f ,*— Mojmir Mrak /

aaaaaJ-mmm- J^^^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa\aamaaaaaaaaa\mammW l_^68fiB _^^^^^^^^^^^I^^^^^I^H^I^^H^BHHfil^BBu

ma\aaaaaa\W<: . _flB^ ma\aaaam\\\\\\\aaaaa\aa\\a\\\\\\aaa\a\\\\\aWJLaaaaaaaaMk ' AW*^ maaaaaWamaaaaaaWaaaaaaaaaaa\aaaaaaaa\aaa\W_amaaaaaaaammW l ' Awo_t" dmmaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamm..jmaaaaaaaaaar^^ ' iamaaammL

____Jmaaaaaaaaaa\aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa_____i-_J£k^ 4_m_tmaaaaaaaaaaW ..^^^^^^^^^^^^^^^^^I^^^^^^^^IH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^

ut^t r^nS_l_S_^H___HI___________________^^________________H^_________________^_________^________________________i&W__li___mamaaaaaaaam_m\mmaaaama

______________________________________________^___________________________________________________________________________

\jdtwmmwW i <$» i Ši'_'immmaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaammms_m __s__S____n__________H__r k -'3? * <rasr ''"*_t»i^Cj. »LIS, f ____________

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

ILEME, ALI BO EVRO KOT SKUPNA EVROPSKAVALUTA na kratki rok preživel, po mnenju dr. MojmirjaMraka, rednega profesorja na katedri za denar infinance na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, niveč. A hkrati opozarja, daje evro »tako, kot jepostavljen«, na dolgi rok nestabilen in da se lahkogrožnja z razpadom evroobmočja kadarkoli ponovi.

DJan Bratanič,Primož CirmanFotografijaTomaž Skale

Slovenija je po njegovi oceni na prelomnici.Če je milijarde, ki jih je vložila v banke, nebodo streznile, pravi dr. Mrak, bo trojkakmalu spet pred vrati. Kaj je treba najprejstoriti? Razdolžiti podjetja, da jih bodo lah-ko banke spet kreditirale, odgovarja MojmirMrak, ki ga nekateri vidijo tudi kot enegaod kandidatov za evropskega komisarja, asam »o tem ne ve nič«.

Profesor Mrak, konec lanskega leta je državav pet bank vložila dobre tri milijarde evrov.Gre res za točko preloma, po kateri se bolahko država resneje lotila reševanja krize?To je res nekakšna točka preloma v reševa-nju krize, vendar smo prišli do nje s časov-nim zamikom. Smo namreč država, ki jekrizo začela resneje reševati precej poznejeod večine drugih evropskih držav. Tudi za-radi tega smo danes poleg Cipra edini z na-povedano negativno gospodarsko rastjo vtem letu. Rezultati opravljenega pregledabank so nam postavili nekakšno ogledalonaše ekonomije, čeprav sem sam do načinaizvedbe tega pregleda in uporabljenih pred-postavk dokaj kritičen.

Podpisali ste se tudi pod poziv BankiSlovenije, naj razkrije metodologije inpredpostavke stresnih testov. Zakaj?Zavedam se, da zaradi popolnoma izgu-bljene verodostojnosti Slovenija drugemožnosti kot pristati na izvedbo ocenjeva-nja premoženja bank in stresnih testov sstrani tujih institucij praktično ni imela. Aobstaja kar nekaj stvari, ki kažejo na to, daso tuji izvajalci teh nalog izkoristili našošibko pogajalsko pozicijo, v katero smozašli po lastnih napakah, in nam vsilili do-kaj podcenjevalni odnos. Tako v postopkuocenjevanja premoženja kot pri opredelit-vi predpostavk, po katerih so bili izvedenistresni testi.

