NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA -...
80
1 Univerza v Mariboru Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Analiza visokošolskega izobraževanja v Sloveniji Zasl. prof. dr. Peter Glavič,
Transcript of NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA -...
1
Univerza v Mariboru
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Analiza visokošolskega izobraževanja v Sloveniji
Zasl. prof. dr. Peter Glavič,
Natalija Čurič in Anja Dragojlovič
Maribor, avgust 2014
KAZALO
NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA....................................................................3TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE...............................................................................................4
Vpis študentov........................................................................................................................5
Število diplomantov................................................................................................................9FINANCIRANJE TERCIARNEGA ŠOLSTVA..........................................................................12
Financiranje izobraževanja...................................................................................................12
Financiranje visokega šolstva..............................................................................................16
Financiranje raziskovalnega dela.........................................................................................19KAKOVOST OSNOVNOŠOLSKEGA IN SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA..............20KAKOVOST VISOKEGA ŠOLSTVA........................................................................................28
Mednarodne primerjave kakovosti univerz...........................................................................28
Uvrstitve slovenskih univerz.................................................................................................30
Pedagoška dejavnost...........................................................................................................38
Mobilnost..............................................................................................................................39PLAČE IN ŠTIPENDIJE...........................................................................................................41PONOVNE REFORME?..........................................................................................................42
Odkrivanje in razvoj talentov................................................................................................46
RAZPRAVA..............................................................................................................................47
Problemi financiranja šolstva in raziskovanja.......................................................................47
Zmanjšati število študentov in programov............................................................................49
Pomen in usmeritve izobraževanja inženirjev......................................................................50
PREDLOG SKLEPOV..............................................................................................................54VIRI…………………………………………………………………………………………………….56
2
NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA
Izvleček. Osnovna ugotovitev v tej analizi, ki temelji na javno dostopnih domačih in mednarodnih podatkih, je, da se cilji, ukrepi in financiranje iz Nacionalnega programa visokega šolstva ne izpolnjujejo. Pri financiranju je očiten zaostanek tako za povprečjem držav EU kot OECD, Slovenija pogosto zaseda enega od zadnjih mest. Tudi kakovost visokega šolstva se zato počasi, vendar vztrajno znižuje, oprema je zastarela, kadrovska selekcija in pomlajevanje sta neustrezna. Položaj je zelo podoben onemu v zdravstvu in bo imel dolgoročne posledice za razvoj Slovenije, njenega gospodarstva in negospodarstva. .
Nacionalni program visokega šolstva
Maja 2011 je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 20112020 (ReNPVŠ11–20) in z njo zahtevne cilje, ukrepe in kvantitativna merila: do leta 2015 bi naj za terciarno izobraževanje zagotovili 1,6 % BDP, od tega 1,3 % proračunskih
sredstev in 0,3 % iz drugih virov, do 2020 pa 2,0 % oz. 0,5 %, skupaj 2,5 %; sredstva iz evropskih projektov naj bi se podvojila na 24 % raziskovalnih sredstev; delež vpisanih študentov, ki ne diplomirajo, naj bi se do leta 2020 znižal od 35 % na 9 %; leta 2020 bo 20 % slovenskih diplomantov mobilnih, delež tujih študentov pa bo vsaj 10 %; 10 % visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev naj bi bilo tujih državljanov; delež prebivalstva med 30. in 34. letom s terciarno izobrazbo naj bi bil vsaj 40 %; vključenost generacije med 19. in 24. letom v terciarno izobraževanje naj bi bila 75 %; 20 % vseh študentov v terciarnem izobraževanju naj bi bilo v letu 2020 starejših od 29 let; številsko razmerje med študenti in visokošolskimi učitelji naj bi znižali na 15.
Znanje naj bi bilo javno dobro, visoko šolstvo je javna odgovornost. Temeljni vlogi visokošolskega izobraževanja v družbi naj bi bili predvsem krepitev in usposobljenost državljanov za osebni razvoj, poklicno kariero in aktivno državljanstvo ter za duhovni, socialni, umetniški in kulturni ter ekonomski razvoj skupnosti. Zato naj bi bila visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno raziskovanje postavljena v jedro razvojnih ambicij Republike Slovenije. Visokošolsko izobraževanje naj bi bilo za Republiko Slovenijo prednostno, še posebej v sedanjem zahtevnem obdobju svetovne gospodarske krize.
Osnovni cilji slovenskega visokošolskega prostora v letu 2020 naj bi bili kakovost in odličnost, raznovrstnost ter dostopnost s podpornimi instrumenti internacionalizacije, raznolikosti, študijske strukture in financiranja visokega šolstva. Kakovost naj bi vsem omogočala mednarodno primerljivo in priznano visokošolsko izobrazbo, zaposljivost in mobilnost v evropskem prostoru ter širše; socialna razsežnost naj bi omogočala pravičen dostop do visokega šolstva in neovirano dokončanje študija; raznovrstnost naj bi prinesla raznolikost vrst in poslanstev institucij ter študijskih programov za doseganje vseh osnovnih ciljev visokega šolstva.
Podatki o visokem šolstvu so le deloma zbrani pri našem Statističnem uradu (SURS). Veliko podatkov in analiz je analizah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD, Education at a Glance,), v evropskem uradu za statistiko (EUROSTAT) in v evropskih dokumentih (Key Data on Education in Europe,
3
Innovation Union Scoreboard). Letos imamo na voljo mednarodne podatke za leti 2012 in 2013 in s tem možnost za oceno uresničevanja z Resolucijo sprejete strategije.
TERCIARNO IZOBRAŽEVANJEDelež prebivalstva v starosti od 25 do 64 let s terciarno izobrazbo se je v zadnjih dveh letih povečal za 2,3 % (Graf 1) in je tik pod povprečjem EU-27 (28,3 %, rast +1,6 %). Močno zaostajamo za Estonijo (37,9 %), ki je vodilna na mnogih področjih in nam je lahko za zgled, za Litvo (35,9 %) in Latvijo (31,4 %).
Graf 1
Irska
Finska VB
Šved
skaBelg
ija
Nizozem
ska
Francija
Nemčija
Slove
nija
Poljska
Madžar
skaČešk
a
Portuga
lska
Italija
0.05.0
10.015.020.025.030.035.040.045.0 40
.440
.239
.539
.439
.237
.936
.835
.935
.433
.933
.233
.231
.931
.428
.428
.327
.827
.225
.625
.322
.520
.820
.219
.618
.617
.916
.315
.6
Delež prebivalstva v starosti 25 64 let s terciarno izobrazbo
2001 2013
Dele
ž pre
biva
lstva
(%)
Vir: Poročilo o razvoju 2014
Graf 2
4
Zaposlenost prebivalstva s terciarno izobrazbo je visoka – 86 % starih 25–64 let s tako izobrazbo je zaposlenih (Graf 2), 3 % več kot prejšnje leto. Pred nami so samo najrazvitejše države, ki imajo nižji vpis v terciarno izobraževanje. Delež zaposlenih s srednješolsko in osnovnošolsko izobrazbo je precej nižji.
Čas šolanja prebivalstva se je leta 2011 skrajšal za en mesec glede na leto prej, je pa skoraj pol leta daljši od povprečja držav OECD (Graf 3). Od nas ima daljši študij večina skandinavskih držav, Belgija in Nizozemska, enakega Norveška, krajšega pa Nemčija (pol leta), Švica (eno leto), Avstrija (skoraj poldrugo leto) in vse nove članice EU. Gibanja so pozitivna.
Graf 3
Finsk
a
Avstra
lija
Belgija NZ
Portuga
lska
Slove
nijaČeš
kaOEC
D
Špan
ija
Madžar
ska ZDA
Švica VB
Slova
ška
Turči
ja0.000
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
21.2
8020
.557
20.4
2720
.231
20.1
8919
.768
19.5
6319
.210
18.5
3418
.521
18.5
1018
.505
18.1
9918
.138
18.1
1718
.100
17.9
3817
.810
17.7
5017
.700
17.6
5717
.400
17.3
3617
.252
17.2
0717
.132
16.5
7916
.500
16.1
11
Čas šolanja prebivalstva v letih, v letu 2011
Čas
šola
nja
preb
ival
stva
v le
tih
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
5
Vpis študentov
Visoko šolstvo (brez višjega šolstva) je v zadnjih dveh desetletjih potrojilo vpis študentov in leta 2005 preseglo število 100 000, nato je vpis začel počasi upadati in je do lani upadel za 23 % (Graf 4). Upadanje se bo skladno z demografskimi gibanji nadaljevalo. Višjih šol v tej analizi (in v mednarodnih primerjavah) ne upoštevamo, saj po svoji vsebini, lokaciji in pedagoških kadrih sodijo v post-sekundarno izobraževanje, čeprav jih Statistični urad Republike Slovenije (SURS) uvršča v 1. bolonjsko stopnjo.
Graf 4
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 0
20 000
40 000
60 000
80 000
100 000
120 000
62 272
75 19980 891
86 67392 953
92 662
93 297
99 607
100 548
100 113
99 021
98 128
98 27991 539
89 600
84 300
77 371
Vpis študentov terciarnega izobraževanja (brez višjih šol)
Štev
ilo š
tude
ntov
Vir: SURS, 2014
Leta 2013 se je ponovno znižalo število vpisanih rednih študentov na dodiplomskem izobraževanju, za dobrih 6 %. Število izrednih se prav tako stalno znižuje, v zadnjem letu za 16 % in od leta 2005 znižalo za 59 % (Graf 5).
Graf 5
6
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 0
10 00020 00030 00040 00050 00060 00070 00080 00090 000
100 00059
688 72
193
77 1
31
82 7
51
88 0
09
87 0
56
87 2
05
91 2
29
93 3
12
93 5
33
92 4
67
90 7
47
90 8
19
87 4
75
85 5
01
80 6
94
74 3
55
45 2
98
50 8
58
54 4
36
57 0
04
60 3
37
60 8
54
63 0
09
65 5
58
66 4
30
68 4
67
69 3
47
69 8
94
71 6
99
70 7
98
70 6
57
67 5
39
63 3
35
14 3
90
21 3
35
22 6
95
25 7
47
27 6
72
26 2
02
24 1
96
25 6
71
26 8
82
25 0
66
23 1
20
20 8
53
19 1
20
16 6
77
14 8
44
13 1
55
11 0
20
Število študentov na visokošolskem dodiplomskem izobraževanju
Skupaj Redni Izredni
Štev
ilo št
uden
tov
Vir: SURS, 2014
Število rednih in izrednih študentov podiplomskega študija se v zadnjih letih zmanjšuje, leta 2013 je bilo 60 % manjše kot v letu 2009 – padlo je na nivo leta 1998 (Graf 6). Očitno gre to na račun ukinitve znanstvenega magisterija, zlasti manjšega vpisa izrednih študentov. Menimo, da bi znanstveni magisterij morali obnoviti, ker je bil pomemben za strokovni razvoj kadrov.
Graf 6
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 0
1 000
2 000
3 000
4 000
5 000
6 000
7 000
8 000
9 000
2 5843 006
3 7603 922
4 9445 606
6 092
8 378
7 2366 5806 554
7 381 7 460
4 064 4 0993 606
3 016
768
898
1 11
2
1 20
9
1 02
7
1 34
9
1 10
0
1 74
7
1 46
5
1 31
9
1 14
2
1 30
0
1 27
1
935
894
766
7181
816
2 10
8
2 64
8
2 71
3 3 91
7
4 25
7 4 99
2
6 63
1
5 771
5 26
1
5 41
2 6 08
1
6 18
9
3 12
9
3 20
5
2 84
0
2 29
8
Število študentov na visokošolskem podiplomskem izobraževanju
Skupaj Redni IzredniVir: SURS, 2014
Štev
ilo
štud
ento
v
7
Mednarodno primerjavo vpisa na doktorski študij prikazujemo v Grafu 7. Delež teh študentov je pri nas nenadoma skočil iz enega zadnjih na drugo mesto držav OECD. Pred nami je samo Nemčija. Očitno gre za množično 2. stopnjo bolonjskega študija v povezavi z manjšimi možnostmi zaposlovanja.
Graf 7
Nemčij
a
Slove
nijaŠv
ica
Avstri
ja
Dansk
aČeš
ka
Slova
ška
Islan
dija
Portuga
lska
Avstra
lija VB
Šved
ska
Esto
nija
KorejaOEC
D
Norveš
ka NZFin
ska
Fran
cijaIta
lijaIzr
ael
Mad
žarsk
a
Nizoze
mska
Japonsk
a
Turči
ja
Špan
ija0.000
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
5.24
9
4.95
0
4.86
1
4.39
9
3.90
7
3.72
3
3.59
6
3.47
9
3.42
3
3.40
6
3.02
2
3.00
4
2.88
6
2.78
3
2.71
5
2.68
2
2.67
5
2.51
7
2.48
3
2.11
4
1.92
5
1.57
5
1.31
8
1.05
7
0.77
2
0.65
1
Vpis študentov na podiplomski doktorski študij v letu 2011
Del
ež d
okto
rski
h št
uden
tov
v %
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Delež vpisanih v univerzitetne študijske programe je bil leta 2011 znatno nad povprečjem držav OECD, medtem ko je bil še leta 2006 znatno pod povprečjem; od 46,4 % je zrasel na 75 % (Graf 8). Še vedno so bile pred nami Portugalska, Poljska in Norveška. Naš delež je za predvideni razvoj gospodarstva previsok.
Graf 8
Port
ugal
ska
Avst
ralij
aIs
land
ijaPo
ljska NZ
Nor
vešk
aSl
oven
ijaŠv
edsk
aZD
ADa
nska
Fins
kaN
izoz
emsk
aVB
Slov
aška
OEC
D
Češk
aIzr
ael
Špan
ijaA
vstr
ijaM
adža
rska
Japo
nska
Irsk
aIta
lija
Nem
čija
Švic
aEs
toni
jaG
rčija
Turč
ijaBe
lgija
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
100 98 96
81 81 76 76 75 72 72 71 68 65 64 61 60 60 60
53 52 52 52 51 48 46 44 43 40 39 33
Delež študentov, vpisanih v univerzitetni študijski program v letu 2011
Dele
ž št
uden
tov
v %
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
8
Zaradi povečanju deleža vpisanih v univerzitetne programe, smo po deležu vpisanih študentov v visoke strokovne programe padli pod povprečje držav OECD (Graf 9). Delež vpisanih je od 44 % padel na 18 %, kar je posledica večjega vpisa v gimnazije in manjšega v srednje tehniške in poklicne šole, kar industrija že čuti in obžaluje, saj ne dobiva potrebnih kadrov, za katere ima delovna mesta.
Graf 9
NZBelg
ijaGrči
ja
Japonsk
a
Esto
nija
Špan
ija
Turči
jaIzr
ael
Dansk
aIrs
ka VBŠv
ica
Nemčij
a
OECD
Slove
nija
Mad
žarsk
a
Avstri
ja
Šved
ska
Češka
Islan
dija
Poljska
Slova
ška0
5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 45
38
31 29 28 28 27 27 26 24 23 22 21 19 18 17 16 11 9
4 1 1
Delež študentov, vpisanih v visokošolski strokovni program v letu 2011
Del
ež š
tude
ntov
v %
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Število diplomantov
Graf 10 prikazuje število vseh slovenskih študentov na tisoč prebivalcev; gibanje je z izjemo leta 2009 podobno kot pri vpisu študentov. Na istem grafu je prikazano število diplomantov na tisoč prebivalcev:
a. število diplomantov vseh starosti na tisoč vseh prebivalcev stalno raste in b. število diplomantov starosti 20–29 let na tisoč prebivalcev je predlani zraslo.
Od leta 2005 je število študentov na tisoč prebivalcev padlo za četrtino.
Graf 10
9
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130
10.0
20.0
30.0
40.0
50.0
60.0
31.438.0 40.7
43.646.6 46.4 46.7
49.9 50.2 49.8 48.9 48.352.3
44.5 43.7 40.9 37.6
2.9 3.4 4.0 4.8 5.3 6.2 6.4 6.5 6.7 7.1 6.8 6.8 7.3 7.8 7.6 8.2 8.020.023.4
27.232.2 35.2
41.1 42.6 44.3 46.049.5 47.6 48.3 48.4
44.9
54.4
Število slovenskih študentov in diplomantov na 1000 prebivalcev
Število študentov na 1000 prebivalcev
Število diplomantov vseh starosti na 1000 prebivalcev
Število diplomantov na 1000 prebivalcev v starosti 20–29 letVir: SURS, Eurostat 2014
Štev
ilo š
tude
ntov
in d
iplo
man
tov
na 1
000
pr
ebiv
alce
v
Absolutno število diplomantov je po velikem povečanju ustalilo tako na 2. stopnji (univerzitetni in bolonjski magistrski) kot na 1. stopnji (visoko strokovni). Še naprej upada na znanstvenem magistrskem in specialističnem študiju, na doktorskem pa raste (Graf 11).
Graf 11
19971998199920002001200220032004200520062007200820092010201120122013 0
1 000
2 000
3 000
4 000
5 000
6 000
7 000
8 000
0
1 000
2 000
3 000
4 000
5 000
6 000
7 000
8 000Število diplomantov terciarnega izobraževanja
Visokošolski strokovni Univerzitetni + bolonjski magistrski Magistrski in specialističniDoktorski
Šte
vilo
dip
lom
anto
v
Vir: SURS, 2014
Mednarodne primerjave Evropskega statističnega urada (EUROSTAT) držav Evropskega gospodarskega prostora kažejo, da je Slovenija po deležu diplomantov v generaciji mladih pod povprečjem EU (Graf 12). Na prvih mestih so nove članice EU, ter Belgija, Danska, Velika Britanija, Nizozemska, Švica in Finska. Manj diplomantov od nas imata Avstrija in Nemčija ter novi članici EU Romunija in Madžarska. Imamo veliko vpisanih, velik osip in še vedno spodobno število diplomantov, skladno s pričakovanji ReNPVŠ.
Graf 12
10
Litv
a
Poljs
ka
Belg
ija
Slov
aška
Dan
ska
Irsk
a
UK
Niz
ozem
ska
Hrv
aška
Češk
a
Rom
unija
Latv
ija
Slov
enija
Port
ugal
ska
Bolg
arija
Švic
a
Špan
ija
Fins
ka
Nor
vešk
a
Avs
trija
Mad
žars
ka
Nem
čija
Cipe
r0.0
10.0
20.0
30.0
40.0
50.0
60.0
70.0
80.0
90.087
.2
67.3
67.3
66.7
66.6
66.4
66.1
64.1
58.6
56.0
55.7
55.4
54.6
54.4
51.8
51.8
50.5
50.2
44.7
44.0
39.9
35.8
33.3
Število diplomantov terciarnega izobraževanja starih 20―29 let na 1000 prebivalcev iste starostne skupine v letu 2012
Del
ež d
iplo
man
tov
v %
Vir: Eurostat, 2014
Delež generacije, ki je končala univerzitetni ali drugostopenjski program, raste, vendar smo še pod povprečjem držav OECD – za nami so Avstrija, Švica, Italija in Nemčija, ki imajo močno srednje in visoko strokovno izobraževanje (Graf 13). Vendar sta tudi tu, podobno kot v Grafu 12, malo pred nami Češka in Portugalska. Na vrhu so Poljska, Velika Britanija, Danska, Finska in Slovaška.
Graf 13
Poljska VB NZ
Dansk
a
Finsk
a
Slova
ška
Japonsk
a
Norveš
kaIrs
ka
Nizoze
mska
Šved
ska
Češka
Izrae
l
Portuga
lska
OECD
ZDA
Slove
nija
Avstri
jaŠv
icaIta
lija
Špan
ija
Nemčij
a
Mad
žarsk
a
Turči
ja n
10.00
20.00
30.00
40.00
50.00
60.00
57.7
6
55.0
2
51.5
9
49.6
4
46.6
0
45.9
5
43.5
4
43.3
6
43.0
8
42.2
1
41.0
0
40.6
2
39.8
5
39.4
2
38.9
0
38.7
6
37.0
0
34.9
6
32.2
9
31.8
8
31.5
6
30.9
4
27.3
0
22.6
0
Delež generacije, ki je končala univerzitetni študijski program v letu 2011
Del
ež g
ener
acije
v %
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Glede na vpis je pri nas sorazmerno velik delež diplomantov visokih strokovnih programov – pred nami je samo Nova Zelandija (Graf 14). Vendar je tik za nami Japonska, malo nižje je Švica, nadpovprečni delež imata tudi Nemčija in Avstrija; vendar je njihovo strokovno šolstvo bolj praktično usmerjeno. Ker ta delež diplom upada in raste delež univerzitetnih (Graf 13), bomo sčasoma prišli v bolj normalno stanje.
