NA PRAGU ODPRTJA ZUNANJEGA TRGA ENERGETSKE ...OGLEDALO DOMA»EGA ZNANJA 2 NA PRAGU ODPRTJA ZUNANJEGA...

glasilo slovenskega elektrogospodarstva

oktober 2002

NA PRAGU ODPRTJA ZUNANJEGA TRGA

ENERGETSKE SMERNICE BODO

PODANE Z NEPRTP KR©KO —

OGLEDALODOMA»EGA ZNANJA

2 NA PRAGUODPRTJA ZUNANJEGATRGA

V skladu z energetskim zako-nom se zelo hitro pribliæujenovo obdobje velikih spre-memb, priloænosti, izzivov,pa tudi tveganj. Kot je znano,se 1. januarja 2003 odpirazunanji trg z elektriËno ener-gijo. S tem korakom se bo napodroËju, ki je bilo do nedav-nega v celoti regulirano inmonopolno, pojavila konku-renca. Sedaj je vsem udele-æencem tega procesa jasno, danazaj ni veË poti.

18 ENERGETSKE SMERNICEBODO PODANE Z NEPNekateri menijo, da v Mini-strstvu za okolje, prostor inenergijo nimajo vizije, v kate-ro smer naj bi πel prihodnjienergetski razvoj. Kot je v in-tervjuju pojasnil minister Ja-nez KopaË, to nikakor ne dr-æi. Res pa je, da vsake zamisline obeπajo na veliki zvon. Poodhodu dr. Roberta Goloba zdrugo ekipo pospeπeno pri-pravljajo NEP, ki bo podaltemeljne energetske smernice.

20 RTP KR©KO —OGLEDALO DOMA»EGA ZNANJA

Predsednik vlade Janez Dr-novπek je 22. oktobra uradnoodprl delovanje RTP Krπko.Ta πtiri milijarde tolarjev vre-den Elesov projekt se uvrπËamed najsodobnejπe tovrstneprojekte v Evropi in je po-memben Ëlen v slovenskemelektroenergetskem omreæju,ki bo zagotavljal nemotenooskrbo Bele Krajine, Dolenj-ske in Posavja z elektriËnoenergijo.

33 V PRIPRAVI NOV NA»IN REGULIRANJA CEN

V prejπnji πtevilki Naπega sti-ka so predstavniki GIZ distri-bucije elektriËne energije pripredstavitvi polletnega poslo-vanja podjetij podali tudi ne-katere kritiËne poglede o om-reænini. Tokrat nas je zani-malo, kaj o tej problematikimenijo v Agenciji za energijo.Na zastavljeno vpraπanje staodgovorili strokovni sodelav-ki Majda ParipoviË in IrenaGlaviË.

34 VODSTVO ZAVRA»AVSE OBTOÆBEDirektor Stane Roæman jeoktobra na tiskovni konfe-renci zavrnil vse javno izreËe-ne obtoæbe na raËun poslova-nja NEK. Kot razlog za po-zno reagiranje elektrarne jenavedel nizkotno diskredita-cijo avtorja pisanja, ki vod-stvu NEK ne more biti izho-diπËe za odgovore. Med dru-gim je povedal, da je v oza-dju scenarij metropole z za-kulisnimi interesi, katerih ciljje konËno obvladati NEK.

22 HSE: VEMO, KAJ HO»EMOV ENERGETIKI!Glede na kritiËne pripombe opomanjkanju energetskih ra-zvojnih konceptov je general-ni direktor Drago Fabijanpojasnil, da v HSE-ju vedo,kaj je strategija, strateπki cilji,operativni cilji itd. Res bi bi-lo Ëudno, Ëe bi v holdingu,kjer je zaposlenih kar 73 od-stotkov ljudi z visoko izo-brazbo, med njimi πtirje dok-torji in trije magistri, delovalikar tako na pamet, brez stra-teπkih podlag.

vsebina

na odptrem morju

1

IZDAJATELJElektro-Slovenija, d.o.o.

UREDNI©TVOGlavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro JakominAdrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02e-mail: [email protected]

»ASOPISNI SVETpredsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednicaIda Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Nataπa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG),Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET),mag.Violeta Irgl (El. Ljubljana), DanicaMirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Kopπe (El.Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), IrenaSeme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag.Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV),Joπko Zabavnik (Informatika), mag. PetjaRijavec (HSE), Drago Papler (predstavnikstalnih dopisnikov).

Poπtnina plaËana pri poπti 1102 Ljubljana

OBLIKOVANJEPeter Æebre

GRAFI»NA PRIPRAVASTUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana

TISKDELO TISKARNA, d.d., Ljubljana

NA© STIK je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod πt. 746. Po mnenju urada za informiranje πt. 23/92 πteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja. NA© STIK je brezplaËen. Naklada 7.100 izvodov.

Prihodnja πtevilka Naπega stika izide 29. novembra 2002. Prispevke zanjo lahko poπljete najpozneje do 20. novembra 2002.

NASLOVNICAFoto Dunja Wedam

ISSN 1408-9548

www.eles.si

tokratni πtevilki Naπega stika je veËËlankov namenjenih iskanju odgovorovna nekatera najbolj temeljna vpraπa-nja o energetskih konceptih, razvojniviziji in podobno. Trenutno je sevedanajbolj aktualna tema o odpiranju zu-nanjega trga z elektriËno energijo. Pritem se kar samo po sebi vsiljuje vpraπa-nje, ali so v tem trenutku udeleæencidovolj zreli, da se bodo v obdobju po 1. januarju 2003 spopadli z novimi

priloænostmi, izzivi in tveganji, ki jih prinaπa proces odpira-nja energetskega trga. »e zadevo poenostavimo (za kak boljanalitiËni prikaz v tem prispevku seveda ni prostora), se naenergetskem nebu izrisuje naslednja slika: ElektriËna energi-ja bo postala træno blago; proizvodna in distribucijska po-djetja morajo zapustiti varno zavetje dræave in se Ëim prejnauËiti samostojne poslovne hoje; slovenski energetski akterjimorajo upoπtevati dejstvo, da so tuji ponudniki v konkuren-Ënem boju neprimerno moËnejπi in podobno. Trenutno naj-veË teæav povzroËajo nasedle energetske investicije, nereπenstatus nuklearke, problemi zaradi nizkih cen na tarifnemdelu in drugo. Kot opozarjajo strokovnjaki, je pri popolnemodpiranju energetskega trga zaradi nekaterih nereπenih pro-blemov vpraπljiva konkurenËnost elektroholdinga. »epravnekateri trdijo, da πe vedno ni odgovorov na temeljna vpra-πanja — kam, kako in s kakπnim ciljem, so po zagotovilih izvladnih krogov v tem trenutku sprejeti skoraj vsi akti za de-lovanje energetskega trga. V konËni izdelavi je tudi Nacio-nalni energetski program, ki naj bi odgovoril na omenjenavpraπanja in na razvojnem podroËju podal temeljne energet-ske smernice. Poleg tega je treba priznati, da je odloËitev oustanovitvi elektroholdinga glede na æe znane razloge, πe zla-sti z vidika zagotovitve veËjih konkurenËnih moænosti, upra-viËena in smiselna. V trenutnih razmerah, ko sta do odprtjazunanjega energetskega trga ostala πe slaba dva meseca, pabi se morali energetski akterji bolj podvizati pri reπevanjuomenjenih problemov in prenehati z igricami flpotapljanjaladjic«. Vse hitreje se namreË pribliæujejo moËnejπe in navi-gacijsko bolj usposobljene ladje, ki seveda iπËejo svoje koristi.Povedano πe drugaËe: Morski psi vedno preæijo na πibkejπeærtve! Gre torej tudi za vpraπanje preæivetja na odprtemenergetskem morju.

v

tema meseca

2

nπtitut Joæef Stefan, Center za ener-getsko uËinkovitost (CEU), je doslejv okviru projekta Zdruæevanje upra-viËenih odjemalcev elektriËne energi-je pripravil veË javnih posvetov oproblematiki odpiranja trga z elektri-Ëno energijo. V zvezi s tem omenimole del pomembnejπih ugotovitev, za-kljuËkov in pobud upraviËenih odje-malcev. Tovrstna posvetovanja nam-reË πe potekajo in bo treba na popol-nejπi pregled sklepov πe poËakati.Kot je pred oddajo naπega prispevkapovedal vodja projekta dr. MihaTomπiË, bodo konËni osnutek skle-pov najprej predstavili dræavnemusekretarju za energetiko

KAJ PRI»AKUJEJO UPRAVI»ENI ODJEMALCIOmenjeni projektni tim je Uradu zavarovanje konkurence posredovalvlogo, v kateri je zahteval flnegativniizvid« ali flposamiËno izjemo« za de-lo projekta v drugi fazi, za katero jepredvidena podrobna træna raziskava

za potrebe upraviËenih odjemalcevelektriËne energije, morda pa tudirazpis za predizbiro dobaviteljev. Kotso poudarili, je v vsakem primeru ciljin namen projekta poveËati konku-renco na slovenskem trgu z elektri-Ëno energijo, kar bo v korist vsehodjemalcev in dolgoroËno tudi v ko-rist dobaviteljev. Posebej so opozori-li, da je treba Ëim prej sprejeti podro-bna pravila in pogoje delovanja trgav letu 2003, za kar nosi odgovornostdræavna uprava. Nadalje bo na po-dlagi izkuπenj pri nas in v Evropskiuniji potrebno nadaljnje prilagajanjepredpisov in organiziranosti za boljπedelovanje trga. V zvezi s tem so odje-malci vladi predlagali, da zlasti zago-tovi moænost vstopa na trg novimponudnikom elektriËne energije, zodstranjevanjem prednosti doseda-njih ponudnikov. Poleg drugih iz-boljπav predlog direktive EU zahtevatudi popolno pravno loËitev izvajal-cev (javne sluæbe) distribucije inupravljanja omreæja ter trænih dejav-nosti oskrbe z energijo. Izjema solahko distribucijska podjetja z do

100 tisoË odjemalci, pri katerih prav-no-organizacijska delitev med trgov-ske in javno storitvene dejavnosti niobvezna.Glede manjkajoËega predpisa o splo-πnih pogojih za dobavo elektriËneenergije so odjemalci opozorili, da jepomanjkljivo obdelano vpraπanje ka-kovosti oskrbe z elektriËno energijo.Poleg tega ni sprejemljivo podaljπe-vanje roka za ukinitev prikljuËnine,ki je bila doslej izdaten vir sredstev πezlasti za distribucijska podjetja. Vsistroπki za razvoj omreæja naj se takojvkljuËijo v omreænino, ker se sicerponovno odpirajo vpraπanja sovla-ganj odjemalcev v omreæja, kar bi semoralo izkazati kot solastniπtvo.Vpraπanje kakovosti oskrbe z elektri-Ëno energijo (prekinitve dobave, od-stopanja napetosti in druge motnje)po mnenju odjemalcev sedaj v pred-pisih ni ustrezno obdelano. Predlaga-ni standardi kakovosti so niæji od se-danjega stanja, kar glede na vse viπjozahtevnost pri odjemalcih ni smisel-no; po drugi strani pa ni enotnega injavnega pregleda dejanskega stanjakakovosti oskrbe. V zvezi s tem soodjemalci predlagali, da naj Agencijaza energijo prevzame veËjo vlogo natem podroËju. PriËakujejo pa tudi,da bo agencija postala bolj aktivna inodzivna tudi na podroËjih, kjer je æepristojna. Glede dodeljevanja Ëezmejnih zmo-gljivosti in izravnavanja odstopanj paodjemalci predlagajo, da se uporabi-jo reπitve, znane v Evropi in svetu. Vprvem koraku naj bodo izbrani po-stopki Ëim manj zahtevni, πe zlastiglede izravnavanja odstopanj, ki jedoslej (in tudi letos) uspeπno delova-lo, stroπki pa so bili relativno majhni.Ni sprejemljivo, da bi neurejenost nateh podroËjih ovirala vstopanje no-vih konkurenËnih ponudnikov natrg z elektriËno energijo. Zato odje-malci predlagajo, da jih pristojni or-gani, πe zlasti Agencija za energijo,vkljuËijo v reπevanje omenjenihvpraπanj.

DRÆAVA JE POSKRBELA SKORAJ ZA VSE Dræavni sekretar za energetiko mag.Djordje Æebeljan je zagotovil, da soskoraj vsi akti za delovanje odprtegatrga sprejeti. V sprejemanju so πesploπni dobavni pogoji, ki naj bi bilisprejeti decembra in naj bi zaËeli ve-ljati januarja 2003. Podjetja elektro-

NA PRAGU ODPRTJA ZUNANJEGA

I

trgaDo 1. januarja 2003, ko se odpira zunanji trg z elektriËnoenergijo, ni ostalo veË veliko Ëasa. Ker nas v zvezi s to problema-tiko zanima, kakπni so naËrti, æelje, priËakovanja in pomislekinekaterih glavnih akterjev, v tej temi meseca skuπamo predstavi-ti razliËne poglede in interese upraviËenih odjemalcev, Urada zaenergetiko, Agencije za energijo, Holdinga Slovenske elektrarne,Elesa in distribucijskega podjetja Elektro Ljubljana.

brez varovalke

3

e dva meseca in okrog 9000upraviËenih odjemalcev s prikljuËno moËjo veËkot 41 kV bo lahko samo kupovalo elektriËnoenergijo πirom po Evropi Ëim ceneje. Registrira-nih trgovcev je dovolj in te æelje bodo lahkouresniËili, le Ëe bodo daljnovodne zmoænosti todovoljevale.Dræava, ki je veliko veËinski lastnik vseh podje-tij elektrogospodarstva, je menda poskrbela zavse akterje na odprtem trgu, da pa vendarle vseni v njeni pristojnosti. NEP kot strateπki doku-ment naj bi πel v vladno proceduro januarja, kobo trg æe odprt. To je eden od dokumentov, kibi ga morali imeti pred odpiranjem, in dræavaje bila pristojna zanj. Iz energetske strategijedræave bi bilo razvidno, koliko bomo trg odprli,kako bomo zaπËitili domaËo proizvodnjo in kajto pomeni za naπe narodno gospodarstvo.Drug dræavni spodrsljaj je pravna izvedbazdruæevanja podjetij v Holding Slovenske elek-trarne. V Ëasu, ko se je treba pripraviti na kon-kurenco iz Evrope, je zgubljanje Ëasa s tem, ka-teri pravni strokovnjaki imajo prav, odveË. Sajpri nas z odpiranjem trga ne odkrivamo Ameri-ke. »e so v tujini uspeπni koncerni proizvajalcevin distributerjev elektriËne energije, zakaj prinas ni bil narejen tak poskus? »e je NemËijazaπËitila svoj trg in s tem nacionalno gospodar-stvo, zakaj mi tega ne znamo? Upamo lahko sa-mo, da z odprodajo distribucije, za katero vla-da med tujci veliko zanimanje, dræava zavlaËu-je, ker natanËno ne ve, kaj bi. Bolje tako, kakorprenagla odloËitev. Hvale vredno je priznanje,da nejasen status NE Krπko povzroËa samo do-datne stroπke. Kdo je tu odgovoren za reπitev inpozicijo NEK na trgu, kakrπna ji gre?NihËe ne oporeka poletni misli ministra JanezaKopaËa, da poti nazaj ni. NihËe ne oporeka te-mu, da ni bilo niË storjeno za popolno odpira-nje trga z elektriËno energijo. Bilo je, precej,najveË v zadnjem Ëasu, in to najveË na pravnoformalnem urejanju trga. Simulacije trga, ki joje æelel HSE, ni bilo. Pravne izkuπnje, ki jih jedeleæen holding s strani Dravskih elektrarn, sovredne premisleka, kaj pomeni pravni akt inkaj je realno æivljenje in poslovanje. Odprtielektro trg je vse to, in ni enkratna odloËitev,temveË dolgoroËna pot, vredna temeljitega pre-misleka in preudarnih odloËitev.

MINKA SKUBIC

gospodarstva so ves Ëas dejavno sode-lovala pri pripravi omenjenega akta.Njegova zadnja verzija je bila danavsem podjetjem v presojo v zaËetkuoktobra. Drug dokument, ki je vkonËni izdelavi, je Nacionalni ener-getski program, ki bo podal smerni-ce razvoja slovenske energetike. Kotmeni dræavni sekretar, je to strateπkidokument, ki bo podal smernice ra-zvoja slovenske energetike, po drugistrani pa je to dokument promocij-ske narave, ki bo potencialnim inve-stitorjem pomagal ovrednotiti prilo-ænosti in tveganja na podroËju ener-getike v Sloveniji. Energetiki so mi-nistru obljubili, da bo dokument iz-delan do decembra in πel januarja vusklajevanje v vladno proceduro terfebruarja v sprejem v dræavni zbor.Nereπen problem nasedlih investicijdræavni sekretar pojasnjuje z dej-stvom, da so bile tovrstne investicijev marsikateri dræavi izhod za ohra-njanje prejπnjega stanja. Tako naj biomogoËale zvezen prehod iz naloæbe-ne filozofije, ki je temeljila na mono-polnem obvladovanju trga in na mi-nimalnem tveganju, v novo filozofijoza okolje, kjer pa je obseg poslovnihtveganj bistveno veËji. Na Uradu zaenergetiko je pripravljen osnutekprograma nasedlih investicij. Boljkot sam program sta veËjega pomenavira za poplaËilo nasedlih naloæb. Poenergetskem zakonu so to kupnineelektrogospodarskih podjetij, podrugi strani pa pribitek na ceno zauporabo omreæja. Oba mehanizmaimata svoje pozitivne in negativne la-stnosti tako z gospodarskega kot po-litiËnega zornega kota.flZnaËilno za naπe investicije je, da sotemeljile na dveh predpostavkah, kine veljata veË. Domnevali so, da bo-mo æiveli v skupni dræavi in da bomosamozadostni pri oskrbi brez moæno-sti trgovanja s sosednjimi trgi. Doslejso naπa podjetja prijavila nasedle in-vesticije, narejen je tudi osnutek nji-hovega realnega vrednotenja,« je po-vedal dræavni sekretar. Prijavljenenasedle naloæbe bo treba tudi dopol-niti z dokazili, da so podjetja samanaredila vse, kar je v njihovi moËi zaËim cenejπe tekoËe poslovanje. Ker jevir financiranja nasedlih naloæb pro-daja energetskih podjetij in podjetij,ki so v njihovi lasti (na primer Ta-lum), se bodo nasedle investicije,predvsem odplaËevanje njihovih kre-ditov, pokrivale postopno, kot se boprodajalo premoæenje. Vendar pa

podjetja ne bodo mogla raËunati naseπtevek ugodnosti. Tako na primerTE-TOL in TET, ki sta prijavili na-sedle naloæbe, æe dobivata s pribitkana omreænino prednostno dispeËira-nje in s tem pokrito priznano ceno.»e bosta ti dve podjetji dobili denarza nasedle naloæbe, bosta dobili manjpokritih stroπkov iz omreænine.Pri doloËitvi cen za razliËne vrsteodjemalcev je treba upoπtevati ne sa-mo dejstvo, koliko nas odjemalec prioskrbi stane, temveË tudi, koliko jeodjemalec pripravljen za oskrbo pla-Ëati. Tudi pri nas razmiπljamo, da bi— dokler ostane trg odprt v doseda-njem obsegu — naredili model za ta-rifne odjemalce, ki bi samodejnoupoπteval spremembe cene za upora-bo omreæja in povpreËno nabavnoceno elektriËne energije.O nereπenem statusu NEK pa dræav-ni sekretar meni, da nam dejstvo, daod leta 1998 dalje nimamo odloËitveo NEK, povzroËa samo dodatne stro-πke. Katera koli odloËitev bi pomeni-la pocenitev. Kljub temu dræavni se-kretar zagotavlja, da bodo poskrbeli,da bo NEK imela prodano vso svojoproizvodnjo, kako, pa πe ni doloËe-no.Glede na to, da je bilo enoletno pri-pravljalno obdobje za odprtje trga, kigre poËasi h koncu, nas je zanimalo,Ëe se predvidevajo kakπne modifika-cije odpiranja. Dræavni sekretar namje na to vpraπanje odgovoril z dejstvi.flSedaj je v Sloveniji pribliæno devettisoË upraviËenih, med njimi pet ne-posrednih odjemalcev. Vseh devet ti-soË upraviËenih odjemalcev bo polegneposrednih, ki so imeli moænostuvoza æe letos, od novega leta lahkokupovalo vsepovsod, upoπtevajoË te-hniËne omejitve in veljavni pravniokvir. Distribucijska podjetja inHolding Slovenske elektrarne se bo-do morali potruditi, da bodo ostalidobavitelji svojim dosedanjim upra-viËenim odjemalcem. »ar odprtegatrga je, da imaπ moænost izbire, hkra-ti pa si sam odgovoren za ceno, pokateri boπ oskrbovan. Dræava kot ve-Ëinski lastnik v podjetjih elektrogos-podarstva se z odprtjem trga umikaiz neposrednega vmeπavanja v uprav-ljanje podjetij v njihovo nadziranje,in sicer po nadzornih svetih in skup-πËinah druæbenikov. Upam, da so sepodjetja do sedaj usposobila, se nau-Ëila, kako se pogaja s kupci, in ugo-tovila, kakπne so zahteve kupcev dodobaviteljev. Distribucijska podjetja

POTI NAZAJ NI

π▲

tema meseca

4

naËelu ekonomske uËinkovitosti. Re-gulativni okvir sestavljajo pravila zaspodbujanje ekonomske uËinkovito-sti izvajalcev GJS. Cene za uporaboelektroenergetskih omreæij so rezul-tat teh pravil. Pravila se v regulativ-nem obdobju (predvidoma naslednjatri leta) ne spreminjajo. Novi pravil-nik o cenah za uporabo omreæij inkriterijih za upraviËenost stroπkov bopovzel pravila in kriterije, ki so rezul-tat izpeljanega posvetovalnega pro-cesa.

HSE PRI»AKOVAL SIMULACIJO TRGAV HSE priËakujejo odprtje trga, ve-doË, da bodo lahko vsi upraviËeniodjemalci sami izbirali dobaviteljatako doma kot v tujini. Ker se zave-dajo, da bo to bistveno vplivalo napogoje poslovanja, so æe pred pole-tjem pritiskali na resorno ministr-stvo, da se sprejmejo vsi pravilniki innaredijo ustrezne simulacije, ki bodopokazale, kaj odpiranje pomeni zaudeleæence trga. S slednjim niso us-peli, zato so si sami pripravili simula-cije dogajanj na slovenskem trgu vletu 2002.Kot pravi dr. Tomaæ ©tokelj, izvrπnidirektor sektorja za træenje v Holdin-gu Slovenske elektrarne, kaæejo izku-πnje iz drugih evropskih dræav, ki soodpirale trg, da je eno govoriti o od-piranju trga, drugo pa ga je popolno-ma odpreti. V NemËiji so tuji doba-vitelji kar nekaj Ëasa poskuπali oskr-bovati nemπke konËne porabnike, pajim ni uspelo. Proizvodna podjetjaimajo v lasti distribucije in te kupu-jejo elektriËno energijo od svojihproizvodnih podjetij, po ceni, ki po-kriva celotne stroπke proizvodnje.Preseæke pa prodajajo proizvodnapodjetja na trgu po ceni, ki pokrivale variabilne stroπke. Podobno je na»eπkem, tudi v Avstriji se povezujetaproizvodnja in distribucija, v Italijitrg ne deluje, Francija ima zaprt trg,©vica πe nima sprejete zakonodaje oodpiranju trga. Po ©tokljevem po-znavanju evropskih energetskih tr-gov imajo pravi trg le Skandinavci, kipa na slovenske razmere nimajo vpli-va. Vsi drugi imajo vsaj delno reguli-ranega, kar omogoËa preæivetje vsemakterjem na njem.Naπi akterji so zaËeli sestanke o odpi-ranju trga julija, se usklajevali avgu-sta. Rezultat sestankovanj je sprejetipravilnik o odstopanjih. flOdprt pa

so 20 do 30 let komunicirala z istimistrankami, kar naj bi bilo dobro iz-hodiπËe, da jih bodo znali obdræati.Imamo deset odjemalcev, ki porabijotretjino elektriËne energije, tretjinoporabi nadaljnjih devet tisoË odje-malcev in preostalo tretjino 790.000tarifnih odjemalcev, ki nimajo mo-ænosti izbire, in so distribucijska po-djetja odgovorna za njihovo oskrbo.»e prve tretjine in sto najveËjih izdruge tretjine sedanji dobavitelji nebodo znali postreËi fla la carte«, je zvidika trænega deleæa zelo slabo za-nje. Zato lahko reËem, da je z vidikatrga dræava poskrbela (skoraj) za vse.flSkoraj« se bo merilo glede na rezul-tate, ki jih bo prinesel trg z elektriËnoenergijo — zanesljivost oskrbe, opti-mizacija stroπkov poslovanja elektro-podjetij, poveËanje palete ponudbe,primerljivost cen s sosednjimi trgi,zadovoljnost odjemalcev.«Se pa dræavni sekretar spraπuje, ali jedræava odgovorna za izobraæevanje oodpiranju trga, podjetniπko kulturov elektroenergetskem sektorju skla-dno z novo nastalimi razmerami, alije dræava poskrbela, da gospodarstvove, kaj je trajnostni razvoj s podroËjaenergetike in da padec cen na kratekrok lahko ogrozi zanesljivost oskrbena dolgi rok. Hkrati pa upa, da odpi-ranje trga razumejo tudi manjπinskilastniki elektro podjetij, ki jih je tuditreba upoπtevati.flImamo razvito omreæje, veËjo proi-zvodnjo, kakor jo potrebujemo, pla-Ëilno disciplino, sedaj lahko uvede-mo samo πe moænost izbire. Uspe-πnost in prosperiteta menedæerjev vpanogi bi morala biti v celoti premo-sorazmerna z uspeπnostjo podjetja nadolgi rok (oskrbujem, torej sem).Vodstvu se dajo proste roke, hkratipa se zahtevajo rezultati. Tako imajovsi, ne glede na leta, moænost, da seizkaæejo. Æelja po svobodi je tako po-vezana z doseganjem ciljev,« je πe po-vedal Djordje Æebeljan.

UGODEN VPLIV PREDVSEM ZA UPRAVI»ENEODJEMALCEKot je pojasnil prof. dr. Joæe Ko-privnikar, direktor Agencije za ener-gijo RS, delovanje mednarodnega tr-ga pomeni izboljπanje trænih razmerin bo imelo ugoden vpliv predvsemza upraviËene odjemalce. Ti se Ëeda-lje bolj zavedajo svojega novega polo-

æaja, intenzivneje se pogajajo za cenoin druge pogoje. Ta pritisk obËutijozlasti distribucijska podjetja. Medna-rodno odprtje trga z elektriËno ener-gijo pomeni moænost za vse, ki trgu-jejo z elektriËno energijo v Sloveniji,da bodo lahko svoje delovanje razπiri-li v mednarodni prostor. SlovenskiupraviËeni odjemalci bodo imeli mo-ænost nakupa pri tujih dobaviteljih,ki je do sedaj niso imeli. S tem bo naponudbeni strani veËja konkurenca.Za trgovce, posrednike in zastopniketo pomeni veËje moænosti prodora natrg, za slovenske proizvajalce elektri-Ëne energije pa bo mednarodna kon-kurenca pomenila veËji pritisk oziro-ma potrebo po trænem obnaπanju,hkrati pa bodo imeli boljπe moænostiza mednarodno trgovanje kot doslej.Kljub temu analitiki v letu 2003 nenapovedujejo pomembnejπega zniæa-nja cen elektriËne energije, zlasti neza tarifne odjemalce. Po izkuπnjah iz drugih dræav se z od-piranjem trga pojavijo tudi novi ude-leæenci, zlasti trgovci, træni zastopni-ki in posredniki. Te zanimajo pred-vsem moænosti za trgovanje v dræavikot tudi Ëezmejno trgovanje z elek-triko. Poleg sedanjih udeleæencev tr-ga v Sloveniji tudi oni æeljno priËa-kujejo pravila, ki bodo to problema-tiko uredila. Zmogljivosti Ëezmejnihvodov so omejene, poveËanja zmo-gljivosti pa kratkoroËno brez gradnjenovih daljnovodov ne moremo pri-Ëakovati, saj bi to lahko storili le naraËun poslabπanja zanesljivosti obra-tovanja slovenskega elektroenerget-skega sistema. Zato vsi zainteresiranine bodo mogli uvoziti elektriËneenergije iz tujine. Omejitve so znane,pravila, ki bodo v kratkem objavlje-na, pa naj bi vsem zainteresiranimomogoËila vsaj enakopravno kandi-diranje za Ëezmejne prenosne zmo-gljivosti. V Sloveniji je za dostop doprostih zmogljivosti Ëezmejnih vo-dov pristojen Eles, ki mora pravoËa-sno objaviti tudi pravila za dodelje-vanje. Ta pravila vsebujejo tudi kri-terije dodeljevanja, za katera moradati soglasje Agencija za energijo RS. Na podroËju regulative Agencija pri-Ëakuje nadaljevanje dobrega sodelo-vanja zainteresiranih udeleæencev natrgu, predvsem seveda izvajalcev gos-podarskih javnih sluæb (GJS). Slednjiso bili æe letos povabljeni k sodelova-nju v posvetovalnem procesu o ce-nah za uporabo omreæij oziroma oregulativnem okviru, zasnovanem na

5

ostaja problem uvoza in izvoza elek-triËne energije in naËin razdelitvezmogljivosti na meji. TeoretiËno lah-ko uvaæamo veË kot polovico naπihzmogljivosti. Drugo pa je, koliko la-stne proizvodnje potrebujemo zaobratovanje sistema in sistemske re-zerve. Ker TE ©oπtanj zagotavlja ve-lik del sekundarne regulacije ter dajepodporo 400 kV omreæju, moraobratovati, pa Ëeprav njena cena nikonkurenËna ceni uvoæene elektriËneenergije. V nasprotnem primeru nisistema, ni porabe in seveda tudiuvoza ne. Po drugi strani bi nekon-trolirani uvoz povzroËil naπim proi-zvajalcem elektriËne energije kar pre-cej milijard izgub, sluæili pa bi tuji tr-govci,« meni dr. ©tokelj in nadaljuje,da tak uvoz ne pomeni bistveno niæjecene, kot je pri nas. Tudi za uvoz av-strijskih 50 odstotkov zmogljivosti jena meji predvidena draæba in na njejbodo nastopali vsi veËji evropski tr-govci in po predvidevanjih dobilivsak le manjπi deleæ. Zato bodo po-skuπali tako nabavljeno elektriËnoenergijo prodati po najviπji moæniceni.« Ker bo povpraπevanje po uvo-æeni elektriËni energiji bistveno pre-segalo moænosti uvoza, bo cena takouvoæene elektriËne energije prakti-Ëno enaka ceni elektriËne energije,proizvedene v Sloveniji.«Z moænostmi odpiranja trga se jeukvarjala tudi analiza konkurenËno-sti, ki je bila narejena pred delnimodprtjem trga. Kot vsaka analiza jetudi ta temeljila na doloËenih pred-postavkah. Kot ugotavljajo na HSE,se del pomembnih predpostavk niuresniËil. Reπene niso nasedle inve-sticije. Druæbe HSE so prijavile veËkot za 60 milijard tolarjev nasedlihinvesticij, kar bi ob spremenljivi di-namiki po letih za naslednje leto po-menilo 12 milijard tolarjev. Nadalj-nja predpostavka pred odpiranjem jebila, da bomo prodali 2800 GWh izTE ©oπtanj z dolgoroËnimi pogodba-mi tarifnim odjemalcem. Cena za tekoliËine naj bi bila za petino viπja odcene, ki jo omogoËajo sedanje cenetarifnih odjemalcev. Tretja predpo-stavka, na podlagi katere je bila nare-jena analiza konkurenËnosti, je pre-vzem polovice elektriËne energije,proizvedene v NE Krπko s strani hr-vaπkega kupca — HEP-a. Prevzem ce-lotne proizvodnje z naπe strani vplivatako koliËinsko kot finanËno na ra-zmere na slovenskem energetskemtrgu. ▲

tema meseca

6

kajo po besedah mag. BoæiËa poslov-ne priloænosti, pa tudi πtevilne pasti.Elektro Ljubljana je æe analiziralo ra-zmere na trgu pri bliænjih sosedah —Avstriji, Italiji in Hrvaπki, za letos paje tudi sklenilo nakupne pogodbe znuklearko v Krπkem za potrebe pa-sovne energije in s HSE za potrebepasovne in vrπne energije. S posame-znimi trgovalnimi posli je, kot je po-udaril mag. BoæiË, izrabilo razlike vcenah na razliËnih trgih.Sicer pa Ëakajo podjetje na nakupnistrani tudi πtevilna tveganja, ki jih bomoralo obvladati, zlasti na podroËjuoblikovanja kratkoroËnih in dolgo-roËnih cen. Slednje se sicer zelo ma-lo spreminjajo, saj so vezane na ter-minske pogodbe, prve pa so zelospremenljive in tudi bistveno niæjeod prvih — po izkuπnjah iz drugih tr-gov za pribliæno 20 do 30 odstotkov.Toda z novimi trænimi razmerami sebodo tudi te po predvidevanju mag.BoæiËa pribliæale dolgoroËnim ce-nam. Poleg tega so tu πe koliËinskatveganja, kjer bo igral kljuËno vlogopred kratkim sprejeti pravilnik oobraËunu nedovoljenih odstopanj, kije vezan na porabo in proizvodnjoelektriËne energije. Obenem BoæiËpoudarja πe pomanjkanje prenosnihzmogljivosti za uvoz elektriËne ener-gije, slabo likvidnost trga, kreditnotveganje, morebitne Ëloveπke napakena podroËju notranjega nadzora tertveganja, ki se bodo pojavljala zaradinenehnega spreminjanja pravil igre. Po drugi strani pa se Elektro Ljublja-na zaveda tudi πtevilnih prednosti, kijih bo imelo v novih trænih razme-rah. To je predvsem velik obseg pro-daje, zato podjetje veliko pozornostinamenja predvsem ugotavljanju po-treb kupcev in analizi njihovih urnihdinamik odjema ter poskuπa predvi-deti povpraπevanje ter oblikovati ce-no glede na deleæ stroπkov. Prav zatose je lotilo razpisa za nabavo sistemaza obvladovanje tveganj, obenem paposkuπa kupcem svetovati, kako lah-ko sami zniæajo stroπke. A vendarle jenajbolj stimulativna ustrezna cenov-na politika — leta 2004 namerava po-djetje po napovedih mag. BoæiËaoblikovati optimalno urno ponudbo. Cenik bo vseboval veË razliËnih po-stavk — prva bo tako imenovana eno-tna cena, ki bo veljala predvsem zaadministracijo in storitve, torej zakupce, ki nimajo urnih meritev, dru-ga bo tarifna cena, ki bo podobna se-danjemu tarifnemu sistemu, pri ka-

flNepremiπljen in neurejen naËin od-piranja trga, kakrπnega ne poznajonikjer v Evropi, ima lahko usodneposledice za slovenske proizvajalce.Ker pa je HSE tisti subjekt, ki urav-nava trg v Sloveniji, bi se to poznalotudi na finanËnem poslovanju hol-dinga,« opozarja sogovornik, ki upa,da bodo v naslednjih dveh tednihbolj jasna pravila, kako bo potekaloposlovanje naslednje leto. Dokler ni-so znane razmere glede uvoza inizvoza, ni moË narediti slike poslova-nja za leto 2003 in tudi ne sklepatipogodb za naslednje leto. Lani so bi-la pogajanja glede izvoza sklenjenakonec oktobra. V HSE upajo, da bo-do kljub vsemu lahko veËino pogodbza dobavo elektriËne energije v letu2003 sklenili do konca novembra.

