo-to za zdravstvo da go dislociraCentarot. Istoto go pobaralo itoga{noto rakovodstvo na osmo-letkata Krume Kepeski. No, od re-sornoto Ministerstvo ne dalenikakov odgovor.

VO VIKEND AKCIJA SE RAS^ISTI OKOLINATA NA CENTAROT

Pred desetina dena vo vikend akcija ekipi na JP Komunalna hi-giena i Parkovi i zelenilo gi ras~istija zelenite povr{ini i celataokolina na Centarot. Se podignaa stotina kubici otpad {to se trans-portira{e na Drisla. Vakva komunalna akcija, spored najavite naop{tinarite, }e se slu~uva incidentno i vo narednite meseci, kako delod generalkata na Skopje koja ja organiziraat lokalnata samouprava ijavnite komunalni pretprijatija.

Pove}egodi{na inicijativa na `itelite na naselbata Kisela Voda

DOM NA KULTURA NA MESTOTO NA CENTAROT ZA ZAVISNICI?Sowa JOVANOVSKAAna FILIPOVSKA

Detstvo zad katanec

Centarot za zavisnici

Stravi~na gletka {to opomenuva

Na ~etiri~asovna sednica naSovetot se usvoi godi{niot izve{-taj na Op{tina Kisela Voda. Ovaasednica prakti~no zna~e{e i ot-~etnost na rabotata na gradona~al-nikot i Sovetot pred gra|anite naOp{tinata. Vo rabotna atmosfera~lenovite na Sovetot imaa mo`-nost niz dopolnitelni izve{tai,kade {to brojkite imaa dominant-na uloga i niza drugi dokumentira-ni materijali da se uverat vo kraj-no profesionalno zavr{enata ra-bota na Sektorot za finansii prikabinetot na gradona~alnikot.

Vsu{nost, Sektorot za finansii,preku glavniot kreator, sovetnikotvo kabinetot D-r Tome Nenovski,razraboti novi formi na funk-cionirawe kade {to glavni kompo-nenti vo rabotata, pokraj transpa-rentnosta poso~uva i na principi-elnost, zakonitost i odgovornost.Interesno e deka na ovaa sednicaza prvpat prisustvuvaa i pretseda-telite i del od ~lenovite na uprav-nite odbori na novoformiranite14 mesni zaednici.

Vo delot na buxetskite gole-mini, Op{tinata imala planiraniprihodi od 214,0 milioni denari,ostvarila prihodi od 220,05 mili-oni denari, dodeka vi{ok na pri-hodi ostanale 6,5 milioni denari.

[to se odnesuva do planirani-te rashodi, Op{tinata imala izd-voeno 214,0 milioni, a ostvarilarashodi od 195,6 milioni denari.Vo delot na pomalku ostvareni ras-hodi ostanuva suma od 18,4 milionidenari.

Pokraj godi{niot izve{taj,~lenovite na Sovetot gi usvoija iizve{taite za realizacija na pro-gramite za izgradba, rekonstrukci-ja i odr`uvawe na lokalni pati{-ta, ulici vo naseleni mesta, servis-ni, stanbeni ulici na podra~jetona Op{tinata za periodot od 1.01.2005 do 31.12. 2005-ta godina, kakoi izve{tajot za investiciskata ak-

tivnost na Op{tina Kisela Vodapo mesni zaednici za 2005 godina.

Be{e usvoen i predlog buxet-skiot kalendar na Op{tinata za2006-ta godina, kako i ot~etniotizve{taj za rabotata na gradona-~alnikot vo minatata godina.

^lenovite na Sovetot go regu-liraa i na~inot i postapkata zapostavuvawe na vremeni objekti ireklamni panoa i za opredeluvawe

na nadomestok za postavuvawe navremeni objekti i na reklamni pa-noa na podra~jeto na Op{tina Ki-sela Voda. Imeno, investitorot navremeniot objekt e dol`en da pla-ti ednokraten godi{en nadomestokza ureduvawe na zemji{te, odnosnoza vkupnata korisna povr{ina itoa za vremen objekt vo zatvoren iotvoren prostor. Zatvoreniot pros-tor se deli na ~etiri zoni. Vo pr-

vata zona }e se pla}a 1.080 denari za1 metar kvadraten, za vtorata zonainvestitorite }e moraat da platat960 denari, tretata zona e zastape-na so 840, dodeka za poslednata ~et-vrta zona e odredena suma od 720 de-nari za eden metar kvadraten.

Za otvoren prostor se naplatu-va za 50 procenti pomal iznos odnadomestokot utvrden za zatvore-niot prostor.

Od dnevniot red edinstveno nese razgleda izve{tajot na popisna-ta komisija za izvr{eniot popis nasredstvata i nivnite izvori. Ime-no, ~lenovite na Sovetot apeliraatuka da se vklu~i i policijata, oso-beno po dobienite informacii de-ka Optinata, od ona {to go nasle-dila od staroto rakovodstvo pred-vodeno od toga{niot gradona~al-nik Qup~o Dimov, ednostavno neraspolaga so dokumentacii za otu-|uvawe na ~etiri avtomobili, do-nacija na UNDP, dobiena kako re-zultat na kampawata “Zelena Make-donija” i nepla}awe na kirija nabifeto vo krugot na Op{tinata. In-teresen e i faktot {to vo edna odgara`ite bea najdeni i stari pariso likot na Josip Broz Tito.

T.^.

“Mufte” gozba vo zamena za kirija

Porane{niot gradona~alnikna Op{tina Kisela Voda, Qup~oDimov najverojatno pokraj slu-~ajot so avtomobilite treba nasoodvetnite institucii da im goobjasni i “menaxiraweto” so bife-to vo krugot Op{tinata. Imeno,mesto Op{tinata da dobiva ki-rija od bifeto locirano vo nejzi-nite prostorii, porane{niot gra-dona~alnik Dimov se ispazarilkirijata da ja kompenzira za “muf-te” gozbi zaedno so svoite sovetni-ci od kabinetot.

Kade se avtomobilite?Od vozniot park na Op{ti-

nata Kisela Voda nedostasuvaatdokumenti za ~etiri vozila. Spo-red vrabotenite se raboti za dvaavtomobila Ford fokus, FiatTempra i Hjundai Sonata. Za is-tite ili ima delumna necelosnadokumentacija, ili voop{to ne-ma nikakva dokumentacija. Pora-ne{nite vraboteni tvrdat dekatie koli se ottu|eni ili dadenina kompenzacija od nivnite pora-ne{ni prepostaveni, no krevaatramenici na pra{aweto zo{to ikoga tie misteriozno is~eznaleod Op{tinata.

Na 22-ta Sednica na Sovetot

USVOEN GODI[NIOT IZVE[TAJ NA OP[TINATA

Parite se u{te go ~ekaat misteriozniot “kradec”Ako vo edna institucija kako {to e Op{tina dvaesetina godini

nanazad ili delumno ili voop{to ne se vr{el so zakon propi{aniotgodi{en popis, toga{ na videlina izleguvaat biseri od koi duri i edenHi~kok bi mo`el da napravi trileri. Imeno, denovive pri pravewe-to popis vo edna od gara`ite na Op{tinata pronajdeni se kup pari spa-kuvani vo kesa, koi datiraat od 80-tite godini na minatiot vek. Dalinekoj gi skril, ili pak, go zagubil klu~ot sé u{te ne e potvrdeno, noedno e poznato, deka pove}eto se petiljadarki i go nosat likot na JosipBroz Tito.

Ulicite so imiwa na zaginatite braniteli

Na dvaesettata sednica ~lenovitena Sovetot na Op{tina Kisela Voda ed-noglasno ja usvoija Predlog odlukata sokoja del od ulicite }e gi nosat imiwatana zaginatite braniteli.

Ovoj predlog do Sovetot go dostavigradona~alnikot na Op{tina KiselaVoda, Xorxe Arsov. So istiot se predvi-duva del od servisnite i stanbenite uli-ci vo Op{tinata da gi nosat imiwata nazaginatite braniteli od konfliktot vo2001 godina. So ovoj ~in op{tinata }eoddade po~it za nivnata po`rtvuvanostza Republika Makedonija.

Pri odreduvaweto na imiwata naulicite ne bea zapostaveni semejstvatana branitelite koi poka`aa golem inte-

res za vakvata inicijativa i so ~ie odo-brenie istite bea preimenuvani.

So usvojuvaweto na odlukata se izvr-{i promena na imiwata na slednive ulici:

- U`i~ka Republika vo Boban Trpkov- Andreja Petkovi}

vo Qubomir Akimovski- Starinovakina

vo Teodor Stojanovski- Sasa 2 vo Aleksandar Stoj~ev- Frank Harkort Maning

vo Igor Kosteski- Prvomajska 2 vo Dragan Ilievski 2- Prvomajska 4 vo Dragan Ilievski 4- Prvomajska 6 vo Dragan Ilievski 6- Prvomajska 8 vo Dragan Ilievski 8- Prvomajska 10 vo Dragan Ilievski 10- Prvomajska 12 vo Dragan Ilievski 12- Prvomajska 18 vo Dragan Ilievski 18

K.P.I

Centarot za zavisnici prva stanica za ~istewe#Generalkata# vo glavniot grad

po~na. Akcijata za ~istewe {to seorganizira po povod #Denovite naproletta – Denovite na ekologija-ta#, }e se realizira pod mototo #Jasse gri`am za moeto Skopje#. Nosi-tel na proektot e Grad Skopje, apartneri se JP Komunalna Higiena,JP Parkovi i zelenilo, JP Vodo-vod i kanalizacija, nevladini orga-nizacii, osnovni i sredni u~ili{turata i biznis sferite. General-noto ~istewe na gradot }e trae tri

meseci i paralelno }e se odviva vosite gradski op{tini, za {to dopol-nitelno se anga`irani 1.500 sezon-ski rabotnici. Inaku, akcijata voOp{tina Kisela Voda po~na soras~istuvawe na okolinata na Cen-tarot za zavisnosti. Za polesno lo-cirawe i efikasno ras~istuvawena divite deponii, gra|anite isti-te mo`e sekojdnevno da gi prijavatvo kancelarijata za informirawe(baraka 9, soba 3).

Spored gradskite vlasti, istavakva akcija za ~istewe na gradot}e se sprovede i vo tekot na sep-temvri.

M.J.

Donacija za opo`arenite u~ili{ta vo Radovi{

Sovetot na Op{tina Kisela Voda na predlog na gra-dona~alnikot Xorxe Arsov na dvaeset i prvata sednicaja usvoi odlukata za donacija na pari~ni sredstva za iz-gradba na osnovno u~ili{te vo Radovi{. Po nemiliotnastan vo koj celosno bea opo`areni dvete osnovni u~i-li{ta vo Radovi{ Op{tinata vo znak na solidarnostodredi pari~en donatorski fond vo visina od 100.000denari. So ovoj human gest Op{tina Kisela Voda dadesvoj pridones vo procesot na sanirawe na napravenata{teta {to na u~enicite }e im pomogne vo obezbeduvawena pristojni uslovi za prodol`uvawe na nivnoto obra-zovanie.

K.P.I

G.g. Stefan }e gi zbratimi op{tiniteKisela Voda i Markam

Na inicijativa i pokrovitelstvo na Pogla-varot na MPC G.g. Stefan, Op{tina Kisela Voda}e gi po~ne razgovorite za sorabotka i zbratimu-vawe so Markam, op{tina vo Toronto - Kanada. Potoj povod gradona~alnikot Xorxe Arsov, na sred-bata so Poglavarot na MPC G.g. Stefan mu go pre-dade pismoto vo ~ija sodr`ina najstarata skopskaop{tina se soglasuva da ja po~ne sorabotkata soMarkam. Patem, inicijativata za sorabotka edno-glasno be{e usvoena na 18-tata sednica na Sovet-ot na Op{tina Kisela Voda, voedno ovlastuvaj}igo gradona~alnikot Xorxe Arsov da gi sprovedeprocesite na pregovori i potpi{uvawe dogovoriza sorabotka i zbratimuvawe so Op{tina Markam.

Inaku, prviot kontakt na dvete op{tini, nanivo na gradona~alnici, }e se slu~i vo maj godina-va, vo Kanada. T.^.

Sovetnicite go usvoija i ot~etniot izve{tajna gradona~alnikot Xorxe Arsov za rabotata vominatata godina. -Investitorite vo idnina }epla}aat za postavuvawe na vremeni objekti i rek-lamni panoa

4 KISELA VODALOKALEN OP[TINSKI VESNIK

OP[TINA KISELA VODAkancelarija za informirawe,

predlozi i pretstavki so gra|anite, Baraka 9-soba 3

Vo Op{tina Kisela Vodavo momentov se realizira proek-tot za odr`uvawe na besplatnikursevi po angliski jazik i komp-juteri. Kursevite celosno se fi-nansirani od Op{tinata, a ideja-ta za proektot poteknuva od grado-na~alnikot na Op{tinata, Xor-xe Arsov.

Celta na ovie kursevi e ovozmo-`uvawe na kvalitetna i besplatnanastava po angliski jazik i kompju-teri na nevraboteni lica, soci-jalni slu~ai i vraboteni so mini-malen li~en dohod. Od su{tinskava`nost e da im pomogneme na gra-|anite koi nemaat finansiskamo`nost da se steknat so znaewa,koi igraat golema uloga pri vra-botuvaweto i pri izvr{uvawetona kompleksnite zada~i {to sebaraat na rabotnite mesta. Bezova znaewe e isto kako da ne se poz-nava azbukata, veli Beti Stankov-ska, rakovoditel na sektorot zaobrazovanie, kultura, sport i mla-di pri OKV, pod ~ij nadzor se rea-lizira proektot.

Kandidatite bea odbrani popat na konkurs {to be{e objaven vodnevniot pe~at i elektronskitemediumi, kako i na oficijalniotveb-sajt na Op{tina Kisela Voda.U{te na samiot po~etok, pri for-miraweto na grupite, site izbranikandidati-u~esnici na kursevite,izrazija blagodarnost i pofalnizborovi, a profesorite izrazija za-dovolstvo {to u~estvuvaat vo edenvakov blagoroden proekt.

Kursevite po angliski jazikgi vodat profesorite po anglis-ki jazik i kni`evnost, MirjanaVelkovska i Goran Milo{evski,a se odr`uvaat vo prostoriite naprivatnoto u~ili{te Letikomplus, {to se nao|a sproti u~ili{-teto Nevena Georgieva Duwa. Ovau~ili{te poseduva licenca zakvalitet od MAKS -Makedonska

asocijacija za kvalitet vo nasta-vata vo privatnite u~ili{ta iraboti pove}e od 14 godini. Kurs-ot opfa}a 32 ~asa vo vremetraeweod 2 meseca, a go posetuvaat 39 kan-didati podeleni vo 4 grupi. Kan-didatite po zavr{uvawe na kursot}e se steknat so dve diplomi, ed-nata e za u~estvo, a drugata e zaznaewe koja se dobiva po uspe{nopolo`eniot test.

Kursevite po kompjuteri gi vo-di profesor Fanija Sto{i}-Niko-lovska, a se odr`uvaat vo centarotza stranski jazici i kompjuteriLingvafan, koj e opremen so najkva-litetna i najnova oprema za odr`u-vawe na ~asovi od vakov tip. Kurs-ot go posetuvaat 53 kandidati, pode-leni vo 5 grupi i }e trae 2 meseca,so vkupno 30 ~asa. Po zavr{uvawe-to na nastavata po kompjuteri, kan-didatite }e se steknat so diplomaza zavr{en osnoven stepen po komp-juteri, i so toa }e se steknat so os-novni znaewa i rabota so operativ-niot sistem Windows, Word, Exel iInternet.

- Op{tina Kisela Voda i voidnina }e prodol`i so sprovedu-vawe i finansirawe na ovie kur-sevi, so cel da im se pomogne nagra|anite vo nivniot proces nadopolnitelna edukacija i kva-lifikacija. Istovremeno, ve}e seplaniraat i se organiziraat drugidopolnitelni kursevi i seminariod pove}e razli~ni oblasti odstrana na sektorot za obrazovanie,kultura, sport i mladi na Op{ti-na Kisela Voda”, istakna BetiStankovska, rakovoditelot nasektorot za obrazovanie, kultura,sport i mladi pri OKV.