Graf 14
11
NZ
Slov
enija
Japo
nska
Irsk
a
Špan
ija
Turč
ija
Švic
a
Nem
čija
VB ZDA
Avs
trija
Dan
ska
OEC
D
Mad
žars
ka
Šved
ska
Češk
a
Slov
aška
Poljs
ka
n
5.00
10.00
15.00
20.00
25.00
30.00
29.1
9
26.9
2
24.7
1
21.5
2
18.1
7
17.1
0
15.0
3
14.2
8
12.8
9
12.1
6
11.5
5
11.3
9
11.2
6
6.71
6.68
4.60
0.94
0.71
Delež generacije, ki je končala visokošolski strokovni študijski program v letu 2011
Del
ež g
ener
acije
v %
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Po deležu diplomantov naravoslovja, matematike in računalništva, ki hitro raste, smo z 8,1 % v sredini (Graf 15). Vodilna je Velika Britanija, Nemčija jih je imela 12,6 %, Češka 9,7 %, Avstrija 9,0 %; pred nami je tudi Hrvaška.
Graf 15
UK
Nem
čija
Češk
a
Avs
trija
Hrv
aška
Cipe
r
Špan
ija
Dan
ska
Švic
a
Slov
enija
Fins
ka
Slov
aška
Nor
vešk
a
Port
ugal
ska
Poljs
ka
Latv
ija
Mad
žars
ka
Niz
ozem
ska
Belg
ija
Litv
a
Rom
unija
Bolg
arija
0
2.0
4.0
6.0
8.0
10.0
12.0
14.0 12.8
12.3
9.7
9.0
8.4
8.3
8.3
8.3
8.2
8.1
7.5
7.5
7.5
7.4
6.5
6.3
6.2
6.2
5.5
5.4
5.3
4.9
Del
ež d
iplo
man
tov
v %
Vir: Eurostat, 2014
Delež diplomantov naravoslovja, matematike in računalništva v letu 2012
FINANCIRANJE TERCIARNEGA ŠOLSTVA
Financiranje izobraževanja
12
Slovenija je leta 2011 namenila celotnemu šolstvu za države OECD podpovprečnih 5,92 % BDP (Graf 16) pri nadpovprečni vključenosti (Grafa 17 in 18). Šolstvu namenja nadpovprečni delež poleg razvitih držav tudi Čile, tik pred nami je od novih članic EU Estonija. Manj kot Slovenija dajeta Avstrija in Švica.
Graf 16
Dansk
a
Koreja
Izrae
lNZ
Kanad
aVB
Irska
Fran
cija
OECD
Avstra
lija
Slove
nija
Poljska
Špan
ija
Japonsk
a
Italija
Mad
žars
ka0.001.002.003.004.005.006.007.008.009.00 8
.00
7.7
57
.63
7.6
07
.45
7.3
27
.28
6.6
36
.59
6.5
16
.48
6.4
56
.44
6.4
46
.30
6.2
66
.26
6.2
16
.13
6.0
15
.92
5.8
45
.78
5.7
75
.59
5.5
65
.11
4.7
24
.70
4.6
24
.60
Izdatki na izobraževalne ustanove na vseh stopnjah izobraževanja kot delež BDP v letu 2011
Izd
atki
kot
de
lež
BD
P
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Delež BDP moramo gledati skupaj z deležem populacije, ki se izobražuje. Če upoštevamo, da je osnovna šola povsod obvezna, so dejanske razlike med državami v srednjem in visokem šolstvu. V srednjem šolstvu smo z 92,5 % generacije v vrhu držav OECD in EU (Graf 17) – povprečje držav OECD je z 83,8 %.
Graf 17
Belgija
Poljska
Slove
nija
Nemčij
a
Islan
dija
Finsk
a
Dansk
a
Norveš
ka
Šved
ska
Švica
Avstra
lija
OECD
Italija ZD
A VBTu
rčija
0.00
20.00
40.00
60.00
80.00
100.00 93.7
592
.99
92.7
592
.65
92.4
89
2.41
91.8
690
.18
87.4
587
.34
86.7
486
.70
86.
54
86.
4686
.38
85.9
685
.90
85.0
485
.04
84.4
28
3.90
83.7
783
.76
81.4
581
.30
80.5
580
.26
78.3
578
.27
64.1
063
.82
Delež starih od 15 19 let, vpisanih v izobraževanje v letu 2011
Del
ež p
opul
acije
od
15 1
9 le
t v
%
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Podobno je stanje v visokošolskem izobraževanju. V Sloveniji je vanj vključenih 33,5 % mladih v starosti 20–29 let ali 5,4 % več kot je povprečje držav OECD – pred nami so samo skandinavske države, Grčija in Nizozemska (Graf 18). Večja vključenost mladih znižuje našo uvrstitev na lestvici iz Grafa 16.
Graf 18
13
Finsk
aGrči
ja
Šved
ska
Slove
nija
Nemčij
a
Koreja
Norvešk
a
Estonija
ZDA
Madžar
ska
Kanad
aŠv
icaIzr
ael
Irska
Turči
ja VB0.005.00
10.0015.0020.0025.0030.0035.0040.0045.00 41
.75
41.3
240
.44
39.1
336
.99
34.8
633
.52
32.8
232
.17
31.8
830
.22
29.9
429
.79
29.2
428
.86
28.1
226
.67
26.3
925
.95
25.3
725
.19
25.0
224
.64
23.5
222
.36
21.1
320
.96
20.7
520
.54
20.3
118
.90
Delež starih 20 29 let, vpisanih v izobraževanje v letu 2011D
elež
pop
ulac
ije o
d 20
29
let
v %
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Zato je pravilnejša primerjava letnih stroškov za šole na udeleženca izobraževanja, izračunana na osnovi standarda kupne moči (PPS) ali menjalnih tečajev paritete kupne moči (PPP). Za učence osnovnih šol je to prikazano na Grafu 19 (v US $) – Slovenija je s 8 433 $ padla pod povprečjem držav EU-27 (9 151 $). Pred nami so razvitejše evropske države; pod povprečjem EU sta Italija in Francija.
Graf 19
Lukse
mburg
Norveška
Avstrija
Avstral
ija
Nizozem
ska
Belgija
Finska
Slove
nija
Kanad
aIta
lija
Francija NZ
Izrae
l
Estonija
Slova
ška0
2,0004,0006,0008,000
10,00012,00014,00016,00018,00020,000
19,3
4412
,865
12,4
2911
,556
11,4
7811
,248
10,0
299,
951
9,93
99,
930
9,92
89,
881
9,66
59,
343
9,15
19,
100
8,93
38,
433
8,42
28,
249
8,01
17,
213
7,12
16,
626
5,68
75,
683
5,54
45,
519
5,43
94,
671
Celokupni povp. letni izdatki za izobraževalne ustanove na učenca (USD, PPPs) v letu 2010
Izdat
ki (U
SD P
PPs)
Vir: Education at a glance 2013 (OECD)
Drugače je pri srednjih šolah – celokupni letni izdatki za izobraževalne osnove na dijaka so z 9 322 USD, kar ustreza 6 854 €, porasli in so prehiteli osnovne šole, vendar so pod povprečjem držav OECD (Graf 20). Nove članice EU so za nami, izdatki so torej primerni naši razvitosti, le Portugalska je pred nami.
14
Graf 20
Luks
emburg
Norveš
ka
Fran
cija
Dansk
aIrs
ka
Šved
ska
Špan
ija
Avstra
lija
Portuga
lska
NZFin
ska
Islan
dija
Češka
Poljska
Mad
žars
ka
Turč
ija0
2,0004,0006,0008,000
10,00012,00014,00016,00018,000
17
,81
31
5,5
95
14
,84
51
3,0
45
12
,87
41
2,3
90
11
,91
41
1,7
50
11
,26
51
1,0
04
10
,49
71
0,3
88
10
,30
61
0,0
64
9,9
66
9,4
77
9,3
27
9,32
29
,00
78
,64
67
,91
27,
47
27
,01
46
,83
46
,24
45
,61
65
,53
04
,50
14
,45
93
,61
72
,47
0
Celokupni letni izdatki za izobraževalne ustanove na dijaka (USD, PPPs) v letu 2010
Izd
atki
(U
SD P
PPs)
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Letni izdatki za izobraževalne ustanove na študenta so z 9 693 USD (7 127 €) le 71,65 % povprečja držav OECD (13 528 USD) in 75,40 % EU-21 (12 856 USD). So pa prvič višji kot v osnovnih in srednjih šolah. Pred nami je manj razvita Portugalska, nove članice EU so za nami (Graf 21). Ministrstvo za naslednja leta obeta letno rast 2,5 %. Razmerja med izdatki na študenta, dijaka in učenca so sedaj bolj normalni, žal na račun znižanja sredstev za osnovne šole, ki pa je še vedno edino nad povprečjem držav OECD.
Graf 21
ZDA
Švica
Dansk
a
Nizoze
msk
a
Japonsk
aVB
Avstra
lija
Avstri
ja
Špan
ija
Portuga
lska
Koreja
Italija
Mad
žarsk
a
Češka
Esto
nija0
5,000
10,000
15,000
20,000
25,000
30,000 25,5
7622
,47
521
,893
19,5
621
8,97
718
,512
17,1
6116
,714
16,0
1516
,00
815
,862
15,1
7915
,14
215
,067
15,0
0713
,528
13,3
7310
,730
10,
578
10,4
189,
972
9,69
39,
580
8,86
68,
745
8,7
287,
635
6,9
04
6,5
01
Celokupni letni izdatki za izobraževalne ustanove na študenta (USD, PPPs) v letu 2010
Izda
tki (
USD
PPP
s)
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Letni javni izdatki na študenta za javne terciarne izobraževalne ustanove so večinoma nižji od povprečja celokupnih letnih izdatkov na študenta za vse izobraževalne ustanove. Po javnih sredstvih na študenta
15
na javnih univerzah smo na 67,6 % povprečja držav OECD (4 % nižje kot leta 2009), zaostajamo za Estonijo in Portugalsko, vendar smo pred Italijo (Graf 22).
Graf 22
Izrae
lŠv
ica
Norveš
ka
Šved
ska
Dansk
a
Finsk
a
Belgija
Kanad
a
Fran
cija
Nizoze
mska
Irska
ZDA
Špan
ija
OECD
Esto
nija
Koreja
Portuga
lska
Meh
ika
Islan
dija
Avstra
lija
Slove
nija NZIta
lijaČeš
ka
Mad
žars
ka
Slova
ška0
5,000
10,000
15,000
20,000
25,000 21,9
82
21,8
93
20,3
60
18,4
21
17,7
57
17,6
80
14,4
11
13,9
74
13,8
14
13,6
65
12,9
28
12,1
12
11,9
25
11,3
82
10,8
15
9,55
6
8,1
97
8,09
7
8,00
5
7,74
9
7,69
9
7,5
24
6,84
7
6,76
6
6,1
44
4,75
1
Letni javni izdatki za javne terciarne izobraževalne ustanove na študenta v letu 2010 (USD PPPs)
Izda
tki (
USD
PPP
s)
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Čeprav študij pri nas traja dlje kot v povprečju držav OECD, so specifični izdatki na diplomanta za terciarne izobraževalne zavode še bolj pod povprečjem – ne na 68 %, temveč na 54 % (Graf 23).
Graf 23
Danska
Nizozem
ska
Švedska ZD
A
Avstrija Švi
caFin
ska
Japonska
Špan
ija
Francija
OECD
Irska
Belgija VB
Islandija NZ
Koreja
Sloven
ija
Madžar
ska
Estonija
Mehika
010,00020,00030,00040,00050,00060,00070,00080,00090,000
100,000
98,6
80
90,2
69
88,2
25
81,0
76
80,1
38
79,3
46
79,2
24
71,4
41
62,3
19
60,5
70
57,7
74
51,8
65
45,3
84
43,4
63
39,1
88
35,1
02
34,2
02
31,0
97
28,7
64
28,7
62
26,3
73
Izdatki za terciarne izobraževalne institucije na študenta glede na povprečni čas trajanja študija (2010)
Izdat
ki (U
SD P
PPs)
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Financiranje visokega šolstva
16
Za terciarno izobraževanje je bilo v letu 2011 namenjenih 1,37 % javnih sredstev (Graf 24), kar je sicer nad povprečjem držav EU-27, vendar daleč od priporočenih 2,0 % BDP, ki se ga drže samo skandinavske države. Pred nami so samo razvitejše države, skoraj enak delež sredstev namenjata za visoko šolstvo Nemčija, Švica in Francija. Na videz je torej financiranje višje, kot bi sodili po naši razvitosti.
Graf 24
Dan
ska
Fins
kaN
orv
eška
Cip
erŠv
edsk
aN
izo
zem
ska
Avs
trija
Litv
aBe
lgija
Isla
ndija
Nem
čija
Slov
enija
Švic
aIr
ska
ZDA
Fran
cija
Esto
nija
EU 2
8U
KČe
ška
Poljs
kaŠp
anija
Mal
taM
adža
rska
Port
uga
lska
Latv
ijaSl
ova
ška
Hrv
aška
Rom
unija
Ital
ijaJa
po
nska
Bolg
arija
0.00
0.50
1.00
1.50
2.00
2.50
2.4
42.
172.
12
2.1
11.
98
1.7
21
.56
1.4
71.
44
1.43
1.40
1.37
1.3
71.
34
1.3
41.
291.
29
1.27
1.19
1.1
61
.13
1.1
3
1,11 1.10
1.0
41.
01
0.95
0.9
30
.85
0.8
30.
76
0.65
Celotni javni izdatki za terciarno izobraževanje v letu 2011kot delež BDP v %
Javn
i izd
atki
kot
del
ež B
DP
(%)
Vir: Eurostat, 2014
Od javnih sredstev za terciarno izobraževanje je bila slaba četrtina (23,4 %) namenjenih za šolnine in pomoči gospodinjstvom (Graf 25). Večji delež socialnih transferjev imata le ZDA in Danska, povprečje OECD (11,4 %) je več kot pol nižje, kar zelo znižuje razpoložljiva sredstva za izobraževalne ustanove.
Graf 25
ZDA
Danska
Slove
nijaIta
lija
Slova
ška
Portuga
lska
Finska
Madžar
ska NZBelg
ijaIrs
ka
Avstral
ija
PoljskaOEC
D
Avstrija
Norveška
Nizozem
skaIzr
ael
Šved
ska
Špan
ija
Francija
Estonija
Kanad
aČešk
aŠv
ica
Japonska VB
0.00
5.00
10.00
15.00
20.00
25.00
24.0
223
.91
23.4
122
.43
19.2
616
.55
14.9
014
.33
14.1
813
.65
13.1
312
.22
11.6
611
.37
11.0
210
.69
10.4
110
.05
9.59
9.16
7.74
4.66
4.33
2.59
2.00
0.67
0.31
Pomoči šolajočim v terciarnem izobraževanju (šolnine in druge pomoči gospodinjstvom) v letu 2010 kot delež celokupnih javnih
izdatkov za izobraževanje v %
Pom
oči š
olaj
očim
kot
del
ež ja
vnih
izda
tkov
(%)
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
17
Zasebni izdatki za terciarne ustanove so pod povprečjem držav OECD (Graf 26) in padajo, saj se izredni študij znižuje in je sedaj financiran iz javnih sredstev. Tako so zasebni izdatki nižji kot v drugih novih članicah EU in približno enaki kot v razvitih državah EU (Francija, Italija, Švedska). Glede na to, da na javnih univerzah ni šolnin, so zasebni prispevki očitno namenjeni zasebnim ustanovam.
Graf 26
ZDA
Kanad
a
Japonska
Avstral
ijaIzr
ael
VB NZOEC
D
Nizozem
ska
Poljska
Portuga
lska
Estonija
Irska
Špan
ija
Slova
škaČešk
a
Francija
Italija
Slove
nija
Šved
ska
Islandija
Danska
BelgijaFin
ska
Norveška
Avstrija
0.000.200.400.600.801.001.201.401.601.80
1.78
1.18
1.00
0.86
0.66
0.63
0.53
0.52
0.47
0.43
0.43
0.35
0.29
0.27
0.25
0.25
0.23
0.23
0.19
0.16
0.11
0.09
0.08
0.07
0.07
0.07
Zasebni izdatki za terciarne izobraževalne ustanove v letu 2010 kot delež BDP v %
Zase
bni i
zdat
ki k
ot d
elež
BDP
(%)
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Delež celotnih javnih in zasebnih izdatkov za ustanove terciarnega izobraževanja je zaradi neposrednih socialnih transferjev študentom in staršem ter kljub visokemu deležu vpisane generacije med najnižjimi v državah OECD – za nami so le Češka, Italija in Slovaška (Graf 27).
Graf 27
ZDA
Kanad
a
Finsk
a
Dansk
a
Šved
ska
Nizoze
mska
Norveš
kaIzr
ael
OECD
Avstra
lija
Esto
nija NZIrs
ka
Japonsk
a
Avstri
ja
Fran
cija
Poljska
Portuga
lska
Belgija VB
Špan
ija
Slove
nija
Islan
dijaČeš
kaIta
lija
Slova
ška0.000
0.500
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000 2.79
8
2.72
5
1.92
7
1.88
1
1.75
7
1.73
7
1.69
9
1.65
8
1.65
2
1.62
7
1.61
6
1.58
1
1.57
3
1.52
7
1.52
0
1.51
5
1.46
4
1.45
2
1.43
9
1.37
0
1.34
8
1.27
1
1.23
4
1.22
8
0.99
0
0.92
9Celotni javni in zasebni izdatki za ustanove terciarnega izobraževanja
v letu 2010 kot delež BDP v %
Del
ež B
DP
v %
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
18
Če torej od celotnih, javnih in zasebnih sredstev odštejemo zasebna sredstva, nadpovprečno visoke transfere gospodinjstvom, štipendije, prehrano, prevoze in najemnine študentov, je ostalo za terciarne izobraževalne ustanove v letu 2010 le 0,85 % delež BDP. Če ne poznamo strukture sredstev in metodologij, ki so pri SURS, EU in OECD različne, so podatki na Grafu 24 lahko varljivi.
Ugotovitvam strokovnih analiz in smernicam sprejetega nacionalnega programa navkljub se je delež sredstev za visoko šolstvo v državnem proračunu od leta 2009 do leta 2011 znižal od 3,04 % na 2,76 % ter je nato do leta 2013 ponovno rasel in dosegel 3,15 % (Graf 28). Sledil je ponoven padec na 3,12 % v letu 2014, kar je z 0,87 % BDP le 60 % z nacionalnim programom predvidenega (Preglednica 1).
Graf 28
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
-10.00
-5.00
0.00
5.00
10.00
15.00
20.00
25.00
2.822.87 3.01 3 3.04 2.86 2.76 2.93 3.15 3.12
5.448.17 6.71
8.7810.65
0.21
-5.43-1.18
15.05
-0.97000000000000
1
Odhodki MVZT za terciarno izobraževanje, kot delež celotnih odhodkov državnega proračuna, v %
Delež odhodkov za terciarno izobraževanje Letno povečanje za terciarno izobraževanje
Odho
dki d
ržav
nega
pro
raču
na v
%
Vir: Ministrstvo za finance (Državni proračuni)
Opomba: Zaključni računi (Realizacija 2005-2009),Rebalans proračuna 2010 (julij 2010), Rebalans proračuna (2011, 2012), Rebalans proračuna 2013
V Grafu 28 prikazano zvišanje v letih 2013 in 2014 je zavajajoče, saj vključuje sredstva EU za investicije, ki so narasla predvsem zaradi gradenj na Univerzi v Ljubljani (in so zelo potrebne). Poleg tega je ob padanju BDP in proračuna nastala dodatna obveznost financiranja 5. letnika bolonjskih programov, ki pomeni okoli 5 % višje stroške v letu 2013 in 15 % v letu 2014. Za realen prikaz so merodajna tista sredstva, ki jih univerze prejmejo za izvajanje študijskih programov, ta pa padajo tudi v letu 2014. V letu 2015 je načrtovan ponoven, 10 % padec na 270 M€ kljub dodatnemu bolonjskemu letniku (Preglednica 1).
Preglednica 1: Gibanje javnih prihodkov za izvajanje visokošolskih študijskih programov
Postavka 2012 2013 2014 2015Dejavnost visokega šolstva 263,7 M€ 303,4 M€ 300,5 M€ 270,0 M€Medletno zvišanje +15,05 % –0,97 % –10,14 %Delež v BDP 0,74 % 0,87 % 0,87 %
19
Financiranje raziskovalnega dela
Najuspešnejše države EU so v krizi 2005–2010 zelo povečale delež BDP za raziskave v visokem šolstvu, npr. Danska od 0,60 % na 0,90 %, Švedska od 0,78 % na 0,90 %, Estonija od 0,39 % na 0,61 %, Portugal-ska od 0,28 % na 0,59 %, Irska od 0,34 % na 0,51 %, Nemčija od 0,41 % na 0,51 %, Slovenija pa le od 0,24 % na 0,29 % leta 2012. Povprečje držav EU je z 0,49 % BDP bistveno višje in bi moralo biti cilj tudi za nas.