Je to običajno?Kolikor je meni poznano, so v Španiji, ki ješla skozi podobno ocenjevanje premoženjabank in stresne teste leta 2012, ti procesipotekali nekoliko drugače. Tam so imeledomače institucije bolj partnersko vlogo.Bolj podrejen položaj Slovenije je verjetnodelno izviral iz majhnosti države, bil pa jeposledica popolnega nezaupanja v naše in-stitucije. Ključna točka, na kateri je začelaverodostojnost Slovenije strmoglavljati, jebila zavrnitev reforme trga dela in še zlastipokojninske reforme spomladi leta 2011. Vseod časov tik pred osamosvojitvijo in po njejpa do izbruha krize je Slovenija v očeh tuji-ne namreč veljala za pragmatično državo, kivedno naredi tisto, kar je zanjo najbolj ko-ristno. Lahko bi rekli, da je verodostojnostSlovenije v očeh tujine delovala po sistemunekakšnega nihala. Če nas je tujina v ob-dobju pred krizo obravnavala bolje, kot bi siglede na naše realno stanje zaslužili, je v le-tu 2011 nihalo zanihalo v drugo skrajnost.Zlasti po izbruhu ciprske krize lani spomla-di, ko so nas finančni trgi začeli obravnavatislabše, kot je bil naš dejanski položaj.

Ampak občutek je, da smo v nekaj tednih žepozabili, zakaj smo se sploh odločili zareševanje bank. Pričakujejo se odločni ukrepi,vladne stranke pa večino pozornostinamenjajo koalicijski pogodbi.Čeprav smo v reševanje bank samo v zad-njih mesecih vložili več kot 10 odstotkovBDP, kar bo bremenilo ne le nas, temveč tu-di naše zanamce, ocenjujem, da nas to niresno streslo. Pa bi nas moralo. Finančni

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

šok, ki smo ga doživeli, je namreč predsta-vljal dober trenutek, v katerem bi se politi-ka, in tu mislim tako pozicijo kot opozicijo,morala poskušati poenotiti o nekaterihključnih usmeritvah za v prihodnje, s kate-rimi bi potegnili slovenski voz iz globokegablata. Tako pa je ob objavi rezultatov stres-nih testov vladalo skoraj nekakšno zadovo-ljstvo, da je številka nižja od nekaterih na-povedi. Seveda je takšno vzdušje hitro vodi-lo v to, da stvari nadaljujemo bolj ali manjpo principu »posel kot običajno«. Vladajočestranke se tako ukvarjajo s pripravo koali-cijske pogodbe, za katero je že danes jasno,da zaradi vsebinske raznorodnosti partner-jev ne bo prinesla resnih prebojev, opozicijipa je prav tako bolj pomembno rušiti vladokot pa ponujati resne razvojne alternative.V takšni situaciji nikakor ni mogoče izklju-čiti, da ne bomo potrebovali posredovanjaevropskih partnerjev.

Zakaj Slovenija za razliko od Islandije nimasposobnosti hitrega prilagajanja na zunanjerazmere, kljub temu daje v evropskemmerilu majhna država?Ključen problem Slovenije je politična raz-klanost, poleg tega pa se nam pozna, daimamo lastno državo vsega dobrih dvajsetlet. Včasih se zdi, da ne vemo, kaj bi z njo.kar se odraža na gospodarskem področjutudi v tem, da ne znamo jasno opredeliti,kaj je resnično državni interes. Poglejmoprimer drugega tira med Divačo in Koprom.To, da ga še vedno ne gradimo, je po mojioceni resnično v nasprotju z našim nacio-nalnim interesom. Čez nekaj let, ko bodoItalijani in Avstrijci zgradili vzporedno žele-zniško povezavo na petem koridorju (Barce-lona-Kijev, op. a.), ta projekt s stališča EU nebo več smiseln in ga tudi upravičeno ne boveč pripravljena sofinancirati. To pa sevedapomeni, da Slovenija ne bo mogla več učin-kovito uveljaviti svoje ugodne geografskelege, poslovila pa se bo lahko tudi od razvo-ja vseh tistih projektov, ki jih takšna želez-niška povezava omogoča.

Bi se država hitreje prilagajala, če bi imelatako imenovani programski proračun, ki gajezagovarjal nekdanji minister za razvoj MitjaGaspari?Vsekakor. Če država nima vzpostavljenegaproračuna na ta način, potem preprosto ni-ma instrumenta, s katerim bi lahko vodilausmerjeno zniževanje odhodkov. Tako pa sezateka k bolj ali manj linearnim rezom, zvsemi slabostmi, ki so povezani s tem nači-nom javnofinančne konsolidacije.