Inaku, za site ovie novinigra|anite }e mo`at da se infor-miraat preku veb sajtot na Op{ti-nata, kancelarijata za informi-rawe i op{tinskiot lokalen ves-nik “Kisela Voda”. S.S.

Op{tina Kisela Voda }e gra-di parkirali{te za tovarni vozi-la vo krugot na fabrikata “Ohis”.Spored proektot, {to denovivetreba da bide gotov, parkingot }eima kapacitet za 110 vozila i }ebide otvoren sekojdnevno 24 ~asa.Predvideno e vo ramki na termina-lot da funkcionira i specijali-ziran servis za vozilata korisni-ci na parkingot. Parkiraweto }ese napla}a po simboli~na cena, ko-ja mo`ebi }e bide poniska za oniesopstvenici na kamioni i avtobusi{to parkingot }e go koristat po-dolg period. Op{tinarite od Ki-sela Voda, koi se inicijatori za iz-gradba na parkingot, se nadevaat de-ka so negovata realizacija }e bidere{en eden od najgolemite proble-mi na Op{tinata. Imeno, na par-kingot, spored idejata na op{ti-narite, }e se parkiraat site to-varni vozila i avtobusi koi poradi

nepostoewe na soodvetno mesto za“preno}uvawe” gi koristat trotoa-rite i parkirali{tata i drugitejavni povr{ini, pri {to vr{atnivna uzurpacija. Qup~o Georgiev-ski, rakovoditel na sektorot za ur-banizam vo Op{tina Kisela Voda,veli deka realno mo`e da se o~eku-va parkingot da proraboti do po~e-tokot na letoto.

- Vo me|uvreme o~ekuvame dazavr{at neophodnite proceduri zastart na grade`nite raboti. Soogled na fakti~kata sostojba naterenot neophodno }e bide asfal-tirawe, postavuvawe na ogradi, vo-dovodna i elektri~na infrastruk-tura. Dotoga{ so nadle`nite od“Ohis” }e gi dogovorime i preosta-natite raboti, koj kolku }e inve-stira vo izgradbata na parkingot ikoj }e stopanisuva so nego, veliGeorgievski, koj dodava deka termi-nalot vo Kisela Voda }e bide edin-stveniot od takov tip vo gradot.

Inaku, op{tinarite velat de-ka izminatiov mesec nivna ekipana teren konstatirala pove}e od~etiriesettina kamioni i avtobu-si koi no}e, a ne retko i preku denuzurpiraat parkirali{ta, troto-ari i drugi javni povr{ini i otta-mu ne se pomestuvaat so denovi. Naj-~esto takvi situacii ima vo delo-vi na Pintija, dol` ulicata “Na-rodni Heroi” i kaj Rasadnik.

Od Kisela Voda se nadevaat de-ka so izgradbata na parkingot ovojproblem }e bide nadminat oti zasimboli~na cena, kamionxiite }emo`at da se parkiraat legalno. Oddruga strana, pak, za re{avawe naproblemot op{tinarite velat deka}e pobaraat od soobra}ajnata poli-cija poredovni kontroli na teren, avoedno i apeli od strana na MVR zakoristewe na legalniot namenskiparking za kamioni i avtobusi.

S.J.

Legalen parking za kamionite i avtobusite koi gi uzurpiraat javnite povr{ini

VO KRUGOT NA ”OHIS” ]E SE GRADI TERMINAL ZA TE[KI TOVARNI VOZILA.

Parkingot }e ima kapacitet za 110 vozila, a negovoto koristewe }e se napla}a po simboli~na cena.

Skulpturata na mladiot umet-nik Jovan Ivanovski posvetena nabranitelite {to zaginaa vo kon-fliktot vo 2001 godina, }e go krasiparkot sproti po{tata vo Dra~evo.I ostanatiot del od lokacijata }ebide ureden spored negovata zamis-la. Idejnoto re{enie na Ivanov-ski za ureduvawe na parkot vo Dra-~evo be{e prvonagradeno na kon-kursot {to go raspi{a Op{tina-ta Kisela Voda, za {to toj dobipari~na nagrada od 90.000 denari.

Na konkursot u~estvuvaa 13 mla-di arhitekti, grade`nici i umet-nici. Vtoronagradeno e re{enietona Dejan Spasenovski, Dejan Seku-

lovski i Ilija Bo`inovski. Treta-ta nagrada im pripadna na VesnaSavinova i Sawa Savinova, ~iiskulpturi isto taka }e se postavatna razli~ni lokacii vo op{tinata.

- Ovoj proekt ednovremeno jasledi pejza`nata i urbanata ten-dencija. Namerata e da se nadmineneaktivnosta na prostorot, prekugradewe na pejza` {to }e sozdavaminuvawe. Cel na proektot e da gizajakne kulturnite relacii me|urazli~nite op{testveni i socijal-ni grupi {to `iveat na ovoj pros-tor - veli Ivanovski.

Osmisluvaweto na parkot voDra~evo be{e prviot od ~etirite

nagradni konkursi {to Op{tina-ta Kisela Voda gi raspi{uva zaureduvawe na to~no odredeni loka-cii. Na konkursite mo`e da seprijavat mladi i nevraboteni licado 25 godini, a osnoven uslov e tieda zavr{ile ili da se posledna go-dina na Arhitektonski, na Grade-`en fakultet ili na Likovna aka-demija.

Op{tinskite vlasti }e anga-`iraat arhitektonska ku}a koja }eizraboti proekt spored trudot naIvanovski. Ostanatite lokacii{to }e gi ureduvaat mladi umetni-ci se parkot pred takanare~enata“crna kula”, hortikulturnoto ure-duvawe na parkot “Duwa”, sprotiop{tinskite baraki. ]e bide ras-pi{an i konkurs za nov lik na mos-tot na Markova reka, koj e zapu{-ten i ruiniran.

Vlastite od Kisela gi raspi-{uvaat konkursite za da im dadat{ansa za afirmacija na mladitearhitekti i umetnici i se nadevaatoti vakvite aktivnosti }e stanattradicionalni.

A.F.

BESPLATNI KURSEVI PO ANGLISKI JAZIK

I KOMPJUTERICelta na ovie kursevi e ovozmo`uvawe kvali-tetna nastava po angliski jazik i kompjuterina nevraboteni lica, socijalni slu~ai i vrabo-teni so minimalen li~en dohod

SKULPTURATA NA JOVAN IVANOVSKI]E GO KRASI PARKOT VO DRA^EVO

Osmisluvaweto na parkot vo Dra~evo be{e prviotod ~etirite nagradni konkursi {to Op{tinataKisela Voda gi raspi{uva za ureduvawe na to~noodredeni lokacii

5KISELA VODA LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

Visoka delegacija na istanbulskata Op{tina Kadi}oj(Turcija) vo Skopje

Kisela Voda i Kadi}oj se zbratimuvaatOp{tina Kisela Voda i dva ipol milionskata istanbulska Op{tina

Kadi}oj kone~no se zbratimuvaat. Dvete op{tini vo izminatiot {est-mese~en period intenzivno sorabotuvaa preku razmena na delegacii,folklorni dru{tva i kulturni promotori. Visokata delegacija od Tur-cija e predvodena od gradona~alnikot na Kadi}oj, Selami Ozturk, Kaj-makamot Kasim Esen, pomo{nikot na gradona~alnikot Inxi Be{pinari sovetnikot za ekonomski pra{awa, Mustafa Bereketli. Dogovorot zazbratimuvawe me|u gradona~alnicite Arsov i Ozturk se o~ekuva da severifikuva v nedela (19.03.2006) vo golemata op{tinska sala. Na cere-monijata, pokraj ~lenovi na Kabinetot na gradona~alnikot Arsov, ~le-novi na Sovetot }e prisustvuvaat gosti od ambasadata na Republika Tur-cija, pretstavnici na Ministerstvoto za lokalna samouprava pri Vlada-ta na RM, gradona~alnici i pretstavnici od nevladini institucii.

T.^.

- Granicite na Generalniot urba-nisti~ki plan da se pro{irat i toj da giopfati naselbite Dra~evo, Pintija, Usjei Pripor, kako i delovite levo i desno odulicata “Prvomajska”, se glavnite barawana Op{tina Kisela Voda, koi se do grad-skite vlasti. Gradot pobara od site op{-tini da dadat svoi zabele{ki za noviotGUP, a od Kisela Voda se isprateni vkup-no 16. Osven za pro{iruvaweto, Op{ti-nata ima zabele{ki i za soobra}ajnitere{enija i za namenata na prostorot.

Vo vrska so soobra}ajot, Op{tinatabara da se pro{iri ulicata Prvomajskaod devet na 14 metri, da se prodol`i tra-sata na tramvajot do Dra~evo, da se pre-ispita izlezot od ulicata “Ogwan Prica”kon Ju`niot bulevar, a treba da se defi-nira i samata trasa na koja treba da min-uva ovoj bulevar, za da se probijat novi so-obra}ajnici za polesen pristap kon sosed-nata op{tina Aerodrom.

Ovie dve op{tini se razdeleni so `e-lezni~kata pruga, a direktna komunikaci-ja im ovozmo`uva samo podvoznikot nabulevarot Srbija i eden premin kaj fab-rikata “Hemteks” vo Gorno Lisi~e.

Edna od glavnite zabele{ki za name-nata na prostorot e del od parkovskoto ze-lenilo vo Rasadnik da se prenameni zazdravstvena dejnost i za javni sobiri, od-nosno da se izgradi plo{tad. Treba da se

predvidi i zona za domuvawe vo Usje i voGradinar.

Osven na revizijata na Generalniotplan, op{tinskiot sektor za urbanizamraboti i na pove}e detalni urbanisti~ki

planovi za podra~jeto na Kisela Voda. Soplanovite za Cvetan Dimov, koj e pri kraji za Crni~e, koj e vo podgotovka, se pred-viduva da se namalat grade`nite objekti,za postojnata infrastruktura da mo`e dagi izdr`i novite gradbi. Taka, visinatana zgradite vo Cvetan Dimov }e se spu{tiod 13 na 11,8 metri, odnosno od 21 na 19,2metri na glavnite ulici. Ova ne se odne-suva na zgradite {to ve}e se gradat, iliza koi investitorite obezbedile odobre-nija za gradba, tuku samo za tie {to doprvatreba da se izgradat.

- Ova e zona na gusta izgradenost, pazatoa katnosta na objektite mora da se na-mali. So ovoj plan ne sepredviduvaat nitunovi marki~ki, nitu da se bri{at nekoiod postoe~kite. Toj vo momentov e na raz-gleduvawe vo Ministerstvoto za trans-port i vrski. Otkako }e dobie soglasnostottamu, }e treba da go usvoi i Sovetot naop{tinata, po {to }e stane va`e~ki - ve-li Qup~o Georgievski, rakovoditel nasektorot za urbanizam.

So planot za Crni~e, pak, se predvi-duva da se ograni~i brojot na stanovite{to }e mo`e da se izgradat vo eden objekt,za da se onevozmo`i na ovaa ridska nasel-ba da se gradat golemi stanbeni zgradi.Taka, tie {to vo idnina }e gradat vo Crni-~e, }e mo`at da izgradat najmnogu do petstana. S.T.

Op{tina Kisela Voda minatiot me-sec podnese krivi~ni prijavi protiv di-rektorite na pet osnovni u~ili{ta koifunkcioniraat na nejzina teritorija.Pri~inata za vakviot poteg, spored \or|iIlievski, ovlasten prosveten inspektorvo delot na kontrola na finansiskitesredstva vo vospitno-obrazovnite ustano-vi osnovani od Op{tinata, e zloupotrebavo raboteweto so sredstva steknati odsopstveni izvori, {to e utvrdeno od izvr-{enite inspekciski nadzori vo ovie obra-zovni institucii. Vo konkretniot slu~aj,nezakonskoto rabotewe, kako {to veli, seodnesuva na organizirawe u~eni~ki eks-kurzii, kolektivni fotografirawa, snab-duvawa so u`inki, spisanija, polumatur-ski ve~eri, izdavawe pod zakup na delovenprostor i sli~no.

- Po moe barawe od strana na Mini-sterstvoto za finansii na RM-Sektor zacentralna vnatre{na revizija, izvr{en euvid vo regularnosta na raboteweto naovie u~ili{ta i toa tokmu vo delot naaktivnostite koi se finansirani od pa-ri~nite stredstva na u~enicite za 2005 go-dina. Na revizorskiot izve{taj, koj e ko-ne~en, direktorite na u~ili{tata ne pod-nele prigovor. Tokmu vrz osnova na ovojdokument do Osnovnoto Javno obvinitel-stvo se podneseni krivi~nii prijavi zadano~no zatajuvawe. Naskoro revizija }ebide izvr{ena u{te vo tri obrazovni in-stitucii, objasnuva Ilievski.

Toj napomenuva deka opravduvaweto odstrana na direktorite e deka u~ili{tatane se dano~ni obvrznici i nemaat obvrs-ka da pla}aat danok. Sepak, kako {to veli,samiot fakt {to ne e vr{eno blagajni~kopla}awe, tuku sredstvata na turisti~kiteagencii se davani vo ke{ i ne e sprovedentender, vakvoto rabotewe e sprotivno na

Zakonot za izvr{uvaawe na buxetot, Zako-not za smetkovodstvo, Zakonot za platenpromet i Zakonot za javni nabavki.

-Za ova e izvesten i resorniot minis-ter, kako i Dr`avniot prosveten inspek-torat, no dosega nemame nikakvo izjasnuva-we od niva strana, {to pak, gi stava vouloga na direktni poddr`uva~i na ovienezakonski dejstvija. Ottuka, na prvatanaredna sednica na upravnite odbori nau~ilita{ta }e pobaram da se rasprava zakrivi~nite prijavi i za nezakonskoto ra-botewe na direktorite, po {to logi~nobi sleduvalo i nivno razre{uvawe, pojas-nuva Ilievski.

Sepak, spored soznanijata {to gi po-seduva Prosvetniot op{tinski inspektor,del od ~lenovite na upravnite odbori, iz-brani od Vladata, no i od roditelite, pra-vat opstrukcii {to vo nikoj slu~aj ne sevo korist na decata.

Op{tina Kisela Voda podgotvuva ipravilnik za rabota na u~ili{tata vo od-nos na na~inot na izveduvawe na u~ili{-nite ekskurzii, pri {to }e se bara i po~i-tuvawe na obvrskata za sproveduvawe natenderi. Ovoj akt bi bil prv od vakov vidvo Republika Makedonija i spored Iliev-ski, primer za drugite op{tini.

N. X.

KISELA VODA6 LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

Marina JANDREVSKA

Vo ramkite na programata na UNDP, Fonda-cijata za razvoj na mali i sredni pretpriemni{tva- Skopje i Ministerstvoto za trud i socijalna poli-tika vo Op{tina Kisela Voda se realizira{e pro-ektot: EMY - “Posreduvawe pri vrabotuvawe na vi-sokoobrazovani mladi nevraboteni”. Osnovnite ce-li na ovoj proekt se: implementacija na aktivnimerki za poddr{ka na vrabotuvaweto na mladi vi-sokoobrazovani nevraboteni do 30 godini, podobru-vawe na nivnite sposobnosti za vrabotuvawe, pod-dr{ka vo definiraweto na potrebnite rabotni mes-ta vo pretprijatijata i instituciite, pomo{ vo iz-borot na potrebniot kadar.