Celotni bruto domači izdatki Slovenije za razvojno-raziskovalno dejavnost v visokošolskem sektorju so v letu 2014 načrtovana v višini 100 M€ (milijonov evrov). Delež BDP za raziskave v visokem šolstvu je zadnja tri leta enak, 0,29 % (Graf 29), absolutno so sredstva padala skladno s padanjem BDP. Delež je skoraj enak onemu iz davnega leta 1996, ki je bil v letih 2003–2004 znižan celo na 0,19 %.
Graf 29 Delež RRD v VŠ-sektorju
19961997
19981999
20002001
20022003
20042005
20062007
20082009
20102011
20122013
20140
0.05
0.1
0.15
0.2
0.25
0.3
0.35
0.28 0.23
0.23
0.23
0.24
0.25
0.24 0.19
0.19
0.25
0.24
0.23
0.22
0.27
0.29
0.29
0.29
Delež RRD v visokošolskem sektorju
RRD izdatki visokošolskega sektorja
De
lež
BD
P v
%
Vir: SURS
Graf 30
Dansk
a
Šved
ska
Finsk
a
Nizoze
mska
Esto
nija
Portuga
lska
Nemčij
a
Norveš
ka
Belgija
Češka
EU-2
7Lit
va
Fran
cija
VBIrs
ka
Špan
ijaIta
lija
Latvi
ja
Poljska
Malt
a
Slove
nija
Slova
škaCiper
Mad
žarsk
a
Hrvaš
ka
Romunija
Bolgarij
a0
0.100.200.300.400.500.600.700.800.90
0.95
0.92
0.77
0.70
0.70
0.58
0.53
0.52
0.52
0.52
0.49
0.48
0.47
0.46
0.45
0.36
0.36
0.33
0.31
0.30
0.29
0.28
0.26
0.24
0.20
0.10
0.05Delež BDP za RR dejavnosti v visokošolskem sektorju
2003 2012Vir: Eurostat, 2014
D el ež
B D P
v %
20
Podatki EUROSTATA kažejo, da je Slovenija leta 2012 po izdatkih za RRD v terciarnem šolstvu zaostajala za vsemi razvitejšimi državami EU. Danska in Švedska dajeta 0,95 % oz. 0,92 %, Finska, Nizozemska in 0,70–0,77 % BDP (Graf 30). Nad povprečjem EU sta še Portugalska (0,58 %) in Češka (0,52 %). Pred nami so tudi manj razvite Litva z 0,48 %, Latvija z 0,33 % in Poljska 0,31 %. Slovenija namenja za RRD v visokošolskem sektorju samo 0,29 % BDP, povprečje držav EU-27 je z 0,49 % kar 1,7-krat višje.
Na lestvici izdatkov na udeleženca terciarnega izobraževanja premočno vodita Švedska in Švica s 4-krat večjim izdatkom, kot je slovenski. Sledita jima Portugalska in Finska (3,0krat več), Estonija daje 2-krat več, pred nami sta tudi Madžarska in Poljska (Graf 31). Cene opreme in informacij so na trgu seveda za vse enake ne glede na delež izdatkov in višino BDP.
Graf 31
Švic
a
Šved
ska
Po
rtu
gals
ka
Fin
ska
Niz
oze
msk
a
Kan
ada
Bel
gija
VB
No
rveš
ka
Avs
tral
ija
Fran
cija
Esto
nija
Špan
ija
Irsk
a
Avs
trija
Ital
ija
Mad
žars
ka
Po
ljska
Slo
ven
ija
ZDA
NZ
Češ
ka
Slo
vašk
a0
5.0
10.0
15.0
20.0
25.0
30.0 28
.7
27
.5
20
.4
20
.2
15
.7
15
.4
15
.2
15
.0
14
.7
14
.6
14
.1
14
.1
13
.1
11
.6
11
.5
11
.2
10
.3
8.4
7.2
5.9
5.8
5.4
4.9
Izdatki za raziskave in razvoj v izobraževalnih ustanovah na udeleženca terciarnega izobraževanja kot delež BDP na prebivalca v
letu 2010
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Izda
tki z
a RR
D n
a u
dele
žen
ca k
ot
dele
ž BD
P n
a p
reb
ival
ca
Primerjave financiranja kažejo na bistveno zaostajanje celotnega visokega šolstva za državami EU in OECD v materialnem standardu. Pogosto ima en sam laboratorij na kakem javnem inštitutu več velike opreme kot cela univerza. Mogoč je enostaven sklep – v primerjavi z EU-27 imamo nadpovprečna deleža populacije v visokem šolstvu in podpor študentom, podpovprečne pa v javnih sredstvih za izvajanje pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti, materialnih stroških in investicijah. Posledica tega je kakovostno zaostajanje univerz, saj brez sodobne, drage opreme in zadostnega časa za raziskovanje ni mogoče izvajati visoko kakovostnih raziskav in eksperimentalnih vaj ter posodabljati študijskih programov.
KAKOVOST OSNOVNOŠOLSKEGA IN SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJASlovensko osnovno šolstvo (in zdravstvo) je bilo po analizah Svetovnega gospodarskega foruma (WEF, 2013) na 17. mestu med 148 državami sveta (v celoti je Slovenija na 62. mestu). Zaradi kritičnih pripomb članov IAS v lanskem letu smo se odločili za mednarodno primerjavo kakovosti našega osnovno- in srednješolskega izobraževanja. V ta namen se v svetu izvajajo raziskave:
Program mednarodne primerjave dosežkov učencev, PISA (Programme for International Student Assessment) za 15-letnike(ce), vsake 3 leta, zadnja je bila leta 2012 v 65 državah;
21
Trendi znanja matematike in naravoslovja, TIMMS (Trends in International Mathematics and Science Study) za 4. in 8. razred, vsake 4 leta, zadnja je bila leta 2011 v 52 oz. 48 državah;
Mednarodni napredek v bralni pismenosti, PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) za 4. razred, vsakih 5 let, zadnja je bila leta 2011 v 49 državah.
PISA in TIMMS ocenjujeta dosežke na področjih matematičnega in naravoslovnega znanja, PISA in PIRLS pa bralno pismenost z vidika zmožnosti interpretiranja in kritičnega vrednotenja, ne poznavanja snovi.
PISA 2012 je najnovejša in ocenjuje vse tri vrste znanja, pri nas jih testirajo v 1. razredih srednjih šol in gimnazij. V vseh treh vrstah znanja so na prvih treh mestih Šanghaj (119 točk nad povprečjem držav OECD, kar ustreza 3 letom šolanja), Hongkong (Kitajska) in Singapur, 4. je Japonska (le pri matematiki je 5.). Med desetimi najboljšimi državami v vseh treh disciplinah sta še Tajvan in Južna Koreja. Med prvimi dvanajstimi državami so tudi tri evropske: Finska, Estonija in Lihtenštajn. Azijske in severne evropske države imajo očitno najboljše šolanje, kar je posledica stoletnega boja za preživetje, v katerega je bilo potrebno vložiti veliko več dela, znanja in sodelovanja kot v južnih, rodovitnejših državah. Slovenija je pri dosežkih v matematiki in naravoslovju nadpovprečna, pri bralni pismenosti pa podpovprečna (Graf 32). Dijaki imajo od povprečja malenkost bolj pozitivna stališča do šole kot institucije, vendar nekoliko manj menijo, da jim bo trud pri izobraževanju pomagal do boljše zaposlitve.
V matematiki zasedajo 9.–12. mesto Švica, Nizozemska, Estonija in Finska. Mi smo na 21. mestu (501 točka ob povprečju držav OECD 494 točk), pred nami so Poljska (14.), Belgija, Nemčija, Avstrija in Irska. Slovenski dijaki kažejo nižjo motivacijo. V naravoslovju je Finska 5., Estonija 6., Poljska 9. in Nemčija 12; mi smo 20. (514 točk ob povprečju držav OECD 501 točka), tik pred nami je Švica. Pri bralni pismenosti je Finska 6., Irska 9., Poljska 10. in Estonija 12; od ameriških držav najdemo med prvo dvanajsterico dvakrat Kanado. Mi smo 38. (481 točk ob povprečju držav OECD 496 točk), pred nami so od novih članic EU poleg Poljske in Estonije še Češka, Latvija, Madžarska in Hrvaška. Tik za nami sta Litva in Grčija.
Graf 32
Fins
ka
Esto
nija
Poljs
ka
Nizo
zem
ska
Avs
trija
Češk
a
Slov
enija
Dan
ska
Latv
ija
Nor
vešk
a
Špan
ija
Italij
a
Litv
a
Mad
žars
ka
Port
ugal
ska
Hrv
aška
Slov
aška
Grč
ija
Bolg
arija
Rom
unija
0
10
20
30
40
50
60
5 69
14
23 22 20
27 2531 29
3229
3236 34
40 4245
49
21
38
Matematični, bralni in naravoslovni dosežki srednješolcev v letu 2012, uvrščenost držav
Op.: države so razvrščene po ponderiranju po enačbi, npr. za Slovenijo:
(20 4 + 21 1 + 38 1)/6 = 23
Matematični dosežki Bralni dosežki Naravoslovni dosežki
Rang
Vir: PISA 2012
22
Trendi so v zadnjih 6 letih padajoči (Graf 33), le malenkostno pri matematiki, bolj pri naravoslovju (od 12. na 21. mesto) in najbolj pri branju (od 20. na 38. mesto), ob povečanju števila držav od 57 na 65.
Graf 33
2006 2009 20120
5
10
15
20
25
30
35
40
19
20 2120
31
38
12
17
21
Matematični, bralni in naravoslovni dosežki srednješolcev, Slovenija
Matematični dosežki Bralni dosežki
Rang
Vir: PISA 2006, 2009 in 2012
Tudi pri TIMMSu 2011 so na vrhu Azijci. Pri matematiki so se najvišje uvrstili Singapur, Južna Koreja, Hongkong, Tajvan in Japonska pri 4. razredih ter v malo drugačnem razporedu pri 8. razredih. Sledijo Severna Irska, Flandrija in Finska. Slovenija je na 21. oz. 13. mestu (Graf 34).
Graf 34
Fins
ka
Češk
a
Mad
žars
ka
Slov
aška
Avst
rija
Nizo
zem
ska
VB
Dans
ka
Nem
čija
Italij
a
Port
ugal
ska
Slov
enija
Hrva
ška
Litva
Rom
unija
Špan
ija
Poljs
ka
Norv
eška
0
5
10
15
20
25
30
35
8
2220
2523
129
1316
23
15
21
31
14
33 3335
30
3
810
12 13 14 15 16 17 18 19 2023
2628 29 30
33Matematični in naravoslovni dosežki četrtošolcev v letu 2011,
uvrščenost držav
Matematični dosežki Naravoslovni dosežki
Rang
Vir: TIMSS 2011
23
Pri naravoslovju je razpored malo ugodnejši za Evropejce pri 4. razredih – na vrhu sta Južna Koreja in Singapur, sledijo jima Finska, Japonska, Rusija in Tajvan; Slovenija je 21. Pri 8. razredih na vrhu spet prevladujejo Azijci: Singapur, Južna Koreja, Japonska, Tajvan in nato Finska; Slovenija je za Finsko, na odličnem 6. mestu (Graf 35).
Graf 35Fi
nska
Slov
enija VB
Mad
žars
ka
Litv
a
Šved
ska
Italij
a
Nor
vešk
a
Turč
ija
Rom
unija
0
5
10
15
20
25
8
13
10 11
14
18
15
20
2422
5 6
911
1416 17
1921
23
Matematični in naravoslovni dosežki osmošolcev v letu 2011, uvrščenost držav
Matematični dosežki Naravoslovni dosežki
Rang
Vir: TIMSS 2011
Gibanja so tu za Slovenijo ugodnejša (Graf 36) – pri 4. razredih opažamo malenkostno poslabšanje na obeh področjih: od 20. na 21. oz od 18. na 20. mesto (leta 1995 smo bili celo 8. oz. 10.), pri 8. razredih pa znatno izboljšanje iz 21. na 13. mesto pri matematiki oz. iz 12. na 6. mesto pri naravoslovju (leta 1995 smo bili pri osmošolcih 10. oz 7.).
Graf 36
2003 2007 20110
5
10
15
20
25
20 192121
12 13
1818
20
12
86
Matematični in naravoslovni dosežki četrtošolcev in osmošolcev, Slovenija
Matematični dosežki, 4. razredMatematični dosežki, 8. razredNaravoslovni dosežki, 4. razredNaravoslovni dosežki, 8. razred
Rang
Vir: TIMSS 2006, 2009 in 2012
24
Bralna pismenost je pomembna tudi za tehniko, ker je osnovni pogoj za funkcionalno pismenost. Gre za sposobnost razumeti in uporabiti tiste jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi in so pomembne za posameznika, da se lažje uveljavlja v družbi, je bolje poklicno usposobljen in se lažje uči. Slovenija je bila v raziskavi PISA 2012 šele 38. od 65 držav, v PIRLS 2011 je bila 24. od 49 držav (Graf 37). Na prvih mestih so Hongkong, Rusija, Finska in Singapur. Pred nami so: Hrvaška (8.), Češka (14.), Portugalska (19.), Madžarska, Slovaška in Bolgarija.
Graf 37
Fins
ka
Dan
ska
Hrv
aška VB
Niz
ozem
ska
Češk
a
Italij
a
Nem
čija
Port
ugal
ska
Mad
žars
ka
Slov
aška
Bolg
arija
Slov
enija
Avs
trija
Litv
a
Poljs
ka
Fran
cija
Špan
ija
Nor
vešk
a
Rom
unija
0
5
10
15
20
25
30
35
37 8
1113 14
16 16 1620 21 22
24 25 2628 29 30 31
33
Bralni dosežki osnovnošolcev v letu 2011, uvrščenost držav
Rang
Vir: PIRLS 2011
Slovenija je v zadnjih dveh raziskavah izboljšala dosežke učencev pri bralni pismenosti kot ena od 10 držav (za 30 točk v zadnjih 10 letih oz. za 60 točk v 20 letih, na 530 točk) in kot ena od 6 držav v vseh kakovostnih skupinah, od najvišje do nižje. Učenke so za 56 točk uspešnejše od učencev, kar presega povprečje držav OECD (38 točk). Na bralno pismenost najbolj vplivajo: izobrazba staršev, število knjig na domu in obiskovanje vrtca. Najvišje dosežke imata regiji Osrednjeslovenska in Notranjsko-kraška, najniže Pomurska in Koroška (razlika je 35 točk).
Znanje učencev iz socialno šibkih okolij je pomembno slabše. Raziskava Zavoda RS za šolstvo je pokazala povezanost učnih dosežkov v nacionalnih preizkusih znanja (NPZ) s socialno-ekonomskim statusom učencev. Najboljše dosežke ima Osrednjeslovenska regija, najslabše Pomurska in Podravska (Graf 38). Vendar ne gre samo za razlike v plačah, temveč tudi za mentaliteto, vrednostne sisteme, spodbudo in podporo staršev. Neprivilegirani otroci lahko s sistematičnim delom presekajo z brezperspektivnostjo. Z dveletnim sistematičnim delom so nadgrajevali bralno pismenost po kriterijih PISA in PIRLS in izboljšali bralne tehnike, ne pa tudi razumevanje besedil. Interpretativnost, sklepanje na podlagi podatkov, iskanje redeče niti, primerjave, analize, tudi sicer šibke točke slovenskih učencev, so ostali pod pričakovanji. Tretja raven (kritično, ustvarjalno znanje, nadgrajevanje besedil), pri kateri v svetovnem merilu posebej zaostajamo, seveda tudi ni bila dosežena.
25
Graf 38
Osr
ednj
eslo
vens
ka
Gor
enjs
ka
Gor
iška
JV S
love
nija
Spod
njep
osav
ska
Zasa
vska
Savi
njsk
a
Not
ranj
sko-
kraš
ka
Koro
ška
Oba
lno-
kraš
ka
Podr
avsk
a
Pom
ursk
a800
850
900
950
1000
1050
1100
50.00
55.00
60.00
65.00
70.0010
67.7
4
977.
09
959.
3499
9999
9998
968.
87
909.
8599
9999
9998
923.
89
921.
13
876.
49
918.
01
972.
65
916.
12
887.
37
64.6662.93 62.93 62.91
61.65 61.03 60.65 60.53 60.559.26 59.1 58.08
Povprečje primerjave dosežkov nacionalnega preverjanja znanja (NPU) po regijah za šolsko leto 2011 2012 v % ter povprečna neto
mesečna plača septembra 2013 v EUR
Povprečna mesečna plača Povprečje primerjave dosežkov NPU
Povp
rečje
prim
erja
ve d
osež
kov
NPU
v %
Vir: Večer
Povp
rečn
a m
eseč
na p
lača
v
EU
R
Letos sta bili prvič objavljeni lestvici najboljših osnovnih in srednjih šol pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ). Med osnovnimi šolami (OŠ) je najboljša OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani, sledi italijanska OŠ iz Pirana, tretja je OŠ Kolezija iz Ljubljane (Graf 39). Med 15 najboljšimi šolami jih je 6 iz Ljubljane, 2 sta iz Maribora, po 1 je iz Kopra in Pirana. Drugih 5 OŠ je iz malih podeželskih krajev.
Graf 39
OŠ
Maj
de V
rhov
nik
Scuo
la e
lem
enta
re V
ince
nzo
e ...
OŠ
Kole
zija
OŠ
Prež
ihov
ega
Vora
nca
Ljub
l...
OŠ
Mila
na Š
ušta
ršič
a
OŠ
Boja
na Il
icha
OŠ
Pirn
iče
OŠ
Gor
je
OŠ
Trno
vo
OŠ
Mir
ana
Jarc
a Lj
ublja
na
Scuo
la e
lem
enta
re P
ier
Paol
o V.
..
OŠ
Šmar
tno
pod
Šmar
tno
goro
OŠ
Star
še
OŠ
Gra
d
OŠ
Ang
ela
Bese
dnja
ka02468
10121416
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1515 najuspešnejših osnovnih šol pri NPZ od 100 osnovnih šol
Rang
Vir: Alma Mater Europaea, sole.almamater.si
26
Med srednjimi šolami so bile pri maturi najuspešnejše Gimnazija Bežigrad, Škofijska gimnazija in Gimnazija Vič, vse tri iz Ljubljane (graf 40). Med 15 najboljšimi šolami so 4 iz Ljubljane, 2 sta iz Maribora, po 1 je iz Želimlja, Ljutomera, Celja, Kranja, Črnomlja, Ivančne gorice, Sežane, Lendave in Idrije.
Graf 40G
imna
zija
Bež
igra
d
Zavo
d Sv
. Sta
nisl
ava,
Ško
fijsk
a k.
..
Gim
nazi
ja V
ič
Zavo
d sv
. Fra
nčiš
ka S
aleš
kega
, G...
Gim
nazi
ja F
ranc
a M
iklo
šiča
Lju
...
Gim
nazi
ja P
olja
ne
I. gi
mna
zija
v C
elju
Gim
nazi
ja K
ranj
Sred
nja
šola
Črn
omel
j, G
imna
zija
II. G
imna
zija
Mar
ibor
Sred
nja
šola
Josi
pa Ju
rčič
a Iv
an...
Šols
ki c
ente
r Sr
ečka
Kos
ovel
a S.
..
Dvo
jezi
čna
sred
nja
šola
Len
dava
Gim
nazi
ja Ju
rija
Veg
e Id
rija
Prva
gim
nazi
ja M
arib
or02468
10121416
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1515 najuspešnejših srednjih šol pri maturi od 81 srednjih šol
Rang
Vir: Alma Mater Europaea, sole.almamater.si
Slovenija je med državami, ki namenijo učencem v šoli najmanj časa (Graf 41). Vendar letni učni čas očitno ni zelo pomemben, saj so na prvih mestih svetovnih lestvic tako Nizozemci, ki imajo tega časa največ, kot Finci, ki ga imajo celo manj kot Slovenci.