NAJPOMEMBNEJ©E AKTE IMAMONa podlagi energetskega zakona inskladno z uredbo je bil za sistemskanavodila v zvezi z delovanjem trgaelektriËne energije pristojen Eles. Kotpravi Milan Jevπenak, direktor Eleso-vega Upravljalca prenosnega omreæja(UPO), so doslej pripravili vse krovnedokumente, v pripravi pa imajo πe ne-kaj pravilnikov. Poleg Elesa pri temsodelujeta πe Borzen in Agencija zaenergijo. Agencija doloËi pogoje zadelovanje trga, kontrolo stopnje odpr-tosti. Naloga Elesa pa je, da kotupravljalec prenosnega omreæja omo-goËi uresniËevanje teh dejavnosti, karmora biti urejeno s pravilniki.flMed zadnjimi tovrstnimi pravilnikije bil pravilnik o odstopanjih, sprejet1. oktobra. Ta je plod dela vseh elek-trarn v sistemu in je po letu in poldela na njem najboljπi kompromis,ki omogoËa svobodno oblikovanjeelektroenergetskega trga. Vsak se lah-ko druæi v svojo bilanËno skupino innajde svojega dobavitelja,« meni Mi-lan Jevπenak in nadaljuje z naπteva-njem izdelanih pravilnikov. Oktobraje bil sprejet tudi pravilnik o dodelje-vanju prekomejnih zmogljivosti vobmoËju sistemskih rezerv. Ta omo-goËa prekomejno trgovanje v prostihzmogljivostih, ki jih imajo normalnona razpolago operaterji sistema in ni-so na razpolago za trg elektriËneenergije. S sprejetjem tega pravilnikaje omogoËena boljπa izkoriπËenostnaπih proizvodnih zmogljivosti, po-veËala pa se je tudi prednost, ki joponuja italijanski trg.

V zakljuËni redakciji je πe pravilnik ododeljevanju prenosnih zmogljivostiza leto 2003. Kot pravi sogovornik,so bila izhodiπËa za ta pravilnik pri-pravljena in usklajena na sestankupredstavnikov MOPE, Agencije zaenergijo, Borzena in Elesa. Kriterijiso bili postavljeni po sedaj veljavnizakonodaji glede na odpiranje trga s1. januarjem 2003. So kar se da ne-diskriminatorni za vse udeleæence naelektroenergetskem trgu in so trans-parentni, kar je za delovanje odprte-ga trga eden od zavezujoËih pogojev.flPojavljajo se problemi delitve krite-rijev, ki smo jih uskladili. Ti kriterijipa morajo enakopravno obravnavativse udeleæence, Ëesar pa v doseda-njem sistemu ni bilo. Teæave nastaja-jo, ker vsak gleda omenjene kriterijes svojimi oËmi: proizvodnja po svojein skuπa omejevati uvoz, distribucijapa se zavzema za popolno odprtje tr-ga. Tu je vloga regulatorja, da najdepravo razmerje.«Kot zagotavlja Milan Jevπenak, so bi-li sredi oktobra vsi akti, ki so nujnopotrebni za popolno odprtje trga inza katere je pristojen Eles, pripravlje-ni. Vrsta in πtevilo aktov, ki jih botreba πe pripraviti, sta odvisna od te-ga, koliko bo trg deloval in koliko boodprt ter koliko bo regulirano delo-vanje reguliranega dela elektroener-getskega sistema v razmerah odprte-ga trga.Vsi sprejeti dokumenti, ki jih objav-lja Eles kot upravljalec prenosnegaomreæja, in tudi drugi podatki o de-lovanju elektroenergetskega omreæjain sistema so sproti objavljeni naspletni strani [email protected]. Po-datki so objavljeni skladno z zahtevoenergetskega zakona in pravila, kiveljajo za Ëlanice ETSO, Evropskegazdruæenja operaterjev omreæij.

KLJU»NEGA POMENA JE USMERITEV H KUPCEMMag. Gregor BoæiË, izvrπni direktorElektro Ljubljana, meni, da se slo-venski trg z elektriËno energijo siceræe razvija, velike razlike so vidne zla-sti v primerjavi s sistemom izpreddveh let, toda podjetja vseh trænihpriloænosti vendarle ne bodo mogla vceloti izrabiti, dokler dræava ne boodpravila sistemskih pomanjkljivo-sti.Podjetja, ki bodo 1. januarja prihod-nje leto zaËela sodelovati na dereguli-ranem trgu z elektriËno energijo, Ëa-

7

terem kupec nima urnih meritev, alahko kljub temu vpliva na stroπke,tretja pa bo produktna cena, na kate-ro bodo lahko porabniki vplivali zurnim odjemom in bodo tako dobilipriloænost, da zniæajo stroπke. Slednjicenik bo oblikovan posebej za pasov-no, dnevno in noËno energijo, temupa nameravajo pri Elektru Ljubljanadodati πe cenike za urno raven, za de-lovnike in za porabo ob koncu tedna.Poleg omenjenih moænosti bodokupci dobili πe moænost nakupa ter-minskih standardiziranih produktovv tujini, s Ëimer bodo lahko kupilienergijo vnaprej — denimo, za leto alidve, vendar bo to za zdaj πe teæko za-gotoviti, saj ni dovolj prenosnihzmogljivosti na voljo. Kot zadnji dve

moænosti omenja naπ sogovornik πenakup energije prek borze, pri Ëemerbodo morali sprejeti tudi del cenov-nega tveganja, ter vkljuËitev v bilan-Ëno podskupino Elektro Ljubljana.Velika konkurenËna prednost podje-tja je, kot je poudaril mag. BoæiË, tu-di dejstvo, da ni obremenjeno z la-stno ceno proizvodnje, kar pomeni,da bo lahko izrabilo vse træne mo-ænosti, vendar mora zato razviti πe si-stem trgovanja ter se povezati s tuji-mi partnerji. To je deloma æe uresni-Ëilo, saj æe sodeluje s πtevilnimi po-djetji, usklajuje pa se πe z regulatorjisosednjih trgov. Obenem se zaveda,da je kljuË do uspeha predvsem vla-ganje v znanje in razvoj informacij-ske tehnologije. Uspeπno trgovanje z

elektriËno energijo je vendarle odvi-sno predvsem od dejavnosti in inova-tivnosti posameznih podjetij, pred-vsem pa od ozaveπËenosti in obveπËe-nosti kupcev. Koliko vedo slednji onovih gibanjih, se je izkazalo æe lani,ko so tista podjetja, ki so tvegala veË,dosegla tudi niæjo ceno elektriËneenergije, je poudaril mag. BoæiË.

MIRO JAKOMIN,MINKA SKUBIC,SIMONA BANDUR

Fo

to D

uπa

n J

eæ

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

�

�

�

�

��

��

��

��

��

�

�

�

�

�

�

��

��

��!"� ��

��

�

��

�

�

�

��

#��

#��$��

��!"� ��

septembra je bilo na organizira-nem trgu ponovno zaznati veËjo dejavnost udele-æencev trgovanja, ki je posledica tudi poveËanihpotreb po elektriËni energiji v primerjavi s prej-πnjim mesecem. VeËja dejavnost udeleæencev se jeodrazila v poveËanih koliËinah trgovanja na orga-niziranem trgu, ki je septembra znaπala 43.670MWh, kar je za 114 odstotkov veË kakor avgusta.V primerjavi s celotnim odjemom elektriËne ener-gije v Sloveniji je deleæ organiziranega trga se-stavljal pribliæno 5 odstotkov. PovpreËni dnevnideleæ trgovanja z elektriËno energijo je znaπal1.456 MWh, povpreËni indeks cen elektriËne ener-gije na organiziranem trgu (SLOeX) se je v pri-merjavi s prejπnjim mesecem zviπal za 12 odstot-kov in dosegel vrednost 6.269.

ANALIZA DEJAVNOSTI UDELEÆENCEV TRGOVANJA pregled dejavnosti udeleæencev trgova-

nja na dnevnem trgu glede na posamezni dan trgova-nja v tednu za obdobje od 1. avgusta do 16. oktobra le-tos je pokazal, da so udeleæenci trgovanja na dnevnemtrgu najbolj dejavni od ponedeljka do Ëetrtka, v petekpa se njihova dejavnost precej zmanjπa. Analiza dejav-nosti udeleæencev trgovanja je bila narejena na podlagiprimerjave skupne koliËine trgovanja na dnevnem trgu,doseæene tehtane povpreËne cene sklenjenih poslov nadnevnem trgu, πtevila podanih ponudb in πtevila skle-njenih poslov. Rezultate lahko pripiπemo dejstvu, da odponedeljka do Ëetrtka obiËajno poteka trgovanje samoza naslednji dan, medtem ko v petek poteka trgovanjekar za tri dni vnaprej. To je moæen vzrok, da je sku-pna koliËina trgovanja v ponedeljek podobna skupnikoliËini trgovanja Ëez konec tedna. Za ponedeljek jetreba predvideti potrebe za tri dni vnaprej in to je tudimoæen vzrok za manjπo dejavnost udeleæencev, ki teæjepredvidijo svoje potrebe za tri dni vnaprej.

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

ORGANIZIRANI TRG Z ELEKTRI»NO ENERGIJO

NAJVE»JI DELEÆ PRI PASOVNI ENERGIJI septembra se je tako kot v poletnih mesecih najveË tr-

govalo s produktoma pasovne in trapezne energije, medtem ko sta sedeleæa trgovanja s produkti noËne in urne energije πe zmanjπala. De-leæ trgovanja s pasovno energijo se je v primerjavi z avgustovskim de-leæem trgovanja zelo poveËal, to je za 113 odstotkov, medtem ko se jedeleæ trapezne energije zmanjπal kar za 47 odstotkov. PovpreËnadnevna koliËina trgovanja s pasovno energijo je znaπala 706 MWh, strapezno energijo 95 MWh, z noËno energijo 5 MWh in s produktiurne energije skupaj 23 MWh. PovpreËne cene produktov trgovanjapo sprotnem naËinu so bile: za pasovno energijo 6.130 tolarjev/MWh,za trapezno energijo 8.160 tolarjev/MWh in za ceno noËne energije4.031 tolarjev/MWh. Vse povpreËne dnevne cene posameznih produk-tov so se v primerjavi s preteklim mesecem zviπale, najveË cena pasov-ne energije, in sicer kar za 17 odstotkov, najmanj pa cena produktanoËne energije. Kljub precejπnjemu zviπanju cene produkta pasovneenergije pa to ni vplivalo na manjπe zanimanje po tem produktu, tem-veË je bilo ravno za ta produkt najveË trgovanja.

trgovanje z elektriËno energijo

8

SKUPNI PROMET IN VREDNOST SLOeX NA ORGANIZIRANEM TRGU V MESECU SEPTEMBRU 2002

DELEÆ TRGOVANJA S STANDARDIZIRANIMI PRODUKTI V MESECU SEPTEMBUR 2002

PRIMERJAVA TRGOVANJA PO POSAMEZNIH DNEVIH OD 1. 8. 2002 DO 16. 10. 2002

proizvodnja in poraba

9

�

��

��

��

��

��

SKUPAJDISTRIBUCIJANEPOSREDNI

september 2002september 2001

GWh

�

��

��

��

��

��

��

��

��

GWh

septembra so odjemalci iz prenosnega omreæjaprevzeli 959,4 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, karje bilo za 81,3 milijona oziroma kar za 9,3 odstotka veË kotisti mesec lani. Septembrska poraba je bila tudi za 2,7 odstot-ka viπja od naËrtovane z elektroenergetsko bilanco, pri Ëemerso bila velika odstopanja πe zlasti pri distribucijskih podjetjih.Ti so s prevzetimi 729,4 milijona kilovatnih ur lansko primer-jalno porabo presegli za dobrih pet odstotkov, dejanski rezul-tati pa so za veË kot πtiri odstotke presegli tudi bilanËne napo-vedi. Med velikimi odjemalci ostaja po porabi v ospredju to-varna aluminija Talum, ki je zaradi spomladi poveËanih proi-zvodnih zmogljivosti, septembra iz prenosnega omreæja prevze-la kar 142,7 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziro-ma za skoraj polovico veË kot isti mesec lani.

LETO©NJA IZJEMNA RAST PORABEvse kaæe, da bomo letos v Sloveniji imeli izjemno

letno rast porabe elektriËne energije, saj se povpraπevanje æe vse le-to stopnjuje, jesenski in zimski meseci pa so æe tradicionalno tisti zviπjo porabo elektrike. Tako smo do konca septembra v Sloveniji izprenosnega omreæja prevzeli æe 8 milijard 534,5 milijona kilova-tnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 7,6 odstotka veË kot vistem obdobju lani ter tudi za 2,7 odstotka veË od bilanËnih napo-vedi za leto 2002. Na drugi strani pa smo zaradi precej okrnjeneproizvodnje hidroelektrarn kljub poveËani proizvodnji v drugihobjektih zaostali tudi za primerjalnimi proizvodnimi rezultati, sajsmo v devetih mesecih zagotovili 9 milijard 342,2 milijona kilova-tnih ur elektriËne energije oziroma za 1,8 odstotka manj kot vistem Ëasu lani. Tako smo za zagotovitev nemotenega obratovanjamorali letos praktiËno podvojiti uvoz, za dobrih deset odstotkov paje bil manjπi tudi izvoz.

�

��

��

��

��

��

september 2001

GWh

september 2002

DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB

32,9

33,8

246,

5

47,1

13,4

0,8

188,

6

19,5

476,

8

48,1

476,

9

21,1

1,212

,5

312,

9

190,

1

* upoπtevana je celotna proizvodnja NEK* TEB - topla rezerva v sistemu

POVPRA©EVANJE PO ELEKTRIKI ©E VEDNO NARA©»A

TERMOELEKTRARNE RE©UJEJO OSKRBO

kljub jesenskemu deæevju in posledi-Ëno polnejπim koritom rek slovenske hidroelektrarne πevedno ne dosegajo lanskih proizvodnih rezultatov, sajso se jim septembra πe najbolj pribliæale Dravske elek-trarne, medtem ko je bila proizvodnja na Savi in SoËiprecej manjπa. Tako smo iz hidroelektrarn deveti leto-πnji mesec pridobili 229,2 milijona kilovatnih ur, karje bilo za 27,6 milijona oziroma za dobro desetinomanj kot v istem Ëasu lani. Po zaslugi jedrske elektrar-ne Krπko in drugih termoelektrarn pa so bili skupniproizvodni rezultati vendarle boljπi od lanskih, sajnam je septembra iz domaËih virov uspelo zagotovitimilijardo 80,7 milijona kilovatnih ur elektriËne ener-gije.Tako smo za 3,8 odstotka presegli lanske primer-jalne rezultate. Skupna proizvodnja pa je s tem bilatudi za 3,2 odstotka boljπa od napovedi, zapisanih vletoπnji energetski bilanci.

iz energetskih okolij

10

vajalka Davida Puntar Reberπek, sozaradi bolj natanËnega strokovnegasporazumevanja æeleli opredeliti do-loËene tehniËne izraze v slovenπËiniin s tem prispevati k dopolnjevanjustrokovnega izrazoslovja. Mag. Vekoslav Koroπec je kot gosti-telj zasedanja v pozdravnem govorupoudaril pomen standardizacije invkljuËenost Elesa v evropske in me-dnarodne povezave. Med drugim jepoudaril, da je Eles polnopravni Ëlanvseh evropskih strokovnih organiza-cij, da je obratovanje EES usklajenos pravili obratovanja evropske inter-konekcije, in da je Eles kot ediniizmed operaterjev tranzicijskih dræavvkljuËen v zdruæenje evropskih si-stemskih operaterjev ETSO. Polegtega je Eles zelo dejaven tudi v dru-gih pomembnih strokovnih organi-zacijah, kot sta UCTE in Sudel.V nadaljevanju je direktorica Sloven-skega inπtituta za standardizacijomag. Marjetka Strle Vidali spregovo-rila o strateπkem cilju vkljuËevanja v

AGENCIJA ZA ENERGIJOVLADA SPREJELA PORO»ILO O DELU AGENCIJEPo besedah Tomaæa Laha, predstav-nika sluæbe za odnose z javnostmi priAgenciji za energijo, je vlada na seji3. oktobra sprejela poroËilo o deluagencije. PoroËilo je sestavljeno izporoËila o delu agencije, finanËnegaporoËila in poroËila o stanju na po-droËju energetike v Sloveniji v letu2001. Vsebuje pregled dogajanja velektroenergetskem in plinskem sek-torju v lanskem letu, s poudarkomna delovanju trga z elektriËno energi-jo in pripravah na delno odpiranjetrga z zemeljskim plinom v letu2003. Vlada je ugotovila, da je agen-cija lani uspeπno in pravoËasno izve-dla vse svoje naloge. PoroËilo temat-sko zajema tista poglavja energetike,ki so najbolj povezana s procesi libe-ralizacije in deregulacije, torej podro-Ëje elektriËne energije in zemeljskegaplina. Namen poroËila je strokovnijavnosti prikazati potek sprememb instanje procesov uvajanja trga, zato jeizdano tudi v tiskani obliki.

MIRO JAKOMIN

HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNEPONUDBA VERBUND AG PREMALO UTEMELJENAPo sporoËilu sluæbe za odnose z jav-nostmi je nadzorni svet HoldingaSlovenske elektrarne na seji 16. okto-bra obravnaval zahtevo avstrijskegaelektropodjetja Verbund AG po od-kupu 35-odstotnega deleæa v podje-tju Sava, d.o.o., in dokumentacije zagradnjo verige hidroelektrarn na spo-dnji Savi, za katero je koncesijskopogodbo vlada RS julija letos podpi-sala s HSE. Nadzorni svet HSE me-ni, da je ponudba druæbe VerbundAG tehniËno in pravno premalo ute-meljena, da bi v njej lahko prepoznalodgovornost druæbe HSE, d.o.o. Po-slovodstvu HSE je predlagal, da Ëeugotovi, da je tehniËna dokumenta-cija za gradnjo verige hidroelektrarnna spodnji Savi, ki jo ponuja Ver-bund AG, primerna in potrebna, za-Ëne pogajanja za njen odkup ter zaodkup 35-odstotnega deleæa Save,d.o.o. Sicer pa so na seji nadzornegasveta HSE na podlagi mnenj ugle-

dnih pravnih pisarn in pravnikovugotovili tudi, da ni pravnih teme-ljev za zaËasno odredbo, s katero biVerbund AG zadræal zaËetek gradnjespodnjesavske verige hidroelektrarn.

MIRO JAKOMIN

ELESRAZ©IRJENO ZASEDANJESIST/TC NTFNa Elesu je 17. oktobra potekalo raz-πirjeno zasedanje SIST/TC NTF spodroËja standardov napetosti, to-kov in frekvenc. Povod za to sreËanjeje bil prevod πtirih temeljnih standar-dov s pristojnosti tega odbora, kot soSIST IEC 60038 (standardne nape-tosti IEC), SIST IEC 60059 (stan-dardni tokovi IEC), SIST IEC60196 (standardne frekvence IEC)in SIST HD 472 S1 (nazivne nape-tosti za javna nizkonapetostna elek-triËna omreæja. Kot je povedala pre-

Mag. Vekoslav Koroπec je spregovoril o pomenu standardizacije in o vkljuËenosti Elesa v evropske in mednarodne povezave.

Fo

to T

om

aæ

Sa

jeve

c

Groænja domaËinov, da bodo v primeru ukinitve projekta vetrnih elek-trarn na GoliËu celotno obmoËje zaprli za vse, je sproæila burne odzive.Na ministrstvu za okolje so potrdili, da vetrnic na GoliËu ne bo, todana tem obmoËju so se v zaËetku oktobra le pojavile nove merilne napra-ve, tokrat hrvaπke. Kot je povedal mag. Robert Turk, vodja piranske po-staje Zavoda za varstvo narave, so podjetju Elektro Primorska æe ob po-stavitvi merilnih naprav jasno povedali, da na GoliËu nima smisla me-riti vetra, ker lokacija z vidika varstva narave, zlasti tamkajπnjih ogro-æenih ptiËjih vrst, ni primerna za postavitev vetrnic. Toda podjetje je ponjegovih besedah kljub temu obljubljalo domaËinom, da bo izpeljaloprojekt, posledica tega pa so njihove groænje, da bodo zaprli javne poti.Slednji so tudi povedali, da so Hrvatje svoje merilne postaje z otokaUgljan preselili na GoliË. Zdaj se spraπujejo, ali ne bodo na tem obmo-Ëju le nekoË stale vetrnice, vendar namesto slovenskih hrvaπke.Primorske novice, 11. oktobra

Toæilstvo je kriminalistom odstopilo obseæno dokumentacijo o domnev-nih nepravilnostih pri poslovanju Jedrske elektrarne Krπko. Osrednjovlogo pri teh poslih naj bi imelo podjetje Nunip, ki zasluæi v nuklearkipribliæno milijardo tolarjev na leto, ne da bi se sploh pojavilo v Ura-dnem listu. Navedb o domnevnem organiziranem kriminalu v JEK di-rektor nuklearke Stane Roæman ni æelel komentirati, ob preverjanjuπtevilk pa se je izkazalo, da v podjetju vendarle pogosto poslujejo ne-transparentno, saj veliko poslov oddajajo z neposrednimi pogodbami,brez objave javnih razpisov. Numip, denimo, dobiva posle zgolj z naro-Ëilnicami, ki se sklicujejo na petletno dolgoroËno pogodbo, sklenjeno πepred uveljavitvijo zakona o javnih naroËilih. Toda naroËnik bi moralsvoje delovanje uskladiti z novo, veljavno zakonodajo, kar pomeni, dabi moral JEK glede na doloËila obligacijskega zakonika sklenjeno pogod-bo odpovedati s primernim rokom, pred iztekom slednjega pa bi moralpo Ërki zakona o javnih naroËilih izbrati najugodnejπega ponudnika.Dnevnik, 11. oktobra

V slovenskem statistiËne uradu so ugotovili, da elektrika le ni tolikoprispevala k viπjim cenam industrijskih izdelkov, kot so izraËunali v za-Ëetku oktobra. Popravljeni rezultati tako kaæejo, da so se cene industrij-skih izdelkov pri izdelovalcih septembra letos v primerjavi z mesecemprej poveËale za bistveno manj, namreË za 0,1 odstotka in ne za 1,2 od-stotka, kot so najprej izraËunali na statistiËnem uradu. Tako so bile tecene za 2,4 odstotka (prej za 3,5) viπje od tistih decembra lani ter za4,9 in ne za πest odstotkov viπje od lanskih septembrskih. Od tega so seseptembra letos v primerjavi z mesecem prej energenti pocenili za 3,1 odstotka in ne podraæili za 3,9 odstotka, pri Ëemer je industrijskapanoga floskrba z elektriko« svoj izdelek pocenila za πtiri odstotke, nepa ga podraæila za 5,1 odstotka. Septembra letos je bila glede na lanskideveti mesec floskrba z elektriko« torej draæja za 19,6 odstotka, na sta-tistiËnem uradu pa so naprej izraËunali, da je bila draæja za 30,9 od-stotka.Delo, 15. oktobra

Kosmate plaËe so se realno poviπale æe drugim mesec zapored, kar se jenazadnje zgodilo novembra lani. Zaposleni v podjetjih, druæbah in or-ganizacijah v Sloveniji so avgusta letos zasluæili 236.147 tolarjev bruto,kar je po podatkih slovenskega statistiËnega urada za 1,8 odstotka veË,kot so za svoje delo dobili julija letos, in za 9,1 odstotka veË kot avgustalani. Cene æivljenjskih potrebπËin so se avgusta poveËale za 0,1 odstotka,septembra, torej v mesecu izplaËila avgustovskih plaË, pa za 0,8 odstot-ka. Na omenjenem uradu so glede na te podatke izraËunali, da so sebruto plaËe v primerjavi z letoπnjimi julijskimi realno poveËale za 1,7 odstotka.Delo, 16. oktobra

ALI NA GOLI»UZDAJ MERIJO

HRVATI?

V JEK NAJ BI POSLOVALI

POD MIZO

BRUTO PLA»E VI©JE ZA

1,8 ODSTOTKA

ZMOTA V STATISTI»NIH

IZRA»UNIH

11

CEN in Cenelec. Mag. Leon Valen-ËiË iz EIMV je pojasnil, kaj pomeniza obstojeËe elektriËno omreæje pre-hod na poviπano napetost 230 V inkakπne posege bo treba opraviti. Er-vin Serπen, predsednik strokovnegasveta SIST za elektrotehniko, infor-macijsko tehnologijo in telekomuni-kacije, je spregovoril o nalogah inprogramskih usmeritvah sveta SIST.Mag. Anton PogaËnik pa je ob leto-πnjem svetovnem dnevu standardiza-cije povedal nekaj besed o letoπnji te-mi: One standard, One test — Accep-ted everywhere. Po konËni predstavi-tvi so si udeleæenci zasedanja ogleda-li Republiπki center vodenja.

MIRO JAKOMIN

SLOKO CIGRE — CIRED USPE©EN SEMINAR O NADZEMNIH VODIHV okviru Slovenskega komiteja Slo-ko Cigre — Cired je 15. oktobra po-tekal seminar o poveËanju izkoriπËe-nosti nadzemnih vodov z uvedbonadzora termiËne obremenljivosti pridaljnovodih. Seminar sta pripravilain uspeπno uresniËila prof. dr. FrancJakl in mag. Kreπimir BakiË. Oba stauveljavljena strokovnjaka na podro-Ëju termiËnih in drugih razvojno ra-ziskovalnih problemov, vezanih nadaljnovodno tehniko in elektroener-getske prenosne in distribucijske si-steme. Seminarja so se udeleæili stro-kovnjaki iz vrst operativcev, vzdræe-valnih in razvojnih sluæb ter projek-tantov iz devetih podjetij iz celotneSlovenije (Agencija za energijo, Eles,distribucija, IBE, Artes). Kot je po-vedal dr. Franc Jakl, so obravnavaliprobleme poveËanja uËinkovitostiobstojeËih in novih prenosnih na-prav, kar je v sedanjem obdobju enanajpomembnejπih nalog elektrogos-podarskih podjetij. Gre za problema-tiko, ki je vse bolj opazna zlasti v za-dnjem obdobju uvajanja trænega gos-podarstva. Z vpeljavo novih trænihodnosov v elektroenergetskem sek-torju nastajajo vse veËje omejitve inse pojavljajo vse veËji odpori javnostido gradnje novih elektroenergetskihvodov, povezanih s prostorsko pro-blematiko pridobivanja novih dalj-novodnih tras. Lastniki in upravljalcielektroenergetskih postrojev in na-prav so postavljeni v nezavidljiv po-loæaj in se sreËujejo s πtevilnimi ovi-

pod medijskim æarometom

▲


12

HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNEPREDSTAVITEV KNJIGE ODNOSI Z MEDIJIDvigni telefon, ko novinar potrebujetebe, ne le takrat, ko ti potrebujeπnjega! To je ena od pomembnejπihugotovitev, ki so jih v zaËetku okto-bra na sreËanju v Ljubljani omenilimed predstavitvijo knjige Odnosi zmediji. Pri nastajanju tega dela so so-delovali komunikologi Dejan VerËiË,Franci Zavrl in Petja Rijavec (pred-stavnica za odnose z javnostmi vHSE). Avtorji so opredelili odnose zmediji ter predstavili upravljanjeodnosov z mediji, zakonska in etiËnapravila vedenja, teæave in priloænostiv odnosih z mediji, naËrtovanje inizvajanje odnosov z mediji ter njiho-vo vrednotenje. Poleg tega so v prilo-gi predstavili nekatere pomembnejπedokumente, kot so na primer zakono medijih, kodeks etike druπtva zaodnose z mediji, kodeks druπtva no-vinarjev in listina o nedopustnostiprikritega oglaπevanja.

MIRO JAKOMIN

rami in vpraπanji. Ker je gradnja no-vih prenosnih vodov iz æe omenjenihrazlogov vse teæja, nastaja vse mo-Ënejπi pritisk k dodatnemu obreme-njevanju obstojeËih naprav. Zato jetreba iskati reπitve z novimi naËiniuvajanja novih tehnologij — od no-vejπih materialov do ustrezne pro-gramske opreme.

MIRO JAKOMIN

ELEKTROIN©TITUT MILAN VIDMARNA OBISKU UGLEDNA STROKOVNJAKA IZ DORTMUNDAV prvi polovici oktobra sta EIMVobiskala ugledna predstavnika kon-cerna RWE Net AG iz DortmundaPeter Sieper in Hubert Brüninghoff.Gosta sta 10. oktobra v dvoraniElektra Slovenija predavala πirπemukrogu udeleæencev iz slovenskih elek-trogospodarskih podjetij, in sicer onaslednjih temah: deregulacija nem-πkega sistema oskrbe z elektriËnoenergijo skupaj s storitvami in orga-nizacijo podjetja RWE Net AG, no-vi mednarodni standardi za visoko-napetostne postroje nad 1 kV izme-niËne napetosti, priprava in glavnielementi novega standarda za nadze-mne vode nad 45 kV izmeniËne na-petosti skupaj s pripadajoËimi pred-pisi, aktualna vpraπanja nadzemnihelektriËnih vodov podjetja RWE NetAG itd. Po predavanju je sledila raz-prava, ki se je nadaljevala tudinaslednji dan na EIMV v manjπi za-sedbi.Kot je ob tem povedal prof. dr. MaksBabuder, gre za nadaljevanje dolgo-letnega sodelovanja med EIMV inRWE, πe zlasti v okviru problemati-ke graditve in obratovanja elektro-prenosnih vodov in transformator-skih postaj. Izmenjava izkuπenj inpogledov z obËasnimi osebnimi stiki,predavanji in ogledi naprav traja æedobrih trideset let. V tem Ëasu je naobeh straneh priπlo do delne zame-njave generacij, da organizacijskihsprememb niti ne omenimo. Posebejkoristne so bile v minulem obdobjuizkuπnje, ki so jih strokovnjaki RWEposredovali glede temeljne reπitvepostrojev 400kV, dimenzioniranjatokovnih poti glede na obremenitveob kratkih stikih, primernosti upora-

be terciarnih navitij transformatorjevza napajanje lastne rabe v RTP, upo-rabe sodobnih vodnikov na nadze-mnih vodih itd. Sicer pa je prof. dr.Babuder kot pobudnika izmenjavekoristnih izkuπenj na nemπki straniposebej omenil dipl. ing. AntonaTerhorsta, na slovenski pa dipl. ing.Edvarda Höflerja; pozneje je priizmenjavi izkuπenj sodelovala πe celavrsta inæenirjev na obeh straneh.

