MAJ 2011 številka 2MAJ 2011 številka 2 Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana,...

ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE

__________________________________________________________________________________

MAJ 2011 številka 2

_ ________________________________________________________________________________

Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel. 01/ 434‐44‐45 ‐ faks 01/ 434‐41‐17 – e‐mail: [email protected]

Uredništvo: Božo Kovač, Slavko Grčar, mag. Andrej Šušteršič, tajnica: Romana Jemec Tisk: Tiskarna Schwartz, direktor Boštjan Nagode

Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011

2

Plani čez Dravo, plavaj čez Savo, zob za zob, glavo za glavo.«

Tako se je OF širila po vsej Sloveniji. OF je bila največje prelomno dejanje v sloven-ski zgodovini, je rekel predsednik IO OF Jože Vidmar Saša, ko je govoril z balkona deželnega dvorca ob prihodu v Ljubljano. To je bil prelom v slovenski zgodovini, saj smo kot narod iz objekta zgodovine postali njen subjekt. Postali smo gospodarji svoje lastne usode.

OF se je rodila v svetovnem boju z na-cifašizmom, ko so se zahodne demokraci-je združile s komunistično Sovjetsko zvezo v boju proti tiraniji in zlu. To je konkreten primer, da je v skupni nevarnosti za civili-zacijo treba stopiti skupaj ne glede na ide-ološke razlike in nekdanje zamere ter na-stopiti z brezkompromisno zahtevo za brezpogojno kapitulacijo sovražnika. To je bila zahteva zaveznikov in naša narodno-osvobodilna vojska je bila del teh zmago-vitih zavezniških armad. OF pa je na svoj

VSEBINA Sporočila št. 2, maj 2011

GOVOR JANEZA STANOVNIKA NA PROSLAVI 7. 5. 2011 Dragi prijatelj župan Zoran,spoštovani ministri,dragi bratski veterani,dragi veterani iz sosednjih držav in republik,draga zavezniška prijatelja John in Robert,drage tovarišice in tovariši,spoštovani udeleženci tega veličastnega zborovanja!

Pred 70 leti je to mesto heroj, Ljubljana, »zaplodilo OF«, kot je to ob njegovi osvo-boditvi rekel Boris Kidrič. OF se je širila z »viharno naglico« (Vidmar) in Oton Župančič, ki ga je tako lepo citirala Jerica Mrzel, je spomnil poete: »Vrh Mežaklje bom stal, pesem svojo bom rjul in Blegoš jo bo čul, Krim odmev bo dal, v vse vetrove jo bom tresel, a eden jo bo na Pohorje nesel.

GOVOR JANEZA STANOVNIKA NA PROSLAVI 7. 5. 2011 ................................................................ 2

GOVOR DR. DANILA TÜRKA, PREDSEDNIKA RS, NA DRŽAVNI PROSLAVI 26. 4. 2011 .......................................... 5

GOVOR DR. MATJAŽA KMECLA NA PROSLAVI NA ORLAH ............................................................. 8

REFERENDUMSKA IZJAVA O POKOJNINSKI REFORMI .......................................................10

PRIREDITVE OB 70. OBLETNICI USTANOVITVE OF .........................................................................10

SLAVNOSTNA SEJA ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE .............................................................................12

DOBITNIKI PRIZNANJ ZZB NOB SLOVENIJE V LETU 2011 .............................................................14

SPOROČILO ORGANIZACIJAM IN ČLANOM ZB OB KONCU MANDATA 2007–2011 .....................................15

SKLEPI O DODATNIH NALOGAH PO POBUDAH S SEJE GO Z DNE 29. 3. 2011 .........................16

PISMO O PRODAJI ZEMLJE TUJCEM ....................................... 17

LETNO POROČILO O DELU IN POSLOVANJU ZVEZE V LETU 2010 ....................................20

INFORMACIJA O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE ZA LETO 2010 ........................35

SKLEP O SESTAVI IN NALOGAH MANDATNEGA ODBORA ZA KANDIDIRANJE V ORGANE ZZB NOB SLOVENJE ZA ČAS 2011–2015 ................................36

SREČANJE EVROPSKEGA KOMITEJA PRI SVETOVNI VETERANSKI ORGANIZACIJI (WVF) ...............37

PRIREDITEV SAMO EN CVET OB 100. OBLETNICI ROJSTVA KOMANDANTA FRANCA ROZMANA STANETA V SPODNJIH PIRNIČAH, 26. 3. 2011 .....................39

USTANOVA FRANCA ROZMANA STANETA ..........................40

ODMEVI NA PROSLAVO NA PREŠERNOVEM TRGU V LJUBLJANI ................................ 41

UTRINKI S PRAZNOVANJ PO SLOVENJI ...................................................................................42

Ob dnevu upora na Preži ............................................................42