Proektot EMY trae{e 5 meseci, vo periodotod 01.10.2005 godina do 28.02.2006 godina. Pritoa,bea poseteni nad 40 stopanski subjekti i firmi nateritorijata na Op{tina Kisela Voda i gradot Sko-pje, a apliciraa 140 nevraboteni visokoobrazovanikadri do 30 godini. Interesno e deka proektot pre-dizvika golem interes i kaj firmite i kaj nevrabo-tenite kadri. Spored predvidenata programa Op-{tina Kisela Voda im dade mo`nost na 30 volon-teri da gi poka`atsvoite intelektual-ni i kvalifikaci-ski sposobnosti. Go-lem be{e odzivot nalicata koi ne gi za-dovoluvaa uslovitena ovoj proekt. Toabea gra|ani koi neja zadovoluvaa sta-rosnata granica. Iz-borot na volonteri-te go vr{ea samitefirmi po pat na in-tervju ili malo tes-tirawe za nivnitepoznavawa na stran-ski jazici i kompju-teri. Volonteriteja izvr{uvaa svojatavolonterska praksavo period od 3 mese-ci, od 01.11.2005 do31.01.2006 godina, aza toa dobivaa pari-~en nadomestok odUNDP vo iznos od5 000,00 denari.

Na 05.12.2005 godina be{e odr`ana rabotilni-ca br.1 “Kreirawe na rabotno mesto vo tek na volon-terska praksa”, kade {to volonterite imaa mo`nostpodetalno da se zapoznaat so proektot, kako i kakvise nivnite mo`nosti za vrabotuvawe. Na 03.02.2006godina be{e odr`ana i rabotilnicata br.2 “Prego-vori za prodol`uvawe na anga`manot vo pretprija-tieto kade se volontira”. Na rabotilnicata na vo-lonterite im bea dodeleni preporaki od Grado-na~alnikot na op{tina Kisela Voda, Xorxe Arsov,koi {to }e im slu`at za ponatamo{no vrabotuvawe.Na istata bea prezentirani postignatite rezultatiod proektot. Volonterite izrazija golema blago-darnost do Op{tina Kisela Voda za sproveduvawe-to na ovoj proekt koj im ovozmo`i steknuvawe navolonterska praksa, a na nekoi od niv i vrabotuva-we. Pove}eto od niv ne veruvaa deka }e se vrabotattokmu preku ovoj proekt.

Mo`eme da ka`eme deka vo Op{tina KiselaVoda proektot EMY e uspe{no realiziran so ostva-reni 18 vrabotuvawe. Op{tina Kisela Voda i nata-mu }e se zalaga da dobiva vakvi sli~ni proekti socel da im pomogne na nevrabotenite mladi kadri dase vrabotat. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Poradi nezakonsko rabotewe

KRIVI^NI PRIJAVI PROTIV DIREKTORI NAOSNOVNI U^ILI[TA

Pri~inata za vakviot poteg, spored \or|i Ilievski, ovlasten op{tinski prosveteninspektor, e zloupotreba vo raboteweto so sredstva steknati od sopstveni izvori

NE VERUVAVMEDEKA ]E SEVRABOTIME

- Zadovolna sum od na~i-not na organizacija na ovojproekt, kako i od priemot ipoddr{kata od strana na Op-{tinata. Nikoga{ ne veru-vav deka }e se vrabotam tokmuna ovoj na~in, veli Anita Jo-vanovska, koja se vraboti voJUDG “Buba Mara”.

Vakva izjava dobivme iod Tatjana Da~eva ve}e vra-botena vo privatnata zdrav-stvena ordinacija D-r Ana.

- Ovoj proekt mi ovoz-mo`i da dobijam soodvetnorabotno mesto. Vakvite pro-ekti se od golemo zna~ewe zare{avawe na nevraboteno-sta, najgolemiot problem sokoj se soo~uvaat mladite.

Uspe{no realiziran proektot EMY

VRABOTENI 18 MLADI VISOKOOBRAZOVANI KADRI

Kisela Voda bara pro{iruvawe na Generalniot plan

NASKORO SO NOVI DETALNI URBANISTI^KI PLANOVI

Naselba Cvetan Dimov

Ninoslava XINXOVA

Op{tina Kisela Voda minata-ta godina go proslavi jubilejot 50godini od svoeto formirawe. Naj-starata skopska op{tina ve}e po-lovina vek egzistira, a vo svojotrazvoj poznata e i kako edna od naj-golemite i najrazvienite op{tinivo sostav na grad Skopje.

So voveduvaweto na sistemotna samoupravuvawe vo Jugoslavijavo 1950 godina, koga upravuvawetona dr`avnite stopanski pretpri-jatija i povisokite stopanski zdru-`enija im bea predadeni na rabot-nicite, se vneseni su{testveni iz-meni vo organizacijata i fukcio-niraweto na politi~kiot sistemvo Skopje. Vo ramkite i vo ostva-ruvaweto na komunalniot sistem{to po~na vo 1952 i se voobli~i vo1955 godina vo Skopje dotoga{nitereoni stanaa op{tini, kako op{-testveno-politi~ki zaednici. To-ga{ e formirana i op{tina Kise-la Voda. Na 28 juni 1955 godina bilformiran Inicijativen odbor zaformirawe na Op{tina KiselaVoda. Vedna{ potoa, okoliskiotodbor na Skopje na svojata sedni-ca odr`ana na 29 juni 1955 godinadonel Odluka za nejzino osnovawe.Spored postoe~kite zakoni do 1991godina se izbirani pretsedateli ipotpretsedateli na Sobranieto naOp{tina Kisela Voda.

Na 11.06.1991 godina gra|anitena Op{tina Kisela Voda, so nepo-sredno i tajno glasawe, konstitui-raa prvo pove}epartisko sobranie.Za prv gradona~alnik na KiselaVoda na neposredni izbori na18.10.1996 godina be{e izbran Mar-

jan \or~ev, a izbrani se i 25 ~lenana Sovetot na Op{tinata. Tie voovoj period go usvoija i Statutotna Op{tinata, a po raspi{aniotvtor konkurs go utvdija i grbot iznameto na Op{tinata. Ottoga{ovaa lokalna edinica go praznuvasvojot patronen praznik 6 maj- \ur-|ovden. Vo septemvri 2000 godinabea sprovedeni vtorite izbori zagradona~alnik i za ~lenovi na So-vetot. Na izborite za gradona~al-nik, {to se odvivaa po mnozinskimodel, za prv ~ovek na Op{tinata

be{e izbran Qup~o Dimov. Treti-te lokalni izbori se odr`aa vo te-kot na mart i april 2005 godina ko-ga za gradona~alnik na Kisela Voda,so 10.187 glasa be{e izbran XorxeArsov.

Kisela Voda pretstavuva edenod retkite op{tinski centri voMakedonija koi za kus period poVtorata svetska vojna do`ivealeekspanzija vo svojot sevkupen razvoj,a osobeno na stopanski plan. Najgo-lema ekspanzija vo razvojot KiselaVoda do`iveala vo oblasta na in-

vesticite vo stopanstvoto, od koeposebno mesto zazemal industriski-ot razvoj, potoa grade`ni{tvoto vooblasta na stanbeno-komunalnatasfera, {to pridonelo da dojde doosetno zgolemuvawe na naselenietovo naredniot period. Naglasen raz-voj i napredok bil ostvaren vo sfe-rata na prosvetata, kulturata, soci-jalno-zdravstvenata za{tita na na-selenieto i vo drugi oblasti.

Vo periodot do 1965 godina do-{lo do kvalitetni pomestuvawa naindustriskite objekti i drugi sto-panski pretprijatija na teritori-jata na Op{tina Kisela Voda.Tuka pred se se misli na izgradbana novi industriski objekti kakoStaklarnicata, Cementarnicata,Elektroma{inskiot industriskipogon Rade Kon~ar, hemiskiot kom-binat OHIS, fabrikata za kozme-tika i sapuni Cvetan Dimov imnogu drugi.

Na podra~jeto na Op{tinataizgradeni se i pogolem broj na tr-govski, kako i pove}e moderniugostitelski objekti. Vo granicitena ovaa lokalna edinica postojatpove}e crkvi i manastiri koi seglavna turisti~ka destinacija voovoj region.

So noviot Zakon za terito-rijalna podelba na Republika Ma-kedonija, Op{tina Kisela Voda sepodeli na dve novi op{tini - Op-{tina Kisela Voda i Op{tinaAerodrom, a granica me|u niv e`elezni~kata pruga Skopje-Veles.

Predhodno od Op{tinata Ki-sela Voda proizlegoa op{tiniteStudeni~ani, Zelenikovo i So-pi{te. Vo ramkite na najstarataskopska Op{tina egzistiraat vku-pno 14 mesni zaednici, preku koigra|anite vo idnina }e gi realizi-raat svoite potrebi i prava.

KISELA VODA 7

OP[TINA KISELA VODA ME\U NAJGOLEMITE I NAJRAZVIENITE VO MAKEDONIJA

Kisela Voda pretstavuva eden od retkite op{-tinski centri vo Makedonija koi za kus period poVtorata svetska vojna do`iveale ekspanzija vosvojot sevkupen razvoj

Povr{ina: 46,86 km2

Mestopolo`ba: jugoisto~en del na Skopskata kotlinaNaselenie: 58. 216 `iteliNacionalna struktura: 91,2% Makedonci, 2,62% Srbi, 1.34% Romi, 1,18% Vlasi, 0,86% Turci, 0,80% Bo{waci, 0,47% Albanci, 1,53 ostanati.Gustina na naselenost:: 99 `iteli/km2, najgusto e naselen zapadniotdel so pove}e od 150 `iteli/km2, a najretko centralnata industriskazona so pomalku od 10 `iteli/km2. Starosna struktura na naselenieto: 28,6% - mlado naselenie do 19godini; 61,3% zrelo naselenie od 20-59 godini; 10,1% staro naselenienad 60 godini.

Svetlana STOJKOVA

Izmina re~isi edna godina odlokalnite izbori, odr`ani vo te-kot na mart i april 2005 godina,koga be{e izbran i konstituiransega{niot Sovet na Op{tina Ki-sela Voda, spored proporcional-niot model. Sovetot e sostaven od23 sovetnici od razli~ni politi~-ki partii. Istovremeno, vo ramki-te na Sovetot funkcioniraat 12komisii, sostaveni od sovetnici -kompetentni stru~ni lica od sood-vetnite oblasti, koi raspravaat zaproblemite i davaat stru~ni mis-lewa i predlozi do Sovetot. Za ak-tivnostite i rabotata na Sovetotrazgovarame so Pretsedatelot naSovetot, Miroslav Tasevski.

- Sovetot dosega ima odr`ano22 sednici na koi se doneseni okolu70 odluki, re{enija, programi izaklu~oci, me|u koi kako pova`ni}e gi spomenam Statutot na Op{ti-na Kisela Voda i Delovnikot naSovetot na Op{tinata. Mojatafunkcija kako Pretsedatel na So-

vetot e da gi svikuvam i rakovodamsednicite, da se gri`am za organi-zacijata i rabotata na Sovetot i dagi potpi{uvam donesenite odluki.Sepak, najaktuelni temi na sed-nicite na Sovetot se onie od oblas-ta na urbanizmot, koi se izdvojuva-at po svojata itnost na re{avawepo barawe na gra|anite, veli Ta-sevski.

Tasevski so zadovolstvo istak-na deka spored procenkite na Ame-rikanskata agencija za me|unaror-den razvoj (USAID), Op{tinaKisela Voda e rangirana me|u prvi-

te 5 vo Makedonija za uspe{no orga-nizirawe i izvr{uvawe na aktiv-nostite i nadle`nostite zadadenina lokalnata samouprava.

- Od samiot po~etok, od formi-raweto na Sovetot, nametnavme na-~in na rabota ~ij epilog vpro~em enaso~en vo interes i funkcija naOp{tinata i nejzinite gra|ani.Site sovetnici go prifatija ovojgra|anski koncept i me|u niv pos-toi odli~na sorabotka so zaedni~kacel da pridonesat za poorganizi-rana, pouspe{na i prosperitetnaop{tina. Se prifa}aat predlozi iinicijativi od sovetnici, bez raz-lika na nivnata politi~ka pripad-nost i pove}eto odluki na sednici-te bea doneseni ednoglasno, dodavaTasevski.

Vo vrska so aktivnostite na po-leto na me|unarodnata sorabotka,Tasevski ne informira{e dekaOp{tina Kisela Voda e vo zavr{nafaza na zbratimuvawe so Op{tinaKadi}oj, edna od najbogatite i naj-uspe{nite op{tini na Istanbul,Turcija, Op{tina Simitli od R.Bugarija, kade {to otpatuva dele-

gacija od Sovetot na Kisela Voda,Op{tina Celje od Qubqana, Slo-venija i najnovata sorabotka e real-izirana po inicijativa na pogla-varot na MPC, g. g. Stefan so Op-{tinata Markam od Toronto, Ka-nada, kade {to `iveat golem brojmakedonski iselenici. Inicija-tivi za zbratimuvawe ima i so op-{tini vo ^e{ka i vo Polska.

Za idnite planovi na Op{tina-ta, Tasevski veli:

- Site na{i napori i aktivnos-ti ve}e donesuvaat pozitivni rezu-

ltati vo sozdavaweto na pouspe{nai poefikasna Op{tina, koja ima zacel da im pomaga na gra|anite pre-ku sogleduvawe i re{avawe na niv-nite problemi. Se nadevam deka ivo idnina }e prodol`ime so podo-bruvame na na{ata rabota, organi-zacija i transparentnost, i so toa}e se vbroime vo redot na najuspe{-nite i najorganiziranite op{tinivo gradot i dr`avata.

LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

MIROSLAV TASEVSKI - Pretsedatel na Sovetot

POVE]ETO ODLUKI NA SEDNICITE BEA DONESENI EDNOGLASNO

Site na{i napori iaktivnosti ve}e done-suvaat pozitivni re-zultati vo sozdavawe-to na pouspe{na i poe-fikasna op{tina, kojaima za cel da im poma-ga na gra|anite prekusogleduvawe i re{avawena nivnite problemi

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ^uposki

Kompjuterska obrabotka: Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: Ul. Prvomajska BB

Tel: (02)2779-069; Faks: (02)2770-210

e-mail:contact@kiselavoda.gov.mkRakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Polovina vek postoewe

8

Minatata godina Op{tina Kisela Voda go proslavi svojot zlaten juPo toj povod bea organizirani niza manifestacii, bea dodeleni plaketi navo svojata profesija ne samo {to ja afirmira Op{tinata, tuku i dr`avatfotografii prenesuvame samo del od aktivnostite {to najstarata skopspo povod Jubilejot.

Podgotvile: Toni ^uposki i Martin Gievski

50 GODINI OP[TI50 GODINI OP[TI

9

en jubilej - 50 Godini postoewe.i na zaslu`ni gra|ani koi sekojvata vo me|unarodni ramki. Nizkopska op{tina gi realizira{e

INA KISELA VODAINA KISELA VODA

OP[TINA KISELA VODAkancelarija za informirawe,

predlozi i pretstavki so gra|anite,

Baraka 9-soba 3

Risto TOMOVSKI

Ako makedonskiot narod sone{to mo`e da se gordee, toga{ toasigurno se mnogubrojnite crkvi imanastiri koi prosto plenat sosvojata ubavina. Gradeni niz veko-vite, ovie Bo`ji domovi bile edin-stvenite mesta kade {to ve~no obe-spravenite Makedonci nao|ale ute-ha za svoite stradawa, kade {to nizmolitvite kon Boga nao|ale silida izdr`at i vo najte{kite momen-ti. Tokmu zatoa nema grad, selo, pai najmalo naseleno mesto vo na{atazemja vo koe nema izgradeno baremedna crkva ili manastir. Ovie sve-ti mesta, vsu{nost se i na{eto naj-golemo bogatstvo, bogatstvo po koesme prepoznatlivi vo Evropa i vosvetot, iako za `al, ne sekoga{ smesvesni za toa.