MIRO JAKOMIN

ELEKTROIN©TITUT MILAN VIDMARHÖFNERJEVI DNEVI TOKRAT ÆE SEDMI» Elektroinπtitut Milan Vidmar letosæe sedmiË organizira mednarodnoposvetovanje Höflerjevi dnevi, ki bo4. in 5. novembra 2002 v GrandHotelu Emona v Portoroæu. Osre-dnja tema letoπnjega posvetovanja jeVzdræevanje visokonapetostnih elek-troenergetskih postrojev, podprto zmoderno diagnostiko, v razmerahodprtega trga z elektriËno energijo.Na posvetovanju bo predstavljenih15 referatov. Svoje strokovne pris-pevke so spet zagotovili vrhunskistrokovnjaki iz domaËih podjetij(Eles Ljubljana, Elektro Ljubljana,Elektroinπtitut Ljubljana, UniverzaMaribor) in tujine (Tehniπka univer-za Graz, Nynäs-Technol Graz, Wei-dmann Systems inc., Lyndonville,Consulting Pariz, ElektrofakultetaBeograd, Elektrofakulteta Zagreb). V torek, 4. novembra, ob 15. uri bookrogla miza na temo DoloËitev le-tnih programov vzdræevanja starajo-Ëih se postrojev v posameznih podje-tjih z vidika njihove obratovalne za-nesljivosti, podaljπevanja æivljenjskedobe in okoljskih vplivov — preizku-πeni in priporoËljivi naËini.Referati in tudi okrogla miza obrav-navajo v sedanjih razmerah zelo ak-tualno tematiko, zato vas toplo vabi-mo, da se posvetovanja udeleæite.Kotizacija za posvetovanje je 35.000tolarjev. Prijavite se lahko po telefo-nu 4743618 ali e poπti: [email protected].

DANILA BARTOL

Mag. Petja Rijavec v Holdingu slovenske elektrarne (HSE) skrbi zaodnose z javnostmi.

Fo

to M

iro

Ja

ko

min

13

DRAVSKE ELEKTRARNEMARIBOR VSESTRANSKA POMO» PO PLAZUZgodaj zjutraj julija se je osemstometrov nad hiπo Vilija Sticha iz Ko-zjega vrha v Dravski dolini sproæilplaz. Njegovo sproæitev je pospeπilorazritje gozdne ceste. Poruπil in pote-gnil je za sabo vse, kar je bilo podnjim. Stichovim je presekal in odne-sel del dovozne poti, traktor jim jevrglo preko magistralne ceste poDravski dolini, poπkodoval je garaæoin dva osebna avtomobila. Ocenjenaπkoda je znaπala πest milijonov tolar-jev. Zakonca Stich sta bila ob naπem je-senskem obisku kljub posledicamnaravne nesreËe, ki jih je doletela, ve-sela, da se ta ni zgodila podnevi, ko jevedno kdo od druæinskih Ëlanov nadvoriπËu. Sam rob plazu je namreËoplazil hiπo do viπine πtirideset centi-metrov. V plazu so bile tudi petton-ske skale. Po koncu drsenja plazu jena breæini ostalo tisoË ton materiala,koliko pa ga je πlo v Dravo in po njejnavzdol, se ne ve.

Sodelavci HE Vuhred, kjer Vili delaskoraj dve desetletji kot sploπni vzdr-æevalec in æerjavist, so mu takoj fi-nanËno priskoËili na pomoË. FiziËnopa je bilo treba posledice sanirati sstroji, kar sta storili komunalna sluæ-ba obËine in civilna zaπËita. Pri omi-litvi posledic plazu so tako Viliju Sti-chu pomagali sindikat Zgornje Dra-ve, sindikat druæbe DEM, sindikatdejavnosti energetike in sama druæbaDEM, skladno s podjetniπko pogod-bo.flZadovoljen sem, da delam v podje-tju, v katerem so tako pozorni dosvojih delavcev in so s tabo, ko ti jenajhuje, in v katerem imata vodstvoin sindikat posluh za zaposlene,« je πedodal sogovornik.

MINKA SKUBIC

ELEKTRO GORENJSKASTROKOVNO SRE»ANJE Z UPRAVI»ENIMI ODJEMALCIJavno podjetje Elektro Gorenjska,d.d., je 2. oktobra pripravilo strokov-no sreËanje za upraviËene odjemalcez naslovom Elektro Gorenjska na tr-

gu z elektriËno energijo v letu 2003.SreËanje je bilo namenjeno vodstve-nemu osebju najveËjih gorenjskihpodjetij, katerim Elektro Gorenjskana odprtem notranjem trgu dobavljaelektriËno energijo. Posamezne temeso podali mag. Drago ©tefe, direktorElektra Gorenjska (vizija podjetja),Mitja Anæej, direktor PE za dobavoelektriËne energije (energetski zakonin delovanje trga z elektriËno energi-jo v letu 2002), Ambroæ Bogataj, vo-dja sluæbe za nabavo elektriËne ener-gije (nakup elektriËne energije), inAleπ Aæman, vodja sluæbe za prodajoelektriËne energije upraviËenim odje-malcem (razvoj trga z elektriËnoenergijo). Poslovni partnerji so biliseznanjeni s spremembami in novo-stmi ter pogledi na razvoj in delova-nje trga z elektriËno energijo. Pouda-rek je obsegal naslednje tematskesklope: obraËun elektriËne energijein priprava pogodb, uvoz v letu2003, trgovanje na borzi, pravilnik oodstopanjih, prednosti vgradnje 15-minutnih telemetriËnih meritev inrazvoj trga z elektriËno energijo.Drugi del sreËanja pa je bil namenjenvpraπanjem in komentarjem udele-æencev, na katera so strokovnjaki po-dali konkretne odgovore.Sicer pa so prizadevanja Elektra Go-renjska usmerjena v to, da bodo sku-πali upraviËiti dosedanje zaupanjeposlovnih partnerjev pri dobavi za-nesljive in kakovostne elektriËneenergije. Prednosti sodelovanja zElektro Gorenjska so: obraËunskielementi po æeljah kupca, pomoË prinapovedovanju voznih redov, zmanj-πanje tveganj zaradi odstopanj pora-be elektriËne energije, analiza porabeza potrebe odjemalca, svetovanje oracionalni rabi elektriËne energije inpriprava konkurenËnih ponudb.Energetski trg je za Elektro Gorenj-ska nov izziv, ki bo ob zaupanjuupraviËenih odjemalcev dal skupenuspeh.

DRAGO PAPLER

ELEKTRO MARIBORODPRT NOVI DCV MARIBOR Novi list v mariborski elektrodistri-bucijski zgodovini je bil dodan 17.oktobra, ko so se slovesno odprlavrata novemu Distribucijskemu cen-tru vodenja Elektra Maribor. S svojoF

oto

Min

ka

Sk

ub

ic

Plaz jim je zasul dovozno pot in podrl garaæo.

▲


14

srednje in nizkonapetostnega omre-æja z interpolacijo novih transforma-torskih postaj z 20 na 0,4 kV ter pri-prava in dodelava obratovalnih navo-dil za vkljuËevanje novih objektov velektrodistribucijski sistem. Sicer paje Æumer diplomantom priporoËil,naj pri nadaljnjem delu upoπtevajotri temeljna vodila: da veπ, kaj delaπ;da tisto, kar delaπ, delaπ z veseljem;ne nazadnje pa moraπ tudi verjeti vtisto, za kar si se odloËil, da boπ delal.

MIRO JAKOMIN

SINDIKAT DEJAVNOSTI ENERGETIKEMAG. ÆEBELJAN ZAGOTOVIL KONSTRUKTIVNO PODPOROKer je mag. Djordje Æebeljan æe do-slej vrsto let sodeloval pri dogovarja-nju in usklajevanju na podroËju ko-lektivnih pogodb v energetskem si-stemu, z njim kot dræavnim sekretar-jem za energetiko ni bilo teæko nave-zati stikov, je povedal Franc Dolar,predsednik SDE Slovenije. Na pr-vem delovnem sreËanju so veËji delpozornosti namenili odprtim vpraπa-

udeleæbo so to potrdili πtevilni ugle-dni strokovnjaki iz projektnih, razi-skovalnih, prenosnih, distribucijskihin drugih podjetij. ©tefan Lutar, di-rektor Elektra Maribor, se je vidnozadovoljen zahvalil vsem, ki so po-magali uresniËiti zamisel o posodobi-tvi centra vodenja; pri tem je posebejomenil dobavitelja SNC — Lavalin izMontreala, ENSICO, Elektronaba-vo, Elektroinπtitut Milan Vidmar,IBE Elektroprojekt, Kograds Gra-dnje Maribor ter podizvajalce in ko-operante. Odprtje prvega sodobnegaslovenskega distribucijskega centravodenja v Mariboru je imelo moËanenergetski, informacijski in simbolnipomen, predvsem pa vizijo z realnimpogledom v prihodnost, ki daje tr-dno oporo izzivom na poti, ki so joutrli mariborski elektrodistributerji.Bistveno je, da bodo odjemalci elek-triËne energije odslej bolje servisira-ni, strokovnjaki Elektra Maribor pabodo imeli boljπi nadzor in bodo lah-ko πe hitreje odpravljali morebitnenapake. Ker se je omenjeni dogodekflzgodil« ravno ob oddaji prispevkovza tekoËo πtevilko Naπega stika, bo-mo o dosedanji etapni gradnji nove-ga DCV in o njegovem pomenu veËpisali prihodnjiË.

DRAGO PAPLER

ELEKTRO CELJE DIPLOME PREJELO 15 DIPLOMANTOVV javnem podjetju Elektro Celje sopred kratkim na krajπi slovesnostipodelili diplome 15 sodelavcem, kiso se v obdobju od leta 2000 do2002 izobraæevali ob delu v okviruizobraæevalnega centra ICES, en so-delavec pa je konËal magistrski πtudijelektroenergetike. Marijan Æumer,tehniËni direktor in koordinator izo-braæevanja v Elektru Celje, je pouda-ril dobro sodelovanje, tako z dr. Ja-nezom Hrovatinom kot s celotnoekipo iz ICES. Na tej podlagi so navisoki strokovni ravni uspeπno orga-nizirali sodelovanje med predavatelji,mentorji in πtudenti. Ob tem je Æu-mer povedal, da diplomske nalogenjihovih sodelavcev pokrivajo po-membna tematska podroËja, kot soorganizacija trga z elektriËno energi-jo, ukinjanje 35 in 10 kV napeto-stnega nivoja ter preureditev srednje-napetostnega omreæja po posame-znih obmoËjih in prehod na 20 kVnapetost, izboljπanje kakovosti in za-nesljivosti dobave elektriËne energijein preureditev teæiπËnih transforma-torskih postaj s funkcijo nadzorova-nih in daljinsko vodenih, preurejanje

Komandna soba novega DCV Elektro Maribor.

Fo

to D

rag

o P

ap

ler

Marijan Æumer, tehniËni direktorin koordinator izobraæevanja vElektru Celje.

Fo

to M

iro

Ja

ko

min

njem o socialni varnosti delavcev venergetskem sektorju, problematiki vdruæbi Nafta Lendava ter sodelova-nju med SDE in Uradom za energe-tiko. Sindikalisti so na tem sreËanjuposebej opozorili na nekatera vpraπa-nja glede kadrovske problematike vHoldingu slovenskih elektrarn in nasocialne vidike privatizacije distribu-cijskih druæb. Pogovarjali so se tudi opotrebi po sklenitvi ustreznih dogo-vorov z Elesom in elektrodistribucijona podroËju nabave in prodaje elek-triËne energije ter o vpraπanjih v zve-zi s takso na ogljikov dioksid. Kot jeponovno poudaril Dolar, je v temtrenutku najpomembnejπe, da je vsodelovanju s poslovodstvom Hol-dinga slovenskih elektrarn stekelproces reπevanja omenjenih proble-mov. Povedal je tudi, da je mag. Æe-beljan sindikatu zagotovil konstruk-tivno podporo, πe zlasti na podroËjureπevanja socialne problematike. ©eprej pa se bodo sindikalisti pogovori-li z ministrom Janezom KopaËem opristojnostih oziroma pooblastilihnovega dræavnega sekretarja za ener-getiko.

MIRO JAKOMIN

SINDIKAT DEJAVNOSTI ENERGETIKEANKETA O VPRA©ANJU ENAKOPRAVNOSTI ÆENSKV letoπnjih prvih mesecih so v Komi-siji za æensko politiko pri SDE na po-dlagi anonimnih vpraπalnikov skuπa-li ugotoviti, kako je z vpraπanjemenakopravnosti æensk, zaposlenih napodroËju energetike. PredsednicaZdenka Pergar je povedala, da je do-bila vrnjenih 277 vpraπalnikov. Za-nimivo je, da na podlagi posredova-nih vpraπalnikov ni bilo mogoËe do-biti niti toËnih informacij glede πte-vila æensk, zaposlenih v posameznihenergetskih podjetjih, niti glede πte-vila Ëlanic sindikata v teh podjetjih.Pergarjeva meni, da je æensk v ener-getiki precej veË, zato je teæko reËi,kakπen odstotek æensk je izpolnjevalomenjeno anketo. Vpraπalnik je bilnamenjen tako æenskam, ki so Ëlani-ce sindikata, kot tistim, ki niso. Ana-liza kaæe, da so vpraπalnike izpolnileæenske v πestnajstih podjetjih od 28druæb, kjer naj bi bile zaposlene Ëla-nice Komisije za æensko politiko.Odgovori kaæejo, da æenske v veËini▲ F

oto

Du

πan

Je

æ


16

primerov menijo, da v energetiki ve-lja enakopravnost, da imajo moæno-sti za napredovanje in izobraæevanje,pa tudi za to, da se prebijejo na vo-dilna delovna mesta. Ker je iz anketerazvidno, da bi æenske æelele biti boljdejavne, je treba razmisliti o vzrokih,zakaj teh dejavnosti ni bolj zaznati.

MIRO JAKOMIN

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJEDELODAJALCI O ZDRAVSTVENI REFORMI Predstavniki delodajalskih organiza-cij (Gospodarska zbornica Slovenije,Obrtna zbornica Slovenije, Zdruæe-nje delodajalcev Slovenije, Zdruæenjedelodajalcev obrtnih dejavnosti Slo-venije) so v zaËetku oktobra sporoËi-li, da kot socialni partnerji ne pozna-jo uradnega predloga vlade ali mini-strstva za zdravje o reformi zdravstve-nega zavarovanja. V tem Ëasu sodelu-jejo v pogajanjih za pripravo social-nega sporazuma za obdobje od leta2002 do 2005, potekajo pa tudi po-gajanja o politiki varovanja in krepi-tve zdravja ter zdravstvenega zavaro-vanja. Ker je za delodajalske organi-zacije morebitna zdravstvena refor-ma izjemno pomemben projekt, ob-Ëutljiv z veË zornih kotov, je potre-ben temu primeren naËin reπevanja.Pomembnost tega podroËja je tudi zagospodarstvo izredno velika, saj jezdravje dobrina, ki je nujno potrebnaza uspeπen in trajen gospodarski ra-zvoj. Po drugi strani so obremenitvegospodarstva, kamor sodijo tudiprispevki za zdravstvo, zelo pomem-bne za konkurenËnost in nadaljnjigospodarski razvoj. Med drugim sopredstavniki delodajalcev πe poudari-li, da morajo biti v oblikovanje vsebi-ne reforme na tem podroËju, ki je zaslehernega dræavljana Slovenije zelopomembno, vkljuËeni vsi socialnipartnerji.

MIRO JAKOMIN

ELEKTRO CELJE ODSLEJ VZDRÆEVANJE NA ENI LOKACIJIKonec septembra so v Celju na Ipav-Ëevi ulici odprli nove poslovne pro-store za opravljanje dejavnosti vzdr-

æevanja na eni lokaciji. V skladu z re-organizacijo elektrodistribucije in znamenom zmanjπevanja stroπkov sozdruæili nadzorniπtva Celje mesto,Lava in Gaberje. Med slovesnostjoob odprtju je Peter PetroviË, direktorElektra Celje, poudaril, da so tudi navidez drobne stvari vËasih zelo po-membne, saj imajo velik vpliv tako vlokalnem kot tudi v πirπem prostoru.Ob tej priloænosti se je za uspeπnodolgoletno delo zahvalil BratomiluHajtni, vodji obmoËja vzdræevanjaCelje — mesto in mu ob odhodu vpokoj izroËil knjigo Stoletje v Celju.Hajtna je med sodelavci uæival ugledin spoπtovanje, saj je vrsto let uspe-πno deloval na podroËju obratovanjain vzdræevanja, svoje znanje in izkuπ-nje pa je rad posredoval tudi mlajπim

Direktor Peter PetroviË je Bratomilu Hajtni ob odhodu v pokoj izroËil zanimivo knjigo Stoletje v Celju.

sodelavcem. Ob tem omenimo πe to,da je poleg celjskega obmoËja vzdræe-vanje organizirano tudi v SlovenjGradcu in Krπkem.

MIRO JAKOMIN

SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANABO MIKLAV»I» POSTAL GENERALNI DIREKTOR ZZZS? V zaËetku oktobra se je upokojil do-sedanji direktor Savskih elektrarnLjubljana Borut MiklavËiË, ki ga je,kot smo æe pisali, nasledil Drago Po-lak. Nekaj dni pred tem mu je dræav-ni sekretar Radovan Tavzes v HEMoste izroËil okoljski certifikat ISO

Fo

to M

iro

Ja

ko

min

zanimivosti

17

14001 (o prizadevanjih SEL na po-droËju kakovosti veË piπemo na stra-ni 42). Sicer pa je bilo v zvezi z Mi-klavËiËevim odhodom veË ugibanj otem, s Ëim se bo ukvarjal v nasle-dnjem obdobju. Kmalu se je zvedelo,da je med resnimi kandidati za gene-ralnega direktorja Zavoda za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije. Kot so10. oktobra poroËali nekateri mediji,se je na javni razpis poleg MiklavËiËaprijavil tudi Emil Æidan, medtem kov.d. generalnega direktorja FrancKoπir ni kandidiral. Predvidoma bo-do postopki za izbiro generalnega di-rektorja trajali dober mesec in pol.

MIRO JAKOMIN

ELEKTROENERGETSKI SISTEMNA© STIK IMA ©E VEDNO SVOJE POSLANSTVODejstvo je, da se je z ustanovitvijo sa-mostojnih energetskih podjetij v po-slovnem pomenu æe zdavnaj poruπilnekdanji EES. ©e vedno pa sistemobstaja v tehniËnem pomenu gledena potrebo po uËinkoviti oskrbiodjemalcev z elektriËno energijo. Inkjer obstaja tako obseæen in veËpla-sten sistem, se seveda pojavlja tudipotreba po uËinkovitem komunicira-nju, ne samo v okviru posameznihpodjetij, temveË tudi med njimi innavzven v odnosu do πirπe javnosti.In prav na tem podroËju je poslan-stvo Naπega stika. Kot je javnostiznano, ta revija sodi med najstarejπapodjetniπka glasila v Sloveniji, saj iz-haja æe veË kot 40 let. To specializi-rano strokovno glasilo, namenjenozaposlenim v elektrogospodarstvu,prejemajo tudi vlada, parlament, po-litiËne stranke, mediji ter druge usta-nove, ki so povezane z delovanjemEES. Glede na dolgoletno tradicijoter informativno in povezovalnofunkcijo Naπega stika, bi bila res ve-lika πkoda, tako za podjetja kot zapo-slene, Ëe ne bi poiskali reπitve za nje-govo nadaljnje izhajanje. Konec kon-cev Naπ stik prav v zadnjih letih do-sega visoko mesto med tovrstnimipodjetniπkim revijami (izbor za Zla-to pero). Tudi v tem primeru zane-sljivo dræi: Hiπo lahko sesujeπ v nekajsekundah, gradiπ pa jo neprimernodaljπi Ëas!

MIRO JAKOMIN

GRADNJA IN ZAPIRANJE OBENEMKot poroËa nemπki VDEW, bodo nemπka elektroenergetska podjetja v priho-dnjem letu zgradila nove elektrarne s skupno moËjo 2296 MW, s Ëimer bodo na-domestila stare naprave, ki niso veË ekonomiËne. K tej πtevilki omenjeno podjetjene priπteva gradnje naprav z moËjo, manjπo od 10 MW, in ne naËrtovanih zase-bnih elektrarn na obnovljive vire, kar pomeni, da bo nova elektroenergetska moËv NemËiji dejansko πe nekoliko viπja. NajveËji deleæ novih energetskih virovpredstavljajo elektrarne na veter, ki zlasti v zadnjih mesecih rastejo v NemËijikot gobe po deæju. V prvih πestih mesecih tega leta so namreË tamkajπnja podje-tja zgradila nove zmogljivosti s skupno moËjo 1100 MW, to πtevilo pa naj bi dokonca leta poveËala na 2900 MW. V prihodnjem letu nameravajo po podatkihVDEW temu dodati πe 2400 MW. Po drugi strani pa v tej dræavi zapirajo ter-moelektrarne, ki ogroæajo okolje. Lani so prenehale proizvajati elektriËno ener-gijo elektrarne s skupno moËjo 1574 MW — sedem od tega je bilo termoelektrarn,ena pa je delovala na plin. V prihodnjih letih bo vsaj predvidoma svoje πtiri ter-moelektrarne zaprl πe Eon, EnBW pa je tako odloËitev za zdaj odloæil za nekajËasa. Nemπka podjetja so imela tako lani elektrarne s skupno moËjo 100.000MW, πe pred dvema letoma pa s 101.180 MW. NajveËjo novo elektrarno graditrenutno podjetje Veag, in sicer hidroelektrarno z moËjo 1056 MW, delovati panaj bi zaËela prihodnje leto. Tudi RWE bo zgradil dve velikanki, in sicer elek-trarno na lignit z moËjo 965 MW in 255 MW elektrarno na plin. Kot so pove-dali pri RWE, bo nova elektrarna na lignit zamenjala πest starih enot, hkrati pabo za 30 odstotkov bolj uËinkovita od starih. »etrto najveËjo elektrarno naNemπkem gradi VDEW — to bo 20 MW naprava, ki bo delovala na biomaso, de-lovati pa bo zaËela sredi leta 2003, hkrati pa naj bi v tem letu omenjeno podje-tje pognalo πe dve podobni napravi.

E.ON KUPUJE NA SLOVA©KEMNemπko elektroenergetsko podjetje E.on Energie je dobilo dovoljenje za nakup49-odstotnega deleæa najveËjega slovaπkega oskrbovalca z elektriËno energijo Za-padoslovenska energetika ZSE iz Bratislave. ZSE oskrbuje z energijo obmoËje, kimeji na madæarski Edasz in Ëeπki JME, v obeh omenjenih podjetjih pa ima E.onEnergie æe svoj deleæ, zato bodo vsi trije oskrbovalci po nakupu najbræ tudi so-delovali, so sporoËili iz nemπke druæbe. Lani je ZSE prodala 6,9 TWh elektriËneenergije in s tem zasluæila 417 milijonov evrov. V podjetju je zaposlenih 2571ljudi, oskrbuje pa 15.000 kilometrov veliko obmoËje.

NEM»IJA

OMEJITEV UVOZA IZ NEM»IJE IN BELGIJEOperater nizozemskega elektroenergetskega sistema TSO je zmanjπal dovoljenokoliËino uvoza iz NemËije in Belgije z 849 MW na 550 MW. Belgijska podjetjabodo lahko tako na Nizozemsko odslej izvozila le 150 MW elektriËne energije,doslej pa so je lahko 313 MW, nemπka pa 400 MW, medtem ko so je lahko vprejπnjem mesecu πe 536 MW.

NIZOZEMSKA

MANJ©A PORABA ZARADI MILEGA POLETJAVse veËje povpraπevanje po elektriËni energiji v ©paniji se je zlasti letos poletinekoliko umirilo. Kot poroËa zveza tamkajπnjih elektroenergetskih podjetij Une-sa, se je poraba od januarja do avgusta letos poveËala zgolj za 2,7 odstotka, vistem obdobju lani pa za skoraj πest odstotkov. K letoπnjemu upadu je najveËprispevalo milo poletje, saj zaradi relativno nizkih temperatur za ta letni Ëasljudje niso toliko uporabljali klimatskih naprav kot lani. Skoraj 82 odstotkovporabljene elektriËne energije so po podatkih Unese proizvedle njene Ëlanice -Endesa, Iberdrola, Union Fenosa, Hidrocantabrico in Viesgo, pribliæno 18 od-stotkov pa so je pridobili od drugih proizvajalcev in s povezavami.

©PANIJA

ENERGETSKESMERNICE BODO PODANE Z NEP

minister Janez KopaË o energetski viziji

18

za okolje, prostor in energijoter Urad za energetiko zasledu-jeta na podroËju energetike,bolj natanËno pojasnite.flNo, prizadevanja za varno, zaneslji-vo in okolju prijazno preskrbo z ener-gijo lahko najbolj razumljivo poja-snim na konkretnem primeru projek-ta gradnje hidroelektrarn na spodnjiSavi. Dræava se lahko najbolj zanesena energente, ki jih ima doma. Navoljo imamo πe neizkoriπËene vodo-toke in omejene zaloge premoga. In-vesticije v termoelektrarno na pre-mog ne bi mogli upraviËiti upoπteva-joË okoljski dejavnik, poleg tega inve-sticija ne bi bila ekonomsko upravi-Ëljiva, saj bi poruπila skladnost medsedanjimi zmogljivostmi rudnikov intermoelektrarn. Popolnoma logiËnaje torej odloËitev za gradnjo hidroe-lektrarn na spodnji Savi. Okoljski vi-dik je upoπtevan pri izbiri vodotoka,saj je kot prioriteta za energetsko izra-

Ali v Ministrstvu za okolje, prostor in energijo vedo, kaj hoËejo dose-Ëi na razvejanem energetskem podroËju? To je eno od bistvenihvpraπanj, ki se v zadnjem Ëasu zastavljajo v javnosti. »eprav je odogajanju na tem podroËju manj informacij, pa to seveda πe ne po-meni, da prednostne naloge v energetiki niso opredeljene, pojasnjujeminister Janez KopaË. PrepriËan je, da bo jasnejπa energetska slikapodana z Nacionalnim energetskim programom, ki ga sedaj po od-hodu dr. Roberta Goloba pospeπeno pripravljajo z drugo ekipo.

septembrski πtevilki je dr. Robert Go-lob, ki se je poslovil s funkcije dræav-nega sekretarja za energetiko, izrazilveË kritiËnih pogledov na stanje v slo-venski energetiki. Zato smo za poja-snilo tokrat zaprosili mag. JanezaKopaËa, ministra za okolje, prostorin energijo, in mu zastavili nekajvpraπanj glede razvojnih konceptov.Jasno je, da ima vsaka zgodba — tudielektroenergetska — najmanj dve alicelo veË plati. V Naπem stiku pa sovrata odprta, tako za kritiko kot zaodgovore, pojasnila, pobude itd.

Ali res dræijo kritiËne trditve,ki so se v zadnjem Ëasu pojavilev javnosti, da v energetiki nisoopredeljene prednostne nalogeza doseganje kljuËnih ciljev?fl»e se omenjeno vpraπanje nanaπana podroËje, ki ga pokriva Ministr-stvo za okolje, prostor in energijo, toseveda ne dræi. Ta trditev pa Ëasovnosovpada z odhodom dræavnega sekre-tarja dr. Roberta Goloba, ki je doku-ment, s katerim naj bi dosegli nacio-nalni konsenz — prav o tem, o Ëemerme spraπujete, dolgo, celo πe tik predsvojim odhodom obljubljal, naredilpa premalo. Gre za nacionalni ener-getski program, ki ga sedaj pospeπe-no pripravljamo z drugo ekipo. Kerje zdaj manj dnevnih novic o vode-nju slovenske energetske politike, tone pomeni, da prednostnih nalog za

doseganje kljuËnih ciljev nimamoopredeljenih. Le slog imamo druga-Ëen, saj ne objavimo in beatificiramovsake svoje zamisli sproti.«

Po kakπnem metodoloπkemprincipu ali kljuËu se v energeti-ki doloËa prednostni red reπeva-nja najbolj ægoËih problemov?flVpraπanje me nekoliko spominja naizpit na elektrotehniπki fakulteti.Vsakdo ve, da v vladi mnogokrat de-lujemo z najveËjimi obrati, da bi reπi-li najbolj urgentne stvari. Sicer pa jemetodoloπki kljuË popolnoma jasenin me vodi pri svojem delu od nasto-pa mandata. Sledimo trem kljuËnimciljem, ki niso hierarhiËno strukturi-rani, temveË jih gledamo kot hkra-tne. Ti trije kljuËni cilji so zaneslji-vost delovanja elektroenergetskega si-stema, njegova konkurenËnost inokoljska primernost. Smiselno se vseto nanaπa tudi na podroËje nafte inplina. Ob tem se v ministrstvu trudi-mo tudi za optimalne reπitve v si-stemski zakonodaji, ki naj zagotavlja-jo, da bodo uporabniki priπli do svo-jega cilja ob Ëim manj birokratskihpostopkih, in pa za javno delovanje,ki naj pomaga javnosti in uporabni-kom sistemov za preskrbo z energijopri doseganju skupnih ciljev.«

Prosim, Ëe nam lahko omenjenekljuËne cilje, ki jih Ministrstvo

Minister Janez KopaË

V

bo namenjena reka Sava. Drugi πerazpoloæljivi vodotoki so ohranjeni zapoznejπi Ëas. Cilj je tudi skladen ra-zvoj sistema preskrbe z energijo. Te-koËe spremljamo razmerje med giba-njem porabe in proizvodnje elektri-Ëne energije. Opaæamo lahko, da po-raba elektriËne energije naraπËa postopnji nekaj odstotkov na leto, Ëe-mur mora seveda slediti ponudbaelektriËne energije. OdloËitve, ki smojih v preteklosti sprejeli, so bileusmerjene v dve smeri zagotavljanjaustrezne ponudbe: sprostitev uvozain gradnjo novih proizvodnih zmo-gljivosti doma (spodnja Sava). Pou-dariti je treba, da odloËitev samo zasproπËen uvoz ne bi bila v skladu s ci-ljem zanesljivosti. ElektriËna energijaje blago, za katerega veljajo naËela po-nudbe in povpraπevanja. Takrat, koponudniki vedo, da imamo na izbiroalternativno moænost, nam ponudijoelektriËno energijo po niæji ceni, kotËe vedo, da imamo edino moænostkupiti samo pri njih. Posebej lepo seje to odrazilo ob priloænosti nenade-jane zaustavitve NEK, ko je cenaelektriËne energije v tujini poskoËilaza velikostni razred in se je ob ponov-nem zagonu NEK spustila na prej-πnjo raven. Poleg zagotavljanja ustre-zne ponudbe elektriËne energije sobila naπa prizadevanja usmerjena tudik skladnemu razvoju prenosnih in di-stribucijskih omreæij, kjer je naπa vlo-ga preteæno omejena na pripravo

pravnega okvira, ki bo omogoËalskladen razvoj. Ob skladnem razvojuupoπtevamo tudi zahteve industrije.Preteæno vsa izvozno usmerjena in-dustrija je tehnoloπko zahtevna, sajnjene proizvodne procese nadzirajoraËunalniki, ki zahtevajo viπjo kako-vost elektriËne energije, kot je opre-deljena v veljavnih aktih. V sklepnifazi je zato podzakonski akt, ki pre-dvideva postopen dvig kakovostielektriËne napetosti na raven, ki jodoloËa evropski standard ob tem, daakt dopuπËa za posebno zahtevneodjemalce dogovor o πe viπjih zahte-vah po kakovosti elektriËne napeto-sti.«

Kaj pa vpliv dnevne politike na dogajanje v ener-getskem sektorju?flVsekakor je naπ cilj tudi omejevanjevpliva dnevne politike na ekonomskeodloËitve v sektorju. Pod dnevno po-litiko pa ne mislim na politiËnestranke, ki se v sprotne odloËitvesploh ne meπajo, ampak bolj na vplivmedosebnih odnosov med ljudmi izministrstva in iz preostalega dela sek-torja na sprejemanje pomembnihodloËitev, Ëemur smo bili v zadnjegapol leta πe posebej izpostavljeni.«

MIRO JAKOMIN

inister Janez KopaË je na vpraπanje o bistvenihelementih in znaËilnostih obstojeËega razvojnega modela v energetiki pojasnil, da predvidevajo sproπËeno delovanjetrga, transparentnost, optimalnost in upraviËenost stroπkovza delovanje omreæij, odmrtje monopolov pri dobavi ener-gije, delovanje omreæij kot naravnih monopolov v oblikigospodarskih javnih sluæb, zagotavljanje viπje kakovostidobave elektriËne energije (standard EN 50160) z moæno-stjo dogovora med upravljalcem in odjemalcem elektriËneenergije o πe viπji kakovosti elektriËne energije. Vsi tielementi sluæijo temeljnemu poslanstvu, to je kakovostni in zanesljivi oskrbi odjemalcev z elektriËno energijo. Glede najpomembnejπih prednostnih nalog na energetskempodroËju pa je povedal, da se poleg æe omenjenih projektov ukvarjajo πe s celo vrsto nujnih nalog. Omenil je reπevanje nasedlih investicij, poveËevanje obsega obnovljivih virov energije, program varËne rabe energije,program delne privatizacije elektrodistribucijskih podjetij,reπevanje statusa NEK itd.

m

Fo

to D

uπa

n J

eæ

slavnost v RTP Krπko

20

objekt prinaπa. PoveËala se bo zane-sljivost napajanja Dolenjske regije inBele Krajine, veËje bodo razpoloælji-vosti prenosa celotnega sistema,manjπe bodo izgube v omreæju, veËjabo varnost NEK zaradi zanesljivejπe-ga napajanja lastne rabe. Po tehniËniin izvedbeni plati je objekt predstavilJanez Kern, direktor projekta. Meddrugim je naπtel kljuËne datume po-sameznih faz gradnje, od katerih jemed najpomembnejπimi 3. oktober2002, od kar postaja poskusno obra-tuje. V tem Ëasu je dosegel transfor-mator z moËjo 300 MVA æe 232MW moËi, kar je presenetilo tudipoznavalce tovrstnih naprav. Velikaobremenitev transformatorja, je ra-zlog, da v Elesu æe razmiπljajo o po-stavitvi πe enega, za kar je rezerviranprostor v stikaliπËu. Postavitev RTPKrπko je delo slovenskih inæenirjev.Vanjo je vgrajena najsodobnejπa tujaoprema, in tuji dobavitelji so bilipreseneËeni, da so naπi inæenirji spo-sobni naprave sami stavljati v pogon,seveda s pomoËjo vrste domaËih stro-kovnih institucij in podjetij.