Omenili ste politično razklanost. Kako sirazlagate, da je Alenka Bratušek v opozicijinasprotovala tako slabi banki kotSlovenskemu državnemu holdingu, v vladi pa

oba projekta »posvojila«? In obratno: JanezJanša je na čelu vlade govoril, da ne bo tisti,ki bo pripeljal trojko v Slovenijo, v opozicijipa govori, daje trojka najboljša rešitev.Tako eno kot drugo potrjuje, da je v Slove-niji vsaki opoziciji običajno pomembneje to,da pride na oblast, in to za vsako ceno, kotpa da bi podprla projekte, pomembne zarazvoj celotne države. Sedanja vlada AlenkeBratušek res dela veliko tistega, kar je njenastranka v opozicijskih časih srdito napadala.To je samo še en dokaz, da se marsikaj spre-meni, ko se presedeš iz opozicije v pozicijo.Velja pa v tem primeru poudariti še nekaj.Sedanja vlada je v trenutku prevzema oblas-ti nekatere projekte prejšnje vlade moralaprevzeti tudi zaradi poslabšanega položajanaše države na mednarodnih finančnih tr-gih po izbruhu ciprske krize ter pritiskaevropskih partnerjev.

Sicer pa je vlada v sodelovanju z novim gu-vernerjem centralne banke in pod grožnjoprihoda trojke uspela z nekaterimi pomem-bnimi projekti, kot sta sprememba referen-dumske zakonodaje in vpis fiskalnega pra-vila v ustavo. To dvoje, v povezavi s fiskalnokonsolidacijo, temelječo žal predvsem na vi-šanju davkov, so bili ključni dejavniki, naosnovi katerih smo jeseni dobili relativnougodne ocene tako MDS kot evropske komi-sije. Te ocene so bile ključnega pomena zato, da je Slovenija ostala v položaju, ko se jelahko izognila prihodu trojke. Je pa trebajasno povedati, da je pozitivne ocene Slove-nije treba gledati v kontekstu bistveno spre-menjenega odnosa mednarodnih dejavni-kov do načina fiskalne konsolidacije v peri-fernih državah EU. Najprej v MDS, nato patudi v EU, so namreč končno spoznali, da jepreveč drastično prilagajanje teh držav naodhodkovni strani javnih financ škodljivo.

Delovati je začela družba za upravljanjeterjatev bank (DUTB) in sprejela nekajodločitev, ki bi lahko bile sporne: blokadaprodaje stanovanj v Celovških dvorih,»premirje« z menedžerji ACH... Bo znalaprodati ogromno premoženja, ki ga ima vlasti?Upam, da bo politika vodstvu DUTB pusti-la delati tisto, za kar je ta institucija dobilamandat, to je v doglednem času čim boljeprodati premoženje, ki ga je oziroma ga bodobila v upravljanje, in tako prispevati kzmanjšanjujavnega dolga. Preprečiti je tre-ba, da bi se institucija ukvarjala s politični-mi temami, kot je lovljenje tajkunov in is-kanje drugih nepravilnosti. S tem naj seukvarjajo pristojni organi. V Španiji je sicerod ustanovitve podobne institucije do nje-nega polnega delovanja preteklo približnoleto dni.

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kaj pa po novem očiščene banke? Bodozačele kreditirati gospodarstvo?Tudi v Španiji so banke očistili, pa se jim se-daj ponovno povečuje obseg slabih kreditov.Očiščenje bank je bilo potrebni, ne pa tudizadostni pogoj tako za dolgoročno sanacijobank kot tudi za ponovni zagon gospodar-stva. Če banke ne bodo imele dovolj kvali-tetnih klientov, ki bi jim lahko posojalesredstva, potem bodo ali manj kreditiraleali pa še naprej odobravale kredite bolj tve-ganim dolžnikom. Upam, da bodo tri držav-ne banke, ki bodo pomemben del svojegaslabega portfelja prenesle na DUTB, naredi-le vse, kar je z njihove strani potrebno zabolj aktivno kreditiranje podjetniškega sek-torja. S tem mislim bolj prilagojen pristop kfinanciranju malih in srednjih podjetij, zbolj poglobljenim pristopom k zavarovanjuodobrenih kreditov. Sicer pa bo za obnovi-tev kreditiranja podjetniškega sektorja klju-čen proces razdolžitve podjetij. Naslednjihšest mesecev bo ključnih. Od uspešnosti sa-nacije bank, povezane z razdolžitvijo podje-tij, bo močno odvisno, kdaj bo Slovenija po-novno dosegla pozitivno gospodarsko rast.Te ni mogoče zagotoviti samo z naslanja-njem na izvoznike.