Otkopani krst i ikona

Ona pak, {to pretstavuvagordost na gra|anite na Op{tinaKisela Voda sekako e crkvata Sve-ta Petka, koja va`i za edna od naj-posetenite crkvi vo glavniot grad.A, i kako ne bi bila. Koga edna{}e se najdete sred ubavinite na mno-gubrojnite freski i ikoni od koiprosto zastanuva zdivot, ne se pra-{uvate dali, tuku koga povtorno }ese vratite vo ovoj Bo`ji hram, kade{to i bukvalno se polnite so pozi-tivna energija. Kako da ja ~uvstvu-

vate mo}ta i za{titata na SvetaPetka. Kako da zaboravate na maki-te, na problemite, na moment ~uv-stvuvate kako i ona {to do pred ne-koj mig vi izgledalo nevozmo`no,ve}e e lesno ostvarlivo. Postaritevelat deka toa ne e ni{to ~udno, toae ~udotvornata mo} na na{ataza{titni~ka, na Prepodobna Para-skeva. Mnogumina, velat ja po~uv-stvuvale milosta na Sveta Petka, impomognala, no treba iskreno, od sesrce da i se obratime za pomo{, da sepomolime. Zatoa, re~isi i da nemamig vo denot, a nekoj da ne se nao|apred ikonata na Sveta Petka, molej}ise za zdravje, za sre}a, za uspeh...

Pod padinite na Vodno, crkva-ta Sveta Petka so svojata mestopo-lo`ba i bukvalno kako tuka da e po-stavena da gi {titi `itelite naglavniot grad. Ova samo potvrduva,kako {to e vpro~em slu~aj i so sitedrugi pravoslavni makedonski sve-tili{ta, deka nema slu~ajno izbra-na lokacija. Tokmu zatoa i site oviesveti mesta na koi se izgradeni crk-vite i manastirite prosto blikaatso pozitivna energija. Za toa kako ikade treba da se podigne Bo`ji domnajdobro poka`ale svetitelite vonivnoto `itie. Vo edna prilika `i-telite na nekoe mesto pra{ale edenod svetitelite kade treba da ja iz-gradat nivnata crkva. Toj zemal kan-dilo, vo nego stavil }umur~e i tem-jan i im rekol: “Lu|e, onamu kade{to ova }umur~e samoto }e se zapa-li, tokmu na toa mesto }e ja izgra-dite crkvata”. Taka i se slu~ilo.

Okolu izgradbata na re~isisekoja crkva ili manastir vo Ma-kedonija postoi i odredena prikaz-na, pred se za toa kako do{lo dotoa da se gradi na soodvetnoto mes-to. Ne e isklu~ok ni crkvata SvetaPetka. Imeno, na mestoto kade {toe denes crkvata `iveel izvesen Bo-`in so negovata sopruga. Za `altie nemale deca. Istovremeno ima-le problemi i so toa {to vo bav~a-ta {to i da nasadele ni{to ne sera|alo. Ve}e bilo o~igledno dekane{to ne e v red so mestoto, no neznaele za {to stanuva zbor. Na kra-jot re{ile da kopaat podlaboko.Na nivnoto iznenaduvawe mu nema-lo kraj koga od bav~ata otkopaleeden krst i ikona od Sveta Petka.Gi sobrale me{tanite i im soop-{tile deka ova mesto }e go podaratza crkva posvetena na ovaa svetica.

@ivot vo strogpost i intenzivna

molitva

Sveta Petka, spored nejzino-to `itie, e rodena vo gradot Epi-vat, me|u Silinavrija i Carigradi poteknuva od slovenski rod. Nej-zinite roditeli bile bogati, nodlaboko nabo`ni hristijani. Pok-raj Sveta Petka imale u{te edensin, Evtimij, koj u{te dodeka ro-ditelite mu bile `ivi se zamona-{il, a podocna stanal znamenitepiskop, Maditski. Po smrtta, pak,na roditelite, Petka imaj}i `el-ba za podvi`ni~ki `ivot poradiHrista, go ostavila domot na rodi-telite i zaminala, najnapred voCarigrad. Potoa, se preselila voJordanskata pustina kade {to vopodvi`ni~ki `ivot pretrpela mno-gu patila od dejstvoto na demonski-te sili.

Koga navlegla vo dlaboka sta-rost é se javil angel Bo`ji i i re-kol: “Ostavi ja pustinata i vratise vo svojata tatkovina, tamu da gopredade{ tvoeto telo na zemjata, aso du{a da se preseli{ kaj Gospod”.

Taa go poslu{ala glasot naangelot, ja ostavila zasakanata pus-tina i se vratila vo Epivat. Tukapo`iveala u{te dve godini vo strogpost i intenzivna molitva. Potoa,ja predala svojata du{a na Boga, sepreselila vo rajskite predeli. Seupokoila vo edinaesettiot vek poHrista. Nejzinite mo{ti bile pre-nesuvani, najnapred vo Carigrad,potoa vo Trnovo, pa pak vo Cari-grad i vo Belgrad. Najposle, tie bi-le preneseni vo Romanija, kade {toi denes po~ivaat.

Sveta voda

Inaku, crkvata Sveta Petkavo Op{tina Kisela Voda e izgra-

dena okolu 1924 godina. Izgradbatatraela nekolku godini, kako {to evpro~em slu~ajot i so site crkvi, ae osvetena 1926 godina. Vo 1963 go-dina, po zemjotresot, crkvata e re-novirana i i se dodavaat u{te poeden del od ju`nata i od severnatastrana. Od ju`nata strana se dodavacrkvata Sveti Konstantin i Ele-na, a od severnata strana crkvataSveta Nedela.

Ona {to e posebno interesnoza Crkvata Sveta Petka e podato-kot deka do 1963 godina od crkvataizvirala sveta vodi~ka koja sekna-la po katastrofalniot zemjotres{to go pogodi Skopje. Postariteraska`uvaat deka mnogumina {toimale problemi so o~ite, otkako }ese zamiele so ovaa vodi~ka gledalemnogu podobro.

Kako {to ni re~e Prota stav-rofor Boge Dimitrievski, preddve godini e izvr{eno u{te edno re-novirawe, nova fasada na crkvatai na kambanarijata, izvr{eno e po-plo~uvawe na dvorot i pro{iru-vawe na parkingot, a vo bliska id-nina se planira i pro{iruvawe napristapniot pat.

Crkvata Sveta Petka najpose-tena e na 8 avgust i 27 oktomvri,praznicite, odnosno denovite pos-veteni na Prepodobna Paraskeva.Spored posetenota na crkvata, oso-beno na 27 oktomvri, na Petkovden,koga koloni skopjani u{te od ran-ite utrinski ~asovi se upatuvaatvo ovoj Bo`ji hram, mo`e da se zak-lu~i deka Sveta Petka srede pra-voslavnite Makedonci ima visokstepen na svetitelski duh. Tokmuzatoe i e pokrovitelka na mnogu se-la i gradovi kade {to é podignalei posvetile golem broj crkvi i ma-nastiri.

Inaku, od 1998 godina pri crk-vata raboti i narodna kujna. Sekojden se davaat po okolu 200 obroci nalu|e bezdomnici. . . . . . . . . . . . .

Koga edna{ }e se najdete sred ubavinite namnogubrojnite freski i ikoni na crkvataSveta Petka, od koi prosto zastanuva zdi-vot, ne se pra{uvate dali, tuku koga pov-torno }e se vratite vo ovoj Bo`ji hram, ka-de {to i bukvalno se polnite so pozitivnaenergija

^UDOTVORNATA MO] NA SVETA PETKA

10 KISELA VODALOKALEN OP[TINSKI VESNIK

R E P O R T A @ A

M-r Elizabeta MILEVSKA KAN^EVSKA

Lokalnata samouprava pretstavuva oblikna upravuvawe vo lokalnite zaednici vo koigra|anite, neposredno ili preku pretstavnici{to samite gi izbiraat, re{avaat za inte-resite i rabotite od lokalno zna~ewe.

Vo Ustavot na Republika Makedonija lo-kalnata samouprava e edna od temelnite vred-nosti na ustavniot poredok na RM i vo negose garantira pravoto na lokalna samoupravana gra|anite.

Utvrduvaweto na principot na lokalnatasamouprava so zakonodavstvoto, odnosno soUstavot na dr`avata, nesomneno pretstavuva

zna~aen pridones za pokvalitetno funkcio-nirawe na ovaa demokratska institucija nagra|anite.

Vo teorijata se istaknuva deka lokalnatasamouprava istoriski e sozdadena kako origi-nalna, osnovna organizacija na vlasta. Taa,spored svojata logika i spored svoeto nasta-nuvawe vo niza dr`avi vo svetot e ne samoobid na ograni~uvawe na centralizmot, tuku isamostojna ustanova, nezavisna od central-nite institucii na zemjata.

Vo Evropa lokalnata samouprava pret-stavuva evropska top tema, demokratski pre-dizvik, mo`en odgovor na bolesta nare~enacentralizam, etatizam, urban haos, otu|enost.

Evropskata povelba za lokalna samo-uprava koja Republika Makedonija ja potpi{avo 1996 godina, vistina ima golema va`nostza razvojot na lokalnata samouprava. Povel-bata utvrduva eden standard koj mo`e da pri-donese za pro{iruvaweto i razvojot na demo-kratskata lokalna samouprava.

Na toj na~in Evropskata povelba za lo-kalna samouprava gi garantira osnovite nademokratskata lokalna samouprava, so {topridonesuva i za zacvrstuvaweto na demokra-tijata i ~ovekovite prava voop{to.

Pravoto na lokalnata samouprava pod-razbira pravo na gra|anite na re{avawe zalokalnite raboti t.e. interesi od lokalnozna~ewe. Vo ovaa smisla Evropskata povelbaza lokalna samouprava, utvrduvaj}i go kon-

ceptot na lokalnata samouprava, istaknuvadeka ,,lokalnata samouprava go podrazbirapravoto i osposobenosta na lokalnite vlasti,vo granicite na zakonot, da gi reguliraat i darakovodat so bitnite strani na javnite rabo-ti, vrz osnova na sopstvenata odgovornost ivo interes na lokalnoto naselenie.,,

Ova pravo - pravoto {to go podrazbiralokalnata samouprava se ostvaruva po pat naOp{tinski Soveti ili poto~no ka`ano So-veti-reprezenti na gra|anite koi treba da ra-botat i funkcioniraat vo kontekst na dobro-to upravuvavwe koe gi vklu~uva osnovniteprincipi na vladeewe na pravoto, a toa se:doverlivost i predvidlivost, otvorenost itransparentnost, odgovornost i efikasnost iefektivnost, a seto toa vo interes na re{a-vawe na problemite na lokalnoto naselenie.

Vo ovoj period na gradona~alnicite isovetnicite im pretstoi golema i odgovornarabota vo pravec na zaedni~kata programskaopredelba - decentralizacijata, proces kojtokmu nie }e morame da go implementirame zada mo`at gra|anite na RM da gi po~uvstvuvaatpridobivkite od decentraliziranoto op{te-stvo kon koe se stremi na{ata zemja, a bez koete{ko }e ni se otvorat vratite kon Evropska-ta Unija.

Nu`ni se promeni {to }e vodat konizgradba na lokalna sapouprava zasnovana vrzna~elata na demokratijata i decentraliza-cijata, sposobna da gi regulira i vodi javniteraboti odgovorno i vo interes na lokalnotonaselenie, {to }e ovozmo`i pobrzointegrirawe na Republika Makedonija vo EU.

(Avtorot e zamenik gradona~alnik)

Slavica NOVA^EVSKA

Procesot na decentralizacijata go op-fati i sportot i sportskite aktivnosti koiso zakonska regulativa gi prenesuva nadle`-nostite od centralno na lokalno nivo. Spo-red Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe nazakonot za sport, op{tinite vo oblasta nasportot stanaa nadle`ni za organizirawe,pottiknuvawe, poddr`uvawe i razvoj na u~i-li{niot, studentskiot i masovniot sport,kako i razvoj na sportskite aktivnosti na lu-|eto so posebni potrebi. So prenesuvawetona nadle`nostite od centralno na lokalnonivo posebno e naglasena potrebata za razvojna sportot i sportskite aktivnosti na lu|etoso posebni potrebi kako i razvoj i stimuli-rawe na masovniot sport, poznat vo svetotpod mototo: - sport za site. Preku procesotna decentralizacijata se otvara nova perspek-tiva za razvoj na sportot i sportsko-rekrea-tivnite aktivnosti, so {to se dava nova {ansasportot da si go najde svoeto mesto i da ja odi-gra svojata uloga kako od zdravstven, soci-jalen, fizi~ki i drug aspekt no se razbirasamo ako se ima soodveten i seriozen priodkon kreiranite razvojni programi i nivnotorealizirawe.

Sportot pretstavuva eden od najva`nitefaktori vo sozdavaweto na uspe{ni i zdravigeneracii. Preku nego se ovozmo`uva pravi-len rast i razvoj na mladite li~nosti, i se

razvivaat nivnite intelektualni, moralni isocijalizaciiski kvaliteti. Od tuka potre-bata od novi napori i zalo`bi za {to pogole-mo anga`irawe vo sportot na pogolem brojmladi lu|e-deca-u~enici-studenti i gra|ani,a so toa u{te pove}e da se poddr`i i zasilirazvojot na u~ili{niot, studentskiot i ma-sovniot sport.

Ne treba da se zaboravi faktot deka sosport i sportski aktivnosti treba da se za-po~ne u{te od ranoto detstvo, pa zatoa zalo`-ba na site nas treba da bide i voveduvawe na~asovi po fizi~ko obrazovanie i sport u{tevo gradinkite, se razbira so soodvetni stru~-ni lica-profesori po fizi~ko obrazovanie.Ova mo`e mnogu lesno da se realizira bidej}iso procesot na decentralizacijata gradinkitepotpa|aat pod ingerencii na lokalnata samo-uprava. Vo buxetite na sekoja op{tina treba,da se odvojat soodvetni pari~ni sredstva zaovaa namena, po prethodno usvoeni programiod strana na Sovetite na op{tinite a pred-lo`eni od sportskite zdru`enija vo ime nagra|anite od op{tinata. Vakvite zalo`bipred se }e bidat soodvetna preventiva zaza{tita na mladite od mo`nosta da bidat iz-lo`eni na lo{ite naviki i devijantni odne-suvawa kako rezultat od negativnite vlijani-ja na modernite bolesti na zavisnost kako{to e narkomanijata, nikotinizmot, alkoho-lizmot i prostitucijata. Ako se trgne od poj-dovnite celi na predmetot fizi~ko obrazo-vanie i sportot a toa e da se napravi deteto-mladiot ~ovek zdrava psihofizi~ka li~nost,blisku sme do soznanieto deka preku oblicitena sportot i fizi~koto obrazovanie mo`emeda napravime mnogu.

Alkoholot, cigarite i drogata, nikoga{ne odat zaedno so sportot, tie vsu{nost i nese podnesuvaat. Postojat brojni formi vofizi~koto obrazovanie, sportot i sportska-ta rekreacija koi mo`at mnogu da pomognatda ne se dojde vo dopir so narkoti~nite sred-stva. I ne samo toa tuku i od mali noze istiteda gi preziraat, da ~uvstvuvaat odvratnost odniv i vpro~em da gi tretiraat tokmu onakvikakvi {to se - najgolemo zlo na ~ove{tvoto.Zna~i, treba samo maksimalno da se iskoris-

tat sportskite sali i sekoj spored svoite afi-niteti i sposobnosti pravilno da se naso~i ida se podvrgne na soodveten trena`en procesza da gi nau~ime mladite da go sakaat sportoti prirodata i pritoa da u`ivaat vo nivniteblagodeti. Ako razmisluvame vo ovaa nasokai se potrudime da go realizirame vakviot pro-ekt, pove}e od sigurni sme deka efektite nemada izostanat, tuku naprotiv tie za kratok vre-menski period }e bidat vidlivi. I duri toga{}e mo`eme da ka`eme deka imame pred zdravii sovremeno razvieni li~nosti. Mladite bilei se na{ata dene{nica i na{e utre. A }e uspe-eme bidej}i od kafuliwata i kafeanite }e giprenaso~ime kon sportskite sali i bibliote-ki. Ako od najmladata detska vozrast se upatatkon sportskite sali i im se ovozmo`i da giosoznaat ubavinite {to gi nosi sportot veru-vam deka nikoga{ nema da se otka`at od vak-vite naviki. Treba da dademe se od sebe da impomogneme na mladite pa i na preostanatitevozrasni strukturi. A koga }e go napravimeseto toa, site }e mo`eme da se gordeeme so ona{to sme go napravile.