Graf 41
Avstra
lija
Nizoze
mska
Fran
cijaIta
lija
Špan
ijaIrs
ka
Portuga
lska
Anglija
Islan
dija
Belgija
OECD
Avstri
ja
Dansk
a
Japonsk
a
Turči
jaGrči
ja
Slova
ška
Nemčij
a
Norveš
ka
Šved
skaČeš
ka
Slove
nija
Finsk
a
Poljska
Mad
žarsk
a
Esto
nija0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
1983
1880
1728
1782
1750
1830
1795
1786
1600
1661
1571
1425
1414
1493
1584
1500
1397
1296
1417
1481
1228
1254
1217
1181
1172
1216
1990
1880
1795
1848
1750
1830
1778
1799
1778
1661
1660
1578
1625
1594
1584
1624
1587
1586
1560
1481
1404 1443
1323
1414
1325
1327
2021
2000
2108
1973
2100
1857
1874
1849
1938
1909
1818
1872
1800
1732
1596
1591
1691
1773
1677
1481
1716
1634
1606
1510
1556
1488
Letno število obveznega učnega časa (v urah) učencev, starih 7 do 14 let
v letu 2011
7 do 8 let 9 do 11 let 12 do 14 let
Letn
o št
evlio
obv
ezni
h uč
nih
ur
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
27
Glede na zatrjevanja izr. prof. dr. Roka Svetliča (Delo, 3. 12. 2013), da je zapostavljen delež humanističnih vsebin v korist matematično-naravoslovnih, smo primerjali priporočene najmanjše časovne deleže za posamezne predmete in predmetna področja (Preglednici 2, Eurydice). Slovenija ima v osnovnih šolah le malo več matematike ter več tehnike in tehnologije, vendar nima informacijsko-komunikacijskih tehnologij. To razlaga boljši uspeh na teh področjih kljub krajšemu času obvezne prisotnosti v šolah. V srednjih šolah imamo malo manj matematike in precej več naravoslovja.
Preglednica 2: Priporočeni najmanjši časovni deleži pouka pri določenih predmetih v osnovnošolskem (OŠ) in srednješolskem (SŠ) izobraževanju za EU in Slovenijo (SI) v šolskem letu 2010/11 (ocena).
Izobraže-vanje
Materni jezik (%)
Matema-tika (%)
Naravo-slovje (%)
IKT (%)
Tehnolo-gija (%)
Družbene vede (%)
Tuji jeziki (%)
Umet-nost (%)
Religija (%)
OŠ v EU 23,3 15,8 6,9 0,5 2,5 5,2 7,8 10,2 4,3
OŠ v SI 12,5 17,0 13,0 0 0 5,0 6,0 16,0 0
SŠ v EU 14,4 13,0 11,7 1,5 2,7 10,3 15,1 6,6 3,0
SŠ v SI 12,5 12,5 16,5 0 4,0 14,0 19,0 8,0 0
Slovenščine imamo v osnovnih šolah bistveno manj in v srednjih šolah malo manj kot imajo maternega jezika povprečno v EU. Tudi to razlaga slabšo bralno pismenost v mednarodnih primerjavah. Pri družbenih vedah ima Slovenija malenkost manjši delež v osnovnih šolah, znatno večjega pa v srednjih šolah. Pri tujih jezikih imamo v osnovni šoli manjši časovni delež in v srednji šoli precej večjega. V umetnosti imamo na obeh stopnjah večji delež kot je v EU, v osnovni šoli celo veliko večjega, vendar na obeh nimamo pouka religije.
Skupni časovni delež matematično-naravoslovnih predmetov je v osnovni šoli pri nas za 7,3 % višji kot v EU, na srednjih šolah je 4,4 % višji (Preglednica 3). Tehniških ved v osnovnih šolah nimamo, v EU je delež 3,0 %; na srednjih šolah je naš delež za 0,5 % nižji. Pri družboslovnih vedah imamo v osnovnih šolah le za 0,2 % nižji delež, na srednjih šolah je ta za 3,7 % višji. Na področju humanističnih ved (z religijo vred) imamo v osnovnih šolah 11,1 % manjši delež kot v EU, v splošnih srednjih šolah (gimnazijah) imamo za 0,5 % višji časovni delež kot EU. Finci imajo skoraj enake deleže naravoslovja in matematike kot mi, družboslovja in umetnosti pa manj.
Preglednica 3: Priporočeni najmanjši časovni deleži pouka pri določenih predmetnih področjih v osnovnošolskem (OŠ) in srednješolskem (SŠ) izobraževanju za EU in Slovenijo (SI) v šol. letu 2010/11.
Izobraževanje Matematično- naravoslovne vede (%)
Tehniške vede (%)
Družboslovne vede (%)
Humanistične vede z religijo (%)
OŠ v EU 22,7 3,0 5,2 45,6
OŠ v SI 30,0 0 5,0 34,5
SŠ v EU 24,6 4,4 10,3 39,0
SŠ v SI 29,0 4,0 14,0 39,5
Razlika: SI – EU +11,7 –3,4 +3,5 –10,6
28
Mednarodne primerjave kažejo počasno zaostajanje našega šolstva na primerjalnih lestvicah kljub podaljšanju šolanja od 8 na 9 let. Šole morajo temeljiti na trdni integriteti in etiki, imeti tudi vzgojno funkcijo, ne smeta prevladati kvaziliberalni in hiperpermisivni pristop. Dobri učitelji naj bodo bolje plačani od slabših. Med šolami so velike razlike v dosežkih. V letu 2016 bo TIMMS ocenjeval tudi zadnje letnike srednjih šol. Opustitev ekstercev je prinesla poplavo odličnih ocen v osnovnih šolah in travme odličnjakov v prvem letniku srednjih šol. Na koncu devetletke je kar 26 % vseh slovenskih učencev uvrščenih med nadarjene, kar daleč presega normalno desetino nadarjenega prebivalstva. Strokovnjaki opozarjajo, da še vedno nimamo strategije in nacionalne koordinacije za delo z nadarjenimi. Pozdravljamo pobudo OpeningUp Slovenia za odpiranje izobraževanja in uvajanje digitalne tehnologije.
Potrebno je zmanjšati odpor učencev do šole z izboljšano didaktiko in odpraviti famo, da je naša šola težka. Čas je za novo ‘belo knjigo’ in načrt kakovostnega razvoja osnovnih in srednjih šol. Naše šole morajo postati bolj ustvarjalne, spoštovane in neodvisne v preverjanju znanja, učbenikih, nalogah, napredovanju in spodbujanju učencev ter tudi pri priznanjih učiteljem. Manj naj bo birokracije ter posredovanja staršev in odvetnikov – učenci nimajo samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Šole ne smejo biti tarča strankarskih ideologov, ki bi radi izobraževanje podredili politiki, ali posameznikov, ki bi si radi čim več nagrabili. Zgledovati bi se morali po Nemčiji, Estoniji, Finski in Poljski, ki so z ukrepi dosegle višje kompetence in rast na mednarodnih lestvicah; v krizi so povečale sredstva za šolstvo, mi smo jih pa zmanjšali. S sredstvi za sanacijo bank bi lahko na novo zgradili vse osnovne in srednje šole.
Omenimo še nekaj uspehov. Mariborski dijaki so se s 3 odličji vrnili iz mednarodne kemijske olimpijade v Moskvi, kivelja za največje in najzahtevnejše tekmovanje iz znanja kemije na svetovni ravni. Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor je prejela plaketo za Eurhodip-ovo šolo leta. Na letošnji olimpijadi znanja v New Yorku je skupina dijakov iz gimnazij v Novem mestu in Črnomlju dobila zlato odličje, skupini iz gimnazije Ljubljana Vič pa srebrn in bronasto; mentorji so bili v vseh primerih iz Kemijskega inštituta.
KAKOVOST VISOKEGA ŠOLSTVA
Mednarodne primerjave kakovosti univerz
Mednarodne primerjave kakovosti univerz so se v zadnjih desetletjih zelo uveljavile. Služijo tako študentom pred vpisom kot tudi investitorjem v znanje, vladam in zasebnim vlagateljem, ki lahko ocenijo verjetnost uspeha svojih naložb. V nadaljevanju bomo na kratko opisali kriterije najbolj znanih lestvic kakovosti univerz.
Academic Ranking of World Universities (ARWU, Šanghaj), imenovan tudi šanghajska ali kitajska razvrstitev ocenjuje okoli 1200 univerz, ki imajo visoka priznanja (Nobelova, Fieldsova nagrada), visoko citirane znanstvenike ali članke v Nature in Science, razvršča pa samo 500 najboljših. Kazalniki za ocenjevanje so:
• 10 % – so vzgojili Nobelove ali Fieldsove nagrajence (kakovost izobraževanje);• 20 % – zaposlujejo Nobelove ali Fieldsove nagrajence (kakovost osebja); • 20 % – imajo visoko citirane raziskovalce iz 21 širokih znanstvenih področij (Thomson Reuters),
250 iz vsakega (kakovost osebja);• 20 % – članki, objavljeni v revijah Science in Nature (odličnost v raziskavah)
29
• 20 % – članki, ki jih indeksirata Science Citation Index Expanded (SCIE) in Social Science Citation Index (SSCI), objavljeni v letu 2012 (kakovost raziskovanja);
• 10 % – tehtano povprečje zgornjih 5 kazalcev, deljeno s številom (FTE) zaposlenega akademskega osebja (povprečna kakovost).
Rezultate rangirajo tudi po 5 vedah in 5 disciplinah, vendar naših univerz ni v nobeni od 200 najboljših.
THE (Times Higher Education) World University Rankings ima 13 kazalnikov, grupiranih v 5 skupin: • 30 % poučevanje: študijsko okolje;• 30 % raziskovanje: sloves (18 %), povprečno število objav in prihodkov na akademika (po 6 %);• 30 % vplivnost raziskav: citati v obdobju 2007–2013 (v bazi Web of Science, Thomson Reuters);• 2,5 % prihodki iz industrije: inovacije;• 7,5 % mednarodni doseg: osebja, študentov in raziskav (vsak po 2,5 %).
QS (Quacquarelli Symonds) World University Rankings ima kazalnike grupirane v 6 skupin: • 40 % akademski sloves;• 10 % sloves zaposlovalcev;• 20 % razmerje med učitelji in študenti;• 20 % citati na učitelja;• 5 % študenti iz tujine; • 5 % učitelji iz tujine.
CWTS Leiden Ranking temelji na objavah (članki, knjige, referati) v Thomson Reutersovi bazi Web of Science za obdobje 2008–2011 in ima dve skupini kazalnikov, vsi so neodvisni od velikosti univerze:
• vplivnost – povprečno število citatov in normaliziranih citatov (brez lastnih citatov) ter delež objav v 10 % največkrat citiranih revijah posameznega področja;
• sodelovanje – skupne objave z drugimi institucijami, mednarodnimi institucijami ter industrijo, povprečna geografska razdalja med sodelujočimi skupinami.
SCImago Institutions Ranking (SIR Global, Španija) vrednoti raziskovale dosežke institucij na osnovi baze Scopus za obdobje 2007–2011. Sestavljajo ga naslednji kazalci:
• O – celotno število dokumentov v znanstvenih revijah, ki so indeksirane v Scopusu;• IC – mednarodno sodelovanje, delež pri objavah v %;• NI – normalizirana vplivnost glede na povprečno citiranost posameznega področja;• Q1 – visokokakovostne objave v prvi četrtini znanstvenih revij po faktorju vpliva;• Spec – indeks specializacije izraža koncentracijo (1) / disperzijo (0) znanstvenih objav inštitucije;• Exc – odličnost, delež objav v 10 % največ citiranih člankov posameznega področja;• Lead – delež institucij, iz katerih je vodilni (dopisni) avtor članka;• EwL – delež odličnih dokumentov (Exc), v katerih je institucija vodilna.
U-Multirank (Center for Higher Education, CHE, Nemčija) je novi evropski sistem primerjanja univerz, ki je še v poskusni fazi. Trenutno obsega strojništvo, elektrotehniko, fiziko in poslovne vede na 879 institucijah v 74 državah Evrope in sveta. Z ocenami od A do E vrednoti raziskovale dosežke institucij na 5 področjih z naslednjimi kazalci (kazalci za univerze in discipline so pogosto različni):
• izobraževanje – razmerje med študenti in osebjem, delež diplomiranih, čas študija, sodelovanje z uporabniki, izkušnje študentov pri študiju, kakovost in organizacija študija;
30
• raziskovanje – zunanja sredstva, doktorandi na učitelja, objave (absolutno in normalizirane), citiranost, visoko citirane objave, interdisciplinarne objave, študij z raziskovanjem, postdoktorska mesta;
• prenos znanja – prihodek od uporabnikov in skupne objave z njimi, podeljeni patenti (absolutno in normalizirani), patenti z industrijo, ostružna podjetja, v patentih citirane objave, prihodek od stalnega strokovnega razvoja (CPD);
• mednarodno sodelovanje – izvajanje programov v tujih jezikih, možnosti študija v tujini, mobilnost študentov, mednarodno akademsko osebje, mednarodni doktorati, objave in projekti;
• sodelovanja v regijah – štipendije, zaposlenost diplomantov, skupne objave in prihodki v regiji.
University Ranking by Academic Performance (URAP, Ankara) vrednoti raziskovale dosežke institucij na osnovi baze Web of Science (WoS) za obdobje 2007–2011. Sestavljajo ga naslednji kazalci:
• 21 % članki – število člankov v letu 2011 (sedanja znanstvena proizvodnost);• 21 % citati – število vseh citatov (brez avto-citatov) v letu 2011 za obdobje 2007–2011 (vpliv);• 10 % vsi dokumenti – članki ter referati, recenzije, pisma, razprave na WoS (znanst. proizvodnja);• 18 % celotna vplivnost revij – združeni faktorji vpliva revij, v katerih so objave 2007–2011;• 15 % celotna citiranost revij – kakovost prejetih citatov na osnovi faktorja vpliva revij z objavami;• 15 % mednarodno sodelovanje – celotno število objav v sodelovanju s tujimi univerzami.
Webometrics (Madrid)računalniško ocenjuje vse (21 250) univerze in visoke šole na svetu, med njimi je 39 slovenskih, kar je njegova prednost. Poleg formalnih objav (e-revije, shrambe podatkov) ocenjuje tudi neformalne visokošolske povezave. Podatki so logaritemsko normalizirani. Sestavljeni indikator z utežmi ima naslednje sestavine:
• Vidnost (50 %) temelji na vseh zunanjih spletnih povezavah; vsebuje ugled institucije, akademsko delovanje, vrednost informacij, koristnost uslug za milijone uporabnikov.
• Aktivnost (50 %) obsega tri enakovredne kazalce (vsak z utežjo 16,7 %):o prisotnost – upošteva celotno število spletnih strani vseh sodelavcev, ki jih zaznava Google;o odprtost – sešteva akademske datoteke (pdf, doc, docx, ppt), ki jih zaznava Google Scholar; v
njem so zadnje objave v obdobju 2008–2012o odličnost – upošteva 10 % revij z največkrat citiranimi znanstvenimi objavami, ki jih zbira
Scimago group in obsega več kot 5 200 univerz (v obdobju 2003–2010).
Uvrstitve slovenskih univerz
Učitelji in študenti na Univerzi v Ljubljani in tudi na Univerzi v Mariboru kljub slabim pogojem za delo dosegajo dobre mednarodne uvrstitve na svetovnih lestvicah univerz: Academic Ranking of World Universities (ARWU), ki upošteva zlasti rezultate raziskav in temelji na
absolutni velikosti univerz, sta med nekaj čez 1000 najboljšimi univerzami uvrščeni na: 401.500. mesto Univerza v Ljubljani, tj. med 3 % najboljših na svetu, 800. mesto Univerza v Mariboru, tj. med 5 % najboljših na svetu.
THE (Times Higher Education) World University Rankings upošteva sloves, raziskovalne, pedagoške in sodelovalne uspehe ter uvršča na:
551.600. mesto Univerzo v Ljubljani (od leta 2011 v tem rangu, 2008–2009 je bila 401.–450.);
31
QS World University Rankings upošteva sloves, raziskovalne, pedagoške in sodelovalne uspehe, oceni 700 od 2000 univerz in jih razvrsti 400 ter uvršča na:
551.600. mesto Univerzo v Ljubljani; CWTS Leiden Ranking 2013 upošteva samo objave in citate in uvršča na:
455. mesto Univerzo v Ljubljani (v prejšnji oceni je bila na 252. mestu). SCImago Institutions Ranking 2013 (ki upošteva objave, citate in vodilno avtorstvo) uvršča na:
286. mesto Univerzo v Ljubljani, 987. mesto Univerzo v Mariboru, 2441. mesto Univerzo na Primorskem, 2516. mesto Univerzo v Novi Gorici, Na lestvici sta tudi SAZU (741.) in Slovenski NMR-center (2211.).
U-Multirank 2014 ne pozna lestvic, temveč samo primerjave med državami, univerzami, fakultetami oz. disciplinami. Prikazuje prednosti in slabosti vsake univerze. Od slovenskih so ocenjene tri univerze iz področij strojništva, elektrotehnike, fizik in poslovnih ved (po kazalcih):
Univerza v Novi Gorici (UNG), Univerza v Ljubljani (UL) in Univerza v Mariboru (UM).
University Ranking by Academic Performance 2013–2014 upošteva objave, citate in mednarodno sodelovanje ter uvršča na:
284. mesto Univerzo v Ljubljani, 779. mesto Univerzo v Mariboru.
Webometrics ocenjuje vidnost in objave na internetu in od 21 451 analiziranih institucij uvršča na: 241. mesto Univerzo v Ljubljani (85. v Evropi, 1. v 'vzhodni' Evropi), 698. mesto Univerzo v Mariboru (277. v Evropi, 28. v 'vzhodni' Evropi), 2 741. mesto Univerzo na Primorskem, 3 569. mesto Univerzo v Novi Gorici, 9 414. mesto Evro-sredozemsko univerzo v Portorožu.
Poročili WEF in IMD o svetovni konkurenčnosti navajata naslednje uvrstitve Slovenije: WEF: 25. mesto za visoko šolstvo (lani 23.), sicer je Slovenija na 62. mestu (od 148 držav), IMD: 26. mesto za izobraževanje, sicer je Slovenija na 52. mestu (od 60 držav); U21: 23. mesto na lestvici visokošolskih izobraževalnih sistemov (Rankings of National
Higher Education Systems, Univerza v Melbournu) med 50 državami.
Univerza v Ljubljani (UL) in Univerza v Mariboru (UM) sta prejeli številne visoke nagrade na mednarodnih študentskih tekmovanjih. Med njimi naj omenimo uvrstitev dveh ekip v finale Imagine Cup, 'olimpijade znanja'. V predtekmovanjih je sodelovalo skoraj 2 milijona študentov, Kitajci so npr. prijavili več kot tisoč ekip. V finalu je med ekipami UM Adora dosegla drugo mesto med 75 ekipami. Študenta UL sta svetovna prvaka v izdelavi jekla. Študenti UM so bili na svetovnem medicinskem kongresu v Bruslju zmagovalci tekmovanja raziskovalcev, mlajših od 34 let.
Naša Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (NAKVIS) je bila lani jeseni sprejeta v register Evropske agencije za visokošolsko kakovost (EQUAR). Čakata jo še samoevalvacija in priprava poročila.
ARWU 2013
Preglednica 4 prikazuje range in točke univerz v primerljivih državah EU po lestvici ARWU. Univerza v Ljubljani je skupaj z Univerzo v Zagrebu za Karlovo univerzo v Pragi, za poljskima univerzama v Varšavi in Krakovu, za madžarskima v Budimpešti in Szegedu, za portugalskima v Portu, Lizboni in Coimbri, grškima v Atenah in Solunu ter za turško univerzo v Carigradu, če španskih univerz ne štejemo.
32
Preglednica 4: Uvrščenost univerz primerljivih držav z Univerzo v Ljubljani leta 2013 po lestvici ARWU.
Rang Univerza Točke skupaj
Kakovost izobražev. (nagrade)
Kakovost osebja (nagrade)
Kakovost osebja (visoko citirani)
Objava raziskav (objave v Nat.&Sci.)
Objava raziskav (objave v WoS)
Uspešnost na učitelja
Država
201-300 Univerza v Barceloni 16,0 0,0 0,0 10,2 11,1 50,5 16,8 Španija
201-300 Avtonom. uni. v Madridu 14,2 0,0 0,0 12,5 11,2 39,1 16,8 Španija
201-300 Karlova univ. v Pragi 14,0 9,3 0,0 0,0 11,7 44,0 18,9 Češka
201-300 Avtonom. uni. v Barceloni 13,7 0,0 0,0 0,0 13,8 45,0 19,1 Španija
201-300 Complut. uni. v Madridu 13,3 20,0 0,0 0,0 8,1 42,3 11,7 Španija
301-400 Nacion. univ. v Atenah 13,1 0,0 0,0 11,3 3,7 40,7 19,4 Grčija
301-400 Univerza v Valenciji 13,0 0,0 0,0 7,2 10,2 40,7 13,6 Španija
301-400 Univerza v Varšavi 12,5 16,0 0,0 0,0 9,4 36,1 17,9 Poljska
301-400 Jagiellon. uni. v Krakovu 11,8 10,7 0,0 7,2 6,6 32,0 15,7 Poljska
301-400 Politeh. univ. v Valenciji 11,7 0,0 0,0 6,6 12,6 32,0 14,1 Španija
301-400 Univerza v Portu 11,6 0,0 0,0 0,0 8,2 40,2 18,8 Portugal.