Kje naj prezadolžena podjetja najdejolastniški kapital?To bo brez dvoma eden večjih problemovSlovenije v naslednjih letih. Glede na to, dav Sloveniji prav veliko lastniškega kapitalavsaj na kratki rok ne bo na razpolago, botreba iskati vire predvsem v tujini. V prvivrsti neposredne tuje investicije v podjetjavseh velikosti, nekatera večja podjetja sebodo verjetno usmerila tudi na delniške tr-ge, manjša podjetja in start-upi pa bodo bo-lj aktivno kot sedaj iskali tiste vire, ki so pri-merni za ta tip gospodarstva. Realno je pri-čakovati določene portfeljske lastniške in-vesticije tudi s strani mednarodnih finan-čnih institucij, kot sta Mednarodna finan-čna korporacija ali Evropska banka za ob-novo in razvoj, vendar bo to verjetno pove-zano z vstopom ozirom širitvijo delovanjastrateških investitorjev.

Je pametno, da bo 25 odstotkov NLB ostalo vlasti države?Moja mnenje v preteklosti je bilo, da je zadržavo smiselno imeti v lasti eno ali dveključni finančni instituciji, saj z njihovo po-močjo lažje dosega nekatere strateške ciljegospodarskega razvoja. Tega mnenja v os-novi ne spreminjam, izhajajoč iz izkušenj vSloveniji pa temu vendarle dodajam, da jeto pametna politika v državi, kije sposobnazagotoviti visoko stopnjo ločitve med poli-tiko in gospodarstvom, ki ima jasno politi-ko upravljanja državnega premoženja inkjer je stopnja korupcije izrazito nizka. KerSlovenija žal teh standardov ne izpolnjuje,je bolje, da upravljanje bank prepusti bolj-šim lastnikom. V nasprotnem primeru jesamo vprašanje, kako pogosto in s kakšni-mi vsotami bomo reševali banke z davko-plačevalskim denarjem. V tej luči ne vidimpotrebe, da bi država zadržala 25-odstotnidelež. Pa tudi v kolikor bi to želela, ne ver-jamem, da bo za tak aranžma dobila pri-mernega kupca.

Območju evra pretita dve nevarnosti: prva jedeflacija, druga pa visoka brezposelnost, ki sespreminja v dolgotrajno...Deflacija oziroma zniževanje cen ima vrstonegativnih posledic za gospodarstvo. Tako,po eni strani, dolgovi, ki ostajajo nominalnonespremenjeni, postajajo relativno vse večjiin s tem težje odplačljivi. Za zadolženo dr-žavo in njeno prebivalstvo to nedvomnopredstavlja velik problem. Poleg tega niža-nje cen povzroča odlaganje trošenja, niža-nje proizvodnje ter s tem povečevanje brez-poselnosti. Vse to pelje v začarani krog, ta-ko značilen za Japonsko v preteklih dvehdesetletjih.

Kako verjeten je ta scenarij v območju evra?In kako ga lahko prepreči Evropska centralnabanka?Lahko naredi nekaj podobnega, kot je Ma-rio Draghi (predsednik ECB, op. a.) storil po-leti leta 2012, ko je dejal, da bo storil vse po-

Ključna točka, na kateri je začela verodostojnostSlovenije strmoglavljati, je bila zavrnitev reformetrga dela in še zlasti pokojninske reformespomladi leta 2011.

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Če v kratkem ne bo prišlo do temeljite spremembe v konceptu reševanjakrize evroobmočja v smeri bolj enakomernega prilagajanja ne le juga,temveč tudi severa, bo preprosto prišlo do blokade. Položaj je ne leekonomsko nelogičen, temveč vse bolj tudi socialno in političnonevzdržen.

trebno za rešitev evra: vpelje neko različicokvantitativnega sproščanja, podobno kot jeto storil Fed. S tem bi ECB omogočil pove-čanje povpraševanja, čemur pa seveda nas-protujejo Nemci.