Gradot Skopje i op{tinite-treba da gipo~ituvaat zalo`bite i stavovite na sportis-tite, sportskite klubovi i gradski sojuzi iodbori, deka sportot na teritorijata na gra-dot treba da funkcionira kako organiziransistem i celina na teritorijata zaedno soop{tinite od podra~jeto na gradot. Zatoagradot i op{tinite }e mora da im pomognatna site strukturi od oblasta na sportot vonivniot napor da postignat uspeh vo kon-tinuiranoto podobruvawe na programite,uslugite i procesite na relizacija na spor-tot i sportskite aktivnosti.

Op{tinite i gradot Skopje, treba da bi-dat osnovnite dvigateli na sportot i sport-sko-rekreativnite aktivnosti. Sekoj gradona-~alnik }e mo`e da se smeta za uspe{en akokontinuirano go podr`uva ovoj proces, bidej-}i pove}e od sigurno e deka ako investira vosportot }e ja napravi najgolemata i najdobra-ta i so eden zbor ka`ano - vistinskata inves-ticija.

(Avtorot e univerzitetski profesor)

SO OBVRSKITE ODAT I NADLE@NOSTITE

Lokalnata samouprava pod-razbira pravo i sposobnost nalokalnata vlast, vo ramkite nazakonot, da gi regulira i da ra-kovodi so javnite raboti vointerest na gra|anite.

[to zna~i toa? Funkciite{to i se doveruvaat na lokalna-ta vlast po pravilo se celosni,isklu~ivi, a toa zna~i deka tiene smeat da bidat odzemeni iliograni~eni od centralnata vlast.

So procesot na decentrali-zacija, lokalnite vlasti imaatnadle`nost i diskreciono pravovo osnovnite u~ili{ta i pred-u~ili{nite javni ustanovi. Ovae mo`nost pozitivno da se vlia-je, so cel da se popravat gre{kite i nedoslednostite vo menaxi-raweto na ovoj segment na uslugi, za decata da se ~uvstvuvaat gordina svoeto u~ili{te i op{tinata.

Kako prioritetni pra{awa so decentralizacijata, vo odnosna ponatamo{niot razvoj na obrazovniot sektor, treba da senaglasi potrebata od vospostavuvawe na sistem na standardi zakvalitet na site obrazovni nivoa, kako {to se:

- Funkcionalni i ambientalni aspekti na u~ili{nite zgradii nivoto na opremenost na u~ili{tata.

- Obrazovni standardi (obnovuvawe na opremata, naglendisredstva, jazi~ni i kompjuterski laboratorii, sportski sali iigrali{ta i drugi prostorii, osobeno za vonu~ili{nite aktivno-sti za u~enicite).

- Unapreduvawe na kapacitetot na nastavnicite prekurazli~ni institucii za obrazoven razvoj.

Progresot na edna zemja se meri so investirawe vo obrazovani-eto, kako neophoden preduslov za razvoj na eden od klu~nite segmen-ti vo napredokot vo op{testvoto. Makedonija mnogu brzo }e trebada vleze vo Evropa, nie ne mo`eme da sozdademe vistinski obra-zoven sistem, bez da se dade dinamika na novi proekti i idei.Vizijata e najsilniot mehanizam so povisoki obrazovni proekti istandardi, kako i sozdavawe uslovi vo koi u~enicite }e mo`at da girazvivaat sopstvenite individualni potencijali.

Za `al, vo izminatiot period ne se obidovme da konstituiramesistem koj }e bide otvoren, fleksibilen i mo}en da odgovori napredizvicite na idninata. Tovarot e prete`ok, no uspehot ne e ne-dosti`en. Toj najmnogu zavisi od ~ove~kite resursi, osobeno narakovodnite kadri vo u~ili{teto, odnosno direktorite, koi {totreba teoretski i prakti~no da znaat kako da se snajdat vo vremetona promenite i da odat vo presret na vremeto {to doa|a. Direkto-rot treba da ima cel i da bide odgovoren za podigawe na kvalite-tot na obrazovanieto i osovremenuvaweto na vospitno-obrazovniotproces koj }e korespondira so vremeto vo koe `iveeme i kon koe sedvi`ime, a }e bide po merka na korisnicite na uslugite na u~i-li{teto (u~enicite, roditelite, lokalnata sredina i op{testve-nata zaednica).

Celta na aktuelnite direktori da mo`at uspe{no da go rako-vodat u~ili{teto kon povisoki rezultati i }e go transformiraatvo vistinska institucija koja }e prerasne vo aktivna, dinami~na iefektivna, prepoznatliva, o~ekuvana i respektirana od korisni-cite na nejzinite uslugi vo lokalnata sredina i po{iroko, kako iod nadle`nite faktori i subjekti.

Zatoa profesionalniot razvoj na direktorot vo osnovnotou~ili{te treba da ja razviva vizijata i sega{nata realnost.Pritoa, toj treba da bide nastavnik na nastavnicite, sekoga{proveruva dali se postignati celite, namerite i planiranite re-zultati. Direktorot na u~ili{teto vo svoite razvojni planovipotrebno e da gi identifikuva prioritetite {to }e bidat najza-bele`ani pri realizacija na vospitno-obrazovniot proces.

Direktorot vo ucili{teto e kreator i generator na sevkup-niot razvoj na u~ili{teto i negoviot uspeh se temeli na kvalite-tot na uslugite i nivoto na znewe {to go dobivaat ucenicite, sotendencija za sozdavawe na sopstven imix, prepoznatliv vo sredi-nata i po{iroko.

Zna~i, klu~en faktor za kvalitetno obrazovanie i uspe{enrazvoj na u~ili{teto e sekako u~ili{niot direktor.

No, istovremeno sakam da potenciram deka op{tinite vo izmi-natiot period, po startot na decentralizacijata se soo~ivme soniza problemi i pote{kotii zaradi nesorabotkata i dijametral-no sprotivnata postavenost od strana na Ministerstvoto za obra-zovanie, nasproti potrebata od zaedni~ka sorabotka vo nasoka zauspe{na realizacija na procesot na decentralizacija vo obrazo-vanieto. Dosega toa se slu~uva{e po principot vam obvrskite, anam nadle`nostite.

Na krajot, bi sakala da uka`am na potrebata da se realizirasredba me|u pretstavnici od ZELS i Ministerstvoto za obrazo-vanie pred elektronskite mediumi i javno pred gra|anite da serasprava i debatira, dokolku ~uvstvuvame moralna odgovornost idol`nost kon najmladite kako iden potencijal za razvojot nana{ata zemja.

( Avtorot e ~len na Sovetot na Op{tinata)

11KISELA VODA LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

GRADONA^ALNICITE I SOVETNICITE GIO^EKUVA GOLEMA I ODGOVORNA RABOTA

Lepa [E]EROVA

SPORTOT I PROCESOT NA DECENTRALIZACIJA

Katerina PANOVA ILIEVSKA

Otkako Usein beg, koj bil slep,si gi izmil o~ite od kiselata voda{to izvirala kaj dene{nata crkvaSv. Nikita i progledal, mestoto goproglasil za sveto. Spored nekoipodatoci, pred da si zamine vo Tur-cija, toj dal pari za izgradba nacrkvata Sv. Nikita

^udna, no vistinita e istorijatana najstarata skopska op{tina Kise-la Voda. Prvite soznanija za posto-eweto na seloto Kisela Voda dati-raat u{te od periodot na turskotovladeewe, poto~no od 18. vek. Selo-to Kisela Voda se nao|alo vo pod-no`jeto na planinata Vodno, a atar-ot na seloto se prostiral do Usje,fabrikata za sapun Cvetan Dimov,rampata i `elezni~kata pruga.

Kon krajot na 18 vek na ova mes-to od Belgradskiot pa{aluk se na-

selil Usein beg koj izgradil golem~iflig, svoj saraj i ku}a so cvetnigradini. Vo toj period na ~ifli-got na Usein beg rabotele bez na-domestok, kako {to vo toj periodbilo i voobi~aeno, Makedonci-hristijani, koi podocna, po raspa-|aweto na otomanskata imperija }ego otkupat negoviot imot.

Amanet da se izgradi crkva

- Prvite familii (starosedel-ci) koi se naselile na ovaa terito-rija i za koi postojat ostatoci odtemelite na nivnite ku}i se semej-stvata Vasilevci, \or|iovci, Mi-tevci i Golomeovci, a prvite ku}ikoi poseduvale tapii se izgradenipred 250 godini od familiite Di-mi{kovi, poznati kako bav~ovan-xii, so svoj imot kaj ^e{ma, potoaDi{ovci i Veli~kovi, veli na{i-ot sogovornik Kosta Ilievski, ~ie

poteklo vodi od familijata Veli~-kovi, a e dolgogodi{en pretsedatelna mesnata zaednica Kisela Voda.

Vo semejstvoto Ilievski od ko-leno na koleno se prenesuvale le-gendite i predanijata za toa kakoKisela Voda go dobila svoeto ime.Spored ka`uvawata na na{iot so-govornik, Usein beg, koj bil slep,otkako go izgradil svojot ~ifligna ova mesto zabele`al deka kaj de-ne{nata crkva Sv. Nikita izvirakisela voda. Otkako si gi izmilo~ite so ovaa voda progledal i ot-toga{ ova mesto go smetal za svetocrkovno zemji{te - vakuf. Turciteja po~ituvale svetata zemja od stravdeka dokolku ja oskveranavat }e gisnajde golema nesre}a. Zatoa, naova mesto toj na ov~arite im zabra-nil da gi pasat ovcite. Vodata kojavo izobilie izvirala od ova mestoUsein beg ja koristel za navodnu-vawe na svojot imot. Otkako go prog-lasil ova mesto za vakufsko, toj imostavil amanet na starosedelcitetuka da izgradat crkva. Spored ne-koi podatoci, pred da si zamine voTurcija toj dal pari za izgradba nacrkvata Sv. Nikita.

- Tokmu na{ata familija Ve-li~kovi od begot go kupile imotot{to se nao|a pod crkvata Sv. Niki-ta, ni raska`uva Kosta Ilievski.

- Vo neposredna blizina na ovaacrkva, pod mesnosta Brest, postoiu{te eden golem izvor koj podocnae reguliran so tri iste~ni cevki.Kaj lokalnoto naselenie e poznatopod imeto tri ~e{mi. Tuka, vo 1920godina e izgradena crkvata Sv. \or-|ija koja e celosno restavrirana vo1980 godina. Na ova mesto na \ur-|ovden, 6-ti maj se sobirale mnogulu|e od celata skopska okolija koise izmivale so vodata za koja se ve-ruvalo deka e lekovita.

Pokraj izvorot kaj crkvata Sv.Nikita imalo div trendafil i naovoj den tuka mladite devojki osta-vale po nekoj “ni{an” (obi~no toabilo nekoj del od oblekata, konec,maram~e i sl.) so veruvawe deka }eim se ostvarat posakuvanite `el-bi, koi obi~no podrazbirale sklu-~uvawe brak so sakaniot - se potse-tuva ~i~ko Kosta.

Plodni zemjodelski povr{ini

Pred raspa|aweto na turskataimperija, na ova mesto, poznato poplodnoto zemji{te, po~nale da sedoseluvaat posiroma{ni skopskisemejstva od Katlanovo i od Petro-vec, a Usein beg po~nal da im go pro-dava svojot imot za evtini pari. Odbav~ite na Dimi{kovci kaj rampa,pa se do cementarnicata Usje, seprotegale plodni zemjodelski po-vr{ini. Ovde, veli na{iot sogo-vornik, uspevale site zemjodelskikulturi, a najplodni delovi bileBatin, Lut dol i Vrni~e. Na mesto-to na dene{noto zeleno pazar~e sta-rosedelcite od Kisela Voda gi pro-davale prvite i najubavi domati,piperki, grav, boranija, potoa kru-{i, praski i jabolka. Vo toa vreme

site argati od okolinata na Skopjeso zadovolstvo rabotele na nivitevo Kisela Voda, zatoa {to za niv-niot trud ovde se pla}alo najmnogu.Glavno zanimawe so koe opstanuva-le re~isi site starosedelski fa-milii od Kisela Voda, pa taka i nafamilijata Veli~kovci koja bilanajbrojna i se do 1920 godina broe-la 70 ~lenovi, bilo zemjodelieto.So zemjodelskite proizvodi od plod-nite poliwa na Kisela Voda sesnabduval celiot grad.

- Posebna ubavina i prepoznat-livost na ovoj kraj mu davale ogrom-nite stoletni brestovi stebla koigi imalo niz cela Kisela Voda. No,pred pove}e od 30 godini ovie ste-bla zabolea od t.n. Holandska bo-lest {to be{e pri~ina istite dabidat ise~eni - so gor~ina, ni ras-ka`uva Kosta Ilievski. . . . . .

Kisela Voda niz vekovite

SVETA ZEMJAPO^ITUVANA I OD TURCITE

Poliwata pretvoreni vo monta`ni naselbi

- Edna od najgolemite gre{ki e storena po zemjotresot vo 1963 godi-na koga se formirani trite novi naselbi vo Kisela Voda, so {to seuni{teni trite najplodni zemjodelski poliwa. Vo toa vreme jas bev~len vo sovetot na Grad Skopje i rabotev vo Fondot za pomo{ pri grad-skoto sobranie koe ima{e zada~a da izgradi monta`ni privremeni stan-beni objekti, za da mo`e da se smestat nastradanite od zemjotresot.Spored toga{nite odluki, treba{e po edna grade`na operativa od seko-ja republika da izgradi svoj objekt. Za taa cel bea izgradeni naselbite11 Oktomvri baraki, Dra~evo od kade na golemo se izvezuvaa zemjodel-ski proizvodi vo Srbija i Kosovo, i barakite kaj Sava Kova~evi}, {toistovremeno be{e i najniskoto pole vo Kisela Voda. Za `al, mojotpredlog so koj ovie naselbi treba{e da se lociraat vo Singeli} i na tojna~in da se za~uvaat plodnite poliwa ne be{e usvoen, so `alewe raska-`uva Ilievski.

Samopridones za izgradba na kapta`i za voda

Porano od izvorot kaj tri ~e{mi, voda ima{e vo izobilie. Toga{nie `itelite vo seloto Kisela Voda se organiziravme i so samopri-dones napravivme kapta`i za voda. Ottamu so voda se snabduva{e celo-to selo. Podocna, vo pedesettite godini, mesnoto naselenie za svoitepotrebi izgradi {tali na mestoto na dene{nata fabrika MirkaGinova, za koi voda koristea od kapta`ite napraveni vo seloto. Sovoveduvaweto na kolektivnata sopstvenost i otvoraweto na pogonite naMirka Ginova, bez nikakov nadomest na selanite im gi odzedoa {talite.

Prviot kamenolom vo Skop-skata kotlina po~nal da raboti vo1919 godina, pod rakovodstvo naNikola Orlanski - Troja, Rusinpo poteklo. Granitot se kr{el odridot ]up, lociran pod selotoKisela Voda, vo mesnosta Mar-kovo Kruv~e. Toga{ za potrebitena kamenolomot bila izgradenaprvata `i~arnica vo Makedonija,a za transport na granitnite blo-kovi vo poniskite predeli bilakoristena tesnolinijkata so vago-netki.

- Vagonetkite polni so par~i-wa granit, veli Kosta Ilievski,gi nosea kaj porane{nata posled-na avtobuska stanica 24, a jas pa-metam deka kaj sega{niot park@ena borec vo centarot na gradotgi istovaraa vagonetkite so granit,od koi pogolemiot del be{e upo-treben za izgradba na starata skop-ska ~ar{ija. Od stariot kameno-lom bea kaldrmisani pove}etoskopski ulici. Karakteristi~nobe{e i toa {to vo na{ata nasel-ba pove}eto ku}i bea izyidani sogranitni plo~i kakva {to e i na-{ata dene{na ku}a, prva planskiizgradena ku}a vo 1954 godina vo

Kisela Voda, na ulica Dimo HaxiDimov, veli Ilievski.