Srečanje borcev in občanov Trzina, 14. maja 2011 ............43

3

SporočilaŠTEVILKA 2 MAJ 2011

prapor zapisala ne samo zahtevo po boju proti fašizmu, ampak tudi zahtevo po slo-venskem narodnem programu. Zahtevo po združeni Sloveniji, ki smo jo do največjih možnih meja uresničili. Primorska se je osvobodila z lastnim bojem. Angleški zgo-dovinar Taylor je napisal: »Primorska je iz-glasovala plebiscit s krvjo.« In Primorska se je naši domovini s sklepom Vrhovnega plenuma OF z dne 16. septembra 1943 pri-ključila, ne pa »vrnila«. Primorska je ure-sničila zahtevo po združeni Sloveniji. Žal to ni bilo dano Koroški, ker so taki pač bili računi velikih sil, za katere je takrat, 25. maja, z balkona deželne palače maršal Tito rekel: »Ne bomo več predmet intere-snih sfer.« Moskva je na te njegove besede takoj diplomatsko protestirala. Vendar smo ostali v tem pogledu načelni, zahtevali smo združeno Slovenijo. Na svoje prapore smo napisali zahtevo po suverenosti. Najprej smo suverenost gradili z »mehko močjo«. Vedeti morate: brez moči države ni! In državo smo gradili tako, da smo najprej zgradili mehko moč, kar pomeni enotnost naroda, kar je napravila organizacija OF, potem pa smo na tej osnovi zgradili »trdo moč«: orožje, vojsko, narodno vojsko. Program OF si je pod 9. točko postavil zahtevo, da iz partizanskih čet in odredov ter narodne zaščite zraste slovenska narodna vojska – in ta slovenska narodna vojska je bila med NOB tudi ustvarjena. Zapisali pa smo na svoj prapor tudi zahtevo po ljudski demokraciji. Žal te zahteve nepo-sredno po vojni nismo uresničili. Razmere po vojni so pripeljale do partijskega monizma in avtokratizma Komunistične partije. Po vojni so se dogajale pretirane in neupravičene nacionalizacije, prihaja-lo je do neupravičenega siljenja v delovne zadruge (kolhoze) oz. v kolektivizacijo v kmetijstvu in policija je izvajala represiv-ne ukrepe. To ni bila ljudska demokracija, kakršno smo si napisali na prapore. Vendar že 1948. leta je prišlo do preloma in spora s kominformom. To je bilo strahotno raz-očaranje. In takrat smo bili pred dilemo: na eni strani je bil dogmatični, marksistič-ni, na Moskvo vezani internacionalizem,

na drugi strani pa zdrava partizanska sa-mozavest. In zmagala sta partizanska na-cionalna samozavest in ponos. To je odprlo pot za demokratičen razvoj, za iskanje de-mokratične alternative, ki jo je občudoval in preučeval ves svet. Takrat sem delal pri Združenih narodih. Združeni narodi so takrat publicirali obširen dokument, ki je ugotavljal, da imamo v svetu tri alternati-ve: zahodno tržno gospodarstvo, vzhodno plansko gospodarstvo in jugoslovansko sa-moupravno alternativo. Žal ti poizkusi, ti načrti demokratične reforme niso rodili pravega uspeha. Vendar so ustvarili demo-kratično ozračje, v katerem so se tudi pri nas rodila demokratična in civilnodruž-bena gibanja. Pojavila se je Nova revija št. 57, pojavil se je odbor za človekove pravice, pojavil se je Demos. Vse to je bilo odraz demokratičnega vrenja in največji ameriški tednik Newsweek je Slovenijo imenoval »oaza svobode«. Obžalujem pa dejstvo, da se danes upravičeno daje pri-znanje tistim, ki so 57. številko napisali, pozablja pa se, da je moral biti nekdo, ki je dovolil, da se je 57. številka natisnila. Da je bil nekdo, ki je potem v Beogradu vzdržal pritisk, ki je zahteval kazensko preganja-nje avtorjev 57. številke. To vse pa govori o tem, da smo tako kot ob ustanovitvi OF v 90. letih imeli v Sloveniji spet demokra-tični val, demokratično narodno gibanje. Tako kot komunistična stranka ni bila edini nosilec narodnoosvobodilnega boja, ampak je bila to široka podpora v OF zdru-ženega naroda, tako je tudi v 90. letih to bilo ljudsko gibanje, ki je na plebiscitu z 88,2 % podpore dokazalo, da je to narodno gibanje, ne pa gibanje ene stranke ali ide-ološke opcije. Žal pa so osamosvojitelji po zmagi delali prav take napake, kot smo jih delali 1945. leta mi. Če smo mi izvajali pre-tirano nacionalizacijo, pa je bila pretirana denacionalizacija prav tako zgrešena kot predhodna nacionalizacija. Če smo mi na-pravili komu krivico 1945. leta, je »popra-vljanje krivic« napravilo več krivic, kot pa jih je popravilo. Če so bile napake v našem represivnem aparatu, niso bile zahteve lu-stracije po 1990 letu nič manjša napaka


4

kot tista v 1945. letu. In tako smo preživlja-li Drnovškovo »zgodbo o uspehu« v teku tranzicije.

Vse je bilo lepo. Svet nam je ploskal, v svetu smo veljali kot primer za uspešno tržno gospodarstvo. Pod površino pa so se skrivali problemi. In ti problemi so sedaj ob veliki svetovni krizi naenkrat prišli na dan. Pokazalo se je, da je bila ustava pisana ne za dolgi rok naroda, ampak da so zmagovalci napisali ustavo zase in za svoje večno vladanje. In to nas je pripelja-lo v ustavno blokado, v kateri smo danes. Na gospodarskem področju je bilo vse lepo, finančni balon se je v svetu napiho-val in naš izvoz je prosperiral, struktur-ni problemi v gospodarstvu pa se niso reševali. In zato imamo danes naenkrat akumulacijo ekonomskih problemov. Poleg tega je bil naš prehod v demokracijo tako hiter, da politične kulture, ki je osnova de-mokracije, nismo razvili in zato se nam dogaja, da imamo demokratične instituci-je, ki jih pa strankarsko zlorabljamo in s tem izpodkopavamo temelje demokracije. Akumulacija vsega tega, ker se eno veže na drugo, in vse to povzroča spiralno gibanje navzdol, nas vodi v položaj, v katerem smo in ki ga upam imenovati položaj vse-splošne družbene krize: ustavne, politič-ne, ekonomske, strankarske in moralne. Pozabili smo, da smo vsi narod, da smo slo-venski narod, da je narod prvo, potem je vse drugo. Egoizem, samovšečnost, sebič-nost postajajo ne samo v javnem življenju, ampak tudi v politiki osnovni problem, s katerim se danes spopadamo, altruizem, solidarnost, domoljubje pa gredo v pozabo!