Je evro vsaj začasno rešen?Območje evra je bilo v najbolj kritičnem po-ložaju jeseni leta 2011, ko je dejansko bilovprašanje, ali bo evro preživel. Skupna valu-ta je izšla iz te najbolj akutne faze krize, ta-ko da sedaj neke neposredne grožnje za raz-pad evra na kratki in verjetno tudi srednjirok ni več. To pa ne pomeni, da se ta grož-nja ne bo povrnila, saj institucionalne refor-me evroobmočja, izvedene v preteklih trehletih, niso zadostne za njegovo dolgoročnostabilnost.

Kaj so nerešeni problemi?Evroobmočje ima še vedno izrazito nizko inkrhko gospodarsko rast, kar ne omogočazačetka zmanjševanja javnega dolga kotdolgoročno največjega problema. Poleg tegaproces ekonomske politike še vedno temeljipredvsem na varčevanju perifernih držav, vsevernih državah s pomembnimi plačilnobi-lančnimi presežki ni opaziti nikakršnegaresnega prilagajanja. Na krajši rok enega le-ta pa najbolj resen problem predstavlja do-kaj kaotičen proces vzpostavljanja bančneunije. Medtem ko so se države članice žepred časom dogovorile o skupnem nadzorubank, ki naj bi ga konec letošnjega letaprevzela ECB, so šele konec decembra dose-gle dokaj pomanjkljiv načelni dogovor oskupnem mehanizmu za reševanje bank. Nele to, daje obseg mehanizma preprosto pre-majhen, pomanjkljiva je tudi njegova vse-binska zasnova, saj gre vsaj v začetku za ne-kakšen skupek nacionalnih mehanizmov, kišele skozi čas preraščajo v skupnega.

V zvezi z vzpostavljanjem tega mehanizmase pojavlja še en problem. Dogovor bi na-mreč moral sprejeti evropski parlament, into po možnosti še v tej sestavi, torej nekjedo aprila letos. V kolikor se to ne bo zgodi-lo, bo o vzpostavitvi mehanizma odločalnov sklic parlamenta, v katerem pa je priča-kovati bistveno večjo težo evroskeptikov.Glede na to, da naj bi ECB prevzel nadzornad bankami že do konca leta, pred tem pa

je treba opraviti še stresne teste v večjihbankah, se celoten proces vzpostavljanjaobeh stebrov bančne unije kaže kot precej-šnja improvizacija. Jasno je namreč trebapovedati, da bi bilo izvajanje stresnih testovv pogojih, ko mehanizem za reševanje bankše ne bi bil sprejet, izrazito tvegano in s po-tencialno zelo negativnimi učinki na evrop-ski finančni sistem. Zal se še enkrat pona-vlja vzorec, v skladu s katerim EU sprejematežke odločitve šele takrat, ko ji voda že te-če v grlo.

Če dogovora ne bo, bančne unije leta 2015 nebo. Kako »težak« bi moral biti ta mehanizem?Takšen, kot je predviden, je daleč premaj-hen, da bi lahko predstavljal sistemsko reši-tev. Treba ga bo okrepiti, morda s kreditnolinijo do Evropskega stabilnostnega meha-nizma (ESM) in morda tudi s povezavo doEvropske centralne banke (ECB).

Ali invalidna institucionalna infrastrukturaobmočja evra ne predstavlja že sama po sebivečnega tveganja za nove krize?Današnje stanje evroprojekta bi lahko šenajbolj korektno ocenili kot »delo v teku«.Ključna stvar, ki evroobmočju še vedno ma-njka, je njegova fiskalna komponenta. Nistabilne monetarne unije brez skupnegafiskalnega mehanizma. Tega se seveda za-vedajo tudi Nemci, ki pa bodo pripravljenina ta korak šele takrat, ko bodo ocenili, daso periferne države evroobmočja naredilebistven napredek na področju svojih struk-turnih reform.