PREDSEDNIK IN ÆUPAN »ESTITALA INVESTITORJUV pozdravnem nagovoru na slavno-stni otvoritvi je mag. Vekoslav Ko-

V dveh letih je poleg stikaliπËa NE Krπko zrasla novaRTP Krπko 400/110 kV. Najsodobnejπa RTP pri nasin ena izmed najsodobnejπih v Evropi, poskusno obra-tuje od 3.oktobra. Slovesne otvoritve 22. oktobra sta sepoleg πtevilnih predstavnikov elektrogospodarstva, po-slovnih partnerjev, predstavnikov druæbeno politiËnegaæivljenja Posavja, udeleæila tudi predsednik vlade dr.Janez Drnovπek in resorni minister mag. Janez KopaË.

ot je na tiskovni konferenci predslovesnim odprtjem dejal mag. Ve-koslav Koroπec, prvi moæ Elesa, jepostavitev in zaËetek obratovanjaRTP Krπko velik dan za Eles, Posav-je, Dolenjsko in Belo Krajino. Po veËprekinitvah je do prave gradnjeobjekta priπlo pred dvema letoma.Vodenje investicije je bilo v celoti vrokah Elesa, ki je zgradil objekt dvameseca pred rokom, v okviru predvi-denih 4 milijard tolarjev iz lastnih

sredstev. Za strokovno in uËinkovitoizvedbo investicije je Koroπec pohva-lil 30 Ëlansko ekipo sodelavcev razli-Ënih sluæb, ki je delala na projektupod vodstvom Janeza Kerna. Do-konËanje RTP Krπko pomeni tudizakljuËek reorganizacije Elesa skla-dno z energetskim zakonom.Saπa Jamπek, direktor Elesove javnesluæbe za prenos elektriËne energije,se je v nadaljevanju tiskovne konfe-rence dotaknil prednosti, ki jih novi

znanja

K

Delo Elesovih strokovnjakov pri RTP Krπko je neprecenljive vrednosti.

Fo

to M

ink

a S

ku

bic

Fo

to M

ink

a S

ku

bic

VeË deæja, veË energije in slaba vidljivost, na slavnostni otvoritvi RTP Krπko.RTP KR©KO —

OGLEDALO DOMA»EGA

21

roπec poudaril, da se od zaËetka ok-tobra pribliæno tretjina energije izNE Krπko transformira v novi RTPKrπko za direktno napajanje Posavjain Dolenjske. RTP Krπko je najzah-tevnejπi objekt v Elesu, tako po vgra-jeni tehnologiji kot po teæavnostivkljuËevanja obstojeËih daljnovodovin povezav z RTP NEK. Objekt jepopolnoma avtomatiziran in daljin-sko voden iz Republiπkega centra vo-denja ter vkljuËen v teleinformacij-sko omreæje slovenskega elektro si-stema. Pohvalil je zgledno sodelova-nje pri projektu z NEK Krπko, njeni-mi strokovnjaki, lokalno skupnostjoin z MOPE. Ta moderni objekt lah-ko sluæi slovenskemu znanju, sloven-ski industriji in slovenski gradbenioperativi kot referenËni objekt zaobjekte, ki se bodo gradili v Jugovz-hodni Evropi.flKonËanje tega lepega objekta pome-ni razlog za veselje in oddahnitev, to-da jutri je æe nov dan z novimi nalo-gami in izzivi in zagotavljam vam, daje Eles na te naloge pripravljen,« je πedejal Vekoslav Koroπec.Æupan obËine Krπko Franci Bogo-viË, je udeleæence slavja spomnil, daso minila tri desetletja odkar je bilasprejeta odloËitev, da se v neposrednibliæini Krπkega zgradi jedrska elek-trarna. Mnogi so se takrat in se πe

danes spraπujejo ali je bila to modraodloËitev. Kolo zgodovine se ne dazavrteti nazaj in beseda Krπko je si-nonim za NEK, kot velikega proi-zvajalca elektriËne energije v tem de-lu Slovenije. Le malokdo pa je po-znal ta del po nereπenem napajanju zelektriËno energijo. Kmalu po posta-vitvi NEK je bilo jasno, da je trebazgraditi RTP. ©tirinajst let je minilood pripravljalnih del, naslednjih 12let pa so potekala usklajevanja inprojektiranje. flVËasih so za velikeodloËitve potrebna drobna naklju-Ëja, oziroma sreËne ali manj sreËneokoliπËine. Huda zima 1998 in 1999in poπkodbe na elektro omreæju sopokazale, kako ranljiv je slovenskiEES, saj je bila vsa JV Slovenija tridni v temi. SreËnejπa okoliπËina paje, da je Eles na Ëelu z mag.Koroπ-cem imel razumevanje, da naπi regijipoleg NEK, radioaktivnih odpad-kov, prepletenega DV omreæje, pri-hajajoËih savskih elektrarn pripadatudi kakovostna oskrba z elektriËnoenergijo,« je nadaljeval krπki æupanin ob tej priloænosti Ëestital investi-torju in se v imenu prebivalcev Po-savja in podjetij iz te regije zahvaliltako mag.Vekoslavu Koroπcu kot Ja-nezu Kernu za zgledno sodelovanje zlokalno skupnostjo pri uresniËitviprojekta.

Predsednik vlade dr. Janez Drnov-πek, je izrazil ugotovitev, da bo deæe-ven dan — prav takrat je lilo kot izπkafa — prinesel veË elektrike iz hi-droelektrarn, veË distribucije in veËprodaje. V nadaljevanju se je spo-mnil sreËanj z gospodarstveniki Po-savja in Dolenjske, ki so ga nepresta-no spraπevali kdaj bo RTP Krπkozgrajeno. Sedaj jo otvarjamo z vsemiprednostmi, ki smo jih naπteli pred-hodni govorniki. »estital je izvajal-cem in investitorju in izrazil upanje,da bo Eles nadaljeval svoja prizadeva-nja in vlogo, ki jo ima na odprtem tr-gu elektriËne energije. Poudaril je, daimamo znanja in izkuπenj dovolj, dabomo ta prehod zmogli. Ob koncugovora je udeleæencem slovesnostiizrazil priËakovanje, da se bo z njimisreËal v boljπih vremenskih razmerahin enakih priloænostih.

MINKA SKUBIC

Fo

to M

ink

a S

ku

bic

Objekt je slavnostno odprt, ELES pa Ëakajo novi izzivi.

HSE: VEMO, KAJ HO»EMO

razvojni koncept in vizija holdinga

22

In vlada je z ustanovitvenim aktomdoloËila tudi temeljne cilje, ki jihmora HSE zasledovati: skupni na-stop domaËih proizvajalcev na odpr-tem trgu z elektriËno energijo, pove-Ëanje konkurenËnosti domaËih proi-zvajalcev (vkljuËno z reπevanjem pro-blematike nasedlih investicij) ingradnja HE na spodnji Savi. flTo sem æe neπtetokrat povedal inskoraj ni nikogar v energetskem si-stemu na odgovornih mestih, ki tegane bi poznal. Dejstvo je, da v holdin-gu vemo, kaj je strategija, kaj so stra-teπki cilji, kaj so operativni cilji itd.Jasno je, da v holdingu, kjer je zapo-slenih 55 ljudi, od tega kar 73 od-stotkov z visoko izobrazbo — mednjimi tudi πtirje doktorji in trije ma-gistri — ne delamo nekaj kar tako napamet in brez ustreznih strateπkihpodlag. Sicer pa se v kritiËnih razpra-vah o strategiji in viziji holdinga veli-kokrat pozablja, da so eno naπeusmeritve in æelje, drugo pa pravniokvir, ki ga mora HSE obvezno spoπ-tovati pri svojem delovanju,« je pou-daril mag. Fabijan.Prav tako so predstavniki vodstvaHSE æe veËkrat povedali, da je vizijaholdinga optimalna izraba sloven-skih energetskih virov in kadrov tervzpostavitev konkurenËne druæbe naglobalnem energetskem trgu. In kerje treba na trgu razprπiti tveganja, sev holdingu zavedajo, da bo treba nji-

V javnosti so se pred kratkim pojavile tuditrditve o pomanjkanju energetskih razvojnihkonceptov in vizije v Holdingu slovenskihelektrarn. Kot so pojasnili v poslovodstvuHSE, je njihova vizija optimalna izraba slo-venskih energetskih virov in kadrov ter vzpo-stavitev konkurenËne druæbe na globalnemenergetskem trgu. To v bistvu pomeni, da iz-koriπËajo tisto, kar paË imajo - energetske na-prave, vire, kadre - s tem pa ne povzroËajododatnih stroπkov.

ot je v zaËetku oktobra pojasnil gene-ralni direktor Drago Fabijan, jeomenjena zadeva pri njih uresniËenaæe od samega zaËetka. V zvezi s temje omenil razvojni koncept, ki ga jepredloæil v postopku kandidature zageneralnega direktorja HSE. Ta kon-cept je bil javno predstavljen inusklajen z direktorji vseh druæb, kidelujejo v holdingu, nazadnje pa jebil potrjen tudi na nadzornem svetu.Na podlagi teh razvojnih usmeritevso potem v holdingu zasnovali veËdokumentov. Na eni strani so biliosredotoËeni na koncept træenja, nadrugi strani pa na optimiranje proi-zvodnje in na investicije. Pri tem vholdingu zasledujejo interese kupcevelektriËne energije, zaposlenih termanjπinskih in veËinskih lastnikov.Veliko je bilo tudi vpraπanj glede or-ganiziranosti HSE, pojasnjuje mag.Fabijan. Ampak dejstvo je, da so ra-zvojni koncept postavili na podlagivladnih sklepov. V tem trenutku jevlada 100-odstotni lastnik holdinga.

v energetiki!

KMag. Drago Fabijan, generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn.

Fo

to M

iro

Ja

ko

min

nadaljevanje na strani 31

23

Evropska komisija je 9. oktobra skle-nila, da bo Slovenijo in πe devet dru-gih dræav kandidatk priporoËila zavstop v Evropsko unijo leta 2004, karpomeni, da so se te dræave uradno izkandidatk preimenovale v pristopnice.Vsaka izmed njih mora do takrat reπitiπe odprta poglavja in si kajpak tudiprizadevati za ohranitev politiËne ingospodarske stabilnosti, Evropska uni-ja pa se mora pred tem velikim kora-kom odloËiti πe, kako razreπiti finan-Ëni vidik πiritve.

DokonËno morajo priporoËila Evropske komisi-je potrditi πe voditelji petnajsterice, kar naj bistorili konec oktobra, sicer pa je bolj ali manj æegotovo, da se bo deset dræav kandidatk - Sloveni-ja, Madæarska, »eπka, Slovaπka, Poljska, Estoni-ja, Litva, Latvija, Malta in Ciper — leta 2004 resprikljuËila omenjeni zvezi dræav. Toda kljub tejodloËitvi je vendarle odprtih πe nekaj pomem-bnih vpraπanj, ki zadevajo πiritev, najpomem-bnejπe med njimi pa je financiranje tega podviga.Marsikatero dræavo kandidatko je namreË zelopresenetil izraËun Evropske unije, ki je pokazal,da bi morale vsaj gospodarsko najbolj razvite æekaj kmalu prispevati v evropski proraËun veË, kotnaj bi iz njega dobile. Sprejem desetih novink bosedanje Ëlanice do leta 2007 stal sedem milijardevrov, kar je pravzaprav manj, kot bo EU name-nila za predpristopne pomoËi — v letih od 2004do 2006 nekaj veË kot 22 milijard evrov. Todakljub temu se evropski proraËun z novimi pla-Ënicami ne bo bistveno poveËal, saj naj bi v ome-njenem obdobju nove Ëlanice evropski proraËunnapolnile s 15,5 milijardami evrov. Veliko papove tudi podatek, da se bo z njihovim vstopomskupni proraËun poveËal zgolj za 0,07 odstotkaBDP. Zunanji ministri Unije so se konec septembra si-cer zbrali v Bruslju in se poskuπali dogovoriti onaËinu financiranja πiritve, toda do skupne toËkele niso priπli. Danci namreË predlagajo, da bisredstva Ërpali iz kohezijskega sklada. S tem se si-cer strinja tudi veËina Ëlanic, razen upraviËenk tesolidarnostne pomoËi (©panije, Portugalske, Gr-

Ëije in Irske), proti pa je tudi Evropska komisija,saj naj bi bila taka reπitev v nasprotju s pravnimredom. Omenjene dræave in komisija tako vztra-jajo, da je bolj smiselno uravnavati proraËunsketokove za nove Ëlanice s pavπalnimi plaËili oziro-ma kompenzacijo.

BOLGARIJA IN ROMUNIJA »AKATA NA DRUGI KROGKljub πe nekaterim odprtim vpraπanjem so se ev-ropski komisarji strinjali, da vseh deset omenje-nih kandidatk izpolnjuje politiËne kriterije zaËlanstvo, gospodarske pa naj bi dopolnile dovstopa. Odslej se tako imenujejo dræave pristo-pnice, kot je komisija zapisala v strateπkem do-kumentu za izvedbo πiritve z naslovom Na poti vrazπirjeno Evropo. V slednjem so poroËila o na-predku trinajstih dræav, vendar pa so tri izpadleiz tega kroga πiritve. Romunija in Bolgarija sta æelani zaostali v πiritveni tekmi — zanju je Unijasprejela novo strategijo za drugi πiritveni krog, zaleto pridruæitve pa doloËila 2007. ©e manj uspe-πna je bil TurËija, ki si sicer kot najstarejπa pro-silka πe vedno prizadeva, da Unija pogajanja znjo sploh zaËela. Leta 1999 je sicer dobila statusdræave kandidatke, a se uradno πe ni zaËela poga-jati za Ëlanstvo.Podrobne ocene o πiritvi je Evropska komisijapripravljala vsako leto na podlagi kriterijev, ki jihje æe leta 1993 doloËila v Kopenhagnu. Na po-droËju gospodarskih meril je kot delujoËi trænigospodarstvi, ki bi se lahko sooËali s konkuren-Ënimi pritiski in trænimi silami v Uniji, oznaËilale Ciper in Malto, za preostalih osem dræav pa jeocenila, da sicer delujejo kot træna gospodarstva,vendar se bodo lahko spopadla s konkurenco intrænimi razmerami v Evropski uniji πele potem,ko bodo dokonËale reforme, kot sta privatizacijain prestrukturiranje. Sicer pa je sploπna gospo-darska slika kandidatk ugodna, saj so æe doseglevisoko stopnjo ekonomske integracije v Unijo,prav tako beleæijo dobro rast gospodarstva in pa-danje inflacije.Slovenija je dobila dokaj pozitivna poroËila æezadnjih pet let, tokrat pa je komisija na podlagicelotnega predpristopnega obdobja ugotovila, daje dræava tako politiËno kot tudi gospodarskopripravljena na vstop. A kljub temu je predstav-nike dræave opozorila na nekatere pomanjkljivo-sti — tako pri posameznih poglavjih, ki jih je æezaprla, kot tudi pri tistih, ki so πe odprta: kmetij-stvo, proraËun, kljuËne doloËbe pri poglavjih in-stitucije in regionalna politika pa bodo znane πe-le v sklepni fazi predpristopnih pogajanj.

POGLED EVROPOvSLOVENIJA JE POSTALA DRæAVA PRISTOPNICA

▲

4

POGLED EVROPOv

ODPRTI ©E POGLAVJI O PRORA»UNU IN KMETIJSTVUV Sloveniji po mnenju Evropske komisije delujetræno gospodarstvo, zato se bo dræava sposobnasooËati s konkurenËnimi pritiski in trænimi sila-mi v Uniji. Gospodarska rast v dræavi je po nje-nem razmeroma visoka, brezposelnost upada,proraËunski primanjkljaj je prav tako skromen,negativne toËke pa ji πe vedno dajejo visoka in-flacija, poËasna privatizacija in slabo razvit ban-Ëni sistem.Pri prevzemanju pravnega reda EU v nacionalnozakonodajo in njegovem izvajanju ter pri vzpo-stavljanju institucij, ki to zagotavljajo, je Slove-nija prav tako dobro napredovala, ugotavlja ko-misija, ki je pregledala 29 vsebinskih podroËij.Kljub temu se bo morala dræava pri nekaterihpodroËjih πe potruditi, da bo dosegla raven, kotjo zahteva Unija. Eno izmed slednjih je notranjitrg, pri katerem zahteva komisija izboljπave priizvajanju javnih naroËil, nadzoru finanËnih sto-ritev, neposrednih tujih vlaganjih, zaπËiti intelek-tualne lastnine in zagotavljanju konkurence. Tu-di na podroËju prometa in energetike Slovenijanekoliko zaostaja, predvsem pri prestrukturira-nju æeleznic in zagotavljanju agencije za jedrskovarnost, na podroËju okolja pa bo morala od ev-ropskega pravnega reda prevzeti πe direktivo oprepreËevanju onesnaæevanja ter jo tudi uresni-Ëevati.

Na podroËju davkov in carin se mora dræava πeposebej osredotoËiti na izvajanje fitosanitarnih inveterinarskih inπpekcij na mejah, kar nekaj po-manjkljivosti je πe pri izvajanju regionalne politi-ke, telekomunikacij, zahtev s podroËja notranjihzadev in pravosodja, pri delu institucij in kajpakpri zunanji in varnostni politiki, kjer izstopajopredvsem odnosi s sosednjo Hrvaπko — med nji-mi je tudi sporazum o krπki jedrski elektrarni.

PREVERJANJE TUDI PO VSTOPUPrav zaradi cele vrste nalog, ki jih morajo kandi-datke πe opraviti, da bodo res nared za vstop insodelovanje na skupnem evropskem trgu, je ko-misija med drugim napovedala, da bo izvajanjezavez iz pogajanj πe naprej pozorno spremljala dokonca pogajanj oziroma do dejanskega vstopanovih Ëlanic v Unijo. »e bo pri tem naletela nazamude ali morebitne zaplete, bo takoj ukrepala,in to na politiËni ravni — prek tako imenovanihpisem za zgodnje opozarjanje. ©est mesecev preddatumom vstopa bo pripravila celovito poroËiloo izvajanju zavez, julija prihodnje leto pa πe po-

24

ljub velikim πiritvenim naËr-tom je bil ta korak do nedavnega vveliki meri odvisen od ene same dr-æave — Irske. To je namreË edinaËlanica Unije, katere dræavljani sose na referendumu odloËali o spre-jemu pogodbe iz Nice, ki opredelju-je pogoje πiritve Evropske unije,zlasti na podroËju delitve moËi vevropskih institucijah. Irci so bilidolgo odloËeni, da je dokument slabin diskriminatoren tako v odnosudo manjπih Ëlanic kot tudi dræav.Toda na referendumu, ki je bil v20. oktobra, so se po dolgotrajnemprigovarjanju domaËim in evrops-kih politikov vendarle odloËili zaratifikacijo omenjene pogodbe — zase je izreklo skoraj 63 odstotkov dr-æavljanov Irske, proti pa jih je bilodobrih 37 odstotkov.

k

Fo

to a

rhiv

POGLED EVROPOv

25

roËilo o poteku priprav na Ërpanje Unijinihstrukturnih pomoËi. Sicer pa preverjanje tudi po vstopu πe ne bo kon-Ëano, kar kaæe na to, da predstavniki Unije resnodvomijo, da so pristopnice res sposobne izvajatizahtevna pravila na obËutljivih podroËjih, kotsta, denimo, konkurenca in varna prehrana. Za-to si bo pridræala pravico do uvedbe zaπËitnihukrepov za notranji trg sedanje petnajsterice vprvih dveh do treh letih po πiritvi. Uveljavila jobo lahko na zahtevo stare ali nove Ëlanice, in si-cer v primeru, Ëe bodo nastale resne teæave, ki biutegnile prizadeti vse ekonomske sektorje ali po-vzroËiti nevarnost gospodarskega poslabπanja nakaterem izmed podroËij. Podobno pravico je iz-postavila tudi leta 1995, ko so v Unijo vstopileAvstrija, ©vedska in Finska, vendar se nanjo ni-koli ni sklicevala. Poleg tega omenja komisijamoænost uvedbe takπnih klavzul tudi na podro-Ëju pravosodja in notranjih zadev.Pred dræavami kandidatkami so torej samo πesklepna dejanja vkljuËevanja v Evropsko unijo.Voditelji petnajsterice bodo poleg oktobrskegasestanka o πiritvi presojali πe dvakrat pred vrhomv Kopenhagnu, tam pa naj bi se pogajanja s kan-didatkami, ki naj bi leta 2004 vstopile v to zvezodræav, konËala. Toda pristopnice πe niso konËalesvojega dela, ampak imajo vsaj praviloma vsepred sabo πe najbolj trdovratna poglavja, polegtega pa se bodo morala dokazovati πe nekaj let povstopu.

Povzeto po STA in Delu

Zahteva, da bi v Veliki Britaniji doleta 2020 poveËali proizvodnjo elek-triËne energije iz obnovljivih virovna 20 odstotkov skupne proizvo-dnje, ni ne tehniËno ne ekonomskoizvedljiva, meni David Milborrow,angleπki strokovnjak za elektroener-getiko. Tako kot v veËini evropskihdræavah lahko tudi v Veliki Britanijipo njegovem mnenju tak naËin pro-izvodnje zgolj dopolnjuje obiËajnevire energije, saj je preveË odvisenod vremenskih neprilik.

Britansko otoËje, ki ima sicer veliko moænostiproizvajati elektriËno energijo tako iz moËi vetrakot tudi iz moËi valovanja, je po mnenju Milbor-rowa geografsko veliko preveË osamljeno, da bise lahko zaneslo na tak naËin pridobivanja elek-triËne energije. Ena izmed redkih dræav v Evro-pi, ki si lahko to privoπËi, je po njegovem Dan-ska, ki proizvede s temi viri pribliæno 13 odstot-kov vse energije, vendar pa ima tudi zaledje vprimeru, da ji vreme ne bi bilo naklonjeno. Tozaledje so povezave z NemËijo, ©vedsko in Nor-veπko. Zlasti slednja lahko v primeru πibkejπegavetra povsem nadomesti pomanjkanje elektriËneenergije iz danskih vetrnih elektrarn z energijo,ki jo Nizozemci pridobijo v hidroelektrarnah. Kar zadeva proizvodnjo iz obnovljivih virov jevsaka dræava nekaj posebnega, ima drugaËne po-goje in v takπni luËi je tudi treba doloËati deleætovrstnih virov v skupni proizvodnji. Velikaokoljska ozaveπËenost namreË bore malo pome-ni, Ëe lahko ostane dræava brez elektriËne energi-je, πe poudarja Milborrow.

OVIRE BRITANSKEGA SISTEMAVelika Britanija proizvede veËino svoje energije vvelikih elektrarnah, ki so oddaljene od velikihposeljenih srediπË. Za vzdræevanje takega sistemain vse potrebne povezave je treba nameniti veli-ko denarja, zato je vsaj na nekaterih obmoËjihdomaËe omreæje nepopolno. Manjkajo, denimo,povezave v severozahodnem delu ©kotske, kjerpa je obenem najveË moænosti za izrabljanje mo-Ëi vetra in valovanja — tam naj bi se namreË na-

SVETZARADI KRIZ NIÆJA GOSPODARSKA RASTMednarodni denarni sklad (IMF) napoveduje vsvojem zadnjem poroËilu o gibanju svetovnega gos-podarstva, da bo letoπnja gospodarska rast dosegla2,8 odstotka, leta 2003 pa naj bi se æe povzpela na3,7 odstotka. IMF kljub temu opozarja, da je gos-podarstvo nekoliko πibkeje napredovalo, kot je bilopriËakovati, kot glavne razloge pa navaja izgube natrgu vrednostnih papirjev, zaskrbljenost zaradi gos-podarskih πkandalov v Zdruæenih dræavah Ameri-ke, dolæniπko krizo v Juæni Ameriki in naftno kri-zo, ki je nastala kot posledica morebitne vojne vIraku. Omenjeni sklad v prihodnjem letu najπibkej-πo rast gospodarstva napoveduje vsem gospodarskorazvitim dræavam, obenem pa ugotavlja, da so Ëla-nice Evropske unije pokazale neverjetno odpornostna upoËasnitev rasti svetovne ekonomije. Sloveniji,ki jo uvrπËa med dræave Srednje Evrope, strokov-njaki za letos napovedujejo 2,5-odstotno rast, v pri-hodnjem letu pa 32-odstotno. To je sicer manj kotleta 2000, ko je znaπala 4,6 odstotka, pa vendarleveË kot lani, ko je bila le triodstotna. STA

OBNOVLJIVI VIRI POTREBUJEJO ZALEDJE

▲

4

POGLED EVROPOv

hajalo kar 40 odstotkov evropskih potencialov.Razdalje do drugih predelov dræave so velike, za-to bi morali Britanci veliko denarja vloæiti æe vgradnjo samih povezav, s Ëimer pa bi spet nadrug naËin posegali v naravno okolje. Pri tem niodveË dodati, da podjetja v nastalih trænih ra-zmerah niso pripravljena veliko vlagati v gradnjozmogljivosti, zlasti Ëe so πe precej negotove. Med Anglijo in ©kotsko obstajata za zdaj zgoljdve zmogljivejπi povezavi, vendar pa prek njijune bi bilo mogoËe prenaπati πe veËjih koliËinenergije, denimo, tiste, proizvedene z obnovljivi-mi viri. Omenjeni omejitvi v povezavah po deæe-li sta po besedah Milborrowa dovolj veliki, da bimorali tisti, ki stremijo k vse veËjemu uveljavlje-nju takega naËina proizvodnje, πe enkrat premi-sliti o svojih zahtevah.

POTREBE PO ENERGIJIPri naËrtovanju proizvodnje elektriËne energijeje treba upoπtevati tako dnevna nihanja kot tuditista, ki jih je moË zaznati med letnimi Ëasi. VVeliki Britaniji potrebujejo poleti v povpreËju19 GW elektriËne energije, pozimi pa najveË 50GW. Da lahko proizvajalci vsak dan res zagoto-vijo toliko energije, kot je potrebujejo Britanci vnajhladnejπih zimskih dneh, potrebujejo zane-

sljive, zatorej tradicionalne vire energije, ki soobenem tudi bolj prilagodljivi, meni Milborrow. Prav zaradi vseh æe opisanih teæav, ki se pojavlja-jo na britanskem trgu, poudarja omenjeni avtorpet glavnih zahtev za vzdræevanje ravnoteæja natrgu.Prva je, kot poudarja, da mora imeti vsak elek-troenergetski sistem na voljo dovolj zmogljivosti,da zagotovi dovolj elektriËne energije za povpre-Ëno letno porabo kot tudi takrat, kot je porabanajviπja. Kot drugo poudarja, da mora imeti dr-æava na voljo dovolj rezervnih zmogljivosti v pri-meru, da se katera izmed elektrarn pokvari oziro-ma jo je treba ustaviti zaradi vzdræevalnih del. VVeliki Britaniji razpolagajo po njegovih podatkihs pribliæno 12.000 do 13.000 MW oziroma 23odstotki rezervnih zmogljivosti. Tolikπna koliËi-na za zdaj zadostuje morebitnim najviπjim potre-bam. V tretje meni Milborrow, da mora biti ne-kaj od omenjenih rezervnih zmogljivosti stalno vpripravljenosti za primere nenadnih spremembin okvar v omreæju.

KO VETER POJENJA ...Naslednja zelo pomembna zahteva je prilagaja-nje proizvodnje energije glede na nihanja takoËez dan, torej glede na socialne navade ljudi, kot

26

Fo

to D

uπa

n J

eæ

POGLED EVROPOv

27

tudi glede na letne Ëase. V ta namen bi bilo tre-ba izdelati posebne tabele in jim slediti, toda toni povsem zanesljivo, saj lahko poraba vËasih ze-lo odstopa. Prav zaradi tega bi moral imeti sistemna voljo elektrarne na plin, ki bi jih lahko zagnalv vsakem trenutku in prav tako na hitro izklopil.Slednje bi lahko porabili tudi v primeru uporabeobnovljivih virov energije, zlasti vetra, ki zelo ni-ha, je zadnji Milborrow predlog. Toda manjπa nihanja v proizvodnji iz obnovlji-vih virov energije πe niso tako teæavna, veliko te-æje jih je nadomestiti v primeru, ko sta bodisi va-lovanje bodisi veter πibka daljπe obdobje. V temprimeru mora imeti sistem na voljo zmogljivosti,ki to tudi nadomestijo, kar pomeni, da moraimeti dovolj tradicionalnih virov energije na vo-ljo v vsakem primeru, vendar bi jih priklapljaloziroma izklapljal glede na proizvodnjo iz okoljuprijaznih virov. Ljudje vsekakor potrebujejoelektriËno energijo v vsakem trenutku, zato po-trebuje takπna energija stoodstotno zaledje.

VELIKO MO»I, MALO ENERGIJEMilborrow je izdelal posebno shemo, s katero jeposkuπal predvideti proizvodnjo elektriËne ener-gije v vetrnih elektrarnah glede na morebitnevremenske spremembe. Kot je ugotovil, bi lahkoVelika Britanija teoretiËno z zmogljivostmi s

skupno moËjo 7300 MW (zdaj jih ima 600MW) proizvedla 20 TWh elektriËne energije vletu dni, to pa je zgolj tretjina koliËine, kot jepridobi v enako dolgem obdobju v elektrarnahna plin, termoelektrarnah ali nuklearkah z enakomoËjo. Hkrati pa je to, kot dodaja, πele polovicaproizvodnje iz obnovljivih virov, kot je zahtevabritanska vlada do leta 2010. A to πe ni vse — kajse bo zgodilo, Ëe bo veter za daljπe obdobje poje-njal? Vse elektrarne na veter s skupno moËjo7300 MW bodo proizvedle praktiËno niË, je ne-omajen Milborrow. »e sledimo povsem logiËne-mu sklepanju, je jasno, da potrebujejo naprave,ki delujejo na obnovljive vire, za sabo πe dodatnezmogljivosti, ki jih bo mogoËe uporabiti v anti-ciklonskih obdobjih, je pristavil.