Ko sem danes prebral v časopisu, da je vodja ene od strank dejal, da »se postavlja na razpolago stranki«, me je spreletelo. Ja, za božjo voljo! Ali ste vladarji stranke ali naroda?

Zato ponavljam s tega mesta, kar smo predvčerajšnjim veterani sklenili na Cerju, kjer je postavljen novi pomnik braniteljem slovenske zemlje in kjer smo se srečali vo-ditelji vseh veteranskih organizacij in se obrnili na predsednika republike, ki je v tej zmedi, v kakršni smo, še edini steber

stabilnosti. Mi ne predlagamo nikakršne spremembe ustave; predsedniku so takrat v 1992. letu vzeli vse kompetence, ker niso imeli pred očmi predsednika republike, ampak Milana Kučana. Naš predsednik dr. Danilo Türk je na volitvah dobil več kot dvetretjinsko večino. Predsednik po črki ustave nima mandata, po vseh anketah javnega mnenja pa ima največjo podporo. Zato verjamem, da bi bil lahko predsednik republike, ki ima brez dvoma podporo vseh nas, ki tukaj zborujemo, s svojo moralno držo, s svojo diplomatsko izkušnjo, s svojo znanstveno reputacijo tisti mediator, ki bi skušal današnje razmere usmeriti in premostiti ter tako rešiti domovino. Opozarjam pa vas, da v današnjih razmerah ne morete nikomur ponuditi zgolj časti in oblasti. Tu prisotni ministri bi se verjetno strinjali z menoj: biti minister ni samo slava in čast, biti minister je težko delo, je žrtev za domovino. Zato veterani ne pre-dlagamo nobenih imen in nikakršnih časti, ampak žrtvovanje. Partizani smo se opre-delili za narodnoosvobodilni boj, zaveda-joč se, da je to veliko tveganje, in za nami je ostalo prav toliko padlih tovarišev, kot je nas preživelih. Zato se obračam na pred-sednika, pri tem pa se zavedam, da to pomeni prošnjo za žrtve. Žrtvovali se bodo tisti, ki bodo nase prevzeli odgovornost re-ševanja težkih problemov, ki so v sedanjem trenutku videti nerešljivi, žrtvovali se bodo pa tudi tisti, ki jih bo predsednik povabil, da se umaknejo.

Jerica, ko si citirala Župančiča, si citirala tudi verz, ki pravi, da nas Osvobodilna fronta druži, da nas brani, da je zvestoba med nami. Zvestobo med nami in zvestobo narodu, ne sebi ali stranki, potrebuje-mo. Edvard Kocbek, ki je bil eden od nosilcev OF, je v svoji Tovarišiji napisal: »Vedno bom zvest, četudi nikoli ne bom do kraja razumel svoje zvestobe.« Zvestoba domovini, nesebična in brezpogojna!

5


GOVOR DR. DANILA TÜRKA, PREDSEDNIKA RS, NA DRŽAVNI PROSLAVI 26. 4. 2011

Danes praznujemo pomemben datum – spominjamo se začetka upora proti okupa-torju in ustanovitve Osvobodilne fronte slo-venskega naroda. Spominjamo se dejanja, ki ga upravičeno slavimo kot najpogumnejše dejanje v zgodovini našega naroda.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Upor proti okupatorju je bil odločno dejanje naroda, ki je razumel, da mora svoj obstoj braniti z orožjem v roki in za ceno tveganja življenj svojih sinov ter hčera. To je bilo junaško dejanje in hkrati izraz visoke politične zrelosti naroda.

Odločitev za upor proti tuji vojaški oku-paciji in aneksiji slovenskih ozemelj k itali-janskemu imperiju, nemškemu rajhu in ma-džarski državi pa je pomenila tudi prelom s preteklostjo. Pomenila je prelom z do-tedanjo zgodovino, ki je zavest Slovencev obremenila z občutkom o svoji majhnosti in nepomembnosti ter s prepričanjem, da o velikih vprašanjih naše usode legitimno odločajo drugi, večji in močnejši.

Z odločitvijo za upor je narod stopil v boj na življenje in smrt proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni ideologiji fašizma in nacizma. V tej odločitvi sta se izrazila vse narodovo junaštvo in samoza-vest, hkrati pa tudi politično zrelo razu-mevanje zgodovinskih okoliščin. Slovenski narod se je povezal s tistimi silami sveta, ki so razumele, da je boj zoper fašizem in nacizem tudi boj za civilizacijo, boj za pravično stvar, boj za boljši svet. Vse to, civiliziran, pravičnejši in boljši svet, je bilo mogoče doseči samo z zmago nad nacizmom in fašizmom.

V zavesti našega naroda je narodnoosvo-bodilni boj uveljavil pomembne vrednote – samozavest, hrabrost, tovarištvo, svobodo-ljubje in privrženost kulturnemu izročilu.

Te vrednote, ta moralna podstat na-rodnoosvobodilnega boja je omogoči-la nastanek pomembne vojaške sile, na-rodnoosvobodilne vojske, ki je ob koncu vojne štela približno 35.000 borcev in bork. Hkrati pa narodnoosvobodilni boj ni bil le oboroženi boj. Z njim je nastala na ozemlju Slovenije obsežna državna struktura z lastnim denarnim sistemom, z mrežo skritih bolnišnic in šol, delavnic in tiskarn. Vitalnost narodnoosvobodilnega boja je črpala svojo moč iz celotne narodove kulture, ki je bila vezno tkivo odpora.