Bi morali o bančni uniji, ki (ne)posrednopomeni izgubo novega dela suverenosti,državljani odločati na referendumih?Demokratični deficit je zagotovo eden odključnih problemov EU. Evropski politikidanes niso več sposobni prepričati svojegaprebivalstva o prednostih, ki jih zanje pri-naša življenje v EU, in jim dati jasno sliko otem, kaj bi se zgodilo v primeru njenegarazpada. EU je namreč nastala v pomem-bnem delu kot političen projekt, kateregaosnovna logika je bila, da v kolikor bodo dr-žave sedele za isto mizo oziroma bodo med-sebojno sodelovale, potem je manj verjet-nosti, da se bodo med seboj streljale. PravN

aroč

nik:

VSE

SLO

VEN

SKO

ZD

RU

ŽEN

JE M

ALIH

DEL

NIČ

ARJE

VO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

preprečevanje vojn, ki so dvakrat v vseganekaj desetletjih zajele Evropo, je bilo enaod osnov evropskih integracij, in tega se da-nes premalo zavedamo.

Seje Slovenija prehitro vključila v monetarnounijo? Tik pred izbruhom krize smo izgubilimočno orožje v boju zoper njo.Slovenija se je res vključila v evroobmočjetakoj, ko je to bilo možno, a za naše današ-nje težave vstop v evroobmočje nikakor nemore biti med glavnimi vzroki. Res je, da vspremenjenih makroekonomskih pogojihnismo več imeli deviznega tečaja, s katerimje bilo mogoče vsaj do neke mere popravlja-ti slabosti preostalih politik. Oziroma z dru-gimi besedami, slabosti preostalih politik sopostale relativno dražje za državo. In teh nibilo malo na področju fiskalne politike. Ta-ko je imela Slovenija v pogojih zanjo nenor-malne visoke gospodarske rasti v letih ne-posredno pred krizo samo uravnotežen jav-nofinančni položaj, čeprav bi morala imetiznaten presežek. V času trajanja same krizepa je vlada izrazito zamujala s prepotrebnojavnofinančno konsolidacijo. Slabosti so bi-le tudi na področju strukturnih politik, kjerse je predolgo odlašalo s sprejetjem prepo-trebnih strukturnih reform, kar se je sčaso-ma odrazilo v izgubljanju mednarodne kon-kurenčnosti.

Prej ste omenili Nemčijo. Zakaj ta dogovoru obančni uniji tako nasprotuje?Ker to dejansko pomeni, da gre evroobmoč-je v fiskalno unijo. Ta nastopi takoj, ko sedavkoplačevalski denar iz ene države začneprelivati v drugo državo, pa naj se to dogajav obliki proračunskih transferjev ali prekkakšnega drugega instrumenta, vključno sskupnim mehanizmom za reševanje bank vokviru bančne unije.

Med Nemci in evropsko komisijo se vzadnjem času krešejo iskre. Nemci imajo vrokah odločitev ustavnega sodišča oprogramu odkupovanja državnih obveznic(OMT), evropski komisar za konkurenčnostJose Almunia pa preiskuje nemške subvencijenekaterim podjetjem.Res je. Med Nemčijo in evropsko komisijoje vrsta odprtih vprašanj, in to na različnihpodročjih, kot so prost pretok ljudi iz neka-terih novih članic, problematika uvajanjaplačil na avtocestah, področje monetarnein fiskalne politike. Tudi sicer so se v svetuECB v zadnjem času artikulirala dokaj nas-protujoča si mnenja o vodenju nekaterihvidikov monetarne politike, kar je bilo raz-vidno na nekaterih od zadnjih sej. To jemogoče razložiti z dejstvom, da se evroob-močje nahaja v fazi asimetričnega šoka,kjer je ena skupina držav še vedno bistvenobolj prizadeta s krizo kot druga. Ker mora

ECB voditi enotno monetarno politiko, jerazumljivo, da je v nastalem položaju tak-šna politika za eno skupino držav bolj pri-merna kot za drugo. Tega problema se ma-lo starejši lahko zelo dobro spomnimo izčasov nekdanje Jugoslavije in delovanjanjene centralne banke.