Povzeto po Power in Europe, 9. september 2002

ahteve britanske vlade, da elektroener-getska podjetja do leta 2010 proizvedejo de-set odstotkov oziroma do leta 2020 dvajsetodstotkov energije z obnovljivimi viri, so pomnenju Milborrowa povsem nepremiπljene.Po njegovem je to praktiËno nemogoËe priËa-kovati, saj so vetrna polja, pa naj bodo πe ta-ko zmogljiva, v konËni fazi vendarle odvisnaod vetra in Ëe ne piha, tudi ne morejo proi-zvajati energije, ki pa jo potrebujejo ljudje vvsakem trenutku. Tovrstne naprave torejnujno potrebujejo rezervne vire, ki jih bomogoËe v tem primeru zagnati, kar pa je zelodrago. Resda je energija iz obnovljivih virovza okolje prijazna, toda ob vremenskih spre-membah jo je vendarle treba nadomestiti stisto, ki ni tako blagodejna do narave. Po-djetja si v danaπnjih trænih razmerah zago-tovo ne bodo naloæila πe dodatnih stroπkov,da bi lahko ob gradnji naprav na obnovljivevire urejala πe nadomestne vire, kar pa po-meni, da bodo na koncu porabniki tisti, kibodo obËutili, kako je, Ëe pojenja moË valo-vanja ali preneha pihati veter.

z

EVROPSKA UNIJANAJBOLJ NAPREDOVALA LATVIJADeset kandidatk za Ëlanstvo v Evropski uniji, ki naj bi seomenjeni zvezi dræav pridruæile leta 2004, je po podatkihevropskega statistiËnega urada Evrostat leta 2001 glede naleto prej v gospodarski rasti prehitelo Ëlanice petnajsterice.Dræave Unije so namreË lani dosegle povpreËno 1,5-odstotno rast, kandidatke pa 2,4-odstotno. Najviπjo,7,7-odstotno rast gospodarstva so imeli lani v Latviji, ki jetako za 1,8 odstotka prehitela Irsko - slednja je doslej ve-ljala za Ëlanico z najviπjo rastjo. Latviji sledijo Litva s5,9-odstotno rastjo, Estonija, ki je dosegla petodstotnorast, in Ciper s πtiriodstotno rastjo gospodarstva. Na repuskupine je Malta, kjer je gospodarstvo lani napredovalo za0,8 odstotka, sicer pa se je tudi med drugimi srednjeev-ropskimi dræavami gospodarstvo nekoliko poËasneje razvi-jalo. Na Madæarskem je rast dosegla 3,8 odstotka, na »e-πkem in Slovaπkem 3,3, v Sloveniji tri in na Poljskem 1,1 odstotka. Sicer pa se je po podatkih slovenskega stati-stiËnega urada (SURS) gospodarska rast pri nas po petihzaporednih Ëetrtletjih upadanja spet obrnila navzgor. Vletoπnjem drugem Ëetrtletju je namreË vrednost bruto do-maËega proizvoda narasla na 737 milijarde tolarjev, karje za 3,2 odstotka veË kot v istem obdobju lani. V primer-javi z letoπnjim prvim Ëetrtletjem, ko je znaπala 2,2 odstot-ka, se je torej poviπala za odstotno toËko. Na gospodarskorast je po mnenju SURS pozitivno vplivala predvsem do-maËa potroπnja, precej (za sedem odstotkov) pa je se okre-pila tudi rast izvoza, tako storitev kot tudi blaga. STA

4

POGLED EVROPOv

S prvim januarjem prihodnje leto bodopopolnoma liberalizirali svoj trg z elektri-Ëno energijo tudi Danci, ki so se s prvimispremembami na tem podroËju zaËeli sre-Ëevati ob koncu devetdesetih let prejπnje-ga stoletja. Leta 1999 je danska vladasprejela temeljni zakon o oskrbi z elektri-Ëno energijo, ki je kljub prilagajanju do-maËi energetski sektor obrnila na glavo,ugotavljata Jan-Erik Svensson in TamillaVahman, strokovnjaka s tega podroËja.

Skandinavski elektroenergetski trg Noord Poolje bil, πe preden je Danska stopila na pota libera-lizacije, neloËljiv del njenega trga, ta povezava pase je z deregulacijo πe dodatno okrepila. Danskielektroenergetski sistem je namreË sestavljen izdveh loËenih — vzhodne in zahodne Danske, kimed sabo nista povezana. Oba sta povezana s©vedsko in NemËijo, zahodni del pa πe z Norve-πko, kar pomeni, da je Danska neke vrste mostmed skandinavskim Nord Poolom in preosta-lim, kontinentalnim delom Evrope. Vsak delima tudi svojega neodvisnega operaterja preno-snega omreæja — vzhodni del ureja ElkraftSystem, zahodnega pa Eltra.

NAJPREJ SKUPEN SKANDINAVSKI TRGNordijski trg z elektriËno energijo, ki ga sestavlja-jo Danska, Finska, Norveπka in ©vedska, je bil doneke mere dereguliran æe od sredine devetdesetihlet, kar je prav tako vzpostavilo træne razmere intekmovanje med vkljuËenimi dræavami, obenempa jih spodbudilo h gradnji dodatnih povezav.Toda proti koncu tega stoletja se je moralo tudito relativno zaprto obmoËje odpreti drugim dræa-vam, poleg tega pa so morale njegove Ëlanice sle-diti evropskim smernicam za liberalizacijo trga.Norveπka, ki ni Ëlanica te skupnosti, je svoj trgodprla æe mnogo prej — leta 1991, ©vedska leta1996, Finska 1997, Danska pa namerava to sto-riti prihodnje leto; zdaj je liberaliziranega 90 od-stotkov njenega trga. Toda kljub temu dræave dozdaj πe niso v celoti izpolnile vseh zahtev Evrops-ke unije, zlasti kar zadeva vzpostavljanje novegareæima, pri katerem se tarife doloËajo glede nastoritve, ne pa glede na stroπke, in privatizacijovelikih podjetij, kot so πvedska Vattenfall inSydkraft, finski Fortum in danska Nesa.Poleg tega se omenjeni trg sooËa se z eno veliko

oviro: dræave proizvedejo veËino svoje energije shidroelektrarnami — Ëe smo natanËni, pridobijotako v enem letu 180 TWh od skupnih 380 TWh.Toda proizvodnja zaradi razliËnega vodostaja nihavËasih tudi za 40 TWh na leto, kar privede do gi-banj v cenah ter prisili dræave, da nadomestijomanjkajoËo energijo z draæjo na fosilna goriva.©vedska lahko pomanjkanje precej nadomesti zenergijo iz njenih jedrskih elektrarn — z njimi pri-dobi namreË kar polovico vse proizvodnje, todavlada se je zavezala, da jih bo zaradi nevarnosti po-stopoma zaprla. To je æe uresniËila s prvo enoto JEBarsebπck, naslednje korake pa je nekoliko upoËa-snila, saj se boji pomanjkanja energije. ©e v veËjizagati pa se lahko znajde Danska, ki razmeromavelik deleæ energije pridobi z vetrnimi elektrarna-mi. V primeru πibkejπega vetra je na sreËo poveza-na z Norveπko, ki jo lahko oskrbi z energijo iz hi-droelektrarn, toda tudi slednja je dokaj negotova.

OD REGULACIJE K LIBERALIZACIJIDo leta 1976 je bil danski trg πe popolnoma ne-reguliran — tako proizvodnjo elektriËne energijekot tudi distribucijo so financirala in urejalamanjπa podjetja in zdruæbe, ki so bile v lasti po-rabnikov. Elektrarne so bile povezane lokalno inregionalno, kar pomeni, da so imela distribucij-ska podjetja popoln monopol na svojih obmo-Ëjih. Leta 1977 je danski parlament sprejel prvozakonodajo na podroËju oskrbe z elektriËnoenergijo in trg reguliral z reæimom licenc, zajezi-tvami cen, izbiro goriv za elektrarne ... Toda tudi to obdobje ni prav dolgo trajalo, saj jeEvropska unija, kot æe reËeno, sklenila zdruæitinacionalne trge z energijo v en sam trg. Njenesmernice je zaËela Danska uresniËevati leta 1998,ko so veliki porabniki zahtevali, da jim dræavadopusti samostojno izbiro ponudnika. Leto za-tem je vlada sprejela temeljno zakonodajo, kma-lu pa je zaËela pripravljati πe podzakonske akte.Namen novega zakona o oskrbi z elektriËnoenergijo je bil liberalizirati domaËi trg, zagotovi-ti zaloge, zaπËititi porabnike in okolje, vzpostavi-ti tekmovanje in na novo organizirati trænostrukturo, ki je bila prej povsem monopolizirana.Omenjeni zakon med drugim zahteva tudi pode-ljevanje licenc prenosnim podjetjem, oskrboval-cem z energijo in podobno. Kljub temu da veljazakonodaja æe skoraj tri leta, danska agencija zaenergijo do zdaj πe ni podelila nobene licence.Pravne zadeve je dræava sicer dokaj uredila in im-plementirala evropske smernice, toda uresniËeva-nje slednjih je veliko bolj zapleteno. Zakonoda-ja, denimo, predlaga tudi povezovanje podjetij zlicencami v skupino, namen tega pa je predvsem,da bi porabniki, ki so investirali v gradnjo na-prav, ob morebitni prodaji od tega tudi kaj dobi-li. Nesa, eno najveËjih elektroenergetskih podje-

ODPIRANJE TRGA NA DANSKEM

28

POGLED EVROPOv

29

tij na Danskem, ki ima med drugim tudi 36-od-stotni deleæ v regionalnem podjetju Energi 2, os-tro nasprotuje zahtevi po zdruæevanju, saj meni,da je neustavna, s tem pa tudi ovira implementa-cijo evropskih smernic v domaËo prakso.

TRGOVANJE V MEJAH NORD POOLADa lahko dræave, zdruæene v Nord Pool, splohtrgujejo med sabo, morajo njihovi operaterji pre-nosnega omreæja skleniti posebne sporazumemed seboj. »e æelijo, denimo, Danci prodajatiNemcem, se mora danski operater dogovoriti znemπkim, v primeru trgovanja s ©vedsko aliNorveπko, pa sporazum uredi skupni operaterNord Poola. Sicer pa po mnenju Jan-Erika Svenssona in Ta-mille Vahman le petmilijonska Danska ni preveËzaæelena tarËa mednarodnih podjetij, temveË jebolj primerna za trgovanje znotraj nordijskegatrga, morda πe z bliænjimi dræavami Evropskeunije. Kljub temu se vsaj manjπa danska podjetjavendarle poskuπajo dogovoriti med sabo za sode-lovanje, da bi lahko v primeru morebitnih apeti-tov katerega izmed energetskih velikanov ven-darle tekmovala z njim. Tako si, na primer, dr-æavno naftno podjetje Dong (Danish Oil andNatural Gas) prizadeva prikljuËiti Neso, saj bi stem prvo dobilo dostop do pol milijona porabni-kov v vzhodni Danski.Po drugi strani pa zakon o oskrbi z energijo po-djetjem, ki proizvajajo energijo ali z njo trgujejo,prepoveduje prikljuËevanje prevelikega deleæa vkolektivnih podjetjih, ki skrbijo za nemotenooskrbo. V lasti lahko imajo namreË najveË 15 od-stotkov katerega izmed slednjih, saj bi lahko vnasprotnem primeru æe vplivali na vodenje po-djetja in marsikaj prikrojili v svojo korist. Todato zakonsko doloËilo se, kot poudarjata Jan-ErikSvensson in Tamilla Vahman, tiËe zgolj proizva-jalcev in trgovcev z energijo, ne prepreËuje pri-kljuËitev oziroma prevzemov med podjetji — tak-πen primer je naËrtovana prikljuËitev podjetjaNesa naftni druæbi Dong.Danski elektroenergetski trg, ki bo popolnoma li-beraliziran æe Ëez dobra dva meseca, bo najverje-tneje ostal bolj ali manj zaprt, saj so tamkajπnja po-djetja povezana predvsem v skupni skandinavskitrg Nord Pool ter morda πe s sosednjimi dræavami.Danski strokovnjaki namreË predvidevajo, da nji-hov trg ne bo preveË zanimiv za velike prodajalceelektriËne energije, ker je preprosto premajhen, podrugi strani pa si lahko danska podjetja, ki proi-zvajajo zeleno energijo z elektrarnami na veter,vendarle obetajo dobro prodajo. Takπne energijenamreË æe zdaj veliko izvozijo na Nizozemsko.

Povzeto po Power in Europe Special Edition —West European Electricity Review 2002

Skrbi, strahovi, dvom so obËutki, kinas spremljajo domala vsak dan, takona delovnem mestu kot tudi v zase-bnem æivljenju. Skorajda si ne znamoveË domiπljati dneva, ki bi ga preæivelibrezskrbno. Resda je marsikatera skrbupraviËena, toda po temeljitem premi-sleku vendarle velikokrat ugotovimo,da bi lahko prihranili veliko energije,Ëe bi premagali ta negativni dejavnikin se posvetili zgolj reπevanju teæav.

Le redki so ljudje, ki znajo obvladovati skrbi,dvome in strahove — pravzaprav je to nekaj pov-sem naravnega, razen Ëe prevzemajo Ëloveka takarazpoloæenja brez pravega razloga. Kar nekaj jenamreË ljudi, ki so kroniËno zaskrbljeni zaradivsake malenkosti v svojem æivljenju, pa Ëetudinanje ne morejo vplivati — takπen primer je, de-nimo, vreme. Res se ne kaæe vznemirjati, ker de-æuje, ko bi radi πli na izlet. Vreme zaradi naπihskrbi ne bo niË lepπe. Takπne ljudi po navadi skr-bi in strahovi povsod spremljajo in takoj, ko seeden izmed njih razkadi, ga æe nadomesti drug.

KDAJ JE SKRB UTEMELJENA?Napak bi bilo vztrajati, da je vsaka skrb odveË,saj se takemu razpoloæenju vËasih res ni mogoËeizogniti. Poznamo namreË dve skupini skrbi: ne-smiselne in tiste, ki imajo neke temelje. O prvihne kaæe izgubljati besed, saj so velikokrat poveza-ne z dejavniki, na katere zaskrbljeni niti ne morevplivati. Veliko ljudi je, denimo, venomer v skr-beh za svoje zdravje, bojijo se infarkta ali raka.Ta skrb je nesmiselna, kajti Ëe redno obiskujemozdravnika in skrbimo za svoje telo, smo naredilivse, kar je v naπi moËi. V takem primeru se mo-ramo zgolj ravnati odgovorno, paziti nase, preo-stalo pa je zunaj naπega nadzora, zato s skrbmi iz-gubljamo le Ëas in energijo.Nekoliko drugaËe je z utemeljenimi skrbmi, kiimajo svoje temelje, kar pomeni, da so ljudje vresniËnih teæavah. Tudi te lahko razdelimo vskupine, in sicer na tiste, ki se nanaπajo na prete-klost, in na tiste, ki so povezane s sedanjostjo inprihodnostjo. NeËesa, kar se je zgodilo v prete-klosti, se ne da spremeniti, zato so te skrbi pov-

SKRB MEËE NA MAJHNE STVARI VELIKO SENCO

▲

4

POGLED EVROPOv

sem neutemeljene. »e se da zaplet popraviti, semoramo za to potruditi, sicer pa le izgubljamodragoceno energijo. Najbolje je, da se iz napakkar se le da veliko nauËimo in v prihodnosti izo-gibamo temu, da bi jih ponovili. Take izkuπnje pridejo prav zlasti, ko se pojavijoskrbi, povezane s sedanjostjo oziroma prihodno-stjo — nanje namreË v nasprotju s prejπnjimi lah-ko vplivamo. Toda pri tem je zelo pomembno,da sploh znamo najti primerno reπitev in se tudipotruditi, da v resnici premagamo teæave. »e siza to ne prizadevamo, nas bodo strahovi prema-gali in stvari se bodo tako dolgo zapletale, da nakoncu ne bo mogoËe storiti niËesar veË. GeorgeShinn tako ugotavlja: flSkrb, dvom in strah po-vzroËajo ljudje, ki ne iπËejo reπitev.«

TEÆAVE SO IZZIVIPo premisleku kaj hitro ugotovimo, da so teæavein vËasih tudi skrbi gibalo naπega æivljenja — Ëene bi imeli nobenih teæav, se tudi niËesar ne binauËili. Vsaj za veËino vendarle obstaja reπitev,treba se jih je zgolj lotiti in ne izgubljati Ëasa inenergije za skrbi in dvome. Shinn je tako izloËil

πest glavnih korakov reπevanja teæav. V prvemsvetuje, da se je treba takoj, ko se nek zaplet po-javi, umiriti, ne pa se ustraπiti. Strah je namreËnegativno miπljenje, ki zadevo πe zaplete. Potemje treba problem dodobra prouËiti in ugotoviti,od kod sploh izvira. VËasih je najbolje razloæitiga prijateljem in jih prositi za nasvet. Vsak izmednjih bo naπel nekaj novega in temu razliËni bodotudi nasveti in moæne reπitve. Ko je slednja zna-na, se je treba nanjo osredotoËiti, pa Ëetudi jemorebiti πe tako preprosta. Pogosto namreË me-nimo, da velike teæave tako v zasebnem æivljenjukot na delovnem mestu zahtevajo velike reπitve,kar pa v veËini primerov sploh ni res. Velikokratso te silno preproste. Druga velika napaka, ki ve-likokrat zaplete reπevanje, je iskanje v razliËnesmeri, ne da bi najprej pomislili na znanje, ki gaæe imamo. flPojdite od znanega k neznanemu,«svetuje Shinn. Predzadnji korak je: izberite reπi-tev, ki je dobra tako za druge kot za vas. Redkose neka teæava tiËe le ene osebe, zlasti na delov-nem mestu, kjer skupni cilji podjetja silijo ljudi,da reπujejo zaplete skupaj in da imajo pri tem vmislih tudi morebitne posledice. Na koncu (πestikorak) ostane samo πe delovanje, pri Ëemer pa jetreba velikokrat tudi nekoliko tvegati.

OBVLADAJMO SVOJE NAPETOSTINapetost je na nek naËin nalezljiva, kar lahkovsak opazi æe na svojem delovnem mestu. »e soljudje okrog nas vedno na trnih, zaskrbljeni indvomijo o uspehu svoje skupine, se bo tako raz-poloæenje kmalu razπirilo med vse sodelavce.Odnosi med njimi postanejo napeti, v odnosudo drugih so neprijazni in zadirËni, kar pa vseka-kor ne prispeva k napredku podjetja, prav takone k njegovemu ugledu. Najpogosteje so vzrokza tako razpoloæenje vedno veËje zahteve na de-lovnem mestu, tekmovanje med sodelavci in ne-nehne zahteve po dokazovanju. Rigidnost na tr-gu delovne sile je preteklost — vse bolj jo namreËzamenjuje menjavanje zaposlitev. Tisti, ki neznajo sprejeti takih razmer, se kaj hitro ustraπijoza svojo zaposlitev, od tod pa tudi najveËkratizvirajo skrbi. Toda, kot smo æe ugotovili, se na takπne razme-re ne da vplivati, zato je najbolje sprejeti nastalerazmere, se jim kolikor se le da prilagoditi in se vnjih tudi kaj nauËiti. Vztrajanje pri strahovih bole oteæilo vse skupaj in navsezadnje πe negativnovplivalo na naπe poËutje in zdravje. ZaËaranikrog torej, iz katerega mora vsak najti reπitev insprejeti, da je sam odgovoren za svoje æivljenje.

Povzeto po knjigi Georgea Shinna »udeæi motivacije

30

a πe zgodbica: neki kmet je vse æivljenje trdo delal, se trudil ter

sprejemal, kar mu je prinesel vsakdan posebej — in si ni delal pretira-nih skrbi. A vendarle je videl okrogsebe ljudi, ki jih je venomer kaj skr-belo — od vremena, zdravja, svetov-nega miru ... Zazdelo se mu je, da jemorda kaj zamudil, ker ga niË nemuËi, zato se je odloËil, da bo en danposvetil zgolj temu. Zgodaj je πelspat, zjutraj Ëil vstal in si privoπËilobilen zajtrk, saj je menil, da bo zatoliko skrbi potreboval veliko hrane.Potem je sedel na svoj najljubπi stolin se predal skrbem. Skrbelo ga je,kaj bo, Ëe bo slaba letina, Ëe mu bozaËelo nagajati zdravje, Ëe bo slabovreme ... Propadel bo! Bolj ko ga jeskrbelo, veË razlogov za skrb je naπel... Naslednji dan je sreËal soseda, kiga je povpraπal, kaj je poËel dan prej.flDvanajst ur krepkih skrbi, pa nobe-ne koristi od njih,« je pribil.

p

31

hove dejavnosti razπiriti tudi na druga podroËja, kiso povezana z energetiko. Tu gre za nove razvojnemoænosti, ki so povezane z flmulti-utility« koncep-tom. To pomeni, da neka druæba v poslovanju niodvisna samo od ene vrste proizvodov, temveË odveË vrst proizvodov. Pri tem konceptu gre za takoimenovani energetski hipermarket, ki omogoËa,da je kupec na enem mestu oskrbljen s celovitoenergetsko ponudbo (voda, elektrika, plin, storitvesvetovanja itd.). Za uresniËitev tega koncepta bi siæeleli pridobiti tudi partnerje, πe zlasti domaËe, kerne vidijo nobene potrebe po nujnem iskanju tujihstrateπkih partnerjev. Drugi kljuËni pojem pa je internacionalizacija po-slovanja, kar pomeni, da bo moral HSE za obsta-nek na evropskem trgu πe poveËati obseg poslova-nja. Holding æe danes izvaæa elektriËno energijo vvrednosti 20 milijard tolarjev (predvsem v Italijo),sodeluje na leipziπki borzi, razvija stike z Bosno,prouËuje pa tudi moænosti trgovanja s Srbijo in znekaterimi drugimi dræavami. Sicer pa smo o us-peπnem poslovanju holdinga ter o nadaljnjih po-slovnih naËrtih in usmeritvah pisali æe v septembr-ski πtevilki Naπega stika.

MIRO JAKOMIN

Fo

to M

iro

Ja

ko

min

Stavba, kjer domuje uprava Holdinga slovenskih elektrarn.

lede odpiranja trga z elektriËno energijo je mag. Drago Fabijan povedal, da HSE nikoli ni zahte-

val zaprtja trga z elektriËno energijo, kot mu v zad-njem Ëasu nekateri oËitajo v javnosti. Poslovodstvo paje jasno povedalo, kaj odprti trg pomeni v posameznihprimerih. Pripravili so namreË vrsto simulacij, pred-vsem glede na reæim izvoza v Italijo in glede na reæimuvoza v Slovenijo iz Avstrije in morebiti iz Hrvaπke.Vsak od teh reæimov pa ima seveda zelo velike posledi-ce na poslovanje vseh domaËih proizvajalcev elektriËneenergije. »e veË uvozijo, so pogoji za domaËe proizva-jalce slabπi in obratno. Poslovodstvo holdinga je obse-æno simulacijo predstavilo tudi svojim lastnikom. Obtem mag. Fabijan opozarja, da bi lahko brez teæavprenesli odpiranje zunanjega trga z elektriËno energijo,Ëe bi bilo reπeno vpraπanje nasedlih investicij. Ker pata problematika ni reπena, poleg tega pa se pojavljajoπe druge teæave (nizke cene na tarifnem odjemu, pro-blematika v Ruπah itd.), je konkurenËnost holdingalahko vpraπljiva pri popolnem odpiranju trga.

g

nadaljevanje s strani 22

JAVNOST PRI SPREJEMANJUODLO»ITEV

Aarhurπka konvencija

32

nje Aarhurπke konvencije na lokalniravni, predvsem o izkuπnjah obËineMaribor na tem podroËju.V razpravi so se kresala mnenja inobtoæbe nevladnih organizacij z od-govori vladnih predstavnikov iz Mi-nistrstva za okolje, prostor in energi-jo ter predstavniki podjetij, ki one-snaæujejo okolje. Udeleæenci posvetaiz nevladnih organizacij so navedliveË primerov, ko so bile njihove zah-teve po okoljskih podatkih zavrnjenein so sproæili tudi upravni spor, deni-mo v primerih Vidma, Krπkega, Fe-rolita, Borovnice in praπiËje farme vIhanu. Æal zakon o sploπnem uprav-nem postopku omogoËa dajanje po-datkov samo strankam v postopku,so pa predstavniki MOPE povedali,da nameravajo πtevilne nejasnostiurediti s spremembami in dopolni-tvami zakona o varstvu okolja, ki sopredvidene v zaËetku naslednjega le-ta. Prav tako bodo πtevilna tovrstnavpraπanja urejena v zakonu o dosto-pu informacij javnega znaËaja, ki botudi v pripravi. Nekateri sodelujoËiso opozarjali, da mora biti pripravazakonov in podzakonskih aktovusklajena. Podana je bila pobuda zaustanovitev delovne skupine pri Sve-tu RS za trajnostni razvoj, ki bi skr-bela za sodelovanje med ministrstviin vkljuËevanje nevladnih organiza-cij. Za partnersko sodelovanje inuËinkovito vkljuËevanje javnosti po-trebuje ministrstvo bistveno veË zna-nja o sodelovanju javnosti, za kar botreba usposobiti tako predstavnikenevladnih organizacij kot javnihoblasti. Zanimivo je bilo mnenje predstavni-kov nevladnih organizacij o razlogihza pojav flne na mojem dvoriπËu«(NIMBY) pri nas. Ta pojav naj bi bilpri nas tako moËan tudi zato, ker gapostopki priprave ter predlaganja po-litike, programov in projektov samispodbujajo. Ljudje tako niso sezna-njeni z dogajanjem in pobudam nas-protujejo brez pravega razloga. Kerni opredeljenih alternativ tem pre-dlogom, se lahko oblikuje samo koa-licija proti predlaganemu projektu.Investitor mora javnost vkljuËiti vËasu, ko so πe odprte razliËne moæno-sti reπitev, in ne vnaprej doloËiti edi-ne mogoËe variante.

MINKA SKUBIC

Konec septembra sta Regionalni center za okolje zaSrednjo in Vzhodno Evropo in Ministrstvo za okolje,prostor in energijo organizirala posvet na temo izzi-vov, ki nas Ëakajo pri udejanjenju prostega dostopajavnosti do informacij in soudeleæbe javnosti v postop-kih sprejemanja odloËitev. IzhodiπËe za razpravo so bi-la priporoËila za implemetacijo Aarhurπke konvencije.Pozdravna nagovora sta imela mag. Janez KopaË, mi-nister za okolje, prostor in energijo in Hugh R. Morti-mer, ambasador Velike Britanije, ki je finanËno pod-prla naπ projekt.

uvodnem nagovoru je mag. JanezKopaË pozdravil izid zbornika Aar-hurπke konvencije v Sloveniji, ki pre-gledno predstavlja konvencijo in iznje izhajajoËe obveznosti in prilo-ænosti. Slovenija se je z zbornikompredstavila na oktobrskem sestankudræav pogodbenic konvencije. Mini-ster upa, da bo dræava Ëim prej opra-vila postopke, povezane s sprejetjemzakona o dostopu javnosti do infor-macij javnega znaËaja, ki je neposre-dno povezan z implementacijo dolo-Ëil Aarhurπke konvencije, naslednjikorak pa bo njena ratifikacija. Kot jedejal britanski ambasador pri nasHugh R. Mortimer, tudi njegovo dr-æavo Ëaka veliko dela pri implemen-taciji konvencije. V Veliki Britanijise trenutno posvetujejo o novi regu-lativi okoljske strategije. V nadaljevanju so dr. Senko PliËa-niË iz Inπtituta za javno upravo priPravni fakulteti, mag. Milada Mir-koviË iz Zavoda Alcedo in dr. An-drej LukπiË s FDV in iz Inπtituta zaekologijo predstavili strokovna pri-poroËila, ki so nastala v okviru pro-

jekta za ratifikacijo in udejanitevAarhurπke konvencije. Ta opredelju-je postopke za uËinkovito dostopanjedo javnih informacij in zagotavljanjemoænosti za sodelovanje javnosti prisprejemanju odloËitev. SodelujoËi sose vpraπevali o tem, koliko je upravnipostopek pri zahtevi po dostopu dookoljske informacije ustrezen in alista si zakona o varstvu okolja in ogospodarskih druæbah v morebitnemnasprotovanju, ko zahteve posegajo vjavne skrivnosti. Poleg tega so raz-pravljali tudi o tem, kako s pristojni-mi sluæbami lokalne skupnosti omo-goËiti uËinkovitejπi dostop javnostido ekoloπkih informacij krajevnihonesnaæevalcev, kako doloËiti vrstojavnosti, ki lahko sodeluje pri spreje-manju sploπnih in konkretnih aktov,kako opredeliti pravne instrumenteza varstvo pravice do sodelovanja jav-nosti, kako vzpostaviti komunikacij-ske oblike za sodelovanje in kako do-loËiti vsebinska podroËja in udele-æence. Dr. Vesna Smaka Kincl izmariborske obËine pa je govorila orazmerah in priporoËilih za udejanja-

V

V PRIPRAVI NOV NA»IN REGULIRANJA CEN

agencija za energijo

33

ot sta povedali Majda ParipoviË inIrena GlaviË iz Agencije za energijo,je problematika poslovanja distribu-cijskih podjetij v letu 2002 v ome-njenem primeru pojasnjena z vidikaposlovanja distribucijskih podjetijkot celote. Naloga Agencije za ener-gijo RS (v nadaljevanju agencija) paje spremljanje in nadzorovanje samodveh reguliranih dejavnosti znotrajpodjetja, in sicer dejavnosti distribu-cije elektriËne energije ter upravlja-nja distribucijskega omreæja. Ti de-javnosti se financirata iz deleæa ceneza uporabo elektroenergetskih omre-æij oziroma omreænine za distribucij-sko omreæje. Obe navedeni regulira-ni dejavnosti vseh petih distribucij-skih podjetij sta v obdobju januar-ju-nij 2002 imeli izgubo v znesku1.934,8 milijona tolarjev (rezultat naravni podjetij kot celote pa 4.259,5milijona tolarjev). Izgubo izkazujetatudi regulirani dejavnosti prenosaelektriËne energije in upravljanjaprenosnega omreæja, in sicer 583,5milijona tolarjev. V prvem polletjuletos je obraËunana amortizacija

obeh reguliranih dejavnosti v distri-bucijskih podjetjih znaπala 8.000,2milijona tolarjev. Glede na navedenoje, ob predpostavki celotnega pokri-vanja tudi vseh drugih stroπkov regu-liranih dejavnosti, 24,2 odstotkaobraËunane amortizacije denarnonepokrite. Pri reguliranih dejavno-stih prenosa znaπa deleæ denarno ne-pokrite amortizacije 27,6 odstotka.Nadalje sta omenjeni sogovornicipojasnili, da je omreænino za leto2002 agencija doloËila na podlagi iz-hodiπË za oceno poslovanja regulira-nih dejavnosti podjetij distribucije inprenosa. Pri oceni stroπkov poslova-nja je agencija izhajala iz analize po-slovanja podjetij v obdobju 1996 do2000 in plana poslovanja za leto2001, opravili pa so tudi preraËun naraven leta 2001. Ker v preteklosti po-slovanje podjetij ni bilo spremljanopo dejavnostih, kot jih zahteva EZ,je bil deleæ skupnih stroπkov, ki od-pade na regulirane dejavnosti, dolo-Ëen na podlagi analize poslovanja vobdobju januar—junij 2001, ko sopodjetja v skladu z EZ æe spremljalaposlovanje po dejavnostih. Agencijani ugotavljala predraËuna amortiza-cije, ker je v Ëasu doloËanja omreæni-ne potekala cenitev osnovnih sred-stev. V omreænini je agencija upoπte-vala denarno pokrito amortizacijo za

V prejπnji πtevilki Naπega stika so predstavniki vodstvaGospodarskega interesnega zdruæenja distribucije elektriËneenergije (GIZ distribucije) pri oceni poslovanja distribucij-skih podjetij v prvem polletju 2002 opozorili na veË kriti-Ënih momentov. Med drugim so posebej opozorili, da omre-ænina πe vedno ne upoπteva vseh elementov, ki bi jih mora-la, oziroma ne zagotavlja pokrivanja stroπkov, ki nastajajoz zagotavljanjem kar se da nemotene in kakovostne oskrbeodjemalcev z elektriËno energijo. Da bi problematiko pred-stavili tudi z drugega vidika, smo oktobra za pojasnilo o tej zadevi zaprosili vodstvo Agencije za energijo.

K

Majda ParipoviË (na desni) in Irena GlaviË, strokovni sodelavkiiz Agencije za energijo RS.

Fo

to M

atj

aæ

Kra

njc

▲

tiskovna konferenca NEK

34

pokrivanje obveznosti za glavnicedolgoroËnih investicijskih kreditovin amortizacijo za investicije v viπinipovpreËnih vlaganj v obdobju 1996do 2000, poveËanih za 14 odstotkov.Agencija v sodelovanju z regulirani-mi podjetji pripravlja uvedbo noveganaËina reguliranja cen za regulativnoobdobje 2003 do 2005. Glavno vo-dilo novega naËina reguliranja je za-πËita potroπnikov na eni strani in za-gotavljanje uËinkovitega delovanjareguliranih dejavnosti na drugi stra-ni. Namen ekonomskega reguliranjaje omogoËanje prihodka, ki ga regu-lirana podjetja potrebujejo za zane-sljivo in ekonomiËno delovanje regu-liranih dejavnosti. Za doseganje tegacilja pa ni dovolj samo primerjanjecene elektriËne energije z ravnijo cenv EU, temveË tudi primerjanje uËin-kovitosti delovanja podjetij. Tako selahko doseæe tudi optimizacija poslo-vanja reguliranih podjetij. Pomem-ben je tudi nadzor kakovosti storitev,saj je le-ta za odjemalce enako po-membna kot cene. »e se poslabπa ka-kovost storitev, cene pa ostanejo ena-ke, so odjemalci prizadeti zaradi rela-tivno poveËanih cen. V konkuren-Ënih razmerah bi razoËarani odjemal-ci zahtevali zniæanje cen ali zamenja-li dobavitelje. Sicer pa Agencija za energijo obvzpostavljanju novega naËina eko-nomskega reguliranja, o Ëemer smopisali æe v prejπnji πtevilki Naπega sti-ka, sledi kriteriju, da morajo cene za-gotavljati trajnostno poslovanje GJSdistribucije in prenosa brez izgub.Gibanje cen elektriËne energije de-jansko veË let ni sledilo inflacijskistopnji, zato so se cene realno niæale.Agencija æeli v reguliranih dejavno-stih uvesti stroπkovno uËinkovite ce-ne. »e bodo konËne cene elektriËneenergije za tarifne odjemalce ostalezamrznjene, bodo tveganje πe naprejnosili izvajalci regulirane dejavnostidobave tarifnim odjemalcem. Med-sebojno povezana narava cenovnihodnosov bo zahtevala uporabo eno-vitega pristopa za odpravo cenovnihrazhajanj, pojasnjujejo v omenjeniustanovi.