Danes, ob 70. obletnici začetka upora proti okupatorju, je prav in nujno, da si vse to prikličemo v spomin. Prav pa je tudi, da vemo, brez sleherne sence dvoma, da je bil slovenski narod prav zaradi narodnoosvo-bodilnega boja med drugo svetovno vojno na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran in ki je spravila s sveta zločinski ide-ologiji nacizma in fašizma.

Prav to je bilo takrat bistvenega pomena in je danes ključno za naš in prihodnji zgo-dovinski spomin. Druga svetovna vojna je bila globalni spopad, ki je odločal o tem, kakšna bo moralna usoda in razvojna smer celotnega sveta. Bila je usodno pomembna za prihodnost človeštva. V tej vojni se je slovenski narod postavil na pravično stran. S svojo odločnostjo in s svojimi številni-mi žrtvami si je zagotovil preživetje in si


6

izboril častno mesto med svobodoljubni-mi narodi, ki so ustvarili naš današnji svet in naš sedanji mednarodni red. Pripadamo torej narodu zmagovalcev. To je bil izjemen dosežek izjemnega trenutka v zgodovini našega naroda.

Prav ta izjemnost in usodna pomemb-nost narodnoosvobodilnega boja pa vsebuje tudi pomembno etično obveznost. Etika zmagovalcev zahteva samozavest, doslednost in nenehno dostojanstvenost. Te lastnosti smo dolžni zagotoviti vselej, tudi danes in tudi v ocenjevanju naše zgodovine.

Seveda, obdobje narodnoosvobodilne-ga boja je tako pomembno obdobje naše zgodovine, da je nujno predmet nenehne-ga zanimanja, zgodovinskega preučeva-nja in zgodovinskih razlag. Resnico o naro-dnoosvobodilnem boju in o drugi svetovni vojni na naših tleh je treba odkrivati v vseh njenih razsežnostih. Vendar, da bi jo res ugotovili, moramo vselej spoštovati ele-mentarna etična načela, kot so običajna človeška poštenost, metodološka merila zgodovinopisja kot znanosti ter pravne norme in postopke, kadar resnico odkriva-mo po pravni poti.

Časovna razdalja od obdobja narodno-osvobodilnega boja se povečuje. To odda-ljevanje omogoča vselej nova zgodovinska raziskovanja in nove vpoglede. Nikakor pa ne daje prav interesnemu in politične-mu prikrojevanju ali celo ponarejanju zgo-dovine. Vse poskuse te vrste je treba jasno zavrniti. Tudi to je eno od sporočil ob se-demdeseti obletnici slovenskega upora proti okupatorju.

Spoštovani slavnostni zbor,zamislimo se še enkrat o enem od te-

meljnih sporočil te obletnice – o sporočilu o sposobnosti slovenskega naroda, da v od-ločilnem trenutku svoje zgodovine prelomi s svojo pasivno preteklostjo. Upor proti okupatorju je bil največji tovrstni prelom v naši zgodovini, saj je z njim naš narod prvič vzel usodo v svoje lastne roke in s tem sprejel vse nevarnosti, vse žrtve in vsa tveganja druge svetovne vojne. In iz tega

preloma je naš narod izšel kot zmagovalec.Sposobnost prelomiti s preteklostjo pa

smo v Sloveniji znova izkazali pred dvajse-timi leti.

Razkroj Jugoslavije, naše nekdanje skupne domovine, ki je v pomembnem delu dvajsetega stoletja slovenskemu narodu omogočala preživetje in razvoj, je v osem-desetih letih prejšnjega stoletja ustvaril nevarne razmere, ki so ogrožale varnost, človekove pravice, svobodo in razvojne možnosti Slovenije.

Komunistična ideja, ki je za tri dese-tletja dala življenjsko sposobnost soci-alistični Jugoslaviji, je ugasnila že prej, razkroj države pa je bil poln novih ne-varnosti, kakršnih dotlej nismo poznali. Agresivni nacionalizem, povezan z milita-ristično ideologijo jugoslovanske vojske, je resno ogrožal demokratične spremembe, ki so v Sloveniji konec osemdesetih let že prevladovale. Ogrožene so bile človekove pravice. Nastal je položaj, ko je bilo treba Jugoslaviji reči ne in odločno prelomiti s prepričanjem, da lahko Slovenija preživi samo v okviru Jugoslavije. To je bil drugi pomembni prelom v naši novejši zgodovini.

Ljudje v Sloveniji, celotno slovensko pre-bivalstvo, smo dokazali, da razumemo zgo-dovinski izziv časa in da smo pripravljeni sprejeti tveganja, ki jih je prinesla polna osamosvojitev in vzpostavitev neodvisne suverene države. S plebiscitarnim izrazom volje in s konkretnimi dejanji – s politič-nimi, vojaškimi, gospodarskimi in diplo-matskimi dejanji, ki so omogočila efektiv-no vzpostavitev državnosti – smo ljudje v Sloveniji odgovorili na izziv časa. Prelomili smo s pasivno preteklostjo in odprli pot razvoju v razmerah neodvisnosti, spošto-vanja človekovih pravic in vključevanja v najbolj obetavne oblike evropskega pove-zovanja in združevanja.

Pri tem spočetka nismo imeli in tudi nismo mogli pričakovati mednarodnega razumevanja za legitimnost naše volje, za realizem našega osamosvojitvenega pri-zadevanja in za iskrenost naše privrže-nosti ideji evropske integracije. Toda vse to je prišlo ob svojem času. Tudi obdobja

7


nerazumevanja niso bila pretirano dolga. Danes nam pogled nazaj daje jasno sliko: prelom z Jugoslavijo je bil zgodovinsko nujen in pravočasen ter politično in pravno neoporečen. Vse to je naposled sprejela tudi mednarodna skupnost.