301-400 Uni. E. Lorand Budimpešta
11,5 14,1 0,0 10,2 9,1 24,4 13,6 Madžar.
301-400 Univ. P. Fabra Barcelona 11,5 0,0 0,0 0,0 17,2 25,6 28,9 Španija
301-400 Univerza v Lisboni 11,4 0,0 8,2 0,0 10,1 30,9 15,4 Portugal.
301-400 Univerza v Granadi 11,2 0,0 0,0 0,0 9,2 40,4 12,7 Španija
301-400 Aristotlova univ. V Solunu Thessaloniki
11,2 0,0 0,0 9,8 2,6 35,0 16,7 Grčija
401-500 Univerza v Carigradu 10,7 14,1 0,0 0,0 3,8 34,5 16,5 Turčija
401-500 Univerza v Szegedu 10,7 0,0 13,4 7,2 5,5 21,2 12,2 Madžar.
401-500 Univerza v Baskiji 10,5 0,0 0,0 7,2 6,5 33,0 11,8 Španija
401-500 Univerza v Saragozi 9,4 0,0 0,0 5,1 2,1 33,7 12,3 Španija
401-500 Tehniška Uni. v Lizboni 9,4 0,0 0,0 0,0 5,0 34,1 15,8 Portugal.
401-500 Univerza v Coimbri 9,3 0,0 0,0 0,0 6,4 32,5 15,2 Portugal.
401–500 Univerza v Ljubljani 9,3 0,0 0,0 0,0 4,0 35,7 13,4 Slovenija
401–500 Univerza v Zagrebu 9,3 0,0 0,0 0,0 4,4 34,1 15,8 Hrvaška
Razveseljivo je, da je Univerza v Ljubljani dosegla 4 točke iz objav v Nature in Science, nima pa objav visoko citiranih znanstvenikov in seveda nobelovcev. Po absolutnem številu objav je sorazmerno visoko, po objavah na učitelja pa je precej nizko, tudi za Univerzo v Zagrebu. Graf 43 prikazuje časovno gibanje uvrstitev Univerze v Ljubljani na lestvici ARWU. Vidimo, da je UL napredovala do leta 2009, ko je bila na 435. mestu. Nato počasi pada v primerjavi s konkurenco, kar opozarja na posledice nezadostnega financiranja univerz, zlasti glede opreme. Sedanje, 480. mesto je že zelo blizu roba 500 univerz.
33
Graf 42
Fins
ka
Avst
rija
Norv
eška
Nizo
zem
ska
Dans
ka VB
Slov
enija
ZDA
Nem
čija
Hrva
ška
Mad
žars
ka
Grčij
a
Češk
a
Poljs
ka
Turč
ija
0.000.100.200.300.400.500.600.700.800.901.00 0.92
0.83 0.790.72 0.71
0.580.49 0.46 0.46
0.23 0.20 0.180.10
0.05 0.01
Število univerz na milijon prebivalcev na lestvici ARWU 2013
Vir: ARWU Rankings, 2013
THE 2013/14
Slovenije ni na lestvici 400 najboljših univerz – najdemo pa na njej 5 turških, 2 portugalski ter po eno poljsko, češko in tudi estonsko univerzo v Tartuju. Univerze v Ljubljani tudi ni med 100 najboljšimi univerzami v razvijajočih se državah, med katerimi najdemo 3 češke, 3 madžarske, 4 poljske in 5 turških univerz (Tajvan jih ima npr. kar 21).
Graf 43
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20131
101
201
301
401
501
601
466 492450 435 440 450 467 480
Graf gibanja uvrstitve univerze v Ljubljani med leti 2003 2013
Univerza v Ljubljani
Rang
Vir: ARWU World University Rankigs, 2013
34
U-Multirank 2014
Na Grafu 44 prikazujemo primerjavo univerz v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Točkovali smo tako, da smo oceni A (zelo dobro) dali 5 točk, B (dobro) 4, C (povprečno) 3, D (podpovprečno) 2 in E (šibko) 1 točko. Ocene A imajo UNG 7, UL 5 in UM 2. UL ima 5 ocen D, UNG 6 in UM 9 ocen D (edina, ki ima vse ocene). Nobena od 3 slovenskih univerz nima ocene E. UL in UNG sta v sredini regionalne primerjalne lestvice, pred njima je 9 avstrijskih univerz, za njima 5 avstrijskih. Za UM je samo Univerza v Zagrebu.
Graf 44
Med
ical U
Inns
bruc
k
Tech
nica
l U G
raz
IMC
UAS
Krem
s
U Vi
enna
Med
ical U
Vie
nna
UAS
Wie
ner N
eust
adt
Vien
na U
Tec
h.
BOKU
Vie
nna
U In
nsbr
uck
U Lju
blja
na
U No
va G
orica
UAS
Karn
ten
U Gr
az
Vien
na U
Eco
nom
ics &
Bus
i...
Mod
ul U
Vie
nna
U Lin
z
Niko
la S
ubic
Zrin
ski U
Col
lege
U M
arib
or
U Za
greb
00.5
11.5
22.5
33.5
44.5
4.42
9
4.28
6
4.20
0
4.00
0
4.00
0
3.93
3
3.92
3
3.81
2
3.80
0
3.57
1
3.53
3
3.50
0
3.40
0
3.33
3
3.30
0
3.00
0
2.80
0
2.75
0
2.63
6
Vir: U-Multirank, 2014
Razvrstitev univerz po točkovanju U-Multirank
Zelo dobre ocene imajo vse tri naše univerze pri prihodkih za raziskovanje in zaposlovanju diplomantov v regiji; UNG in UL sta zelo dobri tudi pri mobilnosti študentov in prihodkih iz regijskih virov; UL je zelo dobra pri skupnih objavah v regiji, UNG pri mednarodnih skupnih objavah, objavah z industrijskimi partnerji in objavah raziskav (normalizirano glede na velikost). Vse tri so podpovprečne pri trajanju študija do diplome in deležu študentov, ki končajo 2. stopnjo, UL tudi 1. stopnjo. Vse so podpovprečne tudi pri prihodkih iz zasebnih virov, podeljenih patentih (normalizirano) in objavah, ki so navedene v patentih. UM in UNG sta podpovprečni pri skupnih objavah v regiji, UM tudi pri prihodkih iz regijskih virov. Pri UL manjkata 2 oceni (pravočasno diplomiranje), pri UNG 1 (podeljeni patenti – normalizirano).
Webometrics 2014
Na svetovni lestvici Webometrics so vse naše univerze nazadovale. Univerza v Ljubljani (UL) je nazadovala iz 183. na 241. mesto na svetu in iz 60. na 85. v Evropi, Univerza v Mariboru (UM) iz 597. na 698. mesto na svetu in iz 244. na 277. mesto v Evropi, Univerza na Primorskem iz 2 163. na 2741. mesto in je 854. v Evropi (vendar je Fakulteta za turistične študije prikazana posebej) ter Univerza v Novi Gorici iz 2 830. na 3 569. mesto in je 1 042. v Evropi. V vzhodnem delu celine je UL na 3. in UM na 13. mestu. Po odličnosti so vse univerze razen mariborske napredovale: UL je na 342. mestu v svetu, UM na 836.,
35
UP na 1 884., UNG pa je s 1 461. mestom celo pred UP. V Srednji in vzhodni Evropi je UL 4., UM je 26., UP je 179. in UNG 255. Slovenija ima na seznamu 39 inštitucij.
Med državami srednje in vzhodne Evrope je po skupni oceni na prvem mestu Karlova univerza v Pragi, na drugem moskovska univerza Lomonosov, Univerza v Ljubljani je na tretjem mestu. Sledijo Češka tehniška univerza, univerza Eötvös Lorand v Budimpešti, Univerza v Varšavi in Jagelonska univerza v Krakovu. U v Mariboru je na 13. mestu, Univerza v Zagrebu 16., Univerza v Beogradu 18., Univerza na Primorskem je 155. in Univerza v Novi Gorici 219.
Po odličnosti je na prvem mestu Karlova univerza v Pragi, na drugem je Univerza v Ljubljani, sledijo moskovska univerza Lomonosov, Jagelonska univerza v Krakovu, Univerza v Varšavi, Univerza v Beogradu in Univerza v Zagrebu. Univerza v Mariboru je 21., Univerza v Novi Gorici 62. in Univerza na Primorskem 98.
Webometrics je ocenil tudi 3 naše poslovne šole in 11 bolnišnic. Iz naše države so uvrščene:• Poslovne šole: Ekonomska fakulteta UL na 36. mesto v svetu, Ekonomsko-poslovna fakulteta UM
na 164. in IEDC Poslovna šola Bled na 531. mesto.• Bolnišnice: UKC Ljubljana na 356. mesto, Onkološki inštitut Ljubljana 490., Univerzitetna klinika
Golnik 1 206., Splošna bolnišnica Murska Sobota 3 983, …, UKC Maribor 6 051.
Preglednica 5 prikazuje uvrščenost Univerze v Ljubljani v primerjavi z univerzami v novih državah EU. UL s 192. mestom zaostaja za 6 španskimi univerzami, Karlovo univerzo v Pragi in za Univerzo v Portu. Za UL so med drugimi Univerza v Varšavi, Univerza v Budimpešti, Univerza v Atenah, Univerza v Lizboni in Univerza v Tartuju. Univerza v Mariboru je prikazana na koncu preglednice.
Graf 45 prikazuje časovno gibanje uvrstitev Univerze v Ljubljani na lestvici Webometrics. Vidimo, da uvrstitve nihajo iz leta v leto z vidno tendenco izboljševanja do leta 2012 in potem sledi upadanje.
Graf 45
I/2009 VII/2009 I/2010 VII/2010 I/2011 VII/2011 I/2012 VII/2012 I/2013 VII/2013 I/2014
0
50
100
150
200
250
300
225201
155 151
205 207
81107
183
241
192
Webometrics ‒ gibanje uvrstitev Univerze v Ljubljani med leti 2009 2014
Rang
Vir: Webometrics, 2014* podatki po stanju januarja in julija tekočega leta
36
Preglednica 5: Uvrščenost univerz primerljivih držav EU glede na univerzi v Ljubljani in Mariboru v februarju 2014 (Webometrics).
Rang Univerza Prisotnost Vplivnost Odprtost Odličnost Država
94 Univerza Complutense v Madridu 110 117 99 244 Španija100 Karlova univerza v Pragi 64 139 75 249 Češka110 Univerza v Portu 61 142 158 252 Portugalska114 Politehniška univerza v Valenciji 76 95 247 352 Španija127 Politehniška univerza v Madridu 358 66 191 479 Španija174 Univerza v Barceloni 143 350 146 129 Španija184 Univerza v Granadi 239 181 226 305 Španija190 Univerza v Valènciji 183 283 165 237 Španija192 Univerza v Ljubljani 240 206 173 343 Slovenija194 Univerza v Sevilji 370 205 101 379 Španija201 Češka tehniška univerza v Pragi 2683 313 11 713 Češka203 Katalonska politehniška univerza v Barceloni 207 302 109 320 Španija204 Aristotlova univerza v Solunu 121 382 89 294 Grčija211 Avtonomna univerza v Barceloni 39 672 81 163 Španija231 Univerza v Saragozi 25 481 174 347 Španija255 Baskijska univerza 127 414 160 397 Španija256 Univerza v Alicantu 63 465 37 630 Španija269 Univerza v Coimbri 198 343 256 435 Portugalska273 Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti 418 209 172 695 Madžarska274 Univerza v Varšavi 250 312 274 470 Poljska275 Nacionalna in kapodistrijska univerza v Atenah 405 388 477 203 Grčija319 Nacionalna tehniška univerza v Atenah 629 340 270 440 Grčija328 Jagiellonska univerza v Krakovu 62 577 320 442 Poljska337 Universza v Minhu, Braga 182 497 258 533 Portugalska344 Univerza Adama Mickiewicza v Poznanju 374 163 415 1068 PoljskaRang Univerza Prisotnost Vplivnost Odprtost Odličnost Država359 Tehnološko-ekonomska univerza v Budimpešti 390 405 113 775 Madžarska362 Univerza v Gironi 113 454 254 750 Španija366 Masarykova univerza v Brnu 2683 313 11 713 Češka369 Univerza v Salamanki 279 514 180 649 Španija382 Univerza Pompeu Fabra, Barcelona 709 332 615 500 Španija384 univerza AGH za znanost in tehnologijo, Krakov 553 341 145 906 Poljska385 Univerza v Lizboni 911 393 413 446 Portugalska385 Nova univerza v Lizboni 281 532 390 514 Portugalska388 Univerza v Las Palmas de Gran Canaria 145 243 532 1127 Španija397 Univerza v Extremaduri 551 235 696 801 Španija401 Avtonomna univerza v Madridu 1289 587 421 256 Španija407 Univerza v Tartuju 17 718 674 576 Estonija414 Univerza v Santiagu de Compostela 243 769 428 398 Španija415 Univerza Jaume I v Castellonu de Plana 498 437 283 788 Španija423 Univerza v Cantabriji 1376 294 656 582 Španija425 Univerza v Murciji 457 581 342 580 Španija428 Univerza v Valladolidu 417 429 423 775 Španija431 Univerza v Mariboru 116 537 441 845 Slovenija
37
Podatki OECD so pokazali, da je visoko šolstvo s svojimi diplomanti za državo donosna naložba. Iz Grafa 46 je očitno, da je javna korist (neto sedanja vrednost, NSV) pri moških s terciarno izobrazbo zelo visoka (150 244 €) , zaostaja samo za Madžarsko, ZDA in Irsko; povprečje držav OECD je pol nižje (75 754 €).
Graf 46
Madžar
ska Irska
Belgija
Nemčija
Avstrija
Poljska
Avstral
ija VBIzr
ael
Slova
ška
Japonska
Grčija
Koreja
Šved
ska
Estonija
0
50,000
100,000
150,000
200,000
250,000
300,000
251,
155
230,
722
220,
792
207,
728
169,
064
168,
693
140,
717
133,
560
129,
064
120,
165
118,
266
104,
737
104,
194
104,
071
98,0
9197
,476
83,2
1781
,333
80,0
6169
,283
67,4
1162
,143
56,5
9349
,427
43,9
8337
,640
35,6
5427
,605
27,5
2521
,724
Neto javni čisti dobiček za moške s pridobljeno terciarno izobrazbo v letu 2009 (v USD)
Net
o ja
vni č
isti d
običe
k v
USD
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Neto zasebni čisti dobiček je večji kot pri nas v Irski, na Češkem in Poljskem; takoj za nami so Slovaška, Madžarska in Avstrija, vse visoko nad povprečjem držav OECD (Graf 47).
Graf 47
ZDA
Češka
Slove
nija
Madžar
ska VBFin
ska
Portuga
lska
Koreja
Avstral
ija
Nizozem
ska
Estonija
Špan
ija
Norveška
Danska NZ
0
50,000
100,000
150,000
200,000
250,000
300,000
350,000
400,000 364,
847
288,
543
277,
158
230,
630
227,
191
217,
086
210,
381
187,
103
180,
560
169,
217
169,
020
166,
155
163,
882
162,
718
161,
173
155,
346
152,
564
151,
443
145,
886
143,
018
137,
268
132,
531
118,
157
116,
694
95,4
6584
,239
72,5
9270
,128
66,3
5764
,177
Neto zasebni čisti dobiček za moške s pridobljeno terciarno izobrazbo v letu 2009 (v USD)
Net
o za
sebn
i čisti
dob
iček
v US
D
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
38
Stroški visokošolskega izobraževanja so nižji kot v večini drugih držav, šolnin ni. Na drugi strani so plače visoko izobraženih nadpovprečno visoke. Kljub visokim obremenitvam plač s socialnimi prispevki neto zasebni dobiček zaostaja samo za Irsko, Češko in Poljsko; s 165 322 € je 40 % nad povprečjem držav OECD (Graf 47), interna stopnja donosnosti (ISD) je 18,2 %. Pri diplomantkah je javni dobiček nižji (NSV = 103 033 €), zasebni (132 469 €, ISD = 17,3 %) pa celo 60 % nad povprečjem držav OECD.
Pedagoška dejavnost
V pedagoškem pogledu je zanimiva mednarodna primerjava velikosti razredov, števila učiteljev in s tem možnostih individualnega dela z učenci, dijaki, študenti. Države OECD imajo v osnovnih šolah v povprečju 22,3 učenca na razred, države EU-21 pa 20,8; Slovenija jih ima 18,9 – manj učencev imata samo Estonija in Luksemburg.
Pri osnovnem izobraževanju je klasifikacijo izobraževanja v OECD drugačna kot pri nas – v primarno izobraževanje (osnovno šolo) sodi samo prvih šest razredov naše devetletke, zadnje tri razrede uvrščajo v nižje sekundarno izobraževanje. Povprečje držav OECD je za obe stopnji 14,4 učenca na učitelja, v državah EU 21 pa 12,7. Slovenija je z 12,0 učenci pod povprečjem držav OECD in EU; v prvih 6 razredih jih ima 16,0 (Graf 48), v zadnjih treh pa samo 7,9. Več učencev na učitelja imajo na prvi stopnji Češka, Francija in Velika Britanija, na drugi stopnji jih nima nobena država EU 21 manj kot mi.
Graf 48
Mehika
Turči
jaKorej
a
Francija
Slova
ška
Nemčija
Izrae
lIrs
kaOEC
DFin
ska
Špan
ija
Avstrija
Šved
ska
Poljska
Norveška
Lukse
mburg0.0
5.0
10.0
15.0
20.0
25.0
30.0 28.1
23.1
21.0
19.9
19.6
18.7
18.4
18.1
16.9
16.3
16.3
16.0
15.9
15.8
15.7
15.6
15.4
15.3
13.7
13.2
13.2
12.4
12.1
11.7
11.3
11.2
11.0
10.7
10.4
10.2
9.9
Razmerje med številom učencev in učiteljev v letu 2011, 1.‒6. razred
Razm
erje
med
štev
ilom
uče
ncev
in u
čitel
jev
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
V srednjih šolah je bilo v državah OECD 23,7 dijaka na razred, v državah EU-21 pa 21,9; Slovenija je imela 19,8 dijaka na razred. Leta 2009 je bilo povprečje držav OECD 13,9 dijaka na učitelja, EU-21 jih je imela 12,7; Slovenija je bila s 14,3 dijaka na učitelja malo nad povprečjem držav OECD (Graf 49) in EU-21. Več dijakov imajo Nizozemska, Velika Britanija in Finska, Slovaška jih ima toliko kot mi. Vse druge članice EU imajo manj dijakov na učitelja kot mi.
39
Graf 49
Meh
ika
Nizoze
mska
VBKore
ja
Slova
ška
Kanad
a NZ
Esto
nijaIta
lija
Japonsk
a
Islan
dija
Poljska
Fran
cija
Špan
ija
Portuga
lska0.0
5.0
10.0
15.0
20.0
25.0
30.0 26.8
25.4
18.2
17.8
17.3
16.3
15.8
15.3
14.3
14.3
14.2
13.9
13.9
13.8
13.7
13.0
12.8
12.4
12.2
11.7
11.5
11.3
11.1
10.1
10.0
9.8
9.8
9.7
7.3
Razmerje med številom dijakov in učiteljev v letu 2011
Razm
erje
med
šte
vilo
m u
čite
ljev
in d
ijako
v
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Razmerje med študenti in profesorji je od leta 2006 upadlo od 21,7 na 19,2 (Graf 50), kar je v primerjavi z drugimi državami še vedno zelo visoka obremenitev – povprečje držav OECD je 15,6, EU-21 jih ima 15,9. V pregledu OECD sta od držav EU za nami samo Belgija in Češka, verjetno je za nami še Grčija, ki očitno ponovno ni poslala podatkov. Visoko razmerje pri nas je kljub številnim novim fakultetam in zasebnim zavodom posledica nezadostnega javnega financiranja terciarnega izobraževanja. Norveška ima to razmerje 9, Nemčija, Španija in Švedska blizu 11, Finska in ZDA pa 14.