MIRO JAKOMIN

irektor Stane Roæman je kot razlogza pozno reagiranje elektrarne nave-del nizkotno diskreditacijo avtorjapisanja, ki vodstvu NEK ne more bi-ti kot izhodiπËe za odgovore. Dejalje, da pa sam avtor s klavrno osebnoizkaznico ni pomemben, ker je v oza-dju scenarij metropole z zakulisnimiinteresi, katerih cilj je konËno obvla-dati NEK, kar je mogoËe s kompro-mitiranjem njenega dela, posebnonjenega vodstva.flObvladovati NEK z vseh vidikov,pomeni notranje razbiti kolektiv, po-ruπiti vpetost podjetja v okolje, poru-πiti razumen odnos z javnostjo tudimedijsko,« je nadaljeval Roæman.Nato je pojasnil delovanje NEK prinaroËanju storitev, kar je jedro oËit-kov. Storitve pomenijo elektrarni in-dustrijsko podporo pri vzdræevanjuobjekta ter znanstveno podporo naravni inπtitutov in projektantskih or-ganizacij. Kot je rasla NEK, je raslata podpora. Z razpadom nekdanjedræave je bila nevarnost, da se ta pod-pora in znanje izgubita, saj so ostalapodjetja, s katerimi so najveË sodelo-vali, brez strategije. NE Krπko je sku-πala vplivati na jedra, s katerimi sosodelovali, tako da je podpirala usta-novitev novih podjetij. Njihov inte-res je bil, da ohranjajo zanje potre-bna znanja, za to so jih bili priprav-ljeni podpreti z dolgoroËnim sodelo-vanjem. Iz nekdanjih podjetij Hidro-montaæe, Metalne, Litostroja, Gradi-sa, Djura DjakoviËa, Jugoturbine,Rade KonËarja, Montinga je nastalookrog dvajset slovenskih in hrvaπkihpodjetij razliËne velikosti, s katerimipartnersko korektno sodelujejo.Poslovna politika NEK, ohranjanje

VODSTVO ZAVRA»AVSE OBTOÆBEZlatko Gomilπek, ki je bil pred 15 leti zaposlen v NE Krπko inje poleti prviË, v zaËetku jeseni pa drugiË pisno opozoril izbranemedije in politike o korupciji in negiranju zakonov v NEK. Zavse to je po njegovem odgovoren direktor Stane Roæman. Potemko je bilo njegovo pisanje objavljeno, je NE Krπko sklicala ti-skovno konferenco, na kateri so odgovorili na obtoæbe.

DF

oto

Min

ka

Sk

ub

ic

35

domaËega znanja na podlagi dolgoroËnih pogodb,je alternativa najemanju podobnih storitev v tuji-ni, ki jih je dovolj na voljo, le da so kakovostnopodobne storitve dva- do trikrat draæje od naπih.Ker so tako nastala podjetja edini ustrezni dobavi-telj NEK za posamezne storitve, jih prepozna tudiZakon o javnih naroËilih. NE Krπko bo tudi v pri-hodnje vztrajala pri teh partnerjih, ker so jih vzgo-jili in jim z naroËili omogoËili vlaganje v razvoj ta-ko, da so primerljivi s tujimi izvajalci. Prve dolgo-roËne pogodbe z njimi so sklenili pred sprejetjemzakona in poteËejo letos. Drugi razlog, da bodovztrajali pri znanih partnerjih, je, da morajo polanskem 11. septembru vzdræevati sledljivost vsa-kega, ki dela v NEK, kar jim lahko omogoËijo lestalni partnerji.Sicer pa v NEK loËijo tri kategorije storitev in jihnaroËajo v skladu z zakonom o javnih naroËilih. Vprvi kategoriji so enkratne storitve, ki so vezane na

veËje projekte in kjer je moæno veË dobaviteljev terje izbor narejen na podlagi javnega razpisa, potemso kontinuirane storitve, ki jih izvajajo trajno ozi-roma ponavljajoËe v okviru remontov in jih na po-dlagi dolgoroËnih pogodb naroËajo pri znanih par-tnerjih, in tretje so primeri, kjer zaradi posebneopreme obstaja samo en dobavitelj in ni mogoËaizbira.V nadaljevanju tiskovne konference se je direktordotaknil sodelovanja s hrvaπkimi podjetji in stro-kovnimi inπtitucijami, kar se elektrarni zdi po-membno z vidika prenosa strokovnega znanja vπirπe okolje in s tem boljπega razumevanja proble-matike jedrske energije. Ne nasprotujejo participa-ciji hrvaπke industrije pri delih v NEK, nasprotu-jejo pa poenostavitvam pri pridobivanju posla.Ob koncu tiskovne konference je Roæman odgo-varjal na novinarska vpraπanja. V elektrarni imajovsako leto revizijo poslovanja, kar opravi zunanjarevizijska hiπa. Doslej niso odkrili nikakrπnih ne-pravilnosti pri poslovanju glede javnih naroËil.Elektrarna doslej ni predala nikakrπne dokumenta-cije kriminalistom, ker je ni nihËe zahteval. Spornopismo je direktor dobil z MOPE po neuradni poti,saj z ministrom KopaËem od poletja komunicirapreko Braneta Ogorevca, prokurista Eles-Gena. Oproblematiki javnih naroËil pri njih poslovni odborni nikoli razpravljal, niti ni bila toËka na dnevnemredu. Na ministrove oËitke o neracionalnem obna-πanju smo dobili strokovno revijo s preglednico100 JE po svetu. V njih znaπajo stroπki za vzdræeva-nje in obratovanje od 54 do 200 milijonov dolar-jev, v NEK so 35 milijonov dolarjev. Njihova cena7 tolarjev za kWh je primerljiva s cenami kWh vnajrazliËnejπih jedrskih elektrarnah po svetu. Je palastna cena odvisna od organiziranosti elektrarne,od tega, ali ta deluje v sklopu veË jedrskih elektrarnali sama, ali elektrarna sama pokriva vse spremlja-joËe stroπke ali je to 70 elektrarn itd. Kar pa ne po-meni, da si v Krπkem ne prizadevajo zniæevati la-stne cene, saj sistematiËno delajo na racionalizacijiposlovanja in zniæevanja stroπkov.MINKA SKUBIC

oslovni odbor NEK, ki se je sestal 15. oktobra, zaupa poslovni in profesionalni korektnosti ter osebni poπtenosti

direktorja NEK Staneta Roæmana in njegove poslovne ekipe.Glede na svojo statutarno odgovornost pa je dolæan preveritijavno izreËene obtoæbe ter jih argumentirano potrditi ali ovre-Ëi. Zato bo v osmih dneh imenoval posebno ekspertno revizij-sko skupino, ki bo preverila celotno poslovanje NEK zobtoæbami, omenjenimi v javnem pismu, tako s pravnega vidi-ka kot tudi z vidika poslovne primernosti in upraviËenosti. Po-slovni odbor bo dokonËno staliπËe do obtoæb oblikoval na po-dlagi izsledkov te revizije. Poleg tega poslovni odbor direktorjuNEK nalaga, da v naslednjih dveh mesecih preveri celovitostpostopkov notranje revizije in nadzora ter predlaga morebitnedopolnitve in izboljπave.

p

dogodkom v NEK ob rob letno sreËanje DEEP

36

ag. Ostoj Kristan iz Ministrstva zaokolje, prostor in energijo (MOPE)je govoril o odnosu do nasedlih inve-sticij v Evropski uniji. Dræave EU somorale prijaviti nasedle investicije venem letu, in sicer do februarja1998. Po direktivi EU sodijo v to ka-tegorijo investicije, ki se jih ne daamortizirati. Izmed vseh prijavljenihinvesticij je le Luksemburg dobil po-moË za eno naloæbo. Pozneje so sepodjetja pritoæila na sedeæ komisije vBruslju. Nekatere kriterije je komisi-ja πe zaostrila, drugim je nekolikopopustila. Kot primer je navedel Ir-sko, njeno proπnjo so zavrnili, ker jepredlagana reπitev pomenila le pre-hodno reπitev. Komisija EU je jasnoizrazila staliπËe, da sprejete obvezno-

DELALI BODO ENAKO KOT DOSLEJ

Delali bomo enako kot doslej, z mano ali brez mene, so bile sklepne mi-sli direktorja NEK na zadnji tiskovni konferenci. Na vpraπanje novi-narskega kolega, kaj to pomeni, je odgovoril, da natanko to, kar je re-kel.Imeti na Ëelu podjetja tako odgovornega direktorja, ki prevzame odgo-vornost na svoje rame za vseh 620 zaposlenih, je redkost v naπem pro-storu. Direktor Stane Roæman natanËno ve, da je on odgovoren za var-no, zanesljivo obratovanje elektrarne in njeno poslovno politiko. Odgo-vornosti ima sicer v podjetju porazdeljene na preostale direktorje in vo-dje sluæb, navzven pa prevzema vso odgovornost nase. Pravzaprav niko-li ne govori v prvi osebi, ampak vedno reËe flelektrarna« oziroma flmi«.Tak je in tako dela vseh 14 let, odkar je direktor NE Krπko.Direktorju njegovega formata, znanja, mednarodnega ugleda in πirineni bilo nikoli treba, πe manj pa vredno, sluæiti trenutni politiËni razsve-tljenosti. Vedno in povsod pa direktor Roæman sluæi jedrski elektrarni,objektu, ki zahteva najπirπa znanja, πtevilne spretnosti in resniËno spoπ-tovanje in negovanje tistega najbolj dragocenega v objektu — Ëloveπkegakapitala, ki ga osebje NEK vpenja v sam objekt sleherni trenutek, ne leza izpolnjevanje poglavitne funkcije, ampak in predvsem za zagotavlja-nje varnosti nam vsem. Za njegovim delom in naËinom administriranjastoji zahtevana in nujna strokovnost, niËkolikokrat izkazano in preiz-kuπeno znanje, zaæelene osebnostne vrednote, visoko usposobljeni in mo-tivirani sodelavci v elektrarni, lokalno okolje in ne nazadnje mednaro-dne strokovne organizacije, kjer je direktor Roæman enakopraven sogo-vornik in zaæelen posrednik svojega ekspertnega znanja. Vsega tega tinobena politika ne zmore in ne zna dodeliti in tudi ne vzeti.V nedavni preteklosti je bilo kar nekaj poskusov in akterjev, ki so sku-πali prikazati in opisati pomanjkljivosti NEK in njenega direktorja zenim samim namenom, da ga odstavijo. Roæmanovo tiho nestrinjanje spodpisanim medræavnim sporazumumom o NEK je nekatere hudo ra-zjezilo. Od poletja minister KopaË komunicira z direktorjem najboljkompleksnega objekta v dræavi preko posrednika, prokurista Eles-Gena.So potem vsi nadaljnji poskusi diskreditacije direktorja z Zavarovalni-co Triglav in nazadnje s pismom nekdanjega delavca NEK o korupciji vpodjetju zgolj nakljuËje?V druæbi opredeljenih vrednot in prioritetnih korakov so πtevilni legal-ni, formalni, pa tudi kolegialni instrumenti, s katerimi minister uËin-kovito, pa tudi z veliko mero elegance preveri svoje pomisleke. In jih tu-di mora, saj je NEK v popolni lasti dræave pod okriljem MOPE oziro-ma ministra Janeza KopaËa. Nazadnje je tako tudi storil, saj se je lenekaj dni po izbruhu zadnje afere v enem izmed medijev sestal poslovo-dni odbor, dal direktorju vso podporo, povzel korake za nadaljnje pre-verjanje skladno s pooblastili in se diskretno umaknil, dokler zadeve nebodo dokazljivo razreπene. Taki so poslovni ukrepi v sleherni zrelidruæbi. Ko bomo postali druæba zrelih in odgovornih ljudi tipa StanetaRoæmana, ob pojavih pisem avtorjev, kot je Zlatko Gomilπek, ne bo to-liko vsestranskih skrbi. Ne le stroka, tudi politika jim bo ob takπnihprimerih stala ob strani. In to za narodov blagor, za blagor majhne dr-æave, ki dokazano izkazuje pomanjkanje visoko kvalificiranega uspe-πnega tehniËnega kadra, da integritete osebnosti niti ne omenjamo.

MINKA SKUBIC

EKONO-MISTI O NASEDLIHNALOÆBAHIN TRGUDruπtvo ekonomistov elektrogospodarstva(DEEP), ki ga zadnja leta prizadevnovodi Aleksander Mervar, direktor TE-TOL, je imelo svoje 14. letno sreËanje æetradicionalno v Fiesi. Letos so prvi dannamenili aktualnim temam v letu predpopolnim odprtjem trga z elektriËnoenergijo, drugi dan pa novostim, ki jihprinaπajo spremembe Zakona o gospo-darskih druæbah tako na pravnem kotfinanËnem podroËju. O tem sta govoriladr. Nina Plavπak in dr. Marjan Odar.Vmes je bil veËer z obËnim zborom fi-nanËnih in raËunovodskih delavcev po-djetij elektrogospodarstva.

M

37

sti do nasedlih naloæb ne pomenijozajamËeno obratovanja objekta. »eima podjetje tako visoke stroπke, dajih ni mogoËe pokriti, in je pred tem,da propade, ter tudi s pomoËjo su-bvencij za nasedle naloæbe ni sposo-bno v nekaj letih preæiveti na trgu, gaje treba likvidirati. Podjetje, ki prija-vi nasedlo investicijo, mora na vsehpodroËjih zniæevati stroπke. Postopkiv komisiji trajajo πtiri mesece, naodloËitev komisije pa je treba Ëakatileto in pol.Pri nas so podjetja prijavila za 122milijard tolarjev nasedlih investicij.Spisek æelja so zaËeli krËiti na Mini-strstvu za finance, na podlagi razli-Ënih πtudij tujih in domaËih strokov-nih inπtitucij. Delovna skupina priMOPE pa ima za nalogo programnasedlih naloæb dokonËno dodelatiin spraviti skozi slovensko vlado. PoKristanovih besedah pa bo po spreje-tju na naπi vladi treba uskladiti insprejeti naπ predlog πe skozi komisijoEvropske unije, ki bo enako strogakot do svojih drugih Ëlanic, za karobstaja veË strategij. Bilo pa bi kori-stno, da bi se Ëlanice kandidatke zavstop v Evropsko unijo na tem po-droËju posvetovale in nastopile eno-tno.Danica Hazabent, ki od letos delana MOPE v okviru mariborske sku-pine nekdanjega EGS, r.i, je dopol-nila evropska spoznanja o nasedlihnaloæbah s stanjem na tem podroËjupri nas. Pri nas ta kategorija pomenisanacijo elektrogospodarstva. Sicerpa jim pravni okvir daje energetskizakon in na njegovih temeljih nareje-na analiza konkurenËnosti. Za pri-pravo programa je bila imenovanadelovna skupina pri Sploπnem zdru-æenju za energetiko pod vodstvomdr. Milana Medveda, ki je na podla-gi sprejetih meril zbrala prijave vznesku 122 milijard tolarjev. Delosedaj nadaljuje posebna delovna sku-pina, ki je junija pripravila ponovniizraËun in na podlagi ukrepov vladepriπla do zneska 115 milijard tolar-jev. Vendar pa je tudi ta znesek v raz-koraku med potrebami in moæno-stmi. Strokovna skupina je opredeli-la prihodek prednostnega dispeËira-nja, dala veËjo pozornost stroπkom,upoπtevala pozitivni uËinek ustano-vitve HSE in tako priπla do dveh re-alnih virov za nasedle investicije. Ra-Ëunali so na 39 milijard tolarjev izproraËuna, od tega 6 milijard od pro-daje Taluma za HSE. Med tem je v

proraËunu ostalo le πe 21 milijard to-larjev. Denar, ki ga predstavlja pre-dnostno dispeËiranje, predvsem TE-TOL in TET, pa predstavlja 49 mi-lijard tolarjev. Skupaj sta ta dva viraob izraËunu predstavljala 89 milijardtolarjev, vendar pa se je proraËunskideleæ æe zniæal za 18 milijard tolarjev.Pogoj, da pride do oblikovanja nave-denega zneska za nasedle naloæbe, jeodprodaja distribucijskih podjetij,kar je del proraËuna za ta namen. Ta-ko kot je omenil Kristan, je ponovilatudi Hazabentova, da bodo moralasredstva, ki bodo dana za nasedle na-loæbe, nositi uspeh, objekti bodomorali postati konkurenËni.Kot je v nadaljevanju povedala Dani-ca Hazabent, je njihova naloga, da

do konca leta opredelijo viπino nasedlih investicij,pokrito z viri, navedejo vire zanje, navedejo naloæ-be, ki bodo dobile pokrite stroπke iz teh virov, di-namiko pomoËi — bo enkratna ali postopna -,opredelijo postopke dodelitve in naËine kontrolepomoËi.Zelo konkreten je bil dr. Tomaæ ©tokelj, izvrπnidirektor træenja v HSE. Govoril je o odpiranjuelektroenergetskega trga po svetu in pri nas. Nave-del je razloge, ki so privedli do razliËno odprtegatrga po Evropi in pri nas. RazËlenil je naloge posa-meznih nosilcev na naπem trgu z elektriËno ener-gijo in kot najveËji trgovec z elektriËno energijo prinas govoril o njej kot o trænem blagu in lastnostihtrga v Sloveniji ter pasteh, ki nas Ëakajo pri popol-nem odpiranju elektro trga.

MINKA SKUBIC

Fo

to M

ink

a S

ku

bic

Veliko zanimanje in zanimive teme na vsakoletnem sreËanju ekonomistov.

TEÆKO ZA NJIM,TEÆE

pogovor z direktorjem TET

38

tor Pajer. Navedena dela mu je uspe-lo izvesti z delno zamenjano vodstve-no skupino. Presegli so vsesploπnoapatijo, ki je vladala v podjetju poneuspelem referendumu, in v termo-eletrarno vpeljali novo filozofijo.Pravi, da je bil program, ki ga je na-pravil v zaËetku prvega mandata, vceloti udejanjen, v nekaterih toËkahcelo preseæen. VeË kakor so naËrtova-li, so naredili na podroËju racionali-zacije poslovanja, pa tudi v obseguposodobitev so presegli priËakovanja.flSedaj v zaËetku mojega drugegamandata smo v elektrarni tik preddokonËno odloËitvijo in uresniËitvijonajveËje investicije v TET — gradnjoËistilne naprave. Poteka druga fazajavnega razpisa, ki vkljuËuje obliko-vanje ponudb za doloËeno tehnolo-gijo. Sedaj se doloËajo cene, roki,plaËilni pogoji, garancije. Strokovnein finanËne analize so pokazale, da jepostavitev Ëistilne naprave najopti-malnejπi izbor tako za RTH kot TETin republiko Slovenijo, ki s temohranja naπo lokacijo za energetskenamene,« nadaljuje direktor in ome-ni πe drug pomemben projekt, ki gatudi dokonËujejo, to je dolgoroËnirazvojni program TET, katerega iz-delavo jim je naroËila vlada. V sklo-pu tega programa izvajajo vrstospremljajoËih programov, kot so:program reorganizacije podjetja pre-dvsem glede na πtevilo zaposlenih indvig uËinkovitosti, program izobra-æevanja kadrov, njihove ustreznostiin dodatnega izobraæevanja, programdezinvestiranja, program dodatne ra-cionalizacije stroπkov in priprave naodprti trg.flSodimo, da bo TE Trbovlje na od-prtem trgu teæko preæivela, zato na-Ërtujemo v prihodnje poiskati strate-πkega partnerja za uresniËenje naπegadolgoroËnega razvoja po letu 2007,ko bomo nehali kuriti zasavski pre-mog. Kljub temu ostajamo optimistiin verjamemo, da ima TET svojemesto tudi na odrtem trgu, kar bo-mo zagotovili s poslovanjem podje-tja,« napoveduje direktor TET, kiupa, da bodo to teæko nalogo reπiliskupaj s sindikatom in svetom delav-cev in tako s skupnimi moËmi naπlipot, ki jo je postavil elektrarni la-stnik. Pravi, da je teæka pot za njim,bo pa πe teæja pred njim, Ëe bo æeleltudi ob koncu drugega mandata reËi,da je presegel zastavljene cilje.

MINKA SKUBIC

Sredi oktobra je nastopil svoj drugi mandat vodenjaTE Trbovlje direktor Samo Pajer. Bil je izbran medπtirimi kandidati. S svojim skoraj desetletnim delom vtermoelektrarni dobro pozna njeno zgodovino in njenepotencialne moænosti za nadaljnje delovanje.

o se je Samo Pajer pred πtiri leti po-novno vrnil v TE Trbovlje, takratprav na Ëelo elektrarne, so si v podje-tju najprej zadali za nalogo vzposta-viti finanËno disciplino. Cilj — od-pravo likvidnostnih teæav — so dose-gli v πtirih mesecih. Velik πok zanj jebil neuspeli referendum o postavitviTET 3 v zaËetku leta 1999. V elek-trarno je priπel z namenom uresniËi-ti investicijo, ki je bila takrat za Tr-bovlje edina alternativa in rezervnegascenarija ni bilo. Kmalu zatem se jezaËel rojevati zakon o zapiranju ru-dnika Trbovlje Hrastnik in v elek-trarni so zaËeli iskati novo razvojnopot.flZastavil in uresniËil sem konceptobseænejπih remontov z namenom,da podaljπamo æivljenjsko dobo 125MW bloka do leta 2015. V ta namensmo v zadnjih letnih remontih zame-njali grelnik vode, opravili generalniremont turbine in generatorja, zame-njali zunanje in notranje ohiπje, za-menjali vse visokotlaËne parovode,obnovili o,4 kV stikaliπËe lastne rabe,izvedli avtomatizacijo s sekundarnoregulacijo TET, zgradili nov most,rekonstruirali in prestavili zasavskocesto, posodobili transportni sistemza premog in ælindro,« naπteje po-membnejπa dela, ki bodo omogoËilapodaljπanje obratovanja TET, direk-

pred njim

K

Samo Pajer

Fo

to M

ink

a S

ku

bic

PODPIS POGODBEPOMENI POMEMBENKORAK

gradnja DCV v Elektru Gorenjska

39

enter vodenja bo v novih prostorihupravne stavbe. PraktiËna izdelavaaplikacije centra vodenja se zaËenjatakoj po danaπnjem podpisu pogod-be in bo konËana predvidoma junija2004.Z javnim razpisom je bilo za dobavotehnoloπke opreme in izdelavo apli-kacije distribucijskega centra vodenjaElektra Gorenjska, d.d., izbrano po-djetje Ensico iz Ljubljane, ki je prak-tiËne izkuπnje æe pridobilo pri Distri-bucijskem centru vodenja ElektraMaribor, d.d.flPodpis pogodbe je pomemben ko-rak, ki konËuje pripravljalna dela,kjer smo z intenzivno in precizno ob-delavo zasnove projekta in postop-kov javnega razpisa izbrali konkuren-Ënega in strokovnega partnerja. Se-daj je dan signal za zaËetek in uresni-Ëitev dolgoletne potrebe in æelje pofunkcionalnem in sodobno oprem-ljenem centru vodenja, ki bo dal tr-dno podlago za vodenje elektroener-getskih in informacijskih tokov v go-renjski regiji za nadaljnjih 15 do 20let,« je ob sklenitvi pomembnega po-sla dejal mag. Drago ©tefe, direktorElektra Gorenjska, d.d. Izbrana druæba Ensico iz Ljubljane seje specializirala za opremljanje elek-trodistribucijskih centrov vodenja instopa v korak s tujo konkurenco in

Direktor Elektra Gorenjska, d.d., mag. Drago ©tefe indirektor Ensica, d.o.o., Matjaæ Vuga sta 15. oktobrapodpisala pogodbo o dobavi tehnoloπke opreme in izde-lavi aplikacije za nov Distribucijski center vodenjaElektra Gorenjska.

Mag. Drago ©tefe, direktor Elektra Gorenjska, in Matjaæ Vuga, direktor Ensica, sta ob navzoËnosti Marjana Jereleta, tehniËnega direktorja Elektra Gorenjska,in Jurija Jerine, izvajalskega vodjo projekta, podpisala pogodbo o zgraditvi prepotrebnega novega gorenjskega Distribucijskega centra vodenja.

konkurenËno ceno. flCenter vodenjani enostaven produkt, gre za najzah-tevnejπo tehnologijo, energetsko vo-zliπËe in nek æiv Ëlen, center æivËnegasistema, ki se bo nadgrajeval in stro-kovno rasel z nami. S formalnimpodpisom pogodbe je dan kamenËekv mozaiku procesa novega sistema,produkt, ki bo povezoval sodelavce inga bodo uporabljale generacije elek-troenergetikov,« je ob tem povedalMatjaæ Vuga, direktor Ensica, d.o.o. Ob podpisu pogodbe sta sodelovalavodji projekta gradnje novega go-renjskega distribucijskega centra vo-denja — na strani investitorja tehni-Ëni direktor Elektra Gorenjska Mar-jan Jerele, na strani izvajalca EnsicaJurij Jerina. Vrednost investicijeznaπa 330 milijonov tolarjev.Distribucijski center vodenja Elek-tra Gorenjska, d.d., pomeni osre-dnje informacijsko vozliπËe pri zago-tavljanju nemotenega procesa distri-bucije elektriËne energije. Temeljnafunkcija obstojeËega centra vodenjaje povezovanje z napravami elektro-energetskega sistema z namenom za-

naprej F

oto

Dra

go

Pa

ple

r

▲

C

v petih letih

zapiranje rudnika

40

omogoËa, da opravlja raËunovodsko-finanËna dela za rudnik, varstvo pridelu, varstvo pred sevanjem, postop-ke javnih naroËil, ter pridobivanje so-glasij in dovoljenj za omogoËanje de-la zunanjim izvajalcem.Viri financiranja njihovega programaso se z letoπnjim letom spremenili.

jemanja podatkov in njihovegaupravljanja.Elektro Gorenjska, d.d., se je laniodloËilo za zgraditev novega centravodenja predvsem iz naslednjih razlo-gov: obstojeËa in tehnoloπko æe zasta-rela strojna oprema oteæuje potrebnerazπiritve ter nadgradnje, ki so posta-le tehniËno teæko izvedljive ter eko-nomsko neupraviËljive, deregulacijana podroËju preskrbe odjemalcev zelektriËno energijo od distribucijskihpodjetij poleg zahteve po stalnem ve-Ëanju kakovosti dobavljene energijepostavlja tudi nova merila pri zago-tavljanju vseh drugih storitev, ki jihpodjetjem predpisujeta tako zakono-dajalec kot sam trg.Sodobni distribucijski center vode-nja je zasnovan tudi tako, da bo za-gotavljal izhodiπËe za doseganje zah-tevanih strateπkih ciljev tudi v razme-rah predvidenega dereguliranega tr-ga. Pri izboru sistema Distribucijskicenter vodenja Elektra Gorenjska,d.d., so bile upoπtevane ugotovitveizdelanih πtudij, idejnih projektov,diskusij in usklajevanj med posame-znimi distribucijskimi podjetji, takoda je izbrani koncept obdelan v opti-malni varianti in pomeni tehnoloπkonajsodobnejπo reπitev sistema DCV.Poglavitne funkcije vodenja obrato-vanja elektroenergetskega sistema souresniËene s programsko opremoScada, ki omogoËa zajemanje podat-kov, izdajanje komand, kreiranje po-roËil ter arhiviranje podatkov.Nova programska oprema pa omo-goËa πe dodatne funkcionalnosti,imenovane funkcije DMS. Omenje-ne funkcije podpirajo predvsem deloekip v centru in na terenu pri od-pravljanju okvar na omreæju in prirednih vzdræevalnih delih, izvajanjesekvenËnih komand, dinamiËno bar-vanje prikaza elektroenergetskega si-stema, avtomatsko izolacijo okvar inpreureditev napajanja, sprotno anali-zo pretokov moËi, padcev napetosti,kratkostiËnih tokov in moËi, ovre-dnotenje procesnih podatkov, napo-ved obremenitve, statistiko dogod-kov, izraËun kazalcev zanesljivosti,funkcionalnosti klicnega centra, tre-ning, ipd. DMS se bo v prihodnosti v skladu zzahtevami lahko nadgrajeval z novimiprogramskimi paketi, ki se bodo mo-dularno vkljuËevali v navidezno inte-grirani sistem programske opreme.

DRAGO PAPLER

udnik urana Æirovski vrh je bil navrat na nos zaprt leta 1990, leta 1992je bil sprejet prvi zakon o njegovemzapiranju in dve leti potem je bilsprejet prvi program zapiranja, ki paga niso uresniËevali skladno s pro-gramom. Rudnik je desetletje dobi-val sredstva za fiksne stroπke poslova-nja. To pa je pomenilo, da je bilo odsanacijskih del konËano le ruπenjeobrata za predelavo in prodajo ura-nove rude.Pred dvema letoma je bila sprejetasprememba in dopolnitev zakona ozapiranju in lani uredba o ustanovi-tvi javnega podjetja RUÆV d.o.o.flS spremembo zakonodaje je lastnik,to je dræava, pokazal resno namero,da æeli zapreti rudnik v petih letih, insicer od leta 2002 do 2007. Zapiranjepa vkljuËuje zapiranje jame in sanaci-jo obeh jaloviπË: hidrometeoroloπkejalovine pri Borπtu in jamske jalovinepri Jazbecu,« razume naËrte dræaveMatej Poæun, direktor RUÆV. Ta seje s spremembo zakonodaje preobra-zil v inæenirstveno druæbo za izvajanjepripravljalnih del, predvsem v okvirujavnih naroËil za znane izvajalce. Pobesedah direktorja Poæuna je rudnikuod petsto zaposlenih izpred desetletjaostalo πe 49 delavcev, kar rudniku

RUDNIK URANA NAJBI ZAPRLI

Rudnik urana Æirovski vrh (RUÆV) je prenehal z obratova-njem leta 1990, odtlej pa ga zapirajo. Lani je dræava ustano-vila javno podjetje RUÆV d.o.o., sredi letoπnjega poletja pa zadirektorja imenovala Mateja Poæuna, ki je bil prej direktorRudnika Zagorje v zapiranju.

R

Matej Poæun

Fo

to M

ink

a S

ku

bic

zanimivosti

Petletni projekt zapiranja naj bi stal37,3 milijona evrov, od Ëesar naj bibili neposredni stroπki zapiranja ja-me in sanacije jaloviπË vredni 23,9milijona evrov, drugi fiksni stroπki,kot je varstvo pri delu, prezaposlova-nje, varstvo pred sevanjem in stroπkiposlovanja druæbe, pa 13,4 milijonaevrov.flLetos je bil sprejet zakon po kate-rem bo lahko naπa dræava v nasle-dnjih petih letih Ërpala 20 milijonovevrov namenskega kredita za zapira-nje rudnika, ki ga je najela pri Ev-ropski investicijski banki. Dræava seje s tem zavezala, da bo tudi po svojistrani finanËno sledila programu za-piranja. To pa je bistvena spremem-ba od dosedanjega stanja, ko je bilprogram sicer izdelan, za njegovoizvedbo pa je bilo vsako leto premalodenarja v proraËunu. Mednarodnikredit pa hkrati pomeni, da bodoizvajalci del izbrani na mednaro-dnem razpisu in je potrebno poslatinajavo za razpis v Bruselj,« nadaljujePoæun.RUÆV bo letos za svoje delovanjedobil 900 milijonov tolarjev, kar jepolovico veË kakor lani, drugo letopa plan predvideva 1.585 milijonovtolarjev. ZaËenπi z letom 2004 naj birudnik prejemal 1.695 milijonov to-larjev na leto, in sicer do vπtevπi leta2007. S tem denarjem bodo v jamiuredili odstranjevanje vode, zasulipotopljene odkope, zapolnili poruπe-ne dele jame, zaprli pristopne objek-te jame na povrπini ter ponovno kul-tivirali zaËasno odlagaliπËe ob vhoduv jamo. Omenjena dela bodo opravi-li zato, da bi prepreËili stik vode zorudenjem ter s tem izpiranje uranain moæno onesnaæevanje potoka Bre-bovπËice in Sore. Podobno bodo naobeh jaloviπËih — na 5,1 ha Jazbeca inna 4,1 ha Borπta — uredili odstranje-vanje povrπinske vode tako, da bi jospeljali zunaj obmoËja jaloviπËa. Pre-oblikovali naj bi tudi naklon jalovi-πËa in s tem poveËali njegovo stabil-nost. Na koncu naj bi prekrili tudiobe jaloviπËi z dvometrsko prekrivko,sestavljeno iz petih slojev iz preteænoavtohtonih gradiv.flLetos smo izbrali izvajalca za zapira-nje jame. Avgusta so zaËeli z deli v ja-mi delavci konzorcija Cestnega po-djetja in Rudnika Trbovlje Hrastnik.Z deli naj bi konËali do leta 2005.Projekt je razdeljen na πtiri sklope, triod katerih je æe dobil omenjeni kon-zorcij, konec letoπnjega oziroma v za-

Ëetku naslednjega leta pa bo izbran πeizvajalec za zakljuËna dela oziroma zazapiranje jame, povezano s povrπin-skimi deli. Za sanacijo jaloviπË pravsedaj pripravljamo mednarodni javnirazpis. Izvajalec bo izbran po omeje-nem postopku. Najprej bodo izbranikandidati, ki ustrezajo pogojem, vdrugi fazi pa bo izbran izvajalec. De-la so razdeljena v dva sklopa, za vsa-ko jaloviπËe zase. Do konca nasle-dnjega leta mora biti izbran izvajalecza Borπt in zatem za Jazbec,« opiπe le-toπnja dela direktor RUÆV.Zadnje desetletje je bilo premoæenjeRUÆV v lasti dræave in je del rudni-ka — obratni prostori in delavnice —prevzelo Ministrstvo za obrambo. Spreoblikovanjem podjetja iz p.o. vd.o.o. je dobil rudnik svoje premoæe-nje uradno v lastniπtvo in je lahko za-Ëel poslovati kot podjetje. Letos jeimel RUÆV dan odprtih vrat podje-tja in tiskovno konferenco, hkrati paje izdal broπuro o rudniku in internoglasilo, ki so ga razdelili med okoli-πko prebivalstvo. V njem so objavlje-ni vsi rezultati varovanja rudnika.Sodelovanje z obËani se zdi zaposle-nim v RUÆV posebej pomembno,ker je bil pred leti sprejet politiËniËlen v zakonu o spremembah in do-polnitvah zakona o trajnem preneha-nju izkoriπËanja uranove rude in pre-preËevanju posledic rudarjenja vRUÆV. V njem je bilo doloËeno, dabo rudnik letno zagotavljal odπko-dnino okoliπkim prebivalcem, viπinaodπkodnine pa naj bi se doloËala spodzakonskimi akti. Ker je πkoda ne-dokazljiva, saj so doze sevanja pre-majhne da bi povzroËile πkode, zako-na ni mogoËe izvajati.flNaπa napisana vizija je, da bomoskuπali zaposlenim ohraniti delovnamesta in prispevati k razvoju kraja.Namen lastnika je, da se prostor, kjerje RUÆV z upravno zgradbo in s pre-delovalnimi obrati, po koncu zapira-nja brezplaËno prenese na obËinoGorenja vas kot razvojna infrastruk-tura. Po drugi strani pa naj bi lokal-na skupnost ta prostor namenila no-vim poslovnim dejavnostim,« je πepoudaril Matej Poæun.ZemljiπËe RUÆV so tako razdelili vdva dela. Od 73.000 kvadratnih me-trov bi jih 42.000 kvadratnih metrovlahko obËina prevzela takoj, drugopa rudnik potrebuje πe pet let zaizvedbo zapiranja.