Kako je kriza evroobmočja prerazporedilarazmerja moči znotraj članic? Prej je bila vospredju os Pariz-Berlin, danes je Berlin večkot očitno prevladal.Francija in Nemčija sta bili dolgo časa dokajenakovredni gonilni sili Evrope. To je velja-lo tudi za proces vzpostavljanja evropskemonetarne unije. V političnem smislu je tanastala kot odgovor Francije na težnjoNemčije po združitvi. Ko je po razpadu Sov-jetske zveze pridružitev Vzhodne NemčijeZahodni postala realna možnost, je v njeniokolici zavladalo določeno nelagodje predpotencialno gospodarsko in politično močjozdružene Nemčije. Francija je želela politič-no okrepljeno Nemčijo bolj tesno vpeti vEvropo.

Danes je ena od dveh gonilnih sil EU moč-no opešala, tako da z vozom upravlja pred-vsem Nemčija. In na področju monetarneunije ga vodi zelo po nemško, torej pred-vsem z ostrimi varčevalnimi ukrepi v peri-fernih državah, ki jih je kriza najbolj priza-dela. Če v kratkem ne bo prišlo do temeljitespremembe v konceptu reševanja krizeevroobmočja v smeri bolj enakomernegaprilagajanja ne le juga, temveč tudi severa,bo preprosto prišlo do blokade. Položaj jene le ekonomsko nelogičen, temveč vse bo-lj tudi socialno in politično nevzdržen. Po-membno streznitev v tej smeri bodo verjet-no predstavljale že majske volitve v evrop-ski parlament.

Je visok nemški presežek na tekočem računuplačilne bilance dodatna težava za EU?Gre v bistvu za vprašanje diagnoze krize. Čebi bila kriza v območju evra predvsem re-zultat fiskalnih slabosti v posameznih drža-vah, potem je logično, da bi tudi njihovo re-ševanje moralo temeljiti na fiskalnem prila-gajanju. Zelo jasno pa je, da kriza evroob-močja ni izključno fiskalna. To jasno potrju-jeta Irska in Španija, ki sta imeli celo prese-žek v svojih javnih financah v trenutku, kosta padli v krizo. Kriza v teh dveh državahnikakor ni bila posledica slabosti v javnih fi-nancah, temveč nečesa drugega, v teh dvehkonkretnih primerih slabosti v bančnemsektorju. Pri tem pa ne gre spregledati dej-stva, da je večina finančnih prilivov v irskebanke v letih pred krizo prišla iz severnihdržav območja evra. Torej so te napihovalebančni balon na Irskem, stroške njenegapoka pa je plačala Irska.N

aroč

nik:

VSE

SLO

VEN

SKO

ZD

RU

ŽEN

JE M

ALIH

DEL

NIČ

ARJE

VO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Je med položajem današnje Kitajske inNemčije pred prvo svetovno vojno mogočenajti vzporednice? Tudi Kitajska danes iščesurovine in poskuša s prebitjem blokadeameriških zaveznic od Japonske do Tajvananajti dostop do oceanov.Kitajci del svojih deviznih rezerv usmerjajov državne sklade za investicije, ki sredstvanamenjajo za najrazličnejše strateške inves-ticije po svetu, kot so na primer nakupi ze-mljišč, krepitev infrastrukture, zlasti grad-nja železnic, posodobitev pristanišč in dos-top do naravnih virov. Dogaja se nekaj po-dobnega kot z Angleži v Indiji v 19. stoletju,ko so železnice v tej tedanji koloniji gradilaangleška zasebna podjetja. Kitajska želi svo-jo gospodarsko moč okrepiti tudi na med-narodnem političnem parketu. V tem kon-tekstu so mogoče določene primerjave s te-danjo Nemčijo.

Poleti naj bi iz programa pomoči izstopilatudi Grčija. Mar res ne bo potrebovaladodatne pomoči?Jasno je treba reči, da ta država svojega ce-lotnega javnega dolga ne more odplačati.Vprašanje je le, kako in kdaj bo prišlo dodelnega odpisa grškega dolga. Tu pa pride-mo do problema. Na začetku krize je bil na-mreč celotni javni dolg Grčije v lasti zaseb-nih upnikov, danes pa večino tega dolgapredstavlja dolg do javnih institucij, zlastido MDS, ECB in držav evroobmočja. Za reši-tev grškega dolžniškega problema vidim trimožnosti, in z nobeno ne bomo zaslužili, vkar nas je prepričeval minister Križanič leta2010, ko smo Grčiji odobrili bilateralni kre-dit: delni odpis, kar bi dejansko pomenilo»bail-out« in bi bilo v nasprotju z maastri-chtsko pogodbo, prestrukturiranje dolga naizredno dolgo obdobje ali organiziran izstopGrčije iz območja evra.