Vse to nas danes navdaja s ponosom in zadovoljstvom. Slovenija je danes spošto-vana država, ne pozabimo tega. Ima dobre odnose z vsemi sosedi in je dokazala spo-sobnost reševati vse sosedske težave po mirni in civilizirani poti. Njena konstruk-tivna vloga v regijah Balkana, Srednje Evrope in Sredozemlja je široko sprejeta. Njene aktivnosti v okviru Evropske unije, Nata in Združenih narodov ji prinašajo ugled in spoštovanje. Uspešno je predsedo-vala Evropski uniji in opravljala druge od-govorne naloge v imenu celotne mednaro-dne skupnosti, tako v Evropi kot tudi na svetovni ravni. Velja za uspešno državo z dobrim ekonomskim in socialnim položa-jem, ne pozabimo tega.

Vendar, mednarodni ugled, ki ga še imamo, in pretekli dosežki, katerih sadove še uživamo, ne morejo odpraviti zaskrblje-nosti nad težavami, ki so se nam nabrale v času po osamosvojitvi in ki imajo svoje poreklo v času po osamosvojitvi.

V obdobju naše tranzicije so poleg vsega dobrega nastale tudi mnoge škodljive in etično nesprejemljive prakse. Zato tudi danes potrebujemo neke vrste prelom, prelom z zablodami tranzicije, prelom s pasivnostjo, prelom s tranzicijsko navlako. Prelomiti moramo z nebrzdano grabežlji-vostjo in tajkunstvom, ki sta povzročila veliko škode in veliko trpljenja delavcem pri nas. Odločno moramo odpravljati ko-rupcijo. Razjasniti je treba vse orožar-ske zgodbe. Mnogi, četudi ne vsi kasnejši primeri koruptivne prakse in izigravanja prava in pravosodja imajo svoje poreklo prav v nekdanji skrivni trgovini z orožjem in v vojnem dobičkarstvu. Prelomiti moramo s prakso ciničnega omalovaževa-nja pravosodja. Odločno moramo zavrniti potvarjanje zgodovine, ki je seglo vse do ponarejanja arhivskih dokumentov. Vsa ta početja nas vodijo v vse globlje moralno in

duhovno močvirje, iz katerega bo izhod iz dneva v dan težji. Zato potrebujemo prelom in potrebujemo ga kmalu.

In kaj moramo storiti? Okrepiti moramo ustanove pravne države, zlasti organe nadzora in pravosodja, da bodo sposobni delovati ne glede na politične pritiske in vpliv socialnih omrežij. Predvsem pa moramo na politični ravni poskrbeti za od-ločanje, ki bo dokazalo našo sposobnost dati ustrezne in predvsem kompetentne odgovore na izzive stalno spreminjajočega se okolja, domačega in svetovnega. O teh odgovorih se moramo znati sporazume-vati bolje, bolj odgovorno, bolj trezno, bolj resno. Vse to so pomembne naloge naše države in našega političnega razreda, zlasti strankarskih elit. Potrebujemo odgovorne odločitve z občutkom za našo skupno, dol-goročno prihodnost.

Pri vsem tem pa moramo vedeti, da nismo edina država, ki se sooča s tovrstni-mi težavami in ki potrebuje prelom z za-blodami svoje tranzicije. Grabežljivost in korupcija sta današnje zlo vseh tranzicij-skih držav – od Baltika do Jadrana. V med-narodni skupnosti se je že utrdilo spozna-nje, da so se v vseh teh državah močno razširile nove in izjemno škodljive prakse, med njimi predvsem korupcija. Če že lahko trdimo, da Slovenija ni med državami, kjer je to zlo najmočneje izraženo, moramo biti sposobni, da ga, prej kot drugi, uspešno izkoreninimo.

Slovenija je bila večji del tranzicijske-ga obdobja primer uspešne države. To bo lahko tudi v prihodnje. Vendar, ne moremo si privoščiti zatiskanja oči pred našimi sla-bostmi in napakami. Zato potrebujemo prelom, potrebujemo razčiščevanje, potre-bujemo večjo odgovornost, boljše sporazu-mevanje in bolj kompetentno odločanje.

Za vse to, za prelom s slabimi navadami in za večjo ustreznost našega odločanja, pa potrebujemo privrženost temeljnim vre-dnotam. Pomemben vir so tiste vrednote, ki se jih spominjamo ob tej obletnici in ki so vodile slovenski narod v prelomnih letih 1941 in 1991: pogum, zaupanje vase in predvsem odgovornost za skupno dobro


8

vseh nas, vse naše skupnosti. Ta odgovor-nost sega daleč nad interese posameznih političnih strank ali določene koalicije.

Dandanes, v času miru, relativne blaginje in predvsem moralne otopelosti, je pomen tovrstnih vrednot težje prepozna-ti. Pot do njih je daljša, kot je bila v prej-šnjih prelomnih obdobjih. Pot do rešitev je seveda manj nevarna, a večkrat bolj za-pletena. Prav zato je dobro, da se ob oble-tnici, kakršno slavimo danes, spomnimo ključnih obdobij doslej prehojene poti in vsega, kar je bilo potrebno, da je bila naša dosedanja pot uspešna.

Če bomo dobro razumeli sporočila praznika upora proti okupatorju, bomo tudi danes hitreje našli pot do napredka in do tako potrebne preobrazbe. Zato bodimo optimisti in upajmo, da bo tako. Tudi danes smo sposobni zmagati, vendar se moramo za to zmago potruditi, in to vsi skupaj.

V tem duhu se zahvaljujem borcem na-rodnoosvobodilnega boja za dediščino, ki so nam jo zapustili. Naša današnja naloga pa je, da najdemo pot naprej, ki bo te dedi-ščine v resnici vredna.

Hvala lepa.