Denes fizionomijata na ona{to nekoga{ zna~elo Kisela Vodae zna~itelno izmeneta. Zemjodel-skite poliwa se pretvoreni vostanbeni zgradi, kamenolomot istarite vagonetki se del od mina-toto, no sepak prvite ku}i izgra-deni pod izvorot, kaj crkvite Sv.Nikita i Sv. \or|ija, vo ~ija bli-zina denes se nao|a bolnicata zazavisnosti, ni otslikuvaat edendel od istorijata na starata Kise-la Voda. I do dene{en den, kakoreligiozen narod so golema tradi-cija `itelite od Kisela Voda zasvoj patron go imaat Sv. Atanas, ana 31 januari se praznuva selskataslava.

Blagodarenie na usnite preda-nija {to semejstvoto Ilievski giprenesuva od koleno na koleno, oddedo Strahil Ilievski, koj gi slu-{al ka`uvawata na svojot dedo, panegoviot sin Kosta Ilievski kojdenes ovie prikazni gi raska`uvana svoite vnuci Dejan i Kosta, senadevame deka }e prodol`i semej-nata tradicija i }e se za~uva isto-rijata na Kisela Voda.

Kamenolom od koj se izgradi staroto Skopje

12 KISELA VODALOKALEN OP[TINSKI VESNIK

Istorijata na Op{tinata po~na so izvorot na crkvata Sv. Nikita

Kosta Ilievski so soprugata

Nikolina Cvetkovska- slu`benik

Neophoden parking prostor- @iveam na

ulicata “Lokov”,sproti “Domot naslepite”, i prob-lemot na gra|ani-te od ovaa ulica enedovolniot par-king prostor. Me-|u zgradite ima ur-nati gara`i od minatata op{tinskavlast, ~ij {ut se u{te stoi, dodekavo neposredna blizina ima u{te ne-kolku gara`i isto taka od vremen ka-rakter. Spored urbanisti~kiot planna ovie lokacii e predvideno da senapravi parking. So ogled na potre-

bata na gra|anite od parking pros-tor na ovoj del od naselbata i so og-led na faktot deka op{tinata ve}eizgradi nekolku novi parking pros-tori niz naselbata, se nadevam dekaovojpat nema da bideme zaboraveni.

Bojana Aneva - frizerka

Narkomanite seat strav-Ne mo`am da

sfatam kako e mo-`no vo najubaviotdel na op{tinatada se locira “Cen-tar za zavisci odnorkotici i alko-hol“. Vo urban delvo neposredna bli-zina na {kolo ni se {etaat narko-mani koi ja zagaduvaat okolinata so{pricovi i drug potro{en materi-

jal, seat strav me|u mesnoto nasele-nie. Prakti~no koga se vo grupa voutrinskite ~asovi se i najopasni, pazatoa ~esto i zadocnuvame na rabota~ekaj}i gi da pominat po patot. Ot-tuka ja podr`uvam inicijativata nagradona~alnikot Xorxe Arsov zadislokacija na Centarot, koj nesom-neno petnaesetina godini nanazadso svojata (ne)rabota predizvikuvagolemi problemi vo op{tinata, ivoedno predlagam toj centar da pre-rasne vo Dom na kultura.

Josif Dimeski - univerzitetski profesor

Infrastrukturata }e bide problem na “Rasadnik“

- Svedoci smedeka “Rasadnik“ iz-niknuva vo nova ur-bana zaednica naop{tinata. Prak-ti~no tamu e gra-dili{te. Mislamdeka tamu op{ti-nata treba da vodi pove}e smetka zainfrastrukturata bidej}i po ona{to vo momentov se pravi tamu ne-somneno e deka nadle`nite op{ti-nski vlasti }e se soo~at so pote{ko-tii vo delot na gradeweto na infra-strukturata, poto~no so komunalniproblemi. Isto taka, sakam da poso-~am deka so godini nanazad vo Op{-

tina Kisela Voda ne se vodelo smet-ka za ekologijata. Vo idnina toa tre-ba da bide prioritet vo rabotata nagradona~alnikot Xorxe Arsov iSovetot na op{tinata.

Darko Anev - student

Da se izgradat sportski tereni

- Nedostasuvaat sportski tere-ni. Tie im se najpotrebni na mladi-te lu|e. Vo faza na gradeweto naidentitetot mladiot ~ovek neop-hodno mora da go koristi sportot.Moram da poso~am deka vo op{tina-ta enormo se gradi i nadgraduva i ne

znam dali voop{-to nekoj misli namladite i nivnataidnina. Isto seslu~uva i so kultu-rnite domovi, ki-na, teatri i sli~-no. Takov “luksuz“vo op{tinata voovoj moment nema. Op{tina KiselaVoda so ogled na svoeto minato zas-lu`uva na svojata teritorija da imavakvi propratni kapaciteti. Edno-stavno kako da se zaboravaat potre-bite na mladite vo odnos na visoko-katnicite koi niknuvaat kako pe-~urki.

[TO Ü NEDOSTIGA NA OP[TINATA?

Stojan TRUBAREVSKI

Zatskrieno zad ridot na Ce-mentarnicata od edna i zad raste~-kata industriska zona od drugatastrana, Usje izgleda kako da e celo-sno odvoeno od Skopje, iako se nao-|a na samo nekolku kilometri odcentarot na gradot. Negovite `ite-li gi spodeluvaat problemite nasite drugi gra|ani od skopskite pri-gradski naselbi - nedogradena in-frastruktura, neredovna komunika-cija so ostanatite delovi od gradoti divite deponii. Sepak, tie se gor-di {to `iveat vo edna od najstaritenaselbi vo ovoj del od zemjava.

Spored nekoi istoriski poda-toci pronajdeni kaj crkvata “SvetiAtanas” i spored nekoi nadgrobninatpisi, na toa mesto postoela na-selba u{te vo rimsko vreme. No, popropasta na Rimskata imperija izemjotresot {to go pogodil Skopjevo 518 godina, re~isi site naselenimesta od ovoj kraj bile uni{teniili zapu{teni. Slednite podatociza naselbata datiraat od po~etoci-te na turskoto vladeewe, od 1452godina, koga e zabele`ano deka vo

Usje `iveele 13 hristijanski semej-stva, petmina ne`eneti i dve vdo-vici. Vo 1529 godina za prvpat sezabele`ani ~etiri muslimanskisemejstva. Brojot na `itelite voturskiot period postepeno se zgo-lemuval, a vo 1900 godina ova seloimalo 140 `iteli. Sepak, bolesta~uma spre~ila naglo da se zgolemu-va naselenieto. Taa vo Usje se poja-vuvala nekolku pati, a posledenpat e zabele`ana vo 1878 godina.

Dvojno zgolemuvawe na brojot na `itelite

Zatoa, vo tekot na 20-ot vek nas-tanal zna~itelen porast na brojotna `itelite, a vo prvata polovinatoj broj se udvojuval na sekoi dvaese-tina godini. Taka, vo 1921 godina voUsje `iveele 254 lu|e, vo 1948 godinave}e 403, a spored posledniot popisod 2002 godina, vo ovaa naselba `i-veat 845 lu|e, vo vkupno 253 ku}i.

- Od ova mesto nema iseluvawa,tuku samo doseluvawa. Toa postojanose {iri i ve}e imame edna nova na-selba-veli Goce Dimitrievski, pret-sedatelot na mesnata zaednica.

Del od `itelite rabotat vo ce-mentarnicata, ima vraboteni i vodrugi firmi, a eden del se zanima-vaat so zemjodelstvo. Glavno proiz-veduvaat grozje i drugo ovo{je. Ve-lat deka imaat mnogu kvalitetnoproizvodstvo, no se `alat oti nemaplasman za nego. Baraat da im seobezbedi pazar vo blizinata, kade{to }e mo`at da gi prodavaat svoi-te proizvodi.

Obrazovanieto, zdravstvoto, ne-asfaltiranite ulici, nemaweto fe-kalna kanalizacija, strujata i vodo-snabduvaweto se glavnite problemiso koi se soo~uvaat `itelite na Us-je. Imaat samo ~etirigodi{no u~i-li{te, za koe velat deka ne nudi do-volno kvalitetna nastava, pa moraatdecata da gi nosat duri vo KiselaVoda. Nemaat ambulanta, a za najo-bi~na nastinka odat na pregled vopoliklinikata “Jane Sandanski”, dokoja, pak, nemaat nitu direktna avto-buska linija. Dva kilometra od uli-cite nemaat asfalt, a za fekalnatakanalizacija nemalo nitu proekt.Vodovodot im funkcioniral sohidrofori, pa koga }e snemalo stru-ja, tie nemale nitu voda.

Gradeno so samopridones

- Dosega sé sme napravile sami- elektri~nata mre`a, ulicite, vo-dovodot. Za seto toa se sobiranisamopridonesi. No, sega o~ekuvamepogolema sorabotka i investiciiod lokalnite vlasti - re~e Jane Ki-movski, potpretsedatelot na mesna-ta zaednica.

Porano usjanci imale proble-mi i so zagaduvaweto od cementar-nicata, no sega toa bilo namaleno,poradi novite filtri na oxacite.Sepak, koga duva veter se kreva pe-pelta od rudnikot na ovaa fabrika

i pa|a vrz ku}ite, a celata naselbae obviena vo magla.

Mesnoto samoorganizirawe voUsje postoelo otsekoga{, no predokolu osum godini zamrelo. Od ovaagodina, ~lenovite na novoto rako-vodstvo, a naselenieto, za da se uve-ri deka }e rabotat za dobroto na na-selbata, pobaralo od niv da dadatzakletvi vo crkva. Tie toa go stori-le na 31 januari, na golemiot hris-tijanski praznik “Sveti Atanas”,koga vo crkvata imalo golem sobir.

Rakovodstvoto izgotvilo ~eti-rigodi{na programa, a kako prio-ritetni gi izdvoile problemite{to mo`at da se re{at pobrgu i sopomali pari.

Sportskiot `ivot vo Usje seodviva vo ote`nati uslovi, bidej}inema igrali{ta, osobeno za ko{ar-ka. Na eden od ridovite ima stan-dardno fudbalsko igrali{te, kadeklubot “Vardar 75” gi igra natpre-varite od op{tinskata liga. Gole-ma pomo{ ovoj klub dobival i odprvoliga{ot “Cementarnica 55”.

Crkvata “Sveti Atanas” bilaizgradena vrz temelite na star hramu{te od rimsko vreme, a posledna-ta nejzina obnova bila vo 1979 go-dina, isto taka so samopridones od`itelite. Do 1954 godina kako ~es-na trpeza vo ovoj verski objekt sekoristela stara mermerna plo~a solatinski natpisi. Ne se znae od ka-de poteknuva taa plo~a i kako biladonesena vo hramot. Toga{ bila iz-nesena od crkvata i sega ne se znaekade se nao|a. Me{tanite raska`u-vaat deka bila odnesena vo Kur{u-mli An, no ve}e ja nemalo i tamu.

Usje go dobilo toa ime bidej}itamu se slevaat pove}e kanali odVodno. Usjanci raska`uvaat deka voperiodi koga ima golemi vrne`iili koga se topi snegot, vo nasel-bata nadoa|aat ogromni vodi, koinosele celi trupci i kamewa. Za-toa, `itelite baraat celosno da sezayida glavniot, usjanskiot kanal,za da ne se urivaat bregovite i da nese o{tetuvaat mostovite. . . . . .

Usje - edna od najstarite naselbi vo ovoj del od zemjata

MESTO OD KOE NEMA ISELUVAWA,TUKU SAMO DOSELUVAWA

Spored nekoi istoriski podatoci pronajdeni kaj crkva-ta “Sveti Atanas” i spored nekoi nadgrobni natpisi, natoa mesto postoela naselba u{te vo rimsko vreme. Ne-asfaltiranite ulici, nemaweto fekalna kanalizacija,strujata i vodosnabduvaweto se glavnite problemi so koidenesse soo~uvaat `itelite na Usje

Qubomir Nedelkovski -taksist

Poliklinika e potreba za gra|anite- Op{tinata

nema svoja poli-klinika, tuku spo-red zdravstveni-ot sistem na dr-`avata funkcio-nira so nekolkuzdravstveni domo-vi vtemeleni nanekolku lokacii.

Za da napravi{ bilo kakva snimkate pra}aat vo Jane Sandanski, vo so-sednata op{tina Aerodrom . Taa e da-leku i nedostapna za onie gra|anikoi treba da stignat do nea so avtobus.

So ogled na toa deka op{tinataima enormno golem broj na pen-zioneri, potrebno e op{tinskitevlasti da razmislat za izgradba napoliklinika. Nekade pro~itav dekagradona~alnikot Arsov predviduvada izgradi Zdravstven dom vo “Rasad-nik“. Toa e odli~na ideja i prifat-liva za site gra|ani na op{tinata.

Marina Grkovska - doma}inka

Atmosferskatakanalizacija prioritet

- Vo op{tina-ta treba da pro-funkcionira od-vodnata atmosfe-rska kanalizaci-ja. Onamu kade {toja ima treba da sesanira bidej}io~igledno e nad-vor od upotreba. Duri i pri maldo`d, {ahtite se zatnati a golem

del od op{tinata pliva vo voda. Naulicite, pak, “Dimo Haxi Dimov“,“Sava Kova~evi}“ i niz naselbata“11-ti Oktomvri“ istata treba da seizgradi bidej}i ednostavno taa nepostoi. [ahtite, pak, se posebnaprikazna. Na golem del od {ahtitegi nema za{titnite kapaci, {tovoedno pretstavuva golema opas-nost za gra|anite od eventualnipovredi. Ne e voop{to tajna dekatie masovno se kradat za da podoc-na istite na crno se prodavaat. Op-{tinarite i policijata treba rig-orozno da gi kaznat storitelite navakvite pojavi.

13KISELA VODA LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

KISELA VODA14 LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

OP[TINA KISELA VODAtel: 02/2779069; faks: 02/2770210e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

GRADONA^ALNIKtel: 02/2779069; faks: 02/2770210e-mail: gradonacalnikokv@kiselavoda.gov.mk

PRETSEDATEL NA SOVETtel: 02/2779069; faks: 02/2770210e-mail: miroslav@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA OP[TI, NORMATIVNOPRAVNI RABOTI I RABOTI NA GRADONA^ALNIKOTtel: 02/2779069; faks: 02/2770210e-mail: daniela@kisealvoda.gov.mk

SEKTOR ZA FINANSII I LOKALEN EKONOMSKI RAZVOJtel: 02/2779069; faks: 02/2770210e-mail: opopeska@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA URBANIZAM, KOMUNALNI DEJNOSTI I ZA[TITA NA @IVOTNA SREDINAtel: 02/2770213; faks: 02/2770210e-mail: valentina@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA OBRAZOVANIE, KULTURA, SPORT I MLADItel: 02/2779069; faks: 02/2770210e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA ME\UNARODNASORABOTKA I ODNOSI SO JAVNOSTtel: 02/2779069; faks: 02/2770210e-mail: toni@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA MESNA SAMOUPRAVA, ZA ODNOSI SO INSTITUCIITE NA CENTRALNATA VLAST I SO OP[TESTVENI ORGANIZACIItel: 02/2779069; faks: 02/2770210e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

KANCELARIJA ZA INFORMIRAWE,PREDLOZI I PRETSTAVKI NA GRA\ANITEtel: 02/2779069; faks: 02/2770210e-mail: info@kiselavoda.gov.mk

Policija tel: 192Brza pomo{ tel: 194Protivpo`arna brigada tel: 193Izvestuvawe i trevo`ewe tel: 930AMSM tel: 196

Policiski staniciMVR - Kisela Voda tel: 02/3223410Pol. stanica - Dra~evo tel: 02/2763330

PTTPo{ta Dra~evo tel: 02/2791014Po{ta Stara Rampa tel: 02/2772123Po{ta Crni~e tel: 02/3113499Po{ta Rasadnik tel: 02/2775725

Zdravstveni dr`avni organizaciiPoliklinika Dra~evo tel: 02/2795112

Zdravstveni privatni organizaciiAfrodita tel: 02/2781695Viola Medikal tel: 02/2736254Dolores tel: 02/2776334Dr. Ana tel: 02/2773337Dr. Pavlova tel: 02/2773029Dr. Stojanovski tel: 02/2794883Ehovita tel: 02/2777535Intermedika tel: 02/2796559Medikal P.Z.O. tel: 02/2780053Feli~ita tel: 02/2782714