Graf 50
Norveš
ka
Islan
dija
Nemčij
a
Špan
ija
Šved
ska
Finsk
a
Meh
ika
Slova
ška
Portuga
lska
Irska
Nizoze
msk
a
OEC
D
Poljska
ZDA
Mad
žars
ka
Avstr
ija
Fran
cija
NZ VB
Turč
ija
Italij
a
Slove
nija
Belgi
ja
Češka
0.00
5.00
10.00
15.00
20.00
25.00
9.3
1
11
.28
11
.39
11
.49
12
.08
13
.62
14
.42
14
.55
14
.56
14
.65
15
.12
15
.59
15
.59
16
.16
16
.33
16
.58
17
.52
17
.70
17
.93
18
.95
19
.04
19
.23
20
.10
20
.98
Razmerje med številom študentov in profesorjev v letu 2011
Raz
me
rje
me
d š
tevi
lom
štu
de
nto
v in
pro
feso
rje
v
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Mobilnost
Mobilnost študentov je med najnižjimi v državah OECD (Graf 51), za nami sta samo Norveška in Poljska. Razlog za to je delno v mentaliteti Slovencev, tudi mladih (ki pa se zadnja leta spreminja, saj se je 9,9 %
40
mladih v veliki meri pripravljenih izseliti, 22,1 % pa v manjši meri), delno pa v težavah s financiranjem bivanja v tujini – to je omogočeno predvsem bogatejšim slojem. Zato je tudi malo študentov iz tujine pri nas. Nadpovprečno, 15–29 % mobilnost opazimo pri najbolj razvitih državah.
Graf 51A
vstr
alija
VB
Švic
a
NZ
Avs
trija
Bel
gija
Šved
ska
Dan
ska
Kan
ada
OEC
D
Irsk
a
Isla
nd
ija
Fin
ska
Mad
žars
ka
Slo
vašk
a
Jap
on
ska
ZDA
Po
rtu
gals
ka
Špan
ija
Esto
nija
Slo
ven
ija
No
rveš
ka
Po
ljska0.0
2.04.06.08.0
10.012.014.016.018.020.0
19
.8
16
.8
16
.2
15
.6
14
.7
8.2
7.9
7.8
7.4
6.9
6.5
5.8
4.6
4.3
3.9
3.6
3.4
3.4
3.2
2.1
1.8
1.5
1.0
Mobilnost študentov v letu 2011 kot delež vseh študentov v %
Mo
biln
ost
štu
de
nto
v (%
)
Vir: Education at a Glance 2013 (OECD)
Precej boljša je slika glede števila Erasmusovih študentov po državah (Graf 52). Slovenija zaostaja samo za Litvo in Finsko. Rast je s 17,2 % skoraj trikratnik povprečja članic EU (6,4 %); kaže, da se mladi vse bolj zavedajo, da je mobilnost pomembna, saj vse več diplomantov išče in dobi zaposlitev v tujini.
Graf 52
Litv
a
Fins
ka
Slov
enija
Esto
nija
Češk
a
Avs
trija
Port
ugal
ska
Dan
ska
Niz
ozem
ska
Slov
aška
Mad
žars
ka
Nem
čija
Poljs
ka
Italij
a
Šved
ska
Nor
vešk
a
Bolg
arija
Rom
unija
0.0
200.0
400.0
600.0
800.0
1 000.0
1 200.0
-2.0
3.0
8.0
13.0
18.0
1 18
1.23
976.
1
844.
1
818.
7
666.
7
664.
8
615.
0
594.
0
556.
5
496.
8
439.
1
407.
6
397.
4
384.
4
376.
8
339.
0
252.
8
225.
6
3.8
3.8
17.2
6.2
8.97.2
8.7
19.8
8.4 9.2
4.7
10.27.6
6.1
13.110.5
0.8-0.6
Število Erasmusovih študentov na milijon prebivalcev v letu 2012
Št. študentov na milijon prebivalcev Rast v %
Št. š
tude
ntov
na
mili
jon
preb
ival
cev
Rast
v %
Vir: Evropska komisija
PLAČE IN ŠTIPENDIJE
41
Plače v visokem šolstvu so v primerjavi s povprečno plačo v Sloveniji upadale v obdobju 2005–2009, zrasle leta 2010 in odtlej spet padajo; marca 2014 so bile za 22 % nižje kot leta 2005 (Graf 53). V osnovnem in srednjem šolstvu je bil padec precej manjši, 13,6 % oz. 14,1 %.
Graf 53
2002 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 IV/20140
20.040.060.080.0
100.0120.0140.0160.0180.0200.0 17
3.0
168.
9
180.
7
170.
5
162.
2
154.
9
150.
5
155.
0
154.
0
147.
7
143.
1
142.
0
128.
8
129.
7
137.
8
138.
4
127.
9
131.
6
130.
2
126.
2
124.
8
121.
9
118.
4
118.
4
118.
1
118.
1
124.
5
125.
6
116.
4
119.
5
119.
0
115.
3
113.
4
110.
4
107.
4
107.
6
Plače v visokem šolstvu zaostajajo - razmerje bruto plače do povprečne
bruto plače v RS
Visokošolsko izobraževanjeSrednješolsko strokovno in poklicno izobraževanjeOsnovnošolsko izobraževanje
Razm
erje
bru
to p
lače
do
povp
rečn
e br
uto
pla
če v
RS
v %
Vir: SURS, 2014
Plače na javnih univerzah so zaostale tudi za plačami v visokem strokovnem šolstvu, ki je v znatnem delu privatno, ter za plačami raziskovalcev v naravoslovju in tehniki (Graf 54). Zaostajanje plač v visokem šolstvu za vsemi primerjanimi in za inflacijo je očitno.
Graf 54
2001 2003 2005 2007 2009 2011 20130.900
1.000
1.100
1.200
1.300
1.400
1.500
1.600
Vrtci in osnovno šolstvoSrednje šolstvoRaziskave in razvojVisoko šolstvo
Inflacija v obdobju 1. 1. 2002‒1. 9. 2013 je znašala 44,6%
Čas
42
PONOVNE REFORME?Država je zašla v globoko finančno, gospodarsko, dolžniško, politično in etično krizo, v kateri bo očitno prodala tudi svojo 'srebrnino' (banke, zavarovalnice, telekomunikacije, visoko-tehnološka podjetja, trgovske mreže, letalsko družbo in letališče). Procesa razprodaje državnega premoženja očitno ni mogoče zaustaviti, zna mu slediti še val razprodaje infrastrukture (ceste, železnice, pristanišče, elektrarne in distribucije elektrike, nafte in plina) ter storitvenega sektorja (preostanek zdravstva, celotno šolstvo, inštituti, domovi za ostarele, športne in kulturne ustanove oz. zavodi). Posledice bodo predvidoma zniževanje števila zaposlenih v teh podjetjih, odlivi dobičkov in s tem povezana spirala zniževanje sredstev za vse tri blagajne (proračunska, zdravstvena, pokojninska). Veliko zmanjšanje obsega raziskav in razvoja v gospodarstvu bo povzročilo zmanjševanje števila zaposlenih z visokošolsko in podiplomsko izobrazbo, zlasti na vodilnih mestih.
V sedanji krizi se težave z zaposlovanjem kažejo zlasti v veliki in naraščajoči brezposelnosti mladih (Graf 55). Med 15 starejšimi članicami EU imajo največjo brezposelnost 15–24 leta starih Grčija (58 %), Španija (45 %) in Portugalska (35 %). Slovenija nje imela ob začetku krize sorazmerno nizko brezposelnost mladih (10 %), ki pa je v naslednjih letih rastla in se je v začetku leta 2014 z 20 % približala povprečni brezposelnosti mladih v EU-28 (22,9 %). Le malo nižjo brezposelnost imata Finska in Velika Britanija. Na drugi strani Nemčija in Avstrija beležita padanje brezposelnosti od leta 2009 naprej in sta sedaj pri 7,7 % oz. 9,4 %. Nezaposleni mladi (evidentirano) stane državo okoli 10 000 €/a (letno)!
Brezposelnost terciarno izobraženega prebivalstva je bila leta 2012 okoli 6 %, kar nas je uvrščalo na 16. mesto med državami EU-28. Pri srednješolsko izobraženih smo bili z 8 % brezposelnih na 14. in pri osnovnošolskem s 14 % brezposelnih na 15. mestu med državami EU.
Graf 55
2008 2009 2010 2011 2012 20135.0
10.015.020.025.030.035.040.045.050.055.060.065.0
Stopnja brezposelnosti mladih (15 24 let) v isti starostni skupini v letih 2008 2013 za članice EU-15 in Slovenijo
Grčija
Španija
Portugalska
EU-27
Slovenija
VB
Finska
Danska
Nizozemska
Avstrija
Nemčija
Stop
nja
brez
pose
lnos
ti (%
)
Vir: Eurostat, 2014* Četrtletna stopnja brezposelnosti mladih je sezonsko prilagojena.* Stopnja brezposelnosti mladih je delež brezposelnih v starostni skupini 15–24 let v celotnem delovno aktivnem prebivalstvu (tako zaposlenih in brezposelnih) v tej skupini, izražen v odstotkih.
43
Graf 56 kaže primerjavo brezposelnosti mladih pri novih članicah EU. Na vrhu je Slovaška z 32 %, sledi skupina Bolgarija (28 %), Poljska (27 %) in Madžarska (23 %). Slovenija je skupaj z Romunijo in Litvo blizu povprečja EU-28. Nižjo brezposelnost imata Češka in Estonija. V vseh treh baltskih državah brezposelnost upada od leta 2010, ker so pravočasno speljale potrebne reforme in znižanje plač v javnem sektorju.
Graf 56
2008 2009 2010 2011 2012 20135.0
10.0
15.0
20.0
25.0
30.0
35.0
Slovaška
Bolgarija
Poljska
Madžarska
Romunija
EU-27
Latvija
Litva
Slovenija
Češka
Estonija
Stop
nja
brez
pose
lnos
ti (%
)
Stopnja brezposelnosti mladih (15−24 let) v isti starostni skupini v letih 2008–2013 za nove članice EU
Vir: Eurostat, 2014* Četrtletna stopnja brezposelnosti mladih je sezonsko prilagojena.* Stopnja brezposelnosti mladih je delež brezposelnih v starostni skupini 15–24 let v celotnem delovno aktivnem prebivalstvu (tako zaposlenih in brezposelnih) v tej skupini, izražen v odstotkih.
Veliko mladih raziskovalcev dela po pogodbi, z izobrazbo doktorja znanosti zaslužijo okoli 1400 €, vendar ne morejo najeti stanovanjskega kredita, ker niso zaposleni za nedoločen čas. Najmlajši redno zaposleni na fakultetah so stari 40 let. Rednih zaposlitev za asistente tako rekoč ni več; tipičen primer prekernega delavca na fakulteti je asistent, ki po pogodbi poučuje za 15 €/h – za delo dobi pri polni obremenitvi precej manj, saj priprava na predavanje in vaje ni plačana; plačanih nima niti prispevkov za socialno zavarovanje. Praviloma ti asistenti delajo doktorate, ki si jih sami plačujejo, kar znaša okoli 3.000 €/a (evrov na leto) pri plači okoli 500 €, ki je nižja od minimalno zajamčene. Vse več je volonterskih pripravništev v trajanju 40 h/t (ur na teden, 8–9 mesecev), brez denarnega nadomestila za opravljeno delo, povračila za prevoz na delo, stroškov prehrane, regresa za letni dopust; so pa zavarovani za posledice poškodb na delu. Mnogi zato odhajajo v tujino, kjer so razmere ugodnejše in kjer najboljšim omogočijo, da brezplačno doktorirajo. Najboljši lahko dobijo mesto mladega raziskovalca in se njihove težave z zaposlitvijo začnejo nekaj let pozneje. Nekateri se fiktivno vpisujejo v druge študijske programe, največkrat v višje šole in s tem prikrivajo svojo brezposelnost, pogosto delajo preko študentskih napotnic ali na črno. Vse pomembnejše zato postaja podjetništvo, v katerem se mladi zaposlujejo s svojimi izvirnimi zamislimi.
Število zaposlenih v javnem sektorju se znižuje po letu 2011. Pri redno zaposlenih se povečujejo obremenitve, saj se delo sodelavca, ki se upokoji, razdeli med zaposlene; povečujejo število študentov v skupinah za vaje. Zaradi povečanih obremenitev zmanjkuje časa za pedagoške priprave in temeljne
44
raziskave, pogosto predavajo nekompetentni učitelji. Vesna V. Godina piše o 'refevdalizaciji slovenske družbe', kar počnejo tudi na univerzah, kjer se pogosto ne morejo držati zakonov, saj nimajo dovolj sredstev. Od podrejenih zahtevajo, da se v podpisani pogodbi s takimi kršitvami strinjajo; podrejeni na to praviloma pristanejo. Pomagajo si s plačljivim študijem, tudi z zahtevnim iskanjem projektov v gospodarstvu, na javnih razpisih in v tujini. Sodelovanje z gospodarstvom je za praktično usmerjenost študija dobrodošlo, če seveda ne pomeni komercializacije visokega šolstva in nižanja kakovosti študija. Dogaja se prisiljen prehod iz javnega sektorja v zasebnega. V naslednjih letih se bodo predvidoma razmere še zaostrovale, saj bo potrebno zmanjševati proračunski primanjkljaj. Solidarno bi bilo, če bi se redno zaposleni z višjimi plačami v javnem sektorju in gospodarstvu odpovedali delu svoje plače tako, da bi zmanjšali razpone plač in bi se mladi lahko redno zaposlili. Saj so vendarle naši otroci in vnuki!
Za visoko šolstvo pri nas namenjamo 1,37 % BDP (Graf 24), kar je sicer nad povprečjem EU (1,26 %), vendar pod priporočilom Evropske komisije (2,0 %). Celotni javni in zasebni izdatki za visokošolske ustanova pa so zaradi visokih socialnih transferjev pri nas samo 1,27 %, povprečje držav OECD je 1,65 %; javni za ustanove so z 0,87 % le 60 % z nacionalnim programom predvidenih. Za raziskovanje dajemo univerzam 0,29 %, evropsko povprečje je 0,49 %. Kakovost in mednarodna konkurenčnost slovenskega visokega šolstva zato počasi padata. Država je obljubila, da bo sredstva vsako leto povečevala za 2 %, dokler ne bi dosegli priporočene višine 2 %. Zaradi krize so zastale zamisli o novih univerzah – kar 4 naj bi bile (novomeška, kranjska, Jambrekova in Toplakova). Število visokošolskih zavodov na milijon (M) prebivalcev je pri nas nadpovprečno, skoraj dvakratnik povprečja EU (Graf 57) – zaostajamo samo za Latvijo in Estonijo. Če bi upoštevali še zavode, ki jih v Webometricsu ni, bi se njihovo število povzpelo na 22,2 na M. Razvite države EU ter Češka in Slovaška jih imajo podpovprečno število. Leta 2004 je UL dobila še 75 % vseh proračunskih sredstev za visoko šolstvo, leta 2012 pa kljub enakemu številu študentov samo še 68 % zaradi novih zasebnih šol in dodatnih fakultet na javnih univerzah.
Graf 57
Latv
ijaEs
toni
jaSl
oven
ijaLit
vaCi
per
Dans
kaM
alta
Poljs
kaIrs
ka
Port
ugal
ska
EUFr
ancij
aAv
strij
aFi
nska
Nizo
zem
ska
Belg
ijaBo
lgar
ijaČe
ška
Mad
žars
kaGr
čija
Slov
aška
Luks
embu
rgRo
mun
ijaŠv
edsk
aNe
mčij
aŠp
anija VB
Italij
a
0.0
5.0
10.0
15.0
20.0
25.0
30.0 28.4
26.5
18.8
15.3
14.8
14.7
11.6
11.5
10.5
10.3
10.1
9.1
8.9
8.8
8.6
8.0
7.8
7.6
7.5
7.1
6.1
5.6
5.2
5.1
5.0
5.0
4.7
3.9
Število institucij terciarnega izobraževanja na milijon prebivalcev v letu 2014
Vir: Webometrics 2014, GeoHive 2014
45
Število univerz na milijon prebivalcev je podpovprečno (Graf 58), manj od nas jih imajo velike razvite države in Danska. Več od nas jih imajo Nizozemska, Švedska in Avstrija, zadnji dve sta malo nad povprečjem držav EU. Tudi tu so na vrhu manj razvite države EU. Dve dodatni univerzi bi bili po končani krizi še upravičeni, če bi se s tem močno znižalo število samostojnih zavodov, 4 nove univerze k obstoječim 5 pa prav gotovo ne.
Graf 58
Latv
ijaFi
nska
Esto
nija
Luks
embu
rgLit
vaCi
per
Bolg
arija
5 +
4Ro
mun
ijaAv
strij
aŠv
edsk
aEU
Slov
aška
Češk
aNi
zoze
msk
aM
adža
rska
Poljs
kaŠp
anija
Port
ugal
ska
Grčij
aSl
oven
ija VBBe
lgija
Mal
taDa
nska
Fran
cija
Italij
aIrs
ka
Nem
čija
0.00
1.00
2.00
3.00
4.00
5.00
6.00
7.00
6.85
6.80
6.23
5.61
5.32
5.22
4.87
4.34
4.11
3.88
3.85
3.55
3.48
3.35
3.22
3.12
3.11
3.04
2.64
2.43
2.41
2.37
2.33
2.33
2.13
2.05
1.78
1.72
1.12
Število univerz na milijon prebivalcev v letu 2014, s primerjavo, če se število univerz v Sloveniji poveča za 4
Vir: Webometrics 2014, GeoHive 2014
Predlog novele zakona o visokem šolstvu prinaša stabilno triletno financiranje univerz, po obremenitvah izenačuje sedanji redni in izredni študij, ločuje med polnim in delnim študijem ter zvišuje kriterije za ustanavljanje visokošolskih zavodov in univerz. Omogoča prihod tujih univerz oz. njihovih izpostav. Financiranje naj bi bilo urejeno skladno z ustavo. Pogodba vlade in univerz ter ciljno financiranje prinašata bolj intenzivno dogovarjanje med vlado in univerzami, vendar zahteva tudi strateško usmeritev vseh. Vlada mora imeti svojo vizijo, univerze morajo imeti strategijo, kapacitete in odločnost delovanja. Zakon naj bi s prehodom na institucionalno evalvacijo univerzam dajal tudi avtonomijo pri spreminjanju akreditiranih programov. Zavrl naj bi ustanavljanje visokošolskih organizacij brez lastnih kadrov in prostorov. Fiktivni vpisi na srednje, višje in visoke šole ne bodo več mogoči – vsak bo lahko samo enkrat študiral brez šolnine; seveda lahko pričakujemo porast brezposelnost pri mladih.
Novela predlaga je tudi plačljivi študij z zgornjo dovoljeno mejo 40 %, ki jo nekateri zavodi in fakultete že presegajo. Koncept plačljivega študija ni v skladu s kulturo in vrednotami družbe. Če začne visoko šolstvo delovati kot tržna dejavnost, spremeni svoje bistvo, postane tržna storitev, katero se kupuje in plačuje. Prve negativne posledice komercializacije šolstva in iskanja dobičkov v njem se že kažejo v nekaterih ustanovah (afera Doba s študijem na daljavo in tri milijonskim dobičkom v zadnjih letih, oligopol in bogatenje 3 največjih zasebnih študentskih servisov). Primarni namen univerze je poučevanje in raziskovanje brez pridobitniškega namena. Visokošolski zavod mora imeti jedro stalno zaposlenih ljudi.
46
Oblikovati se mora skupnost študentov, profesorjev, raziskovalcev kot bistva zavoda. Slovenija kot majhna država mora razvijati kakovostne javne univerze, ki so konkurenčne v mednarodnem prostoru, ne doma. Visoko šolstvo je ključno za vzpon države med bolj razvite v Evropi in to kljub prazni blagajni.
Odkrivanje in razvoj talentov
V mednarodni raziskavi merjenja sposobnosti držav, da ustvarijo, privabijo in obdržijo najboljše kadre, se je Slovenija uvrstila na 25. mesto med 103 državami (Graf 59). Indeks svetovne konkurenčnosti za nadarjene (GTCI) sta pripravila Mednarodna poslovna šola Insead in singapurski Inštitut za upravljanje s človeškim kapitalom (HCLI) v sodelovanju s kadrovsko agencijo Adecco. Raziskava je zajela 86,3 % prebivalstva in države, ki skupaj ustvarijo 96,7 % svetovnega BDP. Na prvih mestih so Švica, Singapur in Danska. Pred Slovenijo sta poleg razvitejših držav Češka (22.) in Estonija (23.). Tik za nami sta Črna gora in Slovaška ter tudi Španija (35.) in Italija (36.). Države so razvrstili glede na 48 kriterijev v 6 skupinah: možnosti, privlačnosti, izobraževanje, zdržnosti, delu in svetovnem znanju.