GOVOR DR. MATJAŽA KMECLA NA PROSLAVI NA ORLAH6. 5. 2011

Spominjamo se borcev Ljubljanske, Gubčeve in drugih brigad, njihovih zadnjih bojev za Ljubljano, ko je tu pred 66 leti padlo več deset mladih fantov in mož. Spominjamo se zgodovine, zdaj pa se spomnimo teh borcev še po človeški strani: Mesto se je že kopalo v mladi spo-mladanski zelenini, češnje so odcvete-le, svoboda je bila na dosegu roke. Konec vojne se je odšteval po urah, Ljubljančanke so iz skrivališč nosile slovenske zastave, dekleta so nabirala cvetje, da bodo z njim

posule osvoboditelje, svoje fante – mesto, do tistega trenutka največje koncentra-cijsko taborišče, je bilo v pričakovanju novih, srečnejših časov. Tu, na Orlah, pa je še v zadnji trenutkih morije ostal odred mladih fantov in mož za zmeraj na mrtvi straži svobode. Perverzna logika vojnega nesmisla. Prav isti čas sta človeška poni-glavost in temno sovraštvo nedaleč stran v Smrečju pri Turjaku poskrbela za drugo, še hujše barbarstvo, ko so prav tako zadnje trenutke vojne pobili 29 ljubljanskih osvo-bodilnih idealistov. Takšnih dejanj ne more izbrisati nobena »sprava« – ker sprave s človeško podlostjo preprosto ne more biti. Nihče se nikoli ni za to opravičil – tako kot so se za teharske, roške in druge poboje ničkolikokrat doslej, in to mnogi častni ljudje s predsednikom države in predsedni-kom borčevske organizacije vred.

Nam živim ne preostane drugega, kot da vso tisto človeško zblojenost in tragiko obžalujemo, da smo spoštljivi do spomina nekdanjih junakov in da cenimo svobodo, v kateri živimo. V tem imenu smo danes tudi zbrani – kot vsako leto.

Obenem pa občudujemo domoljubno in svobodoljubno odgovornost nekdanjih partizanskih borcev: nihče se ni potuhnil, nihče ni prenesel svojih dolžnosti na druge, nihče ni klical drugih, naj nas osvo-bodijo. Vsakdo je storil tisto, kar je menil, da mora storiti pred zgodovino, pred člo-veštvom, pred Ljubljano, svojim glavnim mestom. Lahko bi bil na skrivaj računal, pa ni, poskušal je opraviti svojo dolžnost. – Mnogi so pri tem padli.

Bili so generacija velike odgovornosti, nam pa – tako nam po malem že očita pre-teklost –, kot da se je ta samozavest sesula. Vse počenjamo, da nam ne bi bilo treba nič storiti. Naša politika je alibična, poslanci se vedejo, kot da jih ni zraven; poskrbeli so za referendumsko ero, vsega so krivi drugi – pozicija ali opozicija, vseeno, vsekakor pa drugi; zato je tudi glasovalcev na referen-dumih za vzorec, nihče noče biti zraven; za vsak kanalizacijski jašek in za vse drugo je kriva neka neoprijemljiva, abstraktna »država«; glasujemo, ali hočemo višje ali

9


nižje plače in pokojnine. Referendumov imamo toliko, da bomo z njimi uničili državo, čeprav bi bil v bistvu potreben le še en sam: referendum o tem, ali ljudska glasovanja v takšnem stanju sploh še po-trebujemo, če se bodo vsak hip izvrgla in se iz najdaljnosežnejše roke demokracije spremenila v najdaljnosežnejšo karikatu-ro. Zdaj postajajo iz dneva v dan bolj orodje neodgovornosti, alibičnosti; ni nas zraven.

Drugo pribežališče neodgovornosti smo naredili iz tako imenovanega kapitala – hitro se je izkazal kot fetiš in mistifikaci-ja, pokritje in izgovor za vse nerazumno-sti. Najprej smo z zakonodajo, za katero je odgovorna predvsem osamosvojitvena po-litična, pravniška in ekonomistična elita, pripravili tla za najraznovrstnejše plenil-stvo, ki s premetavanji velikanskih kupov denarja poskrbi, da skoraj zmeraj ravno toliko denarja tudi zmeraj spet ponikne v neznano – vsi pa se potem izgovarjamo na nekakšno mistiko »kapitala«, ki pač deluje avtonomno, čeprav gre predvsem spet za obliko velikanske neodgovornosti. Potem je treba vsake toliko dokapitalizirati banke, ki postajajo s tem nekakšne črne luknje, ki požirajo vse okrog sebe. Vključno z našo nacionalno samozavestjo, če že za to ne poskrbijo aferaški rumeni tisk in mediji, ki nam zmeraj bolj dopovedujejo, da kot narod nismo kaj dosti več od kupa gnoja.

Drugič je spet krivo sodstvo, ki prepo-časi sodi; zraven pa množično vlagamo tožbe za vsak kriv žebelj. – In tako naprej.

In gre reč v zaprtem krogu dalje. Kako naj bo nekdo, ki mu z vseh strani dopo-vedujejo, da ga ni dosti prida, samozave-sten gospodar? Že stari Grki so vedeli, da je temeljni pogoj za demokracijo skupnost častnih, odgovornih in samozavestnih po-sameznikov; apatični nergači še s seboj ne znajo upravljati, kaj šele z javnimi rečmi!

In tako se nam misel spet vrača k nekda-njim partizanskim junakom in idealistom, ki so odgovornost čutili tako zelo, da so zanjo zastavili svoja življenja; sleherni hip, tudi zadnje trenutke pred osvoboditvijo, ko so lahko gledali svojo Ljubljano, o kateri so sanjali vsa vojna leta, malo manj kot v dosegu roke. Samo korak jih je še ločil od nje, samo nekaj vdihov v svobodna pljuča, v daljavi so se že videle prve zastave, ko jim je zvestoba odgovornosti izstavila račun. Plačali so ga z življenjem.