BankiKomercijalna Banka - Kisela Voda

tel: 02/2775057Komercijalna Banka - Dra~evo

tel: 02/2791032Stopanska Banka - Kisela Voda

tel: 02/2770370

HoteliVond tel: 02/2784326Imperijal tel: 02/2736053Olimpisko selo tel: 02/3177010Pelagonija tel: 02/3114108Tri Yvezdi tel: 02/2774553

CrkviSv. \or|i tel: 02/2779162Sv. Spas tel: 02/2791019Sv. Petka tel: 02/3238066

SupermarketiTineks - Kisela Voda 1 tel: 02/2779625Tineks - Kisela Voda 2 tel: 02/2700009Juniori tel: 02/2734574Kam Market - Dra~evo tel: 02/2700831Kam Market - K. Voda tel: 02/2776333SP Market - Dra~evo tel: 02/2795395SP Market - K. Voda tel: 02/2782711SP Market - Rasadnik tel: 02/2779502

Benzinski PumpiMakpetrol - Dra~evo tel: 02/2700804Makpetrol - K. Voda tel: 02/2700043Supertrejd tel: 02/2777499

Osnovni U~ili{taOU K. Josifovski-Pitu tel: 02/2734425OU Partenie Zografski tel: 02/2771753OU Kiril Pej~inovi} tel: 02/2776643OU N. Georgieva - Duwa tel: 02/2776230OU Krume Kepeski tel: 02/2777500OU Rajko @inzifov tel: 02/2791025OU Kuzman [apkarev tel: 02/2793002OU Kliment Ohridski tel: 02/2791086

Ministerstvo za odbrana p.e. Kisela Voda tel: 02/2785-220Ministerstvo za trud i socijalna politika p.e. Kisela Voda tel: 02/2779-349Me|uop{tinski centar za soc. rabota p.e. Kisela Voda tel: 02/2776-232Ministersvo za zdravstvo p.e. Kisela Voda tel: 02/2779-279Ministerstvo za obrazovanie p.e. Kisela Voda tel: 02/2779-059Ministerstvo za finansii p.e. Kisela Voda tel: 02/2779-064Ministerstvo za pravda tel: 02/2779-065

Potrebna dokumentacija za dobivawe na odobrenie za gradewe

1. Izvod od urbanisti~ki plan(urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan zanaseleno mesto, sogleduvawe na soznanija za plan-ska mo`nost za ureduvawe na konkreten prostor)- barawe- rok 5 dena od podneseno barawe- osnova za izrabotuvawe na ideen proekt za gradbakoj sodr`i (situacija, osnovi, presek i izgledi)

2. Re{enie za lokaciski uslovi za gradba- barawe- dokaz za sopstvenost na grade`noto zemji{te(dokaz za dolgotraen zakup, dogovor za koncesija,akt za zasnovana komunalna - tehni~ka slu`bena)- elaborat za numeri~ki podatoci- ideen proekt (urbanisti~ki plan)- rok 5 dena

3. Odobrenie za gradewe- barawe- re{enie lokaciski uslovi za gradba so ideenproekt- kompleten osnoven proekt vo 4 primeroci soizvr{ena revizija- odobrena studija za vlijanie vrz `ivotnata sred-ina- odobrena studija za kvalitet na seizmi~kaza{tita- nadomest za tro{oci za prostoren iurbanisti~ki plan- akt (protokol) za regulaciona, grade`na linija- zaverka na osnovniot proekt - ispra}awe do GradSkopje (slu`ba za nadomest za ureduvawe na prostorot)- po slu`bena dol`nost soglasnost i mislewe sostandardi i normativi (15 dena)- rok za odobrenie - 7 dena od denot na kompleti-rawe

Naslovi na drugi odobrenija- Odobrenie za gradewe do odreden stepen nadovr{uvawe- Aneks na osnoven proekt za tekot na izgradbata- Promena na graditel- Odobrenie za gradewe na del ili delovi od grad-ba- Odobrenie za podgotvitelni raboti- Gradba za koe ne e potrebno odobrenie za gradewe- Posebni slu~ai na izgradba

Za ovie odobrenija referentite davaat barawa.

Ne e potrebno oobrenie za gradba za sledniteobjekti- adaptacija na del od upotrebliva gradba- rekonstrukcija na upotrebliva gradba (izgradba- izveduvawe na raboti za ovie objekti }e mo`e dazapo~ne posle zaverka na osnovniot proekt)

OP[TINA KISELA VODAOP[TINA KISELA VODA

Hortikulturno da se uredi vlezot vo Usje@itelite od naselba Usje baraat

da se povede postapka za grade`no i hor-tikulturno ureduvawe i odr`uvawe nakrstosnicata koja prestavuva vlez i iz-lez od ulicata Prvomajska kon naselba-ta. Ovaa krstosnica e vo katastrofal-na sostojba i od tie pri~ini barameodobrenie od vremen karakter za samo-inicijativno ureduvawe na ovoj del, ka-ko i postavuvawe na natpis kaj vlezotvo naselbata vo forma na soobra}aenpatokaz i postavuvawe na reklamno pa-no so koe }e stopanisuvaat `itelite nanaselbata Usje.

M-r Aleksandar Naj~eski

Havarisanite kamioni da setrgnat od trotorite

Gra|anite koi `iveat na agolotpome|u ulicite Georgi Dimitrov, De-barska i Dimo Haxi Dimov (vo biliz-ina na porane{niot restoran Kateri-na i osnovnoto u~ili{te Krume Kepe-ski) sekojdnevno se soo~uvaat so prob-lemi predizvikani od vrne`ite koi gipoplavuvaat okolnite ku}i i trotoar-skite povr{ini. Istata lokacija epretvorena vo parking prostor na koive}e podolg period se parkiraat triogromni kamioni so prikolki koj goote`nuvaat dvi`eweto na naselenieto.Inaku vo neposredna blizina e parki-ran havarisan kamion, obrasnat so gr-mu{ki koj pretstavuva potencijalnaopasnost za decata koi go koristat u~i-

li{niot dvor. Ottamu sme prinudenida pobarame pomo{ od Op{tinata, kojaiskreno se nadevame deka brzo }e inter-venira i }e gi dislokacira nelegalnopostavenite kamioni, }e izvr{i po-pravka na odvodnata kanalizacija i }epostavi soodvetno osvetluvawe na uli-cite.

(Goran Nikolovski)

Poplo~uvawe na parking prostor

Na inicijativa na gra|anite, ku-}nite soveti od zgradite broj 20, 22, 24i 26 na ulica Ogwan Prica baraat odop{tinata ureduvawe na okolniotprostor. Pred se smetame deka e neop-hodno da se izvr{i poplo~uvawe naparking placot pred zgradite i istiotda se osvetli so kandelabri. Pokrajovaa intervencija barame ovoj prostorhortikulturno da se uredi so zasadu-vawe na zimzeleni drvca i postavuvawena klupi za sedewe.

Ku}ni Soveti na ulica OgwanPrica broj 20,22,24,26

Koga }e se dooformi iasfaltira ulicata

Pando Kqa{ev ?

Gra|anite od naselbata Pr`inokoi `iveat na sprotivnata strana naulicata Pando Kqa{ev baraat doo-formuvawe i asfaltirawe na ulicata

so ve}e izgradena infrastruktura, vo-dovod i kanalizacija.

So posledniot DUP za naselbataPr`ino kako i so prethodnata verzijaso proektot be{e predvidena izgradbana servisna soobra}ajnica koja pokrajtoa {to predviduvawe pe{a~ki priod,se predvidi i mo`nost za pristap namotorni vozila do objektite naslonetina spomenatata sooba}ajnica, kako zapristap so sopstvenite vozila, taka iza povremen pristap na vozila za doturna ogrev i sli~no.

Delot od ulicata Milan Mijalko-vi} od nejziniot po~etok (skladot naTreska) do presekot so ulicata BlagojaGojan e izgraden vo 1971/72 i ne e grade-na spored predvideniot proekt, tuku eprisposobena na postoe~kiot pat kojminuva{e niz lozjata. Sega taa soobra-}ajnica e glavna vrska, pome|u indus-triskiot del od Kisela Voda, kako zapotrebite na `itelite od naselbataPr`ino taka i na drugite naselbi doKlini~kiot centar, a posebno po vove-duvaweto na ednonaso~en soobra}aj naulica @elezni~ka. Profilot na soo-bra}ajnicata voop{to ne odgovara nazgolemenata frekfencija na soobra-}ajot. Na istata soobra}ajnica se par-kirani mnogu pa tni~ki vozila od `i-telite na okolnite objekti. Ova pret-stavuva edna od pri~inite zaradi kojaja predlagame izvedbata na spomenata-ta soobra}ajnica so parkirali{te ipostavuvawe na soobra}ajna signaliza-cija {to }e ovozmo`i nepre~eno odvi-vawe na soobra}ajot.

Da se renovira ulicataTodor Panica

Ulicata na koja `iveeme, TodorPanica (popre~nata ulica {to ja spo-juva ulicata Vera Joci} 19 so ulicataSava Kova~evi} 26) e vo nezavidna sos-tojba. Od tie pri~ini barame istata dase rekonstruira {to podrazbira po-polnuvawe na dupkite na ulicata ipoplo~uvawe na trotoarite. Od gole-mo zna~ewe ni e {to pobrzoto postavu-vawe na uli~no osvetluawe.

Radeska Blagica(Grupa gra|ani od naselba Pr`ino)

Potrebna e atmosferskakanalizacija na ulica

Kitka

So izvedbata na fekalnata kana-lizacija na ulicata Kitka celosno euni{ten asfaltniot sloj i prifat-niot kanal za atmosferskite vodi. Pocelata dol`ina na ulicata ima otvo-reni dupki so golemina na krateri.Vakvata sostojba go onevozmo`uva nor-malnoto dvi`ewe na vozilata i pe{a-cite. Posebno golem problem e do`d-ovniot period, koga se poplavuvaat ku-}ite i ulicata e neproodna. Sostojbataposebno se vlo{i so izvedbata na fe-kalnata kanalizacija koja se izleva posekoj poroen do`d, koga povr{inskatado`dovna voda vleguva vo fekalnatamre`a.

Od tie pri~ini potrebna e itnaintervencija, so {to ulicata }e sedovede vo sostojba na normalni uslovina koristewe, a za {to e neophodnoizgradba na atmosverska kanalizacija.

(Inicijativen odbor zasanacija na ulica Kitkadesen krak od broj 14 do broj 52 – Dra~evo)

Inicijativa za podignuvawe nacrkva vo naselba Pr`ino

Inicijativniot odbor koj eizbran od grupa gra|ani od Pr`inopokrena postapka za izgradba na crkvavo na{ata naselba. Prostorot na kojbi mo`ela da se locira crkvata e voneposredna blizina na gradinkata voPr`ino. Ottamu na{a primarna zada-~a e da se priberat osnovni podatocii mislewa za izgradba na istata. Spo-red procedurite koi predviduvaatdobivawe na urbanisti~ka soglasnost– markica kako i pronao|awe na sop-stvenikot na poso~enata lokacija ba-rame op{tinata da ni izleze vo pres-ret i da ni pomogne vo postapkata zapobrzo dobivawe na ovie podatoci.Inaku za na{ata inicijativa }e poba-rame i mislewe od crkovnite organikako i od `itelite od okolnite mesta.

Inicijativen odborin`. po {umarstvoPetar Ilievski

Len~e SMILEVSKA

Sandra i Jasna se sestri vo vis-tinska smisla na zborot, a pokrajtoa se i medicinski sestri. Dveteimaat zavr{eno sredno medicinskou~ili{te, studiraat drugo, a rabo-tat ne{to treto. Imaat talent zamnogu ne{ta. Sandra e student naISI@S-Interdisclipinarni stu-dii po in`enerstvo na `ivotnatasredina, a raboti vo ELLASKOM -Skopje. Jasna studira Politi~kinauki, a raboti vo Kosmofon. I San-dra i Jasna Spasovski ja pretstavu-vaa Makedonija na izborot za Misna svetot. Sandra vo 2001 godina voSan Siti (Ju`na Afrika), a Jasnavo 2002 godina vo London. So zado-volstvo se videni na razni modnimanifestacii, muzi~ki spotovi isekade kade {to ubavinata i {arm-ot doa|aat do izraz.

• Kolku va{ata ubavina e ge-netski predodredena, a kolku e nad-gradba na li~nosta i upotreba nasredstva za fizi~ko razubavuvawe({minki, ve`bi za oblikuvawe nateloto i sl.)?

Sandra: Pred se e gen. I jas iJasna, kako i na{iot brat Ognen,sme gi zele najubavite crti od na-{ite roditeli, no tolku dobro ras-poredeni {to ne li~ime eden nadrug. Mnogu interesna kombinaci-ja na genite. Inaku, ubavinata e inadgradba na li~nosta, taa mora dase neguva kako odnadvor, taka i od-natre. Lu|eto koga }e me sretnatsakam da se se}avaat na toplata nas-

mevka, na srde~nosta i na prijat-niot pristap.

Jasna: Se soglasuvam so Sandra,ubavinata e “gen”, no natamu trebada se odr`uva i da se unapreduva.Dominira {armot, duhot, nad fi-zi~kiot izgled. Nadvore{nata uba-vina se manifestira preku vnatre-{nata.

Kako {to sozrevame, sme se po-ubavi.

• Dali frizurata i oblekatavi se mnogu bitni i dali ~esto gomenuvate va{iot stil na obleku-vawe, a so toa i frizurata?

Sandra: Kaj mene toa e trend“in” + klasika = ne{to pome|u, ne{-to {to sum jas, a ne da ja sledam sle-po modata i pokraj toa {to ne seko-ga{ mi se dopa|a. Obi~no nosam~evli, retko nosam patiki. Poto~-no, sportska obleka re~isi ne no-sam nikade osven na “fitnes”. [tose odnesuva do kosata, bojata mi eprirodna i imam kadrava kosa (natato), lesno ja odr`uvam, ne ja uni-{tuvam so fenirawe i sl.

Jasna: Jas sum, glavno, sportskitip, ~esto nosam patiki. Po izbor-ot za Mis na Makedonija, pove}e sedoteruvam, zo{to toa go baraat odmene moite novi anga`mani. Na ra-bota nosam uniforma, dodeka kosa-ta ja ostavam slobodno da si zazemepolo`ba bez da ja mestam, ne ja bo-jam i nemam namera da ja bojam do-deka ne moram. Za razlika od San-dra imam prava kosa (na mama). Zaspotot na Dario sama ja odbrav fri-zurata i oblekata, se razbira vo

sorabotka so ekipata, a {minkatamu ja prepu{tiv na stru~no lice.Inaku, sekoga{ koga imam {ansa seoblekuvam sportski, prakti~no.

• Go dostignavte li maksimumotna va{ata ubavina ili ima u{te dase odi vo nagorna linija?

Sandra: Ima u{te mnogu. @e-nata, kako {to sozreva e poubava.

Jasna: Tokmu taka, i nie kako{to sozrevame, sme se poubavi.

• Vi pomaga li ubavinata vo va-{ata profesija i vo `ivotot vo-op{to ili mo`ebi vi sozdava prob-lemi, zo{to ubavite site gi posaku-vaat, no ne mo`e sekoj da gi ima?

Sandra: Sekoga{ zavisi odna{eto odnesuvawe. Sum se soo~ilaso problemi, no lesno sum gi re{a-vala, zavisi od drugite dali }e sepo~ituva li~nosta ili ne i dalidogovorot za nekakva rabota }e sepo~ituva. Sepak, poseriozni prob-lemi dosega ne sum imala, se nade-vam deka taka }e bide i natamu.

Jasna: Mene ubavinata dosegami pomagala, zo{to imam vnatre{-na ubavina. Pozitivna li~nost sumi dru`equbiva, a so dodvoruva~iteznam kako da postapuvam.

Zadovolni so svojot izgled

• Planirate li ve~no da osta-nete prirodno ubavi? [to misliteza hirur{kite intervencii vrzdevojkite i `enite za razubavuva-we, na primer plastika na nos,usni, gradi i sl.?