Najbolje smo uvrščeni pri dostopu k priložnosti za rast (15.), poklicni usposobljenosti (18.), življenjskih navadah (19.), veščinah in kompetencah (20.) ter vplivu nadarjenih (23.). Dobri smo pri formalni izobrazbi in notranji odprtosti (26.), zakonodaji in tržnem okolju (29.) ter zdržnosti (30.). Najslabši smo pri zunanji odprtosti (88.), poslovnem okolju (82.), vseživljenjskem izobraževanju (60.) ter proizvodnosti dela (42.). V zadnjih letih se je poslovno okolje izrazito poslabšalo in če ga ne bomo izboljšali, bo iz Slovenije odšlo še več nadarjenih. Razmere še niso kritične, se pa poslabšujejo. Države, ki bodo uspele ustvariti, privabiti in zadržati več nadarjenih, bodo imele tudi boljše ekonomske rezultate.
Graf 59
Švica
Dans
ka
Šved
ska
Nizo
zem
ska
Fins
ka
Norv
eška
Avst
rija
Nem
čija
Irska
Češk
a
Esto
nija
Slov
enija
Slov
aška
Latv
ija
Poljs
ka
Špan
ija
Italij
a
Port
ugal
ska
Litva
Mad
žars
ka
Bolg
arija
Hrva
ška
Rom
unija
0
10
20
30
40
50
60
70
1 3 4 6 812 14 16 18
22 23 25 27 30 32 35 36 38 39 40 43 45
63
Indeks svetovne konkurenčnosti za nadarjene 2013, uvrščenost od 103 držav
Rang
Vir: The Global Talent Competitiveness Index 2013
47
RAZPRAVA
Problemi financiranja šolstva in raziskovanja
Koalicije za zdravstvo ob težavah, s katerimi se soočajo in ki resno ogrožajo zdravje državljanov, predlaga za normalizacijo stanja dodatno milijardo evrov javnih sredstev letno. V stališčih koalicije so tehtni argumenti, ki bi bralca lahko prepričali, če o zdravstvu ne bi imel nekaterih dvomov. Male korupcije velikega števila zdravnikov, ki delajo hkrati v javnem in zasebnem zdravstvu, in velike korupcije pri nabavi opreme in potrošnega materiala ter gradbenih delih še niso vse, kar moti državljane. Kar 8 od desetih najbolje plačanih javnih uslužbencev je zdravnikov, ki so hkrati direktorji zdravstvenih domov. Zavarovalnica plačuje fiktivna delovna mesta ipd.
Tudi v šolstvu in raziskovanju je položaj zelo podoben. Osnovno šolstvo je bilo donedavna financirano nad povprečjem držav OECD, sedaj je padlo pod povprečje. Javno financiranje raziskovalne dejavnosti in univerz je bilo od vseh javnih služb najbolj skrčeno. Visoko šolstvo je že leta na repu vseh držav EU in OECD, oprema je zastarela, kakovost počasi a vztrajno pada. Dodatnega letnika bolonjskega študija država ne plačuje. Plače v šolstvu so za razliko od onih v zdravstvu povprečno zelo padle, razponi pa so se tudi tu povečali zaradi »odpravljanja nesorazmerij«. Kljub temu delež Slovencev z visoko izobrazbo vztrajno raste, čakalnih vrst (še) ni. Ena milijarda bi rešila te probleme in zagotovila kakovostno izobrazbo naslednjih generacij.
Pokojnine so bile še bolj prizadete kot plače v visokem šolstvu in znanosti. Zamrznitve v preteklih letih, odvzeti varstveni dodatek, ukinjen ali znižan regres, odpravljena starostna olajšava so povzročili, da so neto pokojnine v zadnji 4 letih zrasle nominalno za 1,8 %, realno so padle za 10 % zaradi 8,2 %inflacije; samo v zadnjem letu dni so padle nominalno za 5,1 %, realno za 6,3 %. Odprave plačnih nesorazmerij pri njih ni bilo, nasprotno pri višjih pokojninah so bili izraziti rezi, kar je v nasprotju z več členi ustave RS. Podobni rezi in z njimi povezane težave so pri socialnih transferjih, revščina se širi na vse večji sloj državljanov. Nad sto tisoč državljanov je uradno brez službe, neuradno jih je 150.000, mladi ne dobijo zaposlitev. Ena milijarda bi rešila veliki del vseh teh problemov.
Železnica je zastarela, drugi tir iz Kopra nujen. Tretja os ne bi bila rentabilna, potrebno je modernizirati oz zgraditi avtocesto na nekaterih odsekih, npr. Iz Velenja do avtoceste Celje–Ljubljana. Ceste so zanemarjene, mostovi nevarni, električni vodi železniške proge potrgani – čakalne dobe za popravila vseh vrst se daljšajo. Podjetja ne dobivajo v rokih dovoljenj za gradnjo, umestitve v prostor, evropska sredstva – čakalne dobe se daljšajo. Ni denarja za malice ter prevoze dijakov in študentov. Ena milijarda evrov letno bi rešila te probleme.
Javni dolg Slovenije je ob koncu prvega letošnjega četrtletja dosegel visokih 27,97 milijard evrov, 78,7 % BDP. Ob polletju smo verjetno že presegli povprečje držav z evrom (79,3 %), do konca leta bomo presegli tudi povprečje držav EU (80,9 %). Največje povečanje javnega dolga v zadnjem četrtletju v njej je imela Slovenija (za 7 %), v zadnjem letu smo s 23,9 % drugi, za Ciprom (24,6 %). Estonija, država, ki nas je v zadnjih letih prehitela na skoraj vseh področjih, ima 10 % javni dolg, Bolgarija 20,3 %. V zadnjem letu je 16 držav EU javni dolg povečalo, 10 pa znižalo – Poljska za 7,7 %, Nemčija za 3,2 %, Češka za 2,2 %.
48
Obresti na javni dolg bodo letos presegle 1 milijardo evrov. Na nadaljnje zadolževanje torej ne bi smeli pristati.
Če povzamemo – nujno rabimo štiri milijarde letno za javni sektor in investicije, eno milijardo za plačilo obresti in dodatne pol milijarde za pokrivanje načrtovanega proračunskega primanjkljaja, skupaj 5,5 milijard evrov ali 16 odstotkov bruto domačega proizvoda. Kdo bo ta dodatna sredstva ustvaril? Zaradi napačne gospodarske, razvojne, naložbene in kadrovske politike je po nepotrebnem propadla vrsta podjetij. Domači kapital je uničen (država in cerkev sta oropali vlagatelje, male delničarje in lastnike podrejenih obveznic), vzajemni skladi so pobegnili v tujino, kjer odpirajo nova delovna mesta. Zato nujno potrebujemo tuji kapital – dobili naj bi ga s ceneno razprodajo državne ‘srebrnine’ ter z znižanjem pravic in plač zaposlenih, najprej na nivo Čehov, potem Slovakov, Kitajcev itd. Za vratom imamo Evropsko komisijo z njenimi lobiji. Očitno na povečanje javnih sredstev ni računati, prej bo nujno znižanje.
Rešitev je seveda v rasti proizvodnje za izvoz, odpiranju novih delovnih mest, rasti dodane vrednosti, preprečevanju stečajev podjetij, reševanju zdravih jeder podjetij v stečaju. Za to je potrebno vlaganje v stalno izobraževanje in usposabljanje, raziskovanje, razvoj, inovacije in podjetništvo. Hitreje in bolje bi morali izkoriščati evropska sredstva ter pri tem zahtevati donosnost naložb. Nujen je razvoj kapitalskega trga, obnovitev zaupanja domačih in tujih vlagateljev z vračilom zaplenjenih delnic in podrejenih obveznic, oživitev primarnih izdaj delnic in obveznic, vrnitev vzajemnih in pokojninskih skladov na domači trg, reševanje podjetij in zniževanje njihove zadolženosti s kapitalskimi vlaganji zaposlenih, z izboljšano kadrovsko in nadzorno funkcijo. Cerkev naj bi odškodovala vlagatelje v svoje sklade s solastnino v cerkvenih gozdovih. Pozdravljamo zamrznitev razprodaje najboljših podjetij, dokler se ne vzpostavi normalno delovanje kapitalskega trga. Če nismo sposobni upravljati državnih podjetij, ki jih imamo še za 10 milijard evrov, zdravstva, šolstva, potem tudi ne moremo upravljati države, ki s tremi blagajnami (proračunske, zdravstvena in pokojninska) potroši letno 17 milijard evrov in jo politiki očitno slabo upravljajo. Komu bodo na koncu prodali državo, Avstriji ali/in Italiji?
Slovenija je mala država in bo vedno dražja od večjih držav, vendar so pri nas izdatki za javni sektor (za šolstvo, zdravstvo in javno upravo) pod povprečjem EU. Delež davkov v bruto domačem proizvodu (BDP) je v Sloveniji 37,6 %, v EU je 39,4 %. Delež davkov na delo je pri nas 52,5 % in v EU 51 %, vendar so prispevki naših delodajalcev med manjšimi v EU. Delež davkov na kapital je pri nas samo 9,8 %, v EU je 20,8 %, nižji je samo v Estoniji! Le deleža davkov na onesnaževanje okolja in potrošnjo sta pri nas večja kot v EU. V obdobju 2007–2013 je povprečna plača v gospodarstvu zrasla za 20,2 %, v javnem sektorju za 12,3 %, povprečna pokojnina le za 10,4 %. Javni sektor mora v državi opravljati svoje nacionalne in evropske naloge. Če ga zmanjšamo pod kritično mejo, se začnejo čakalne vrste.
Ker je država majhna, ni zanimiva za tuje investitorje. Slovenska politika je po osamosvojitvi brez kakšnega referenduma vpeljala kapitalistični sistem, vendar je (bila) s svojimi političnimi, gospodarskimi in akademskimi elitami vedno nasprotnik domačega kapitala. Tako je že leta 1992 odvzela večino premoženja zaposlenim in bivšim zaposlenim, ki so bili od leta 1952 ('Tovarne delavcem') lastniki podjetij in zavodov. Delavsko samoupravljanje je dobilo svojo pravno osnovo v ustavi leta 1974. Revolucionarna oblast je po osamosvojitvi podjetjem zaplenila ves stanovanjski fond in nacionalizirala 60 % lastnine zaposlenih prav v času, ko je zgodovina beležila hiter razvoj kooperativ v Baskiji, ZDA, Franciji in drugod. Namesto kadrovanja iz vrst zaposlenih je uvedla politično kadrovanje, ki je bilo za podjetja večinoma
49
pogubno (klientelizem, korupcija, gospodarski kriminal, prevzemi brez lastnega kapitala). Nadzorni sveti družb so bili v funkciji siromašenja podjetij.
Predlagamo, da bi ponovno uvedli plačna nesorazmerja v javnem sektorju in prihranili pol milijarde evrov letno. Da ni šlo za odpravo nesorazmerij, temveč za dvig najvišjih plač, dokazujejo podatki o izplačanih plačah v zadnjih letih. Na prvih mestih so direktorji zdravstvenih domov, ki v enem dnevu zlahka opravijo dve službi, kakšen sodnik in direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, vsi z enkrat višjo plačo kot predsedniki vlad oziroma države; če bi jim plačo znižali na nivo predsednice vlade, bi za vsakega od njih lahko zaposlili 2 mlada zdravnika. Zviševati najvišje plače sodnikom, zdravnikom, profesorjem in visokim uradnikom v času krize, ko ljudje izgubljajo službe in jim znižujejo plače in pokojnine, odpravljajo regres in starostno olajšavo, je v nasprotju z Ustavo ter ekonomskimi, političnimi in etičnimi načeli družbe.
Nujno bi bilo potrebno zmanjšati število občin, ki presegajo zakonsko določen minimum 5.000 prebivalcev, in hkrati ustanoviti pokrajine; celotno operacijo mora spremljati 10 % znižanje celotnih sredstev za lokalno samoupravo. Pokrajinam in občinam se pusti, da se v tem okviru same organizirajo; možni bi bili prenosi sredstev s selitvijo delovnih mest iz državne uprave na pokrajinske. V visokem šolstvu bi naj šli v prepolovitev števila študentov in števila smeri ter povečali prilive sredstev iz mednarodnih raziskav in podjetniških projektov. Načrtovano znižanje javnih sredstev za leti 2014 in 2015 naj bi bilo zadnje; potrebne bi bile notranje racionalizacije, nagrajevanje po učinku in možnost odpuščanja slabih uslužbencev s prehodom na delo za določen čas. Razmerje med najvišjo in minimalno bruto plačo naj bi ne preseglo pet. Obdavčitev visokih plač v zasebnem sektorju naj ostane ali se poveča, na evropsko povprečje naj se poveča davek na dobiček podjetij.
Zmanjšati število študentov in programov
Slovenija bo po razprodaji premoženja postala provincialna država, v kateri bodo zgolj podružnice multinacionalk in malo gospodarstvo. Ta podjetja bodo uspešna, saj so Slovenci dobro izobraženi, delovni in lahko vodljivi. Nastajala bodo podjetja, ki bodo med najboljšimi podružnicami multinacionalk, kot so že sedaj npr. Renault, Henkel Slovenija, Helios. Le redki bodo obdržali vsaj del raziskav in razvoja (kot je npr. Lek), več možnosti bodo imeli pri inovacijah, kot je npr. BSH Hišni aparati. Taka podjetja bodo potrebovala dobro kvalificirano delovno silo (električarje, ključavničarje, zidarje, mizarje ipd.) in sorazmerno manj visoko izobraženih strokovnjakov. Slovenija se zaradi krize že spopada z zmanjšanjem potreb po visoko izobraženih kadrih, ki zato vse bolj iščejo zaposlitev v tujini ('odliv možganov'). Vendar se ob tem postavlja vprašanje, zakaj izobraževati drage diplomante, zdravnike in doktorje znanosti za tujino, če za to ni dovolj sredstev?
Pri nas vpisujemo v terciarno izobraževanje okoli 70 % generacije, skoraj največ med članicami EU; priporočilo Evropske komisije je 30 %. Razmerje med diplomanti družboslovja in tehnike je pri nas 2,68, v Avstriji 1,16 in v Nemčiji 0,98. Zato bo potrebno vpis na visoke šole in univerze prepoloviti s selekcioniranjem vpisanih in bistveno znižati število diplomantov vseh vrst študija na eni strani z izjemo naravoslovno-tehniških, kjer bo znižanje lahko nižje – okoli četrtine. Na drugi strani bo nujno povečati delež poklicnega in srednje strokovnega izobraževanja na račun splošnega (gimnazij) in uvesti dualni izobraževalni sistem.
50
Potrebno bo povečati število kadrovskih štipendij, ki jih sedaj dobiva samo 2,3 % vseh dijakov in študentov. Konkretno je bilo v letu 2012 podeljenih 4049 kadrovskih štipendij, 2416 študentom in 1632 dijakom. Najbolj iskani poklici v štipendijski shemi so bili na univerzah magister inženir strojništva (27), diplomirani inženir strojništva (19) in magister inženir elektrotehnike (13) ter na srednjih šolah strojni tehnik (22), oblikovalec kovin, orodjar (16), gostinski tehnik, natakar (16), lesarski tehnik (13) in metalurg (12).
Univerze bodo morale vsaj prepoloviti število izobraževalnih programov in smeri, ki se ne bodo smele podvajati. Sedaj imamo kar 861 programov, v EU jih je na milijon prebivalcev povprečno pol manj. Potrebno bo selektivno odpuščanje pedagoškega in raziskovanega kadra, v katerem naj bi ostali mednarodno uveljavljeni ali praktično uspešni posamezniki, zaposlovali naj bi kakovostne nove sodelavce. Krčenju se bodo morali prilagoditi študijski programi, metodologija poučevanja, učenje in raziskovanja. Kakovost in uporabnost študija se bosta morali povečati in presegati ravni razvitih držav EU. Ker v naslednjih letih ne bo bistvenega povečanja javnih sredstev, bo potrebna prodaja ali podnajem prostorov in opreme s ciljem nakupa moderne pedagoške, raziskovalne in pilotne razvojne opreme.
Raziskovalni inštituti se bodo morali usmeriti na sodelovanje z gospodarstvom ter na mednarodno financiranje raziskav in razvoja. Mladi bodo morali po doktoratu v prakso in se bodo na univerze in inštitute vračali s konkuriranjem na javnih razpisih. Pospešiti bo potrebno rojevanje novih, zlasti visokotehnoloških malih (ostružnih – spin-off, začetnih – start-up) inovativnih podjetij v inkubatorjih, tehnoloških parkih in industrijskih conah ter institucij s tveganim kapitalom (skladov, poslovnih angelov).
Pomen in usmeritve izobraževanja inženirjev
Inženirji v sedanji slovenski družbi večinoma nimajo svojega pravega mesta; izjema so izvozna podjetja z lastnim razvojem. Tudi sicer je v politiki, vodstvih družb, državni upravi, vladi premalo tehniško izobraženih kadrov. Tako je bilo npr. na zadnjih volitvah od 90 izvoljenih poslancev samo 10 inženirjev in tehnikov ter 12 zdravnikov in naravoslovcev, družboslovcev je bilo 68 (11 pravnikov, 18 ekonomistov in 39 drugih družboslovcev). Zadnje leto smo imeli prvič na čelu vlade inženirko, v naslednji vladi je ne bo. Kvote za inženirje bi morali v vodstvenih organih podjetij in države predpisati tako kot ženske kvote.
Mednarodni odbor tehniških in naravoslovnih akademij (CAETS) meni, da so inženirji ključnega pomena za učinkovito razvoj in vodenje tehnologij, inovacije in družbeno blaginjo človeštva. Vsi veliki izzivi človeštva – trajnostni razvoj, energija, hrana, surovine, informacije in komunikacije – zahtevajo tehnološke rešitve na svetovni ravni. Inženirji povezujejo naravoslovje in tehnologijo, zato jih je potrebno vzgajati v vseobsegajočem razmišljanju.
Izobraževanje inženirjev mora odsevati sodelovanje inženirjev v industriji in akademski sferi (univerzah in inštitutih). Temeljiti mora na sodobnih raziskavah in inovacijah v izobraževalni praksi. Reševanje problemov, izkustveni in na informatiki temelječ študij, podjetniško razmišljanje mora biti del kulture tehniških šol. Sodelovanje, timsko in vodstveno delo, multikulturne izkušnje, komunikacijske in informacijske spretnosti, etika in pravila ter projektno vodenje so za študij obvezni. Zgodnje raziskovalne izkušnje (tudi na 1. stopnji študija) razvijajo kulturo zvedavosti, ustvarjalnosti in odkritij.
51
Izobraževanje za trajnostni razvoj mora biti celovito in interdisciplinarno, namenjeno doseganju otipljivih rezultatov, sodelovanju lokalnih skupnosti, spodbudam od spodaj, partnerstvu, mreženju, razvoju zmogljivosti, inovacijam in pobudam in uvajanju dobrih praks. Kazalci (ISLE) so: nove tehnologije, celovit pristop, sodelovanje, kritično razmišljanje, na projektih temelječe učenje, ustvarjalnost, sposobnost mreženja, internacionalizacija, , interdisciplinarnost, motiviranje, prenosljivost, inovacijsko delovanje.
Univerze morajo imeti sredstva, opremo, čas in plačilo učiteljem, da se lahko posvetijo inovativni praksi tehniškega izobraževanja. Vseživljenjsko izobraževanje zahteva premoščanje prepadov med naravoslovjem in tehnologijo, globalizacijo inženirskih znanj ter občutljivost za nacionalne interese in vrednote.
Akreditacija mora temeljiti na dosežkih diplomantov. Tehniška izobrazba s širokim temeljnim znanjem mora biti začetna točka karierne poti v eni od številnih področij tehniške specializacije s strukturiranim razvojem in vseživljenjskim učenjem; omogoča največjo gibkost in gibljivost za prilagajanje spreminjajočim se potrebam.
Tehniško izobraževanje mora spodbujati boljše razumevanje potreb po tehnološkem in znanstvenem svetovanju politikom.
Kakovost izobraževanja in kadrov
Zgoraj opisane analize so pokazale, da se kakovost slovenskega šolstva počasi, vendar opazno znižuje. To je po eni strani posledica zniževanje že prej skopih javnih in zasebnih sredstev. Posledično je oprema vse bolj zastarela, študij kabinetni namesto praktičnega, premalo je sodobne in tekoče literature, delo s študenti je odtujeno in stiki s tujino so preskromni.
Vse bolj se kažejo kadrovske težave. Nizke plače ne morejo zadržati najbolj sposobnih, ki odhajajo v tujino, ostajajo pa manj sposobni in manj ambiciozni. Premajhen je pretok kadrov v in iz gospodarstva, v in iz tujine, zlasti najbolj razvitih držav in univerz. Premalo je odličnosti in vrhunskosti pri raziskavah, poučevanju in izumih, sodelovanja z uporabniki in prenosa praktičnih znanj. Pojavljata se nepotizem in klientelizem, bati se je tudi korupcije (pri diplomah, izpitih, napredovanjih ipd.).