Njihova zgodba nam govori, da smo vsi do zadnjega in vsak posebej sleherni trenutek sami odgovorni za svoje življenje, za svojo usodo, za sedanjost in prihodnost; in ne le zase, tudi za prihodnost vseh na-slednjih rodov. Nikogar ni namesto nas. Mi vsi, mesto Ljubljana, vsi svobodni Slovenci, vse človeštvo, celo tisti politikanti, ki ne-spodobno govorijo o oefovskem idealizmu, pa ostajamo za zmeraj njihovi dolžniki. Zato slava junakom z Orel, in prav tako vsem drugim, čez 30.000 jih je bilo, ki so v vojni vseh vojn kot borci padli v znamenju odgovornosti za slovensko in skupno človeško usodo!

Foto: Iztok Pipan, KTV Medvode Foto: Iztok Pipan, KTV Medvode


10

REFERENDUMSKA IZJAVA O POKOJNINSKI REFORMI Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 3. maja 2011 tehtalo razloge za in proti spremembam v pokojninskem sistemu in nato soglasno sprejelo naslednjo

Izjavo o pokojninski reformi

V Zvezi borcev Slovenije smo podprli novi zakon o pokojninskem in invalidskem za-varovanju že ob sprejemanju v Državnem zboru RS. Tedaj smo ocenili, da ni čas za politikantska podtikanja, ker demograf-ski in ekonomski razlogi nujno narekuje-jo spremembe. Tako smo prepričani tudi danes, saj gre pri tem za bistvene interese sedanjih, še bolj pa bodočih zaposlenih in upokojencev. Vsi kazalci nas prepričujejo tako. Življenjska doba se je bistveno podalj-šala in se vsako leto še podaljšuje, vzpore-dno s tem se podaljšuje tudi doba uživanja pokojnine, ki se je od 14 let in 11 mesecev v letu 2001 podaljšala že na 18 let in 10 mesecev v letu 2010 in se bo vsako nadaljnje leto še podaljševala. Tudi starost ob upoko-jitvi se viša in je lani že dosegla povprečno 60 let in 2 meseca. Vse večja je tudi obreme-njenost državnega proračuna, ki bo letos v pokojninsko blagajno prispeval že 1329 mi-lijonov evrov ali kar 27,3 % vseh pokojnin-skih izdatkov, ta proračunska obveznost pa je vsako leto večja. Ni nepomembno tudi, da so vse države Evropske unije že uveljavile upokojitveno starost 65 let, nekatere celo 67 let. Nadalje moramo upoštevati, da je pokoj-ninska reforma pomemben element v dolo-čanju bonitetne pozicije Slovenije v medna-rodnih finančnih transakcijah, na kar nas nenehoma opozarjajo Mednarodni denarni sklad in bonitetne institucije. Z življenjsko dobo se podaljšuje tudi delovna sposob-nost zaposlenih, za najtežja delovna mesta, na primer v rudarstvu, gradbeništvu in še kje, pa je predvideno posebno zavarovanje

in torej ugodnejše upokojevanje. Podaljšanje upokojitvene dobe in starosti bo močno olajšano tudi z dolgoletnim postopnim pre-hodnim obdobjem.

Zakon pa ima poleg novih upokojitvenih pogojev tudi več drugih določb, ki so ugo-dnejše od dosedanjih. Tako ukinja zname-niti 151. člen, zaradi katerega so upokojen-cem vsako leto znižali pokojnine v razmerju s plačami za 0,6 % mesečno ali v letnem seštevku za 7,2 %. Zaradi tega se je razmerje med starostnimi pokojninami in povprečni-mi plačami znižalo od 75,3 % v letu 2000 na 66 % v letu 2010. V novem zakonu je pokoj-ninska blagajna tudi razbremenjena raznih nepokojninskih socialnih pomoči, ki bodo prenesene na socialne službe, prepovedan je odpis, odlog ali obročno odplačevanje po-kojninskih prispevkov, stimulirano je zapo-slovanje mladih, normalizirane so osnove za pokojninske prispevke za zasebnike in pa-všaliste, ohranjena je valorizacija pokojnin, upoštevajoč rast plač in življenjskih stroškov.

Vse to pritrjuje našemu pozitivnemu odnosu do sprejete pokojninske reforme in zato priporočamo članstvu in državlja-nom, da se referenduma udeležijo in da gla-sujejo za potrditev demokratično sprejetega zakona o pokojninski reformi.

PredsedstvoZZB NOB Slovenije

PRIREDITVE OB 70. OBLETNICI USTANOVITVE OFInformacija o proslavljanju 70. obletnice ustanovitve OF

Leto 2011 je v organizacijah Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije posvečeno 70. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Proslavljanje se je začelo že na pro-slavah ob začetku leta, se zgostilo ob 27. aprilu in 9. maju in se bo nadaljevalo tudi ob drugih spominskih dneh do konca leta.

11


Dosedanje proslave lahko ocenimo zelo pozitivno. Bile so dobro organizirane, s ka-kovostno vsebino, večinoma množične in mnoge zelo odmevne. To še posebej velja za veličastno proslavo 7. maja v Ljubljani, pa tudi za državno proslavo 26. aprila, za slav-nostno sejo Glavnega odbora ZB, za prire-ditev ob odkritju spomenika padlim kultur-nim delavcem in še bi lahko naštevali. Ob 27. aprilu je bilo v Slovenji 79 akademij in drugih proslav, domala po vseh večjih slo-venskih krajih.