Sandra: Nemam ni{to protiv,toa e li~en izbor. Jas pretpo~itampriroden izgled, mislam deka do-kolku ~ovek nema zdravstvena pot-reba, podobro e da ne zabiva no` vosvoeto telo. “Gospod me dal vakva,takva sakam i da ostanam”.

Jasna: Sega zasega ne mislamtakvo ne{to. Za podocna, koga }eostaram }e vidime. Zadovolna sumod svojot izgled. Inaku, ja poddr`u-vam estetskata hirurgija. Koj mis-li deka treba ne{to da napravi ne-ka napravi, eden `ivot imame.Samo treba da se vnimava toa da neizgleda ve{ta~ki.

• Vie dve ste najdobri drugar-ki, no imate li drugi dobri drugar-ki i drugari?

Sandra: Imam drugarki niz ce-la Makedonija. Jas zavr{iv srednomedicinsko u~ili{te vo [tip.

Onie {to mi se vistinski prijatelise u{te me sakaat i me po~ituvaat.

Jasna: Naj~esto so Sandra smesekade zaedno, no vo retki situaciikoga sme odvoeni, toa go zabele`u-vaat onie {to se so nas. Inaku i jasimam postojan krug prijateli, a po-vremeno i novi kontakti, taka {tomo`e da se pofalam so {irok krugprijateli. I so pretstavni~kata naHrvatska od izborot na Mis na sve-tot vo 2002 godina, sme dobri pri-jatelki i sme vo kontakt, bez ogledna toa {to ne se gledame ~esto.

• I za kraj, va{ sovet za idniteubavici.

Sandra: Jas sekoga{ prva go izo-duvam patot. Si pominav mnogu uba-vo. U~estvoto vo izborot na Mis nasvetot mi be{e detski son. Na sitedevojki kako {to i prepora~av i naJasna, im prepora~uvam da ne raz-misluvaat dali }e bide izborotpraveden ili ne, tuku da go sfatattoa kako edinstvena mo`nost, sekojmoment da go do`iveat vistinski ida go iskoristat maksimalno, da sekoncetriraat samo na sebe. “Devoj-ki, glavata gore i samo napred!”

Jasna: Na samiot izbor da sepretstavat vo vistinsko svetlo, dane glumat. So samoto u~estvo me|u100-te najubavi devojki na svetot, dase ~uvstvuvaat kako Mis na svetot.Izborot da go sfatat kako zabava,sozdadena za prekrasni do`ivuvawa.Mene koga mi prijde eden ~ovek imi re~e: “Mo`e li da dobijam avto-gram od vistinskata Mis na sve-tot?”, jas se po~uvstvuvav vistinataka. Seedno e dali vie }e bideteMis na svetot ili nekoj drug. Vie negubite ni{to od svojata ubavina,naprotiv, ako go sfatite izborotkako zabava, mnogu }e dobiete.

Op{tina Kisela Voda mo`e da se pofali de-ka dosega dala bezbroj poznati li~nosti vooblasta na politikata, kulturata, sportot...Imiwa koi ne{to zna~at ne samo vo Makedoni-ja, tuku i vo svetot. Me|utoa, ona so {to oso-beno treba da se gordeat `itelite na ovaaop{tina se ubavicite Sandra i Jasna Spasov-ski, od koi zra~i mladost, prirodna ubavina i`ivotna radost

Sandra i Jasna Spasovski, makedonski ubavici

UBAVINATA E DAR OD BOGA

15KISELA VODA LOKALEN OP[TINSKI VESNIK

V O F O K U S O T

SandraJasna

Prvoliga{ot Cementarnica predpredizvikot nare~en opstanok

vo ligata

#NA KLUBOT MUTREBA POMO[#Apelira direktorot @ankoSavov, poso~uvaj|i deka klu-bot vo mometov gi tro{i pa-rite zaraboteni od transve-rite na Milo{evski i Bo`i-novski koi neodamna potpi-{aa za Vetra - Litvanija

Fudbalskiot prvoliga{ Cementarnica egordost na Op{tina Kisela Voda. Formiranvo ista godina kako i Op{tinata (1955), klu-bot gi minuva site dr`avni rangovi na nat-prevaruvawe. Poznat e kako rasadnik na ta-lenti, vo ~ij dres se afirmirale i pleadana reprezentativci. Vo poslednite pet go-dini klubot gi postignuva svoite najdobrirezultati. Trofejnata generacija vo 2002-tagodina go osvojuva Kupot na Makedonija, akako treto i ~etvrto plasiran na tabelataCementarnica dvapati nastapuva vo Inter-toto kupot. Na me|unarodnata fudbalskascena Cementarnica megdanot go podeli soruski Rostov, Katovice od Polska i fran-cuskiot gigant Lens.

Vo godina{novo prvenstvo Cementarni-ca se nao|a vo golema finansiska i igra~kakriza. Prvoliga{ot od Kisela Voda e #zace-mentiran# na dnoto na tabelata, pritoa nade-vaj}i se deka do krajot na prvenstvoto }e goizbegne najlo{oto – ispa|awe od ligata.

- Na klubot mu treba pomo{, veli di-rektorot na klubot, nekoga{niot dolgogo-di{en kapiten @anko Savov i prodol`uva.- Cementarnica u{te pred po~etokot na pr-venstvoto se soo~i so golema finansiskakriza od aspekt {to nema sponzor. Vo mo-mentov gi tro{ime parite dobieni od tran-sferite na Bobi Bo`inovski i Dejan Mi-lo{evski, koi neodamna potpi{aa za Vetraod Litvanija.

Vo izminatiot period nekolku firminajavija deka }e bidat sponzori na klubot,no podocna istite Cementarnica ja ostavi-ja na cedilo. Dali vo momentov se pregovaraso nekoja firma-sponzor so koja klubot ko-ne~no }e gi re{i site dilemi okolu svojotstatus?

- Zainteresirani generalni sponzoriima, no vo pra{awe e nivnata serioznost.Nam ni treba dolgogodi{en, a ne sponzor odparcijalen karakter. Sepak, nie spasot gogledame vo donesuvaweto na noviot Zakon

za sport {to sega e daden na javna rasprava.Toj, me|u drugoto sodr`i i dano~no olesnu-vawe za onie firmi {to }e sponzoriraatsportski klubovi. So takov kvaliteten za-kon kone~no sportot }e do`ivee golema afir-macija vo dr`avata. Tuka go gledame i na{iotspas, bidej}i o~ekuvame povtorno Cemen-tarnicata Usje da bide na{ dolgogodi{en ge-neralen sponzor.

Dali Cementarnica e kadarna godinavada izbori opstanok vo ligata?

- Veruvam vo takov epilog, bidej}i imamemlad, no kvaliteten igra~ki kadar. PokrajBelasica, koja kako poslednoplasirana ve}e evtoroliga{, vtoriot patnik za ispa|awe }e sebara me|u Bregalnica [tip, Sileks, Renova,Vlazrimi i Ba{kimi. Vo ovaa konkurencijase nadevam deka }e uspeeme da go obezbedimeopstanokot, potencira{e na krajot direk-torot na Cementarnica, @anko Savov.

T.^.

NNNNAAAA[[[[AAAAAAAARRRRTTTTIIIISSSSTTTTKKKKAAAA((((FFFFOOOOTTTTOOOOSSSS))))

GRAD VOGRAD VOIRANIRAN

GRADE@NAGRADE@NAMA[INA ZAMA[INA ZA

KOPAWEKOPAWE

JAZIK NAJAZIK NAGRUPATAGRUPATA

SEVEROIST.SEVEROIST.KAVKASKIKAVKASKI

NARODINARODI

SKANDISKANDI KELVINKELVIN NATRIUMNATRIUM U^ESNIKU^ESNIKVO IGRAVO IGRA

VIDVIDRIBARSKARIBARSKA

MRE@AMRE@A

KRATENKAKRATENKAGODINAGODINAPR.N.E.PR.N.E.

REKA VOREKA VOGERMANIJAGERMANIJA

BAWI VOBAWI VOITALIJAITALIJA

GRAVENGRAVENGRAD NAGRAD NA

IRAKIRAK

ZAMISLIZAMISLI

KALINKAKALINKA

ANKONAANKONA

EDNOGLASEDNOGLAS--NOST (MUZ.)NOST (MUZ.)

NAJGOLEMANAJGOLEMAREKA VO Z.REKA VO Z.

AFRIKAAFRIKASLIKARSLIKAR

EMANUELEMANUELDEDE

FRAN.FRAN.ARTISTKAARTISTKA@AKLIN@AKLIN

BELABELATOPOLATOPOLA

DEL ODDEL ODMEBELOTMEBELOT

BORISBORISSPASKISPASKI

JAPONSKIJAPONSKIBORE^KIBORE^KI

KLUBKLUB

DENARDENAR

TAJLAN-TAJLAN-DSKIDSKIPARIPARI

VRV NAVRV NAKILIMANKILIMAN--

ZAROZARO

BOKSEROTBOKSEROTMAR^ANOMAR^ANO

@. IME@. IMENAGALENONAGALENOMINERALMINERAL

SO ZRNESTASO ZRNESTAGRADBAGRADBA

KA[A ODKA[A ODMELENMELENSUSAMSUSAM

BOJA VOBOJA VOKARTITEKARTITE

BELGISKIBELGISKISLIKARSLIKARXEJMSXEJMS

GRAD VOGRAD VOTURCIJATURCIJA

ZA[TIT. NAZA[TIT. NATELOTOTELOTO

INIC. NAINIC. NAARTISKATAARTISKATAIVKOVSKAIVKOVSKA

OTPE^A-OTPE^A-TENO DELOTENO DELO

DVEDVESAMOSAMO--

GLASKIGLASKI

BIV[BIV[FUDB. NAFUDB. NAVARDARVARDAR

ITAL.ITAL.RADIORADIOTELE.TELE.

EDNA NUKEDNA NUK--LEINSKALEINSKA

KISELINAKISELINA

GIMNASTI.GIMNASTI.EKATERINAEKATERINA

VID STAVVID STAVVOVO

BALETOTBALETOT

IGRAWEIGRAWE

GRUBOGRUBOPLATNOPLATNO

PUSTINAPUSTINAVO INDIJAVO INDIJA

“ORG. NA“ORG. NAAMER.AMER.

DR@AVI“DR@AVI“

@AK ARTIN@AK ARTIN

PREDLOGPREDLOG

BORBOR

“KALORIJA““KALORIJA“

DIJAMETARDIJAMETAR

EDENEDEN(ITAL.)(ITAL.)

GRAD VOGRAD VOINDIJAINDIJA

DEL ODDEL ODSKELETOTSKELETOT

“RIBONUK“RIBONUK--LEINSKILEINSKI--ACETAT“ACETAT“

A.@.A.@.

GRAD VOGRAD VOINDIJAINDIJA

OP[IENOP[IENKRAJ NAKRAJ NAOBLEKAOBLEKA

^OVEK [TO^OVEK [TOMNOGUMNOGU

RABOTIRABOTI

SVADBASVADBA(TUR.)(TUR.)

[PANSKI[PANSKISLIKARSLIKAR

SALVADORSALVADOR

OTROVOTROV(ARH.)(ARH.)

VID PTICAVID PTICA

GASTONGASTONRAMONRAMON

PRARO-PRARO-DILKADILKA

PASKALPASKAL

ANIANI@IRARDO @IRARDO

EDNAEDNAMUZI^KAMUZI^KA

NOTANOTA

@. IME@. IME(DRAGICA)(DRAGICA)

DANSKADANSKAMERKA ZAMERKA ZA

KOLI^INAKOLI^INA

VIDVIDLISTO-LISTO-PADNOPADNODRVODRVO

I.I.

GRAD VOGRAD VOINDIJAINDIJA

AMER.AMER.ARTISTARTISTMAJKLMAJKL

SKANDISKANDI MESTO ZAMESTO ZAIGRAIGRA

LI^NALI^NAZAMENKAZAMENKA

INIC. NAINIC. NAMATEMA-MATEMA-TI^AROTTI^AROTDEKARTDEKART

JODJOD

AMPERAMPER

EVREJSKIEVREJSKISUDIJASUDIJA

EGIPETSKIEGIPETSKIBOGBOG

EDENEDENHEMISKIHEMISKIELEMENTELEMENT

OSTROV VOOSTROV VOJADRANJADRAN--SKOTOSKOTOMOREMORE

“IBIDEM““IBIDEM“

PRETPO-PRETPO-STAVENSTAVEN

NANARABOTARABOTA

PRITISOKPRITISOK(HRV.)(HRV.)

POTOMOKPOTOMOKNA BOGOTNA BOGOT

EAKEAK

SKANDI * * *- Od {to umre va{ata prva `ena? - go pra{uva sudi-

jata osomni~eniot.- Jade{e otrovni pe~urki.- A, kako po~ina vtorata?- I taa jade{e otrovni pe~urki.- Nemojte da mi ka`ete deka i tretata umre od pe~urki?- Ne. Taa umre od fraktura na ~erepot, bidej}i ne sa-ka{e da jade pe~urki.

* * *Upravnikot na sudot ja pra{uva osudenata na

smrt, na elektri~na stolica: - Imate li posledna `elba? - Da, ve molam dr`ete me za raka.

* * *- Zo{to baletanite igraat na prsti?- Za da ne ja razbudat publikata!

* * *I se fali rusokosa na svojata prijatelka, po edna

nedela minata vo brak: - Ma` mi v~era donese koko{ka i fino me zamoliubavo da ja podgotvam za vo nedela. Jas ne bev sigurna{to nosat koko{kite vo nedela, ama i najdov edno ubavofustan~e so rozevi preramki...

* * *Igraat fudbal Brazil i Makedonija. Vo 25 minu-

ta sloboden udar za Brazil. Ronaldiwo ja mesti top-kata, a na{ite od `iviot yid se vrtat kon stativata.Doa|a sudijata i pra{uva:- [to e, {to ste se svrtele kon stativata?A na{ite mrtvi ladni:- Pa, i nie sakame da go vidime golot.

* * *- Sekoga{ li si ~esen so svoite mu{terii?-eden

prodava~ go pra{uva drugiot.- Sekoga{. A ti?- Nitu jas.

Pod pokrovitelstvo na Op{tina Kisela Voda

Se odr`a prviot kup naMakedonija vo badminton

Kon krajot na minatata godina vo salataRasadnik, pod pokrovitelstvo na Op{tinaKisela Voda, se odr`a prviot kup na Makedo-nija vo badminton. Na istiot u~estvuvaa petkluba so 60 sportisti. Najuspe{en be{e klu-bot Mariva. Ovoj sport se u{te ne e dovolnopopulariziran (afirmiran) kaj mladite, no ena dobar pat da se omasovi, a za toa govorat po-datocite za postoeweto na osumte klubovi odpove}e gradovi vo Makedonija {to ve}e ak-tivno se natprevaruvaat vo badminton ligata.Za razlika od drugite evropski zemji kade{to badmintonot e mnogu popularen, a od 1992godina e i oficijalen olimpiski sport, kajnas za prv pat se promovira kon krajot na mi-natata godina. Na 25 fevruari se odr`a pr-voto kolo od prvoto dr`avno prvenstvo nabadminton vo Makedonija. Vtoroto }e se odr-`i na 1 i 2 april godinava, a vrvot na bad-minton slu~uvawata vo zemjata }e se odvivana Denot na op{tinskiot praznik - {esti maj(\ur|ovden), koga }e se odr`i i prvoto poe-dine~no prvenstvo na Makedonija. Se nadevame deka masovnosta i posetenosta }ebide golema, se so cel da se promovira ovojubav i zdrav sport dostapen na site mladi,sport koj ima mnogu dobri uslovi da se prak-tikuva vo site u~ili{ta preku sportskiteaktivnosti. No, da ne bideme premnogu skro-mni ova e i prekrasna mo`nost da go podgot-vime i na{iot prv olimpiski pretstavnik zaslednata olimpijada. Zo{to da ne!!!

M.G.

Moment od sredbata Cementarnica-Sileks

S P O R T