Sodelovanje industrija-univerza
Industrija ima prenizko dodano vrednost, zato bo potrebno v proizvode, procese in storitve vgraditi več znanja, uporabiti izsledke množične in poklicne inovativnosti. Poleg raziskav in tehnološkega razvoja bo potrebno tudi strateško sodelovanje (partnerstvo) med industrijo in univerzami. Navajamo nekaj napotkov, do katerih so prišli v Science|Business Innovation Board (2012).
Politika mora poskrbeti za:1. stabilno gospodarsko okolje (financiranje in reguliranje dolgoročnih strateških partnerstev);2. pustiti univerzam avtonomijo (odbori in dekani, ne ministri), da bodo delovale učinkovito in
vzpostavljale sodelovanje;3. nagrajevati dejavne, sodelovalne univerze in jih dajati drugim za zgled;4. pomagati univerzam pri prizadevanju za odličnost, samo najboljše bodo koristile gospodarstvu.
52
Kadar podjetja in univerze sodelujejo, da bi premikale meje znanja, postanejo močan dejavnik inoviranja in gospodarske rasti. Najbolj znan je primer Silicijeve doline, ki že pol stoletja preoblikuje industrijo in modernizira vlogo univerz. Direktorji in akademiki, ki sodelujejo v partnerstvih industrija-univerza, se strinjajo, da je za uspeh sodelovanja potrebno naslednje:
1. Vodstvo univerze, strateška prioriteta s cilji, komuniciranje, nagrajevanje, financiranje so ključni.2. Dolgoročno strateško sodelovanje in vgrajena prilagodljivost: delitev dela (univerzi osnovne
raziskave na mejah znanja), ustvarjalnost in nadarjenost omogočajo bodoče (5–10 let) inovacije.3. Začnite s skupno vizijo in razvijajte strateško sodelovanje: vrhunske raziskave, izmenjava
informacij, viharjenje možganov, uravnoteženo sodelovanje obeh strani.4. Vodje naj bodo ljudje, ki poznajo obe strani sodelovanja: akademiki z industrijsko prakso, ki
obvladajo več ved, so mentorji in povezovalci.5. Spodbujajte dialog – pospešujte izmenjavanje zamisli: z dialogom, ustanavljanjem svetovalnih in
izvršnih odborov, sodelovanjem z vodstvom družbe v strateških zadevah.6. Ne vztrajajte na intelektualnih pravicah, bistveno je znanje: okvirni sporazum, ekonomične
rešitve, ugoden vpliv projektov z industrijo na posodobljenje poučevanja in učenja (študija).7. Spodbujajte multidisciplinarni pristop k raziskovanju in učenju.8. Ne vztrajajte pri strogem ocenjevanju koristi strateške zveze: sodelovanje potrebuje čas,
določene smotre, ne gre predvsem za članke ali patentne prijave, kakovost (odlična znanost uspeh pri prijavah sofinanciranja) je pomembnejša od količine.
9. Ponovno opredelite vlogo raziskovalne univerze ob sodelovanju z industrijo kot vira kompetenc in reševanja problemov za družbo: poslanstvo, pospeševanje inovacij.
Bolonjska reforma
Bolonjska reforma je doživela veliko kritik, vendar se je uveljavila v Evropi. Kritiko reforme povzemamo iz članka Bolonjska reforma ali samouničenje evropskega visokega šolstva (Kosovel, 2013).
Univerza je nastala v srednjem veku kot skupnost učiteljev in študentov; ukvarjala se je z znanjem zaradi znanja samega. S krizo sholastike se je težišče prevesilo na stran učitelja in se preselilo na akademije, v salone in privatno organizirane oblike znanstvenega raziskovanja. Na prelomu 18. in 19. stoletja je v Berlinu nastala prenovljena, Humboldtova univerza kot izobraževalna in raziskovalna institucija. Imela je laboratorije in knjižnice, kjer so študenti lahko raziskovali. Osrednja figura ne sme biti učitelj, temveč študent, ki sam raziskuje in odkriva – univerza s tem omogoča razvoj in širjenje znanja.
Znanstveni razvoj kot temelj univerza se realizira v kulturi kot bistvu univerze. Kultura je bila hkrati objekt in razvoj. Objekt kot enotnost vseh vednosti, ki jih na univerzi poučujejo, in razvoj kot proces kultiviranja posameznika. Univerza je področje avtonomnega učenja, raziskovanja in študiranja, kar pomeni, da si cilje postavlja sama. Pri tem mora po Humboldtu pluti med Scilo golega (intelektualnega) užitka in Karibdo praktične uporabnosti. Univerze so odprle vrata tudi nižjim razredom in ženskam. Humboldtov model so prevzele vse države, tudi Slovenija. Takšna univerza je bila temelj znanstvenega razvoja Evrope in posledično njene nadvlade nad ostalim svetom. V zadnjih desetletjih rektorji te ideje niso razumeli in prišlo je do zatona univerze.
53
To nerazumevanje se pokaže v Magni Charti Universitatum Europaeum (Bologna, 1988), za časa vladavine Ronalda Reagana in Margaret Thathcer. Podpisalo jo je 755 univerz iz 80 držav, med njimi tudi tri naše (UL, UM in UNG). V njej so se rektorji zavezali k dolgoročnemu medsebojnemu sodelovanju med evropskimi narodi. V njej so potrdili Humboldtova načela, avtonomijo univerze kot institucije in širjenje znanja med mlajšimi generacijami. V njej pa se naenkrat pojavi zahteva po služenju univerze družbi in ne več študentom, ki nato kot široko izobraženi posamezniki spreminjajo družbo. Če univerza služi neposredno družbi, ne izobražuje več avtonomnih posameznikov, temveč ubogljive, ki bodo lahko služili družbi. S tem pa na temeljni ravni izgubi svojo avtonomijo. Vse to se zgodi v slutnji in strahu pred izgubo denarja – mi vam služimo, vi pa nas (še vedno) financirate. To je začetek konca Humboldtove univerze. Magna charta postane osrednji dokument, na katerega se reformatorji evropskega šolstva sklicujejo in s katerim legitimirajo svoje početje. Namesto da bi se univerza prenovila od znotraj, pride zahteva po reformi od zunaj, z značilnim neoliberalnim pristopom.
Leta 1999, v času Billa Clintona evropski ministri za izobraževanje, tudi slovenski, podpišejo Bolonjsko deklaracijo. V njej se pojavijo pojmi: izzivi, kompetence, faktorji, cilji, rast, zavedanje, konkurenčnost, implementacija, obogatitev, Evropa znanja itd., ki so del podjetništva in ne šolstva. Reformatorji zapišejo med cilji povečano mednarodno konkurenčnost evropskega sistema visokošolskega izobraževanja. Ministri ugotavljajo, da imamo izjemno zgodovino, ne preveč izjemno sedanjost, zato moramo staviti na izjemno prihodnost. To naredimo tako, da jo napravimo učinkovito in konkurenčno. Pri tem pozabijo, da izjemna evropska kulturna in znanstvena tradicija ni bila izjemna glede na kriterije učinkovitosti in konkurenčnosti, temveč zato, ker je sledila lastnim ciljem.
Da bi Evropa spet postala vodilna sila na področju izobraževanja, so ji ministri predpisali enoten evropski visokošolski prostor, ki mora slediti skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru: vsi izobraževalni nazivi morajo biti poenoteni, da se diplomanti lahko zaposlijo v kateri koli državi EU. Poenotenje so dosegli s skrajšanjem osnovne stopnje študija na tri leta; to znižanje zahtevnosti mora hkrati promovirati mednarodno konkurenčnost evropskega šolstva in biti primerno za evropski trg dela. Zapisali so, da mora biti odgovor univerz hiter in pozitiven, nikakor ga ne morejo zavrniti. Avtonomija in prilagajanje družbenim potrebam sta torej dve plati istega kovanca. Z razvojem univerz se niso več ukvarjali rektorji, temveč ministri, ki so univerzo želeli zelo amatersko izkoristiti za gospodarski napredek, dohitevanje ZDA, kjer se je pod Clintonom zgodil ekonomski razcvet. Zaradi znižanja kriterijev zastavljenih ciljev (najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu) ne bo mogoče doseči.
Vse večja moč korporacij je v politiko vpeljala managerski besednjak. Vendar ne gre samo za preimenovanje pojavov, ampak tudi za njihovo prevrednotenje.; Z njimi se med drugim spremeni tudi pomen znanja, ki se začne meriti po svoji dodani vrednosti, družba postane družba znanja. Namen Bolonjske reforme je enak: da Evropa postane družba znanja. Družba znanja pa ne pomeni, da je družba tudi bolj pametna. Gre za to, da postane znanje gospodarsko produktivno. Na dodani vrednosti temelječa družba znanja pomeni, da gospodarstvo temelji na visoko izobraženem kadru, ki razvija visokotehnološke proizvode. Znanje se torej kaže kot inovacija, kot nekaj uporabnega, ne abstraktnega. To znanje je zato v prvi vrsti tehnološko in tehnično znanje, ki je lahko merljivo kot dodana vrednost in se izmeri kot višji izkupiček pri prodaji. Dodana vrednost ni nič vzvišenega, nič velikega, nič pomembnega – je le način večjega zaslužka.
54
Tehnični vidik znanja je v zadnjem desetletju postal dogma. Od tu do služenja univerze družbi je le korak. Evropski veljaki so razmišljali po enostavni logiki: več izobraženih – več zaposlitev – več dodane vrednosti – višja gospodarska rast. Kot da bi izobrazba sama ustvarjala zaposlenost, ki bi povrh prinašala visoko dodano vrednost. Če bi to bilo res, danes ne bi imeli velikega števila brezposelnih z visokošolsko izobrazbo in bega možganov. Visokotehnološki poklici so zelo omejeni, hkrati pa zahtevajo veliko cenene delovne sile za proizvodnjo takih izdelkov. Poleg tega potrebuje podjetniški duh, ki ga v šoli nismo razvijali, in kapital, ki ga je oblast sistematično uničevala (Proficia Dadas, Zvoni, Nova KBM).
Iz univerze razuma in kulture je nastala univerza odličnosti s svojo vizijo in poslanstvom, družbeno odgovornostjo, strategijo razvoja. Vprašljivo je določanje kriterijev odličnosti (število Nobelovih nagrajencev, citiranja, učinkovitost študija), ki so si jih izmislili Američani. Osrednja figura univerze nista več niti učitelj niti študent, temveč administrator, ki nove kriterije določa in meri, hkrati pa ne sodeluje v pedagoškem in raziskovalnem procesu – ima neizmerno moč zato, ker univerza služi družbi. Države bolj skrbijo bonitetne ocene kot univerze. Preseneča, da so univerze sprejele birokratsko reformo. Izobražujejo le še človeške vire, ki morajo svoje znanje uporabiti na proizvodih s čim višjo dodano vrednostjo. Dodana vrednost univerze je vse bolj v tem, da to znanje študentom zaračuna. Tako namesto intelektualcev ustvarja potrošnike znanja.
PREDLOG SKLEPOV
Na osnovi prikazanih podatkov je možno napraviti nekaj sklepov:
Področje osnovnega in srednjega šolstva
Podpiramo dvigovanje kakovosti izobraževanja, ki se preverja z mednarodnimi preizkusi znanja in tekmovanji. Kritična je bralna pismenost, za katero bi bilo smotrno nameniti dodaten učni čas.
Podpiramo sistematično odkrivanje in razvijanje nadarjenih in talentiranih učencev na učnem, intelektualnem, ustvarjalnem, umetniškem, športnem, vodstvenem področju, intenzivno delo z njimi ter dodatne aktivnosti, interesne dejavnosti, tekmovanja (predmetna, znanost mladini, …).
Podpiramo uvajanje zunanjega preverjanja znanja s selektivno funkcijo na koncu osnovne šole. Selekcije ne razumemo le kot tekmovanja med učenci, razredi, šolami, temveč tudi kot specializacijo, iskanje najprimernejše poklicne usmerjenosti ter zahtevnosti izobraževanja.
Časa, ki je v šolah namenjen za naravoslovne predmete, ne smemo krčiti. Tehnika je pri nas zapostavljena, kar se kaže v skromnem številu ur za tehnične predmete,
čeprav je večina poklicev tako ali drugače povezana s tehniko. Nujna bi bila zlasti v zadnjem letniku, ko se otroci odločajo za nadaljnje šolanje.
S povečanjem deleža vpisane generacije v gimnazije se je znižal standard znanja v njih. Zato je potrebno znižati vpis na gimnazije. Potrebno je povečati vpis na poklicne in tehniške šole – zanje je potrebno znižati normativ minimalnega števila dijakov v razredu. .
Gimnazija je šola, ki pripravlja elite, zato se tekmovalnosti in selektivnosti ni mogoče izogniti. Matura ostaja ključni element preverjanja in izenačevanja kakovosti.
Področje visokega šolstva
Univerze so bistvenega pomena za prehod v ustvarjalno družbo, temelječo na znanju in podjetnosti. Vključene morajo biti v svetovno fronto raziskav in tehnološkega razvoja. Za to potrebujejo mednarodno primerljivo materialno osnovo in najboljše kadre. Njihov razvoj mora
55
temeljiti na načelih trajnostnega (vzdržnega) razvoja, družbene odgovornosti, odličnosti in kulture kakovosti.
Ukrepi in cilji Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 1011–2020 se ne uresničujejo – izjema je naraščanje števila in deleža visoko izobraženih. Potreben je razmislek o bolonjski reformi in vrnitvi: h Humboldtovi univerzi, na 4-letni študij in znanstveni magisterij.
Kriza je nesorazmerno močno prizadela visoko šolstvo, znižanja proračunskih sredstev so bila največja prav za visoko šolstvo in še večje za raziskovanje. To bo še poslabšalo uvrstitve Slovenije med državami OECD in EU. Do leta 2020 je potrebno doseči z Nacionalnim programom visokega šolstva predvidene cilje.
Kakovost univerzitetnega študija in raziskovalno-razvojne dejavnosti na univerzah je sorazmerno dobra, vendar zna v naslednjih letih pasti, če ne bodo izvedene predlagane spremembe in ukrepi. Povečati je potrebno mobilnost študentov in profesorjev v obe smeri.
Povečati je treba družbeni in materialni ugled inženirjev in učiteljev ter njihovo vključenost v vse ravni gospodarskega, okoljskega, družbenega in političnega upravljanja.
Univerze in visoke šole bodo morale zmanjšati število smeri in izbirnih predmetov, dokler bodo sredstva za visoko šolstvo nizka – racionalizacija programov. Znižanje sredstev naj bo nižje za raziskovalne univerze, saj smo po tem na repu držav EU in OECD, čeprav so diplomanti za državo
donosni. Univerze in visoke šole morajo povečevati financiranje iz mednarodnih virov in večjega sodelovanja z gospodarstvom.
Po izhodu iz krize je potrebno celotna sredstva za visoko šolstvo povečati na 2 % BDP. Zaradi pomanjkanja sredstev in manjših zaposlitvenih možnosti visoko izobraženih kadrov bo
potrebno selekcioniranje vpisanih z maturo in sprejemnimi izpiti; država bo omejevala vpis skladno s potrebami trga dela.
Potrebno je prepoloviti število študentov in število programov z namenom doseganja višje kakovosti in zaposljivosti ter nižje brezposelnosti mladih. Odpraviti je potrebno fiktivne študente in povečati delež tistih, ki v roku uspešno zaključijo študij.
Fakultete in visoke šole se morajo truditi, da pridobijo sposobne in motivirane študente svoje usmeritve v sodelovanju s srednjimi šolami in z dodatnimi preizkusi znanj, spretnosti in sposobnosti.
Delež diplomantov matematike, naravoslovja in tehnike se povečuje in se mora povečevati še naprej.
Na univerzah je potrebno rešiti problem ustanoviteljskega financiranja opreme. Univerze je potrebno odpreti konkurenci – mladi morajo po doktoratu obvezno v prakso, na tujo
univerzo ali inštitut, nazaj lahko pridejo samo preko mednarodnega razpisa, kot v Nemčiji. Potrebna bo večja fleksibilnost pri najemanju in plačevanju učiteljev (stimulativne plače).
Povprečne plače na univerzah zaostajajo ne samo za povprečno rastjo v Sloveniji temveč tudi za podpovprečno rastjo v raziskovalni in visoko strokovni sferi, zato jih ne bi smeli več zniževati.
Naravoslovni inštituti naj se vključijo v Univerzo v Ljubljani, vsak obdrži svojo podiplomsko šolo in raziskovalci-učitelji obvezo 2 h/t, s ciljema: o priti med 300 najboljših po lestvici Academic Ranking of World Universities (ARWU),o odpraviti sovjetski tip delitve sredstev za raziskovanje med inštituti in univerzami.
56
VIRI
ALMA MATER EUROPAEA, 2014, Naj slovenske šole 2014, http://www.almamater.si/index.php/sl/naj-sole-2014 dostop 10-02-2014.
ARWU, 2013, Academic Ranking of World Universities 2013, http://www.shanghairanking.com/ARWU2013.html dostop 25-08-2013.
CAETS, 2014, Educating Engineers, A Statement by the International Council of Academies of Engineering and Technoligical Sciences, Budimpešta, dostop 04-06-2014.
EUROSTAT, 2014, Expenditure on education as a fraction of GDP or public expenditure, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=educ_figdp&lang=en dostop 24-07-2014.
EUROSTAT, 2014, Tertiary education graduates, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=educ_itertc&lang=en dostop 20-06-2014.
EUROSTAT, 2014, Total intramural R&D expenditure (GERD) by sectors of performance, vir: [rd_e_gerdtot], dostop 15-05-2014.
EUROSTAT, 2014, Unemployment rate by sex and age groups – quarterly average, % [une_rt_q], Unemployment rate by sex and age groups – annual average, % [une_rt_a], dostop 10-7-2014.
EVROPSKA KOMISIJA, 2013, Number of Erasmus students tops 3 million, http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-657_en.htm, 08-07-2013.
GEOHIVE, 2013, Global Population Statistics, http://www.geohive.com/ dostop 13-12-2013.
ISLE, 2014, (Innovation in the teaching of Sustainable Development in Life sciences in Europe, 2013, Weingwerl, V. (urednica). Projekt LLL, http://www.isle-project.eu, dostop 10-07-2014.
Kosovel, B., Bolonjska reforma ali samouničenje evropskega visokega šolstva, Razpotja 11, 2013, http://www.razpotja.si/bolonjska-reforma-ali-samounicenje-evropskega-visokega-solstva/, 17-06-2013.
Lanvin, B. in Evans, P. (urednika), The Global Talent Competitiveness Index, 2013, http://global-indices.insead.edu/gtci/documents/gcti-report.pdf, 26-11-2013.
Miklavčič, K. Naše visoko šolstvo je družinsko visoko šolstvo, Delo, 25-11-2013.
MINISTRSTVO ZA FINANCE, 2013, Sprejeti proračun, http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/sprejeti_proracun/, 07-08-2013.
OECD, 2013, Education at a Glance 2013: OECD Indicators, http://www.oecd.org/edu/eag2013%20%28eng%29--FINAL%2020%20June%202013.pdf, 09-09-2013.
PIRLS, 2012, Progress in International Reading Literacy Study 2011, http://www.iea.nl/pirls_2011.html dostop 11-12-2012.
PISA, 2012, OECD Programme for International Student Assessment, http://en.wikipedia.org/wiki/PISA_2012
dostop 03-12-2013.
57
Science|Business Innivation Board AISBL, Making industry-university partnership work, 2012, Edmondson, G. (Ed), http://www.sciencebusiness.net/assets/94fe6d15-5432-4cf9-a656-633248e63541.pdf, dostop 24-07-2014.
SURS, 2014, Demografsko socialno področje, Ekonomsko področje, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6085 dostop 27-02-2014.
SURS, 2014, Demografsko socialno področje, Izobraževanje, http://www.stat.si/tema_demografsko_izobrazevanje.asp dostop 29-05-2014.
SURS, 2014 Povprečne mesečne plače po dejavnostih (SKD 2008), http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0701021S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/10_place/01_07010_place/&lang=2, dostop julij 2014.
TIMSS, 2013, Trends in International Mathematics and Science Study, http://en.wikipedia.org/wiki/Trends_in_International_Mathematics_and_Science_Study dostop 04-05-2013.
UMAR, Poročilo o razvoju, Zupančič, R. (urednica), Ljubljana, 2014, http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2014/POR_2014.pdf, 09-05-2014.
WEBOMETRICS, 2013, Ranking Web of Universities, http://www.webometrics.info/en/Methodology dostop 06-08-2013.
58