Profesor Mrak, vedno znova se pri odločanjuo pomembnih vprašanjih EU poudarjapasivnost vseh slovenskih vlad. Kako lahkoSlovenija, ki zadnjih deset let tako rekočnima prepoznavne zunanje politike, postaneenakopravnejši sogovornik z Evropo?Ena ključnih napak, ki smo jih naredili natem področju v zadnjih letih, je bila ukini-tev vladne službe oziroma ministrstva zaevropske zadeve. Od takrat dalje Slovenijapraktično nima več koordinacije svojih poli-tik do EU. Ta je prepuščena ministrstvu zazunanje zadeve, ki pa je kadre, ki so vsebin-

sko veliko vedeli o EU, bolj ali manj postavi-lo na stranski tir. Majhna država mora bitinajbolj aktivna v fazi, preden pride na mizouradni predlog komisije. Ko je predlog žeformuliran, ima namreč takšna država rela-tivno manjšo moč in težko doseže bistvenespremembe. Spomnim se, da sem kmalu pooblikovanju sedanje vlade dal pobudo za us-tanovitev konceptualno delovne skupine zainstitucionalne spremembe evroobmočja, vzadnjem času bančne unije, vendar je pre-dlog zastal v birokratskih procedurah iz me-ni neznanega razloga.

Zakaj se lani niste odločili prevzeti funkcijefinančnega ministra, ki vam jo je ponujalapredsednica vlade?Ker sem ocenil, da se stranke v koaliciji zav-zemajo za vsebinsko tako različne cilje, kine omogočajo učinkovitega izvajanja tak-šnega programa, s katerim bi se lahko iden-tificiral in ga pomagal izvajati. Izkušnje de-lovanja koalicije v preteklih mesecih so topotrdile, saj je ključne pozitivne rezultatekoalicija dosegla predvsem na tistih področ-jih, kjer so ji bili cilji bolj ali manj jasnopredpisani od zunaj.

Že v preteklosti so vam bile ponujeneštevilne funkcije. Nekateri pravijo, da jeekonomistom lahko pametovati od zunaj inse izogibati prevzemu položaja.V Sloveniji je prepogosta praksa, da se pro-fesorji odločajo za začasno delo v politiki.Sam sem se do sedaj držal pravila, da semprevzemal funkcije, za katere sem ocenje-val, da jih lahko strokovno kompetentnoopravljam, in so me tudi vsebinsko zanima-le. Pri vseh teh funkcijah ni šlo za nikakršnopametovanje, temveč za povsem operativnodelo, povezano z jasno opredeljeno odgo-vornostjo. To velja za pogajanja o jugoslo-vanskih dolgovih, o finančnem delu vstopa-nja Slovenije v EU in pogajanja o zadnjihdveh finančnih perspektivah EU. Bile so tu-di funkcije, kot je na primer mesto pod-predsednika EIB, kjer je Slovenija tudi zmojo kandidaturo prišla v krog treh držav,ki rotirajo na tem mestu, a je potem, ko jeleta 2010 prišla vrsta nanjo, na to mesto po-slala politično bolj primernega kandidata.Ne sprejemam stališča gospoda Karla Erjav-ca, češ, kaj zdaj Mrak nekaj kritizira, saj smoga vabili v vlado, pa ni hotel sodelovati. Vpreteklosti sem sodeloval praktično z vsemivladami.

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Čeprav smo v reševanje bank samo v zadnjih mesecih vložili več kot 10odstotkov BDP, kar bo bremenilo ne le nas, temveč tudi naše zanamce,ocenjujem, da nas to ni resno streslo. Pa bi nas moralo. Finančni šok, kismo ga doživeli, je namreč predstavljal dober trenutek, v katerem bi sepolitika morala poenotiti o nekaterih ključnih usmeritvah za v prihodnje.

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.