MINKA SKUBIC

ENRON ©E VEDNO PRETRESA ZDA

Agenti FBI so pred sodiπËe v Houstonu privedlinekdanjega finanËnega direktorja propadlegaameriπkega energetskega velikana Enron AndrewaFastowa, ki ga obtoænica bremeni, da je z vode-njem partnerskih podjetij ustvarjal dobiËek zasvoj æep, s tem pa podjetju povzroËil velikanskoπkodo. Fastow bo moral v primeru, da mu bokrivda tudi dokazana, odsedeti v najslabπem pri-meru veË kot trideset let, obeta pa se mu tudi ka-zen zaradi civilne toæbe Komisije za vrednostnepapirje in borzo. Preiskovalci in toæilci upajo, dabo s priËevanjem morda obremenil πe druge nek-danje vodilne v Enronu, med njimi tudi Kenne-tha Laya, nekdanjega generalnega direktorjadruæbe in osebnega prijatelja predsednika ZDAGeorgea Busha, ter Jeffreyja Skillinga, namestni-ka generalnega direktorja. STA

ZDRUÆENE DRÆAVE AMERIKE

ENERGIE AUSTRIA Z ZAMUDO

Avstrijska napoved, da bodo najpozneje julijaustanovili podjetje Energie Austria, se ni izpolni-la. Verbund, ki oskrbuje velike odjemalce in skrbiza uvoz in izvoz, ter Energie Allianz, ki oskrbujegospodinjstva in srednje velike odjemalce, senamreË πe vedno pogajata, kako organiziratiustanovo, ki bo posredno urejala njune posle. Do-maËi strokovnjaki sicer zagotavljajo, da ni razlo-ga za razburjanje zaradi zamude, toda trgovanjez elektriËno energijo po mnenju mnogih vendarlene more zaæiveti, preden ne bo ustanovljenakrovna organizacija. Avstrija se je zavezala, dabo πe ta mesec Bruslju predloæila konËne doku-mente o njeni ustanovitvi, toda zdaj je v najbolj-πem primeru mogoËe priËakovati, da se bo to ure-sniËilo πele v zaËetku prihodnjega leta.

AVSTRIJA

TOLAR BO Z NAMI VSAJ ©E PET LET

Slovenski tolar je oktobra praznoval 11-letnicoobstoja. V vseh teh letih se je zaupanje v domaËovaluto znatno okrepilo, kar se po besedah guver-nerja Banke Slovenije Mitje Gasparija odraæatudi v uspeπnem vkljuËevanju dræave v evropskeintegracije. Prav zaradi tega se tolarju ne obetaveË dolga æivljenjska doba - po mnenju Gasparijalahko namreË priËakujemo, da bo Slovenija medletom 2007 in 2010 prevzela skupno evropsko va-luto. Do takrat pa mora zniæati inflacijo, ne da bi pri tem ovirala druge pomembne gospo-darske kategorije. STA

SLOVENIJA

41

ABRAHAM S CERTIFIKATOM V ROKI

SEL dobile ISO 14001

42

prej zapisano v posebnih pravilnikih,torej to ni niË novega, vendar tegadoslej nismo izrecno imenovali pro-ces varovanja okolja. Zdaj pa se je sstandardom to tudi formaliziralo,« jedodal. Podobno je podjetje poskrbe-lo, da ne bi πkodovalo okolju pri iz-gradnji RTP Medvode — to je bil si-cer v prvi vrsti tehniËni in ekonomskiprojekt, vendar pa je vseboval tudiokoljske vidike, saj je bila oprema sta-ra æe veË kot petdeset let, naprave paso bile stare in bi lahko v primeru izli-tja olja negativno vplivale na okolje.

TUDI STIK Z DRUÆBENIM OKOLJEM JE POMEMBENPolitika ravnanja z okoljem SEL vse-buje πtiri glavne cilje — obratovanjein vzdræevanje brez onesnaæevanja,ekoloπko ozaveπËanje ljudi o pomenuËistosti Save v njenem poreËju, spoπ-tovanje vseh zakonskih in drugihzahtev ter stalno izboljπevanje ravna-nja z okoljem in prepreËevanje one-snaæevanja. Nezanemarljiv del politi-ke podjetja je tudi stalen stik z druæ-benim okoljem. SEL se namreË tru-dijo, da bi bile med ljudmi Ëimboljprepoznavne, zato gostijo tudi πtevil-ne obiske, predvsem ekskurzije (vsa-ko leto pribliæno petdeset), prirejajopa tudi dneve odprtih vrat. flTudi toje neke vrste skrb za okolje. StandardnamreË govori o celoviti skrbi zaokolje, pri Ëemer vkljuËuje tudidruæbene odnose.«Podjetje mora kajpak odslej tudi zgle-dno vzdræevati standard, ki ga je pri-dobilo. flVzpostavili smo sistem, kizahteva, da Ëez vso leto izpolnjujemodoloËene okoljske projekte in sledi-mo zastavljenim ciljem. To tudi vse-skozi preverjamo na internih sestan-kih, najmanj enkrat na leto na ravnicelotne druæbe, na podlagi teh analizpa izdelamo okoljsko poroËilo. flPro-ces mora nepretrgano teËi, stalno iz-boljπevanje je namreË podlaga prido-bljenega standarda,« je poudaril Piπekin dodal, da upa, da bo sistem æivel πenaprej in se razvijal tako v korist oko-lja kot tudi podjetja. Sicer pa so se tu-di æe v praksi pokazale prve pozitivneposledice tega podviga. Podjetje jenamreË le mesec po prejemu standar-da dobilo moænost certificiranja zatako imenovano zeleno elektriko, kiomogoËa boljπo prodajo te dobrine, vnekaterih dræavah pa je celo pogoj, dalahko podjetja sploh trgujejo.SIMONA BANDUR

Savske elektrarne Ljubljana so praznovanje svoje 50-letnice za-Ëinile z velikim priznanjem za podjetje - sprejele so namreË cer-tifikat za okolje ISO 14001. Kot je v pogovoru razloæil BlaæPiπek, pooblaπËenec podjetja za varstvo okolja, so se SEL æe prejzavedale posledic, ki jih z gradnjo in obratovanjem hidroelek-trarn lahko povzroËijo okolju, toda ta prizadevanja so dobila spridobitvijo omenjenega certifikata tudi formalno obliko

ostopek pridobivanja standarda ISO14001: 1997 je podjetje zaËelo æe no-vembra lani, ko je imenovalo posebnokomisijo, ki se je ukvarjala z uvaja-njem zahtevanih meril na posameznihpodroËjih — sistem ravnanja z okoljemse je namreË dotaknil domala vseh za-poslenih, saj si je podjetje zadalo kardvanajst okoljskih programov. Vomenjeno komisijo so bili vkljuËenivodje proizvodnih enot SEL, in sicerLudvik Uæmah iz HE Vrhovo, MirkoJaverπek iz HE Medvode in AntonKoselj iz HE Moste, ter Ëlani iz upra-ve — Blaæ Piπek, Uroπ Purkart in Ber-ko LovriË. Vse o projektu so se nauËi-li na posebnih izobraæevanjih in de-lavnicah, na katerih so spoznali, damarsikatera dejavnost podjetja æe sodiv okvire, ki jih zahteva standard, ven-dar jih doslej izrecno niso poimeno-vali kot za okolje prijazne. Poleg tegasi je podjetje zaËelo nabirati informa-cije tudi od podjetij, ki so æe pridobi-la ta standard, konec marca letos pa sokot svetovalca pri uvajanju izbrali po-djetje MRR, d.o.o. Slednje mu je sve-tovalo med drugim tudi, da naj po-skuπa poleg omenjenega standardaizvesti πe integracijo s standardom ka-kovosti ISO 9001 oziroma izvesti pre-hod na standard ISO 9001:2000, karso SEL tudi uresniËile.

VARSTVO OKOLJA JE ÆE DOLGODEL POSLOVANJA SELKot je razloæil Blaæ Piπek, je moralopodjetje natanËno slediti v pogodbizastavljenemu terminskemu naËrtu,ki je v prvi vrsti zahteval, da prepo-zna tiste vplive na naravo in vidike

svojih dejavnosti, proizvodov in sto-ritev, ki jih lahko obvladuje in nanjetudi vpliva ter na podlagi tega vzpo-stavi politiko za varovanje okolja, pritem pa mora kajpak upoπtevati rele-vantne zakonske in druge zahteve.flNa vseh podroËjih ne moremo vpli-vati na kakovost Save, saj nismo od-

Blaæ Piπek

Fo

to M

iro

Ja

ko

min

P

govorni, denimo, za komunalne od-plake, ki se tam pojavijo, poskrbimopa lahko za posledice, ki izvirajo iznaπega poslovnega procesa. Bistvenoje, da ne poslabπamo stanja reke,« jepovedal naπ sogovornik. Obratovanje in vzdræevanje sta po-slovna procesa, ki lahko po njegovemob morebitnih nepravilnosti in nepa-zljivosti najprej privedeta do usodnihposledic v naravi, saj obstaja pri izva-janju slednjih moænost izlitja olj, ki-slin in drugih nevarnih snovi. flPre-preËevanje takih neprilik je bilo æe

ODJEMALCI SO S KAKOVOSTJO ELEKTRI»NE ENERGIJEZADOVOLJNI

analiza kakovosti elektriËne energije

43

akovost storitev pri napajanju z elek-triËno energijo lahko razvrstimo v triglavne skupine: komercialna kako-vost, ki pomeni povezavo med doba-viteljem in uporabnikom, nepreki-njenost napajanja, ki se izraæa s πtevi-lom in Ëasom prekinitev napajanja,in kakovost napetosti, ki se nanaπana frekvenco, nihanje napetosti inharmonske popaËitve. V raziskavi smose posvetili neprekinjenosti napaja-nja in kakovosti napetosti. Aktualnih ocen o kakovosti elektri-Ëne energije — napetosti v RepublikiSloveniji pravzaprav ni. To je na æa-lost poleg drv tudi edini energent natrgu, ki te ocene nima oziroma njenaocena ni na razpolago, Ëeprav so za-njo merila standardizirana. KakovostelektriËne energije se je do nedavne-ga, in ta praksa je πe vedno moËnoprevladujoËa, vrednotila le s kriterijidobavljivosti oziroma s kriteriji po-gostosti izpadov ali kar opisni s poj-mom flslaba napetost«.Glavni nameni ankete so bili: podatisploπno oceno o kakovosti elektriËneenergije, oceniti delo akterjev na trguz elektriËno energijo, ugotoviti naj-pogostejπe probleme odjemalcev, po-vezane z elektriËno energijo, ugotovi-ti, kako odjemalci ukrepajo ob neka-kovostni oskrbi, oceniti moænosti

uvajanja dejavnosti, ki so povezane skakovostjo napetosti, oceniti kriteri-je distribucijskih podjetij, s katerimiocenjujejo ali analizirajo kakovostdobave, oceniti æelje in zmoænostiproizvajalcev elektriËne energije priizboljπanju kakovosti elektriËne ener-gije in ugotoviti uËinkovitost zakon-ske ter druge regulative na podroËjukakovosti dobave elektriËne energije.Anketa je obsegala te πtiri skupine,tako da je bil za vsako skupino izde-lan poseben vpraπalnik: tarifni odje-malci — vpraπalnik tip flA«, upraviËe-ni odjemalci — vpraπalnik tip flB«, di-stribucijska podjetja — vpraπalnik tipflC« in proizvajalci elektriËne energi-je — tip flD«. NaËin izvedbe anketira-nja, vsebina in obseg vpraπalnika sobili prilagojeni posameznim ciljnimskupinam anketirancev.

KAJ SO POKAZALE POSAMEZNE ANALIZE Analiza vpraπalnikov tarifnih odje-malcev je pokazala, da 63 odstotkovodjemalcev nima problemov s kako-vostjo, 2 odstotka pa ocenjuje te pro-bleme kot resne predvsem zaradiutripanja luËi, 24 odstotkov odje-malcev bi bilo pripravljeno plaËativeË za kakovostnejπo elektriËno ener-

gijo, to so predvsem tisti odjemalci,ki imajo teæave s kakovostjo, 34 od-stotkov odjemalcev meni, da je cenapovezana s kakovostjo, in to tako, dajih je 30 odstotkov od njih mnenja,da je 5 odstotkov cene povezane s ka-kovostjo, 49 odstotkov je mnenja, daje 15 odstotkov cene povezane s ka-kovostjo ter 21 odstotkov anketiran-cev trdi, da je 25 odstotkov cene na-menjeno kakovosti elektriËne energi-je, najveËjo odgovornost za kakovostnapajanja pripisujejo tarifni odjemal-ci distribucijskim podjetjem, 57 od-stotkov odjemalcev je mnenja, damora Urad za varstvo potroπnikovdejavno skrbeti za njihove interese,40 odstotkov ocenjuje oznaËevanjeporekla energije kot smotrno in kar60 odstotkov anketirancev bi kupo-valo energijo iz obnovljivih virov, Ëe-prav bi bila draæja.Analiza vpraπalnikov upraviËenihodjemalcev je pokazala, da 98 od-stotkov odjemalcev ocenjuje, da jekakovost elektriËne energije pomem-bna za njihov proizvodni proces inkar 29 odstotkov anketirancev meni,da je distribucijsko podjetje odgo-vorno za kakovost elektriËne energi-je, posledico izpadle elektriËne ener-gije vrednoti kar 8 odstotkov tovr-stnih odjemalcev, 40 odstotkov pa jemoralo uvesti ukrepe, s katerimi soizboljπali kakovost oskrbe, vsi tovr-stni odjemalci æelijo podatke o kako-vosti, 40 odstotkov odjemalcev pa æeopravlja meritve, povezane s kakovo-stjo napajanja, upraviËeni odjemalciso pripravljeni plaËati veË za kakovo-stnejπo elektriËno energijo, kakor pasami uporabljati ukrepe za izboljπa-nje kakovosti, kljub temu pa tretjinavpraπanih stroπkov za kakovost v ce-ni ne prizna kljub temu, da se zave-dajo njene pomembnosti, 52 odstot-kov odjemalcev bi plaËevalo oznaËe-no elektriËno energijo, Ëe bi bili sti-mulirani z davki in drugimi olajπava-mi, delo distributerjev so oceniliupraviËeni odjemalci kot zelo dobro.Analiza vpraπalnikov za distribucij-ska podjetja je pokazala, da se ta po-djetja zavedajo, da je kakovost elek-triËne energije — napetosti v njihovihomreæjih pereË problem, zaradi teganekatera æe izvajajo njeno ocenjeva-nje, nekaj podjetij reπuje pritoæbe —reklamacije odjemalcev v skladu sstandardi kakovosti ISO, eno izmedpodjetij pa izvaja obËasno anketira-nje, anketa je pokazala, da slovenskapodjetja nimajo enotnih in med se-

Pred nedavnim smo na Elektroinπtitutu Milan Vidmar konËaliraziskavo, namenjeno Agenciji za energijo Republike Slovenije,o ustreznosti kakovosti elektriËne energije pri odjemalcih. Pro-gram naloge je bil zaËrtan v smislu dejavnosti Agencije, saj sodimed njene naloge nadzor nad trgom z elektriËno energijo. Nad-zor je povezan z dobrim poznavanjem blaga in storitvami terzakonitostmi na tem trgu.

K

▲

NOVI SISTEM IZOBRAÆEVANJA, NAMENJEN ZGOLJ

pobuda za razvoj nacionalnih poklicnih

44

V Sloveniji æe od leta 2000 velja Zakon o nacionalnih pokli-cnih kvalifikacijah, ki opredeljuje poleg æe uteËenih tudi novenaËine in poti za pridobitev poklica. Poleg ministra za delo,druæino in socialne zadeve, ki je sprejel zakon, sodelujejo priizvajanju zakona πe Ministrstvo za πolstvo, znanost in πport,Center za poklicno izobraæevanje, Dræavni izpitni center, Gos-podarska zbornica RS in posamezna podjetja kot pobudniki zarazvoj doloËene poklicne kvalifikacije.

boj primerljivih kriterijev ter meril zaoceno kakovosti dobave elektriËneenergije.Analiza proizvajalcev elektriËne ener-gije pa je pokazala, da 28 odstotkovproizvajalcev ocenjuje, da so oni sa-mi odgovorni oziroma nosilci kako-vosti elektriËne energije, ocenjujejopa, da so poglaviten dejavnik zmanj-πevanja kakovosti elektriËne energijepredvsem moteËi porabniki, zastarelaoprema upravljalcev distribucijskegain prenosnega omreæja, slabo vzdræe-vanje ter πele po tem vreme ter drugidejavniki, 11 odstotkov proizvajalcev(vsi veËji) ekonomsko vrednotijo ne-proizvedeno elektriËno energijo, kar40 odstotkov pa je moralo opremitisvoje agregate tudi z napravami, kiπËitijo njihove agregate pred motnja-mi v omreæju.Iz prve tovrstne analize v Slovenijiugotavljamo, da vsi odjemalci zahte-vajo seznanitev o kakovosti elektri-Ëne energije, veËina jih æeli ta poda-tek veË kakor enkrat na leto, veËinapa meni, da morajo biti ti podatkijavni. Odjemalci priËakujejo, da imaAgencija za energijo pregled nad ka-kovostjo elektriËne energije ter daopravlja tudi nadzor nad njo. Odje-malci priËakujejo od Urada za var-stvo potroπnikov, da je dejaven tudina tem podroËju. Odjemalci so veËi-del ocenili delo distribucijskih podje-tij kot zelo dobro, razen v primerih,kjer so akutne teæave z oskrbo. Odje-malci podpirajo oznaËevanje elektri-Ëne energije, predvsem flzelene« in soza njo pripravljeni plaËati nekaj veË,seveda pa priËakujejo v zamenospodbude in olajπave. Pomembno je,da se odjemalci zavedajo, da kako-vost elektriËne energije nekaj staneter so za razumen denar pripravljenito breme naloæiti drugemu. Anketaje pokazala potrebo po strokovni de-javnosti, ki bi se s kakovostjo napeto-sti — energije dejavno ukvarjala. Na-roËnik in izvajalec projekta se ob tejpriloænosti zahvaljujeta vsem, ki so vanketi dejavno sodelovali.

DR. FRANC ÆLAHTI»,ERVIN SER©EN,DEJAN MATVOZ

zobraæevalni centri (tudi Izobraæeval-ni center elektrogospodarstva Slove-nije — ICES) in druge izobraæevalneinstitucije, ki se ukvarjajo z izobraæe-vanjem odraslih, so omenjeni zakonz navduπenjem sprejeli. Zakaj? Bistveno je, da je dana javna veljavaprogramom izobraæevanja in usposa-bljanja, ki so si jih zaposleni pridobi-li v podjetju, imela le notranjo velja-vo.Drugi razlog je v tem, da zaposle-nim, ki se æelijo izobraæevati ali uspo-sobiti za doloËeno delo, daje mo-ænost, da doloËeno znanje, ki so ga æepridobili na svoji poklicni poti, do-kaæejo, ostalo razliko za uspeπnoopravljanje doloËenega dela pa si πepridobijo.Tretji razlog je, da jim je omogoËenatudi horizontalna karierna pot. Posa-meznik si na laæji in hitrejπi naËinlahko pridobi πe druge poklicne kva-lifikacije in s tem je bolj zaposljiv vdanaπnjem hitro spreminjajoËem seokolju.»etrtiË bi lahko ugotovili, da izobra-æevalcem ta zakon daje moænost hi-trejπega reagiranja na zahteve dela.

odraslim

I

kvalifikacij

45

Svojo glavno nalogo, to je zmanjπe-vanje razkoraka med ponujenim zna-njem in usposobljenostjo delovne si-le ter zahtevami dela, lahko uspeπne-je opravljamo.Delodajalci se kljub zagotavljanju, daso delavci njihovo najveËje bogastvo,obnaπajo racionalno. Sistem nacio-nalnih poklicnih kvalifikacij omogo-Ëa racionalizacijo Ëasa in stroπkovvkljuËenih delavcev, Ëesar ne kaæe za-nemariti.Prav zaradi zgoraj naπtetih dejstev seje ICES takoj intenzivno vkljuËil vsistem razvoja nacionalnih poklicnihkvalifikacij. Letos je oddal pobudona Center za poklicno izobraæevanjeza razvoj naslednjih nacionalnih po-klicnih kvalifikacij:

— TehniËni vodja energetskegaobjekta

— Vodja obratovanja energetskegaobjekta

— Elektroenergetski dispeËer v RCV

— Elektroenergetski dispeËer v OCV, DCV

— Eektroenergetski stikalniËar— Vodja priprave vode— Strojnik priprave vode— Upravljalec / upravljalka hidro-

energetskih naprav

— Upravljalec / upravljalka plinskoenergetskih naprav

— Upravljalec / upravljalka termoenergetskih naprav

— Upravljalec / upravljalka jedrskoenergetskih naprav

— Upravljalec / upravljalka ergetskih naprav

— Elektrotehnik energetik —vodja del

— Skupinovodja elektromonterjev— Projektni menedæer— Vodja projekta— Operater/operaterka miltime-

dijskih tehnologij

Pobude so podprli tako Ministrstvoza gospodarske dejavnosti kot Gos-podarska zbornica Slovenije.V skladu z nacionalno metodologijoo pripravi strokovnih podlag za po-klicno kvalifikacijo je prvi korak pri-prava profila poklica. Ta vsebujeopredelitev vseh tipiËnih del, ki jihzahteva doloËen poklic. Pri izdelaviprofila poklica je tako nujno timskodelo in sodelovanje izobraæevalcev,kadrovikov in oblikovalcev dela, kotso vodje oddelkov, inæenirji, tehno-logi. V izobraæevalnem centru smoprevzeli koordinacijo izdelave zgorajnaπtetih profilov poklica. Zaradi æedolgoletnega tesnega sodelovanja sstrokovnjaki iz elektrogospodarskihpodjetij in njihovimi kadrovskimisluæbami smo brez teæav oblikovalidelovne skupine. Skoraj vse delovneskupine so æe konËale izdelavo profi-la poklica za posamezno poklicnokvalifikacijo. Pred nami je naslednjikorak, ko je treba za vsak poklic izde-lati katalog standardov strokovnihznanj in spretnosti.

VSEBINA KATALOGAIzdelani profil poklica je podlaga zapripravo Kataloga standardov stro-kovnih znanj in spretnosti za pokli-cno kvalifikacijo. Vsebina katalogaobsega: opredelitev pogojev, ki jihmora izpolnjevati oseba, ki si æeli pri-dobiti poklicno kvalifikacijo; ravenzahtevnosti dela, ki je bila ugotovlje-na pri izdelavi profila poklica; opre-delijo se moæni naËini in merila zapreverjanje po katalogu zahtevnihznanj in spretnosti; Ëe si poklicnokvalifikacijo lahko pridobijo osebe sposebnimi potrebami, je treba opre-deliti, kakπne prilagoditve so potreb-ne za te osebe; osrednji del kataloga

sestavljajo prav standardi strokovnihznanj in spretnosti za poklicno kvali-fikacijo, ki obsegajo podroËja dela, innaloge, ki jih opravlja oseba s tempoklicem, znanja in spretnosti ternaloge za dokazovanje usposobljeno-sti; opredelitev kadrovskih pogojev,ki jih morajo izpolnjevati Ëlani ko-misije za preverjanje in potrjevanjekvalifikacij; opredelitev materialnihpogojev (prostor in oprema) potre-bnih za ugotavljanje in potrjevanjestrokovnih znanj in spretnosti; opre-deli se Ëasovna veljavnost izdanihcertifikatov.Katalog, ki je sprejet in objavljen vUradnem listu republike Slovenije,je podlaga za preverjanje in potrjeva-nje znanja in spretnosti, ki so zahte-vane za opravljanje doloËenega po-klica. Z objavo Kataloga so dane vsestrokovne podlage, da si lahko kan-didat pridobi certifikat za doloËenopoklicno kvalifikacijo.

KAKO SI LAHKO PRIDOBIMO CERTIFIKAT?Tisti, ki si æeli pridobiti certifikat(uradni dokument, s katerim uradnozapiπemo doseæke posameznika), semora prijaviti v postopek certificira-nja za pridobitev doloËene poklicnekvalifikacije. Certifikat si lahko pri-dobi s tem, da dokaæe, da obvlada pokatalogu zahtevana znanja in spre-tnosti. NaËina dokazovanja znanjasta dva: prviË, kandidat predloæi po-trdila, ki jih je zbral na svoji poklicnipoti, ali pa se prijavi na preverjanjeznanja oziroma na dodatno testira-nje. Odrasli imajo veliko znanja inspretnosti, ki so si jih pridobili pridelu v podjetju. Na podlagi notra-njih dokazil o doloËenih znanjih sejim ta znanja priznajo. Veliko pro-gramov usposabljanja, ki jih je izvajalICES in so bili doslej veljavni samo velektroenergetskih podjetjih, bodo zrazvojem in sprejetjem navedenihpoklicnih kvalifikacij pripeljali dojavno veljavnih poklicev.

ANDREJA NARDIN REPEN©EK

Fo

to a

rhiv

S TRDNO VOLJO V SAM

na obisku pri Damjanu Pavlinu

46

ZLATO U©LO LE ZA MILIMETERV javnosti je Damjan Pavlin znankot izredno uspeπen strelec, ki je ko-maj po treh letih treninga letos pole-ti dosegel bronasto kolajno v strelja-nju z zraËno puπko stoje na parao-limpijskih igrah v korejskem Seulu.Njegov doseæek je res neverjeten us-peh, Ëe upoπtevamo, da vsak tekmo-valec v streljanju potrebuje najmanjdve leti intenzivne vadbe, predensploh lahko raËuna na manjπe, zaËe-tne uspehe.S paraolimpijskih iger v Seulu se jevrnil s samimi prijetnimi obËutki, πezlasti so se mu vtisnili v spomin na-smejani in usluæni Korejci, s katerimise je moral kljub poznavanju angle-πËine pogovarjati kar z univerzalnimsvetovnim jezikom kretenj. Vendar pa samo tekmovanje ni bilotako prijetno, saj si je moral tako kotvsak drug vrhunski strelec za uro inpol trajajoËe tekmovanje nabrati obi-lo telesne kondicije, ves Ëas je moralostati osredotoËen na merjenje v tar-Ëo, seveda pa ni smel pozabiti tudi naumirjanje roke. V disciplini leæe je dosegel neverje-tnih 597 toËk (60 strelov, vsak po 10toËk), kar pa je zadostovalo flle« zadeveto mesto. Na disciplino strelja-nje stoje ni resneje raËunal, saj je pre-cej teæja, vendar pa je dejansko pre-kosil samega sebe in se ob doseæenih598 toËkah uvrstil v finale, od koderje izπel z bronom v roki. Zlato jezgreπil tako rekoË le za milimeter.

STOJE STRELJA SEDES streljanjem se je zaËel ukvarjatipred tremi leti popolnoma po na-kljuËju. Njegov mlajπi brat Andrej seje s tem πportom zelo uspeπno ukvar-jal æe pred njim in Damjan ga je kotustreæljiv starejπi brat vozil na trenin-ge na streliπËe v Leskovcu, vse doklerga ni nekoË njegov sedanji klubskitrener Joæe Arh povabil, naj tudi samnekajkrat poskusno ustreli. Æe ob pr-vih strelih je vsem postalo jasno, daima za ta πport velik talent.Strelja s posebnega, doma izdelanegastola, ki ima podstavek z vzmetjo, nakatero lahko nasloni puπko. Pri dis-pciplini streljanje stoje strelja sede nastolu, kar pa sploh ni lahko, saj rokene sme imeti naslonjene na stol,vzmet pa poskrbi, da puπka na pod-stavku ne miruje. Pri disciplini leæepa ravno tako sedi, s tem da ima ro-ko lahko naslonjeno.

Tokrat smo bili na pogovoru pri izredno uspeπnem slovenskemstrelcu Damjanu Pavlinu, ki je dosegel tretje mesto v streljanjuz zraËno puπko na svetovnem invalidskem prvenstvu v Seulu (o tem smo na kratko poroËali æe v prejπnji πtevilki Naπega sti-ka). Damjan Pavlin je ostal po hudi nesreËi v otroπtvu invalidbrez noge in roke, vendar je z moËno voljo uresniËil sanje in po-stal uspeπen πportnik mednarodnega slovesa, ostal skromen inprijazen vratar-telefonist v Elektru Celje, PE Krπko, v prostemËasu pa ni zanemaril tudi (gojenja) dobre vinske kapljice.

amjan Pavlin, med πportniki po-znan po neverjetno mirni roki in os-trem oËesu, je na delovnem mestu vElektru Krπko veder, nasmejan vratarin receptor, ki poleg æe omenjenegaskrbi tudi za prevezave pogovorov poæici. Sam pravi, da ga to, za nepozna-valce enoliËno delo, veseli, saj se do-bro razume s sodelavci in uæiva obsluæbenih dolænostih, ki znajo bitikar precej raznolike, predvsem na za-Ëetku meseca, ko se na Elektru Krπkooglaπajo obËani s poloænicami.Vendar pa njegovo æivljenje πe zdaleËni vselej tako gladko teklo. Svet je pr-viË uzrl pred 29 leti. SreËno ranomladost je preæivljal s starπi na kme-tiji v Leskovcu pri Krπkem, dokler semu ni pripetila nesreËa, ki je moËnozaznamovala njegovo prihodnje æiv-ljenje, πe bolj pa prizadela njegovestarπe.

HODI BREZ DESNE NOGEÆe pri komaj desetih letih starosti jenesreËno padel s traktorja naravnostpod frezo, ki mu je zmeËkala obe no-gi in levo roko. Odrezali so mu de-sno nogo in levo roko, toda njegovoæivljenje je πe naprej viselo na nitki.Zdravniki so æe izgubljali upanje, po-trti starπi, ki so se Ëutili krive za sino-

vo nesreËo, pa so se trdno oklenilidrobcenega æarka upanja, da bo pre-æivel. In æarek jih ni razoËaral.Po letu in pol intenzivnega zdravlje-nja in rehabilitacij se je na invalid-skem voziËku vrnil iz bolniπnice nadom. Sedaj pravi, da se takrat uso-dnosti dogodka za nadaljnje æivljenjeπe ni dobro zavedal, saj so v osnovniπoli pokazali veliko razumevanja, ta-ko da je πolanje lahko normalno na-daljeval naprej s svojimi vrstniki. Pozneje, ko je nadaljeval πolanje zatelefonista med invalidi, pa je dobe-sedno vstal iz invalidskega voziËka,saj so mu izdelali umetno nogo izplastike. Po konËanem izobraæevanjuje priπel za pripravnika na ElektroKrπko, kjer je imel sreËo, da je njego-va predhodnica ravno odhajala v po-koj, in se je lahko redno zaposlil.Sedaj se sploh ne Ëuti invalida, saj semu ne zdi, da bi bil prikrajπan na ka-terem koli podroËju æivljenja. Zazdaj ne Ëuti nobenih posledic, nitivremenskih ne. Proteza mu omogoËadokaj normalno gibanje, leve rokesploh ne pogreπa veË, preæivlja sesam, brez teæav vozi avto, se udeleæu-je druæabnosti v krogu prijateljev, zapovrh pa je πe izredno uspeπen πpor-tnik na svetovni ravni.

svetovni vrh

D

©tirikrat na teden vadi po pribliænodve uri na streliπËu v Leskovcu pridomaËem klubskem trenerju JoæetuArhu, enkrat na mesec pa se odpeljena priprave v Ljubljano, kjer mu do-datne nasvete deli trenerka slovenskereprezentance Polona SladiË.Tekmuje v konkurenci amputiran-cev v kategoriji streljanja s standar-dno zraËno puπko na stisnjen zrak. VSloveniji pravzaprav nima pravih te-kmecev, zato se udeleæuje predvsemtekmovanj v sosednjih dræavah. Do-slej je sodeloval na mednarodnih te-kmovanjih v Sloveniji, NemËiji (po-kal Hessen), ©vici (Swiss Open), Ita-liji (pokal Fioochi) in na evropskemprvenstvu na Danskem. Ker udeleæ-ba na teh tekmovanjih ni ravno po-ceni, mu denarno izgubo pomagapokriti podjetje Elektro Celje koteden njegovih glavnih pokroviteljev.

NI LETELA KROGLA, PA» PA MOBILNIK©portno streljanje mu pomeni pred-vsem druæenje, stike z ljudmi iz do-movine in tujine, moænost sklepanjanovih prijateljstev, s svoje strani pa v

tem πportu nikakor ne vidi rivalstvain brezobzirne tekmovalnosti. Na te-kmovanjih za invalide za zdaj πe ninobenih denarnih nagrad, tako dalahko res neobremenjeno tekmuje izveselja do tega posebnega πporta. Na tekmovanjih in treningih je doæi-vel æe marsikakπno smeπno peripeti-jo, nikakor pa ne more pozabiti pri-petljaja, ko je dobri stari klubski tre-ner Joæe Arh izgubil æivce nad nade-budnimi mladimi strelci, ki niso pos-pravili za sabo opreme. V navalu sve-te jeze je nesreËno zamenjal svoj no-vi, dve uri prej kupljeni mobilnik zastarega in ga z vso silo treπËil ob niËkrivi radiator, ki se je maπËeval s pre-delavo krhke plastiËne elektronike vprafaktorje. Odtistihdob menda le-skovπka strelska mladeæ vestno pos-pravlja za sabo, pa tudi druæbi Mobi-tel gre po prodaji kar dveh mobilni-kov namesto enega obËutno bolje.

NI ZASPAL NA LOVORIKAHV prostem Ëasu Damjan budnospremlja dogajanje v slovenskemπportu, zanima se predvsem za nogo-met, rokomet in koπarko. Ko le ute-gne, priskoËi na pomoË tudi domana kmetiji. Posebno veselje mu dajeskrb za domaËi vinograd, ki ga vsakoleto marljivo obrezuje, ne pozabi papomagati tudi pri pospravljanju leti-ne. Seveda pa se ne brani sodelovanjatudi pri zmernem pospravljanju leti-ne po grlu navzdol. Trenutno si najbolj æeli, da bi ga tu-di v prihodnje spremljalo trdnozdravje, saj je prepriËan, da je zdrav-je Ëlovekova najveËja dragocenost.Nikakor ni zaspal na lovorikah uspe-ha v Seulu, kajti pospeπeno se pri-pravlja na evropsko prvenstvo v ©pa-niji leta 2003 in na naslednje parao-limpijske igre v Atenah.Mirno lahko reËemo, da je DamjanPavlin æiv dokaz za to, kaj vse se dadoseËi s trdno voljo in veseljem doæivljenja navkljub teæjim razmeram.Æelimo mu πe veliko natanËnih stre-lov, Ëim hitreje prevezanih telefon-skih klicev in seveda Ëim obilnejπoletino v vinogradu.

ROBERT JAKOMIN

Damjan Pavlin je letos na svetov-nem invalidskem prvenstvu v Seu-lu v streljanju z zraËno puπko zgre-πil srebrno ali zlato medaljo le zakak neznaten milimeter. Vseeno paje zelo vesel, ker je dosegel bron inse tako v svoji kategoriji uvrstilmed trojico najboljπih strelcev nasvetu. Tudi na prihodnjih medna-rodnih in svetovnih tekmovanjihbo skuπal dati vse od sebe.

Fo

to M

iro

Ja

ko

min

PRESTIÆNA NAGRADA SLOVENSKEMU PODJETJU

Evropska komisarka za okolje Margot Wallströmje v zaËetku oktobra v Budimpeπti podelila leto-πnje okoljske nagrade. Evropska komisija je letosprviË k sodelovanju povabila tudi dræave kandi-datke, æe prvo leto pa je eno izmed prestiænih na-grad prejelo slovensko podjetje Gea-Sol iz Ljub-ljane, in sicer za solarni streπnik, ki ga je izumilin patentiral Aljoπa Pajk iz Ljubljane. Streπnik jeprozoren in votel, v njem pa se pretaka posebnatekoËina, ki z uporabo toplotne Ërpalke segrevavodo. Po besedah izumitelja zagotavlja dovolj to-ple vode za πtiriËlansko druæino poleti in v preho-dnem obdobju, pozimi pa jo je treba dogrevati zobstojeËimi sistemi. Poleg podjetja Gea-Sol sta seza okoljsko nagrado potegovali πe velenjsko Gore-nje in ljubljanski Limos. STA

MADÆARSKA

DOSLEJ NAJVI©JA POMO» POSAMEZNE »LANICE EU

Slovenska in nizozemska vlada sta v zaËetku me-seca podpisali memorandum o soglasju za izved-bo programov dvostranskega sodelovanja v letu2003. Memorandum pomeni doslej najviπjo po-moË posamezne dræave Ëlanice Sloveniji, saj bo znjo slednja od skupno desetih milijonov evrov,kolikor jih Nizozemska namenja kot predpristo-pno pomoË srednjeevropskim dræavam, prejelaveË kot 800 tisoË evrov. PomoË obsega πtiri pro-grame — dolgoroËnega in kratkoroËnega s podro-Ëja gospodarstva, poleg tega pa je namenjena tudiprojektom negospodarskega znaËaja in svetoval-nim projektom, ki jih izvajajo nizozemski dræav-ni usluæbenci. STA

AVGUSTA BISTVENO VI©JI ZUNANJETRGOVINSKI PRIMANJKLJAJ

Slovenski blagovni primanjkljaj je avgusta znaπalnekaj manj kot 44 milijonov evrov — dræava jenamreË izvozila za 723 milijonov evrov blaga,uvozila pa ga je za 766 milijonov. S tem je bilprimanjkljaj sicer niæji kot avgusta lani, ko jeznaπal skoraj 70 milijonov evrov, vendar pa je bilbistveno viπji kot julija letos, ko je bil visok le do-brih sedem milijonov evrov. V prvih osmih leto-πnjih mesecih se je izvoz Slovenije poveËal za sko-raj πtiri odstotke na 7,6 milijarde evrov, uvoz pase je zmanjπal za 0,5 odstotka na 7,5 milijardeevrov, so sporoËili iz dræavnega statistiËnega ura-da. Pri omenjenem uradu so izraËunali tudi, daso se septembra v Sloveniji industrijski proizvodipodraæili za 1,2 odstotka, od zaËetka tega leta paza 3,5 odstotka. Na letni ravni so se najbolj povi-πale cene v oskrbi z elektriko, in sicer za skoraj πtiri odstotke. STA

SLOVENIJA

47

zanimivosti

ELEKTRIKA PREDPOL STOLETJA —PISALO SE JE LETO 1952 (1)

stoletje elektrike

48

radijskih aparatov od 9 na 19, torej seje veË kot podvojila. Seveda pa πe da-leË nismo v statistiki na enem izmedprvih mest,« je zapisal Tovariπ πt. 1,4. januarja 1952.

ELEKTRIKA IN REJA PERUTNINEElektriËna luË podaljπuje zimski danin nadomeπËa sonËno svetlobo æe prigojitvi zelenjave v toplih gredah. Vpozni jeseni in pozimi kokoπi pored-koma nesejo jajca; izkuπnja pa nasuËi, da pozimi izvaljeni piπËanci radiobolevajo in ginevajo. Tukaj prihajaperutninarjem na pomoË elektrika,je pouËno zapisal Tovariπ v πtevilki10, 7. marca 1952. flElektriËna sve-tloba na perutninarski farmi podalj-πuje zimski dan na 14 do 15 ur. Stem naraπËa tudi Ëas za krmljenje ko-koπi, ki pod vplivom veËje svetlobeznesejo pribliæno 25 odstotkov veËjajc kakor v temaËnih prostorih. ZdoloËenimi pogoji doseæemo, da ne-sejo kokoπi pozimi jajca pribliænoenako kot poleti. Urediti pa moramokoπjerejo tako, da vzdræujemo v kur-nici temperaturo najmanj 6 do 8 sto-pinj Celzija nad niËlo, poleg tega pamoramo obsevati kokoπi z ultravijo-liËnimi æarki, in sicer po 10 do 12minut. Na farmi, ki πteje recimo 500kokoπi, potrebujemo samo 5 elektri-Ënih æarnic po 60 W.«

UPORABA ELEKTRI»NE ENERGIJE V GOSPODINJSTVUNeprimerno ugodna je v gospodinj-stvu uporaba elektriËne energije.Elektrika omogoËa skrajno ËistoËo,lahko jo je privesti na kraj uporabe in— vsaj v svetovnem merilu — njena ce-na ni visoka. flZato se v tehniËno na-prednejπih deæelah vedno bolj upora-blja v gospodinjstvu. Ni dvoma, dabo do tega priπlo tudi pri nas, saj je vnaπi dræavi mnogo moænosti za prido-bivanje cenene elektriËne energije. Zavedno hitrejπe prodiranje uporabeelektrike v zasebno æivljenje je znaËil-no, da so se preselile v gospodinjstvomnoge naprave, ki so se prvotno upo-rabljale le v velikih obratih. To so zla-sti elektriËni πtedilniki. Razπirjena jetudi proizvodnja elektriËnih hladilni-kov. Izdelujejo jih obiËajno s prostor-nino okoli 90 litrov, plin pa, ki se vzvezi z elektriko uporablja za hlajenje,je brez vonja. V gospodinjstvu so stal-no potrebne precejπnje koliËine toplevode. Zanje skrbijo elektriËni grelci,

Po drugi svetovni vojni se je priËelo sistematiËno delo na organizaciji povezanega elektrogospodarstva. Ustanovljeno je bilo novo podjetje Dræavne elektrarne Slovenije (DES). Zdruæilo je vse javne in rudniπke elektrarne v eno celoto. Izoblikovali so se energetski bazeni: dravski, savski in soπki terkaloriËni Trbovlje - Rajhenburg in Velenje. 28. junija 1948 je nastala direkcija za ljubljansko okroæje. Leta 1951 se je glavna direkcija elektrogospodarstva LRS orga-nizirala v πestih proizvodnih in πtirih distribucijskih podjetjih.

z oglasa v Tovariπu πt. 8, 22. februar-ja 1952 je razvidna organiziranostElektro-Ljubljana, Direkcija Ljublja-na, ki je imela devet pogonskih obra-tov: Obrat Ljubljana-mesto, ObratÆirovnica, Obrat Kranj, Obrat Dom-æale, Obrat Vrhnika, Obrat Grosup-lje, Obrat Novo mesto, Obrat Vi-dem-Krπko, Obrat »rnomelj in RTP»rnuËe Montaæno grupo Ljubljanain Grupo za dopolnilno elektrifikaci-jo v Ljubljani. Druæbeno-ekonomskirazvoj, povezan s procesom samou-pravljanja delovnih kolektivov in de-centralizacije upravljanj, se je zaËel zzakonom o samoupravljanju ter senadaljeval z zakonom o ljudskih od-borih leta 1952.

SAMOUPRAVLJANJEUspeπno se je uveljavilo delavskoupravljanje, upravni odbor in delav-ski svet sta razpravljala o vseh bistve-nih elektrogospodarskih teæavah priuporabi obstojeËih proizvodnih, pre-nosnih in razdelilnih naprav, pa tudio teæavah pri izgradnji.

VSE SILE ZA ELEKTRIFIKACIJOflVse sile za elektrifikacijo« je bilo ge-slo takoj po osvoboditvi. Neizmernavolja ljudstva, obnoviti poruπeno do-

movino in si z elektrifikacijo omogo-Ëiti boljπe æivljenje, je rodila uspehe.Kljub zaprekam, ki so obËasnospremljale izgradnjo elektroenerget-skega sistema Slovenije, so bile pre-magane vse teæave in doseæen cilj, kiso si ga zadali. Pionirji povojne elek-trifikacije so se s ponosom spominja-li preteklih teækih, a tudi radostnihdni dela. Na podeæelju so se pojaviliinteresenti za elektrifikacijo, ki se jenato zelo hitro πirila naprej. Takrat jebilo v Sloveniji elektrificiranih 41odstotkov vseh gospodinjstev. Elek-trificirana so bila obseæna obmoËjaSlovenije: Bela krajina, Dolenjska,Pomurje, Slovenske gorice, Podravje,Koroπka, Zasavje, Zgornja Savinjskadolina, Notranjska in druga.

RADIJSKI APARATI SE ©IRIJOflV naπi dræavi zaznamujemo v prime-ru s predvojnimi Ëasi prav znaten na-predek uporabe radijskih aparatov.Leta 1938 je bilo registriranih v vsejdræavi 135.000 aparatov, leta 1949pa æe 299.000 in πtevilo izredno hitronaraπËa, zlasti odkar se je razvila do-maËa proizvodnja. Tako hiter napre-dek kakor Jugoslavija beleæi le malo-katera druga dræava na svetu razentam, kjer je radiofonija πele v povojih.Primerno se je poveËala tudi gostota

I

49

bojlerji, s kapaciteto 30 do 100 litrovvode ob stalni temperaturi. Za hitrosegrevanje manjπih koliËin tekoËin —mleka, kave, Ëaja — se uporabljajostandardni enoliterski brzokuhalniki,ki zavro liter tekoËine v 3 minutah in40 sekundah. V deæelah, kjer je razvi-ta uporaba televizije, so πli πe dalj. Zamlade gospodinje, ki πe niso docelatrdne v kuharski umetnosti, so v πte-dilnik vgradili — televizijski spreje-mnik. V takih pogojih je lahko priu-Ëiti se kuhi, saj je v kuharskem teËaju,ki ga oddaja televizijska postaja, teo-rija tesno povezana s prakso. Tudikavni mlinËki bodo, kot je videti,kmalu iz mode. V prodaji so namreËposebni strojËki, v katere Ëlovek vsu-je surovo kavo, ki se med dvema elek-trodama spraæi in takoj zatem zmelje.ElektriËni pralni stroji z elektriËnimmotorjem so tudi pri nas æe dovoljznani. Manj znani so elektriËni pralnistroji na ultrazvok, Ëeprav so jih men-da nekaj æe izdelali v ljubljanskem In-stitutu za elektrozveze. Upajmo, da sebodo kmalu pojavili na trgu,« je poja-snjeval prednosti Ëlanek Idealen domv Tovariπu πt. 18, 1. maja 1952.

INTENZIVNA ELEKTRIFIKACIJAV petdesetih letih so elektrificiralipredvsem podeæelje v vzhodnem de-lu republike. flV tem Ëasu je bilozgrajeno omreæje v Halozah, v Slo-venskih goricah, v celotnem Pomur-ju, v krajih na Pohorju, Kozjaku, naDravskem polju in na Ptujskem po-lju. Hkrati je bila zgrajena tudi raz-delilna 10 kV mreæa, saj je bila predvojno zasnovana na transformaciji35/10 kV,« opisuje razvoj vzhodneSlovenije knjiga Razvoj elektroener-getike Slovenije 1945-1980 (TZS,1982). Leta 1952 so bila elektrifici-rana obπirna obmoËja juænega koËev-skega, kjer so po odhodu nemπkihKoËevarjev med vojno ostala velikaizpraznjena obmoËja in ker so na za-puπËeni koËevarski zemlji nastala ve-lika dræavna posestva. Zgrajena je bi-la prva provizoriËna RTP KoËevje stransformacijo 20/10 kV in transfor-matorjem 1000 kVA v leseni baraki.Nanjo so prikljuËili nove 10 kV dalj-novode proti KoËevski Reki, Pred-gradu, Koprivniku ter napajanje z

10 kV napetostjo tovarne Tekstilana.Leta 1952 so v mestu Ljubljana inpredmestjih preπli iz 6 kV na 10 kVprenaπalno napetost. Visokonapeto-stne kable, ki so bili grajeni za 10 kVin so obratovali pri napetosti 6 kV,so preklopili na viπjo napetost 10 kV.Prvi preklop napetosti je bil izvedenna veji iz RTP v TomaËevem, pri Ëe-mer je bila prejπnja transformacija20/6 kV spremenjena na 20/10 kV.Prvi napetostni preklopi transforma-torjev od 6/0,4 kV na 10/0,4 kV sozajeli vzhodno obmoËje mesta. Po prikljuËitvi Primorske se je zaËelaelektrifikacija krajev na Koprskem,Krasu, v Soπki dolini, Brdih in dru-god. Pod geslom Elektrifikacija inindustrializacija deæele so mnogogradili in ustvarjali. Precej πkode je povzroËil februarskivisoki sneg na prostozraËnem nizko-napetostnem omreæju in visokonape-tostnih daljnovodih. flZlasti obËutnabo πkoda v gozdovih, saj so nekateripredeli popolnoma uniËeni; kar nisouniËili sneg in plazovi, sta uniËila ledin burja. ©koda, ki jo imamo od tenenavadno teæke zime, se bo poznalavse leto v gospodarstvu. flToliko snega, kolikor ga je padlo le-ta 1952, ne pomnijo æe kakih stolet,« je pisal v Ëlanku Sneg po Slove-niji, Tovariπ πt. 11, 14. marca 1952.

PRILOÆNOST ZA DOMA»O INDUSTRIJONova nastajajoËa strojna industrijain elektroindustrija sta bili pred teæ-kimi nalogami. Najprej so zgradilitovarne, ki so izdelovale osnovnoopremo: tovarno za vodne turbineLitostroj, za generatorje tovarne Ra-de KonËar ter Jugoturbino za parneturbine in πe druge. Prvenci teh to-varn so zaËeli obratovati prav v Slo-veniji. Ne samo teæave naπe zaostalein nerazvite dræave ter nizka indu-strijska in strokovna razvitost, tem-veË tudi politiËne teæave od zunaj sobile obËutne. V letih politiËnega spo-ra Informbiroja so bile odpeljane vSovjetsko zvezo vodne turbine, ki sobile izdelane v St. Poltnu v Avstriji inso bile namenjene za Mariborskiotok, Moste in Mavrovo. Za hidroe-lektrarno Moste (1952) in Maribor-ski otok je moral Litostroj izdelatinove turbine.

DRAGO PAPLER

35-kilovoltni betonskidaljnovod RTP KleËe—Kranj—Æirov-nica v obliki Ërke Hje bil zaπËitni znakgradnje petdesetih let.

Fo

to D

rag

o P

ap

ler

OD VI©INE

najprej je zdravje

50

nestabilnostjo. Pogosto se pojavlja πes kakπno drugo infekcijo, denimo, zgripo ali infekcijo srednjega uπesa(otitis media), obiËajno pa preneha,ko infekcija izgine. Druga hujπa mo-tnja je tako imenovana Ménierovabolezen, ki je mnogo hujπa od opisa-ne, saj so napadi vrtoglavice takomoËni, da oseba pade, to pa obiËajnospremljajo πe moËno bruhanje, πu-menje v uπesih (tinitus), sunkoviti gi-bi oËesnih zrkel (stagmus) in nesta-bilnost. Starejπi ljudje z aterosklerozo prav ta-ko pogosto dobijo vrtoglavico, zlastiob nenadnih premikih glave, redkejepa se pojavlja kot posledica tumorjav moæganskem deblu ali multipleskleroze. Poleg tega je lahko tudiznak prenizkega krvnega pritiska,okvare oËi, obolenja notranjega alisrednjega uπesa, poπkodbe hrbtenice,motenj krvnega obtoka, migrene,moæganske okvare ali æivËne bolezni,vËasih celo gripe, pogosto pa je lahkoposledica doloËenega psihiËnega sta-nja, denimo, strahu pred odprtimiprostori ali viπino, kot smo æe ome-nili.

ZDRAVLJENJE»e je vrtoglavica pogosta in huda, jevsekakor treba obiskati zdravnika, kibo poskuπal ugotoviti, kaj jo povzro-Ëa. V primeru, da je to kakπna bole-zen, bo brækone naroËil preiskaveuπes, oËi in æivËevja, morda celo ra-Ëunalniπko tomografijo moæganov.»e se vrtoglavica pojavi izredno ne-nadno, zdravniki obiËajno sklepajo,da gre za omenjeni labirintitis, ki gazdravijo z antihistamiki in antiholi-nergiki, bolnikom pa svetujejo leæa-nje. »e traja vrtoglavica veË dni, pamora prizadeti Ëim veË hoditi, dalahko telo razvije kompenzatornemehanizme. V nekaterih primerihpredpiπejo zdravniki antihistamiketudi za prepreËevanje ponovnih na-padov. Sicer pa kakπnega posebnega zdravilaza vrtoglavico ni. Nekoliko pomaga-ta kava in vitamin B6, sicer pa se jemenda kot najboljπe sredstvo za urje-nje proti tej nevπeËnosti izkazal na-mizni tenis.

SIMONA BANDURPovzeto po knjigah Moj zdravnik in Druæinska zdravstvena enciklopedija

Zvrti se nam pogosto - Ëe prehitro vstanemo, ko imamo nekolikoniæji krvni tlak, ko se zavrtimo, vËasih celo, ko zagledamo sim-patiËno osebo, pa tudi ko popijemo kakπen kozarËek preveË. Vr-toglavica je torej domala vsakdanji pojav in je tudi zelo redkoznak kake resnejπe bolezni, razen Ëe je nismo zamenjali z omo-tico ali celo omedlevico.

korajda ga ni otroka, ki se ne bi radvrtel in ob tem spoznaval, kako se te-lo odziva na takπno igro. Morda soprav zato tudi vrtiljaki tako mamljiviin zanimivi — zaradi sredobeæne sileorgan ravnoteæja v notranjem uπesuskorajda dobesedno iztiri. Vrtoglavi-ca je namreË posledica motnje v pol-kroænih kanalih notranjega uπesa aliæivËnih poveskih, ki izhajajo iz njih.Nastane obËutek, da nebo ni veËzgoraj, ampak poπevno, tla niso veËtrdo pod nogami, ampak se izmika-jo, vse to pa zato, ker optiËni svet πevedno obstaja naravnost, notranje-mu pa se je nekoliko flzavrtelo«. Vmoæganih takπni dve sporoËili ne so-dita skupaj, zato nastane nekakπenspopad podatkov. Poleg tega tudi oËi

ne sledijo vrteËemu se okolju, zaradiËesar traja nekaj Ëasa, da ga spet ure-dijo. Starejπi ljudje æe nekoliko dru-gaËe dojemajo evforiËno dojemanjevrtenja. Spodnaπanje tal pod nogamijim namreË pomeni nevarnost. Seve-da pa vrtoglavica ne nastane le zaradivrtenja, ampak obstajajo πtevilni ra-zlogi zanjo — nekaterim se zavrti medplovbo, nekaterim zaradi viπine,mnogim zgolj zaradi slabega zraka vprostoru, vËasih pa je to tudi simp-tom kakπne bolezni.

VRTOGLAVICA KOT SIMPTOMHuda vrtoglavica, ki jo obiËajnospremljajo πe drugi simptomi, je lah-ko znak πtevilnih bolezni. Ena izmednjih je labirintitis oziroma vnetjepolkroænih kanalov, ki povzroËi ne-nadno vrtoglavico z bruhanjem in

se zvrti ...

a πe pojasnilo, zakaj se nam zavrti, ko popijemo

preveË alkohola. Slednji delu-je kot strup na nekatere cen-tre v moæganih, ki imajoopraviti z ravnoteæjem, odtod pa tudi nihajoËa hoja inobËutek vrtenja. UËinek jevsekakor zahrbten, saj zaËnedelovati æe pri 0,4 promila,vendar πele pol ure po pitju.Potem se lahko πest urzmanjπuje, potem pa ponov-no pojavi. Prav zaradi tegapo uæivanju alkohola celo vesdan ne bi smeli voziti avto-mobila.

p

ot zanimivost: skorajdaga ni Ëloveka, ki na izrednihviπinah ne bi dobil vrtoglavice.Ena izmed redkih izjem so In-dijanci, ki po neznanem na-kljuËju zaradi nekega gena vdedni zasnovi tega pojava nepoznajo. To so izrabili arhi-tekti stolpnic, kot so tiste vNew Yorku. Manhattan so ta-ko gradili po veËini Navaji,Mohavi in Kreji.

kS

ROBANOV KOT

planinarjenje

51

odobno kot Matkov kot, o kateremsmo pisali prejπnji mesec, je tudi Ro-banov kot otok nedotaknjene naraveZgornje Savinjske doline. Po svojinaravni ohranjenosti je to ena najlep-πih ledeniπkih alpskih dolin, ne samopri nas, paË pa tudi v Evropi. Zato jeæe od leta 1950 zavarovana kot kra-jinski park. Dolinica je stisnjena medvisoke gore s prepadnimi stenami instrmimi poboËji: na vzhodu je dolgoostenje z vrhovi: Kriæevnik (1909m), Poljske device (1879 m, zanimi-vo ime, kajne?), MoliËka peË (2029m) in Velika zelenica (2114 m), navzhodu znaËilna πpiËasta Ojstrica(2350 m) in na zahodu ‘trentska’KrofiËka (2083 m) ter neizrazite Ute(2039 m) in gozdnati Strelovec(1763 m). Kaj je πe posebnost Roba-novega kota? To, da je dolina zaprtaza ves promet! »e jo bomo hoteli vi-deti, se bomo morali potruditi peπ.Kako pridemo do sem? S ceste LuËe-SolËava zavijemo zahodno (kaæipot)v bliænje naselje Robanov kot (viπinapribliæno 700 m). Nekaj naprej od

turistiËne kmetije Govc je manjπeparkiriπËe pred Robanovo domaËijo(cesta gre sicer πe naprej v poboËjeStrelovca do domaËije Knez in Hau-dej, vendar se do tja vozijo veËinomale domaËini). Kmetija Roban imadolgo tradicijo, saj je bila vpisana vurbar æe 1426. leta. Za ohranitev do-line so bila pomembna prizadevanjadomaËina, pisca (pesnika) Joæeta Vr-πnika-Robanovega (1900-1973), kiima urejeno spominsko sobo na Ro-banovi planini. Do tja nas vodi gozdna cesta, ki jespeljana po dolini. Doseæemo jo vlahkotni hoji v eni uri, (890 m, 200m viπinske razlike, 4 km daleË). Do-linica je πiroka in dokaj ravna, takπnoje v ledeni dobi izoblikoval ledenik,ki je za sabo pustil mnogo sipkegagradiva, moren in velikih balvanov.Tukajπnji alpski bukovi gozdovi sozavarovani, zanimiv je tudi tip smre-kovega gozda (Carici albae-Picee-tum). Prostrani travniki omogoËajoπiroke razglede, predvsem na okoli-πke vrhove visoko nad nami. Sem

(πe) ni segla gradnja poËitniπkih hiπ,tako da se je ohranila stara stavbnadediπËina gorskih samotnih kmetij.V poletni sezoni nam na Robanoviplanπariji (izvir vode) ponudijo izvr-stne domaËe naravne izdelke. »e ni-mamo planinskih ciljev, je tu naπepoti konec. Po dolini vodi markiranapot, in sicer na Ojstrico oziroma doplaninske koËe na Koroπici. V veliËa-stnem zatrepu doline pri potoËku jelagodne poti konec, pot naprej je ze-lo zahtevna. ©tevilne jeklenice namomogoËijo, da se po njej vzpnemovarno Ëez sicer dokaj teæko prehodensvet. Steza je speljana mojstrsko, takoda nikjer ne bomo imeli pretiranihteæav, le nekaj previdnosti je potre-bno. Pod vrhom Æviægovca (spet za-nimivo ime!) doseæemo MoliËko pla-nino, kjer stojita kapelica in prenov-ljena nekdanja Kocbekova koËa. Mi-mo Sedelca se na vrh Ojstrice vzpne-mo po jugovzhodnem grebenu alituro konËamo na bliæji Koroπici. In πe obljubljene skrite stezice. Celavrsta jih je, veË kot hodiπ, veË se jihodkriva, domaËini pa jih za zdaj πeuspeπno skrivajo. Na jugovzhodnistrani doline so jih najveË shodili al-pinisti, ki imajo predvsem v stenahKriæevnika obilo ciljev. OznaËenapot nas od gozdne ceste v bliæini za-pornice v slabe pol ure pripelje dopartizanske bolniπnice, naprej se sicerπe da, vendar ni veË niti poti (le gam-sje steËine) niti markacij. »ez strmapoboËja nasproti stojeËe KrofiËke(imenovana »rni hriber) nas vodikomaj vidna pastirska stezica, ki sezaËne nad Robanovo planino. Pripe-lje nas na kilometer dolgo prostranotravnato gredino, imenovano pre-prosto — Travnik, ki velja za naravnoznamenitost. Tukaj so nekdaj pasli.Od tu se lahko vzpnemo na vrh Kro-fiËke ali preËimo naprej proti severu.Pod gladkimi previsnimi stenami Utje skrita idiliËna pastirska koËica, kjerje vpisna knjiga. PreËna pot nas v istismeri z nekaj plezanja pripelje natravnati Movznik, pod katerim sto-pimo na markirano pot. Na tehodmaknjenih poteh bomo le redkosreËali koga, upoπtevajmo pa, da sopoti (bolje brezpotja!) zelo zahtevne!©e naπi pomoËniki: planinska zemlje-vida Grintovci (PZS, 1:25.000) inKamniπko-Savinjske Alpe (PZS) terizletniπki zemljevid Zgornja Savinj-ska dolina (GZS, oba 1:50.000) inplezalni vodnik Robanov kot (PZS).VLADIMIR HABJAN

Nekega oblaËnega dne pred leti sem se potikal po zanimivem grebenumed Kriæevnikom in Velikim vrhom v Kamniπko-Savinjskih Alpah.Globoko pod mano se je obËasno odkrivala mala dolinica - Robanovkot. Seveda sem jo poznal, vendar takrat o njej πe nisem vedel veliko.Pozneje sem to nadoknadil. Odkril sem izredno lep svet, ki izstopa ssvojo naravno prvobitnostjo. V dolini preseneËa sozvoËje Ëloveka-do-maËina z naravo, ki se kaæe v prijazni krajinski podobi. Viπje semnaπel skrite, komaj πe sledljive stezice, ki vodijo skozi divje in na vi-dez neprehodne predele (kar me je vedno spominjalo na znano Ko-marËo, kjer si prehoda, Ëe gledaπ od spodaj, sploh ne moreπ predstav-ljati). Pa pojdimo po vrsti!

P

Fo

to V

lad

imir

Ha

bja

n

kriæanka πale

52

»uvaj v æivalskem vrtu se sklanjanad levjim brlogom, ko ga obisko-valec povpraπa, kaj se dogaja.flTega ne morete videti kar tako.Morate se skloniti preko zidu, tako,πe, πe, ja ...,«potem se Ëuvaj obrne k levu: flTo ti mora biti za danes dovolj.«

V knjigarno vstopi æenska v Ërnem.Pod pazduho dræi knjigo: flNaπe gobe.«Knjigarnar: flMoje soæalje gospa. Zaloæba je ti-skarsko napako æe popravila.«

flPeterle, pazi se!« je kriËal fant nadvoriπËu.©ele pozneje sem ugotovil, da semslabo sliπal, saj je klical: flPeter, le pazi se!«

flSinoËi smo ostali brez elektrike,vendar ni bilo tako hudo. Imamo staro petrolejko in veËer je kar prijetno minil ...« flVraga! Ali vaπ televizor deluje tudi na petrolej?«

flSe πe spominjaπ, æena, da si mednoseËnostjo brala knjigo DvojËici inpotem sva res dobila dve deklici.«flSpominjam se, pa?«flNajina hËi bere Alibaba in πtiride-set razbojnikov.«

Da bo kraËa boljπa!

Ne vznemirjajte se glede tega,

da bo sonce vzπloali ne. Raje

pazite, da vas ne bo opeklo.

NA PRAGU ODPRTJA ZUNANJEGA TRGA ENERGETSKE ...OGLEDALO DOMA»EGA ZNANJA 2 NA PRAGU ODPRTJA ZUNANJEGA...

Documents

Transcript of NA PRAGU ODPRTJA ZUNANJEGA TRGA ENERGETSKE ...OGLEDALO DOMA»EGA ZNANJA 2 NA PRAGU ODPRTJA ZUNANJEGA...