Ob proslavah je bila zelo pomembna posebna publicistična dejavnost. V visoki nakladi 29.000 izvodov je izšla brošurica o OF skupaj s spomenico predsedstva Zveze ob prazniku, v nakladi 6200 izvodov knjiga Janeza Stanovnika Boj za prihodnost, tri pesmarice z notnimi zapisi partizanskih pesmi (za moške, ženske in mešane zbore) v skupni nakladi 1100 izvodov in v tisku je knjiga Zlomljena krila Matica Žgajnarja o 805 rešenih zavezniških padalcih. Revija Svobodna misel je izdala knjigo Obrazi z zapisom Josipa Vidmarja o Kidriču, Kardelju in Kocbeku. Natisnila je tudi štiri številke Novih razgledov: prva prinaša intervju-je spomeničarjev, druga besedilo Bogdana Osolnika Pomen narodne države, tretja tekst dr. Marjana Žnidariča Partizanske enote na Slovenskem leta 1941 in četrta članek Jožice Jožef Beg Mladinski in otroški tisk med NOB. V tisku in elektronskih medijih so bili objavljeni številni prispevki o OF, o proslavah ob 70. obletnici njene usta-novitve ter o njenem pomenu za takratni in današnji čas. Na spletni strani Zveze smo odprli posebno rubriko o 70. obletnici OF, v kateri so objavljena sporočila o proslavah, pa tudi trije filmi (o komandantu Francu Rozmanu Stanetu, o taborišču na Rabu in o pesniku Karlu Destovniku Kajuhu).

Televizija Slovenija je pripravila in objavila dokumentarec o OF z glavnima vlogama J. Stanovnika in B. Osolnika. Predvajali so tudi več drugih filmov iz vojnih časov.

Narodna banka Slovenije je s soglas-jem Vlade RS izdala kovanec za dva evra s podobo narodnega heroja komandanta F. R. Staneta. Kovanec je redno plačilno sredstvo

v vsej Evropi (dva milijona komadov).Pošta Slovenije je izdala dopisnico z

oznakami OF, ministrstvo za šolstvo in šport pa plakat s stisnjeno pestjo, zvezdo in napisom 70 let OF in 20 let RS.

To je le nekaj značilnih primerov prosla-vljanja 70. obletnice ustanovitve OF, bilo pa je še več drugih (npr. šolska tekmovanja, okrogle mize, intervjuji v tiskanih in ele-ktronskih medijih, koncerti partizanskih pesmi, predvajanje partizanskih pesmi na radiu itd.).

K spodbudi za navedeno obsežno dejav-nost v zvezi s proslavljanjem 70. obletnice OF smo prispevali z obširnim programom, ki smo ga sprejeli na seji predsedstva 7. sep-tembra 2010 in ga takoj posredovali pristoj-nim državnim organom, prijateljskim orga-nizacijam, vseh tiskanim in elektronskim medijem, šolam, knjižnicam, muzejem in seveda tudi vsem našim organizacijam na terenu.

Žolčni odzivi nasprotnikov OF kažejo, da smo s proslavljanjem OF dosegli množično pozitivno obujanje zgodovinskega spomina in sporočila OF za današnji čas. Zato lahko trdimo, da je proslavljanje poseglo tudi v sedanje razmere in tako doseglo svoj glavni namen in smisel.

Slavko Grčar

Ob letošnji 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda so na republiški ravni že potekale najpomemb-nejše prireditve: državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju v torek, 26. aprila, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je bil slavnostni govornik dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije; prav tako je bila ob prazniku ZB – 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte – v torek, 26. aprila, ob 11. uri slavno-stna razširjena seja Glavnega odbora Zveze s podelitvijo listin in zlatih plaket v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu, kjer je bil slav-nostni govornik Janez Stanovnik, predse-dnik ZZB NOB Slovenije. Pred slavnostno


12

sejo je bilo ob 10. uri polaganje vencev na grobnico herojev pri slovenskem parlamen-tu in ob 15. uri odkritje spomenika kul-turnim delavcem NOB v severnem parku v Župančičevi jami, za Pionirskim domom, na Vilharjevi 12. Najbolj množična prireditev ob 70. obletnici Osvobodilne fronte sloven-skega naroda in ob dnevu zmage, miru in Evrope je bila v soboto, 7. maja, ob 13. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer je bil slavnostni govornik Janez Stanovnik, pred-sednik ZZB za vrednote NOB Slovenije.

Poleg že navedenih prireditev je bilo oziroma še bo po vsej Sloveniji na 51 območjih več samostojnih prireditev ali pa prireditev, vezanih na dogodke iz časa druge svetovne vojne. Ker imajo nekatera združenja več prireditev, je njihovo skupno število naraslo na 79; naj jih naštejemo:

Abram na Nanosu-Ajdovščina, Planina in Sromlje-Brežice /2/, Celje, Cerknica, Črnomelj, Črnuče, Žeje-Domžale, Trbonje-Dravograd, Sv. Jurij ob Ščavnici-Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Kamnik, Preža-Kočevje, Koper, Mladje in Krško /2/, Rimske Toplice-Laško, Črenšovci in Lendava /2/, Javorski Pil-Litija, Zalog-Ljubljana Moste-Polje, Ljutomer, Logatec, Metlika, Črna na Koroškem-Mežiška dolina, Ravne na Koroškem, Češnjice pri Moravčah-Moravče, Rečica ob Savinji in Mozirje /2/, Murska Sobota, Vidov hrib, Medana in Sabotin-Nova Gorica /3/, Dolenjske Toplice, Straža, Mirna Peč, Škocjan, Šentjernej, Šmarješke Toplice, Žužemberk in Novo mesto /8/, Središče ob Dravi, Miklavž, Ivanjkovci in Ormož /4/, Pivka-Postojna, Ptuj, Župank nad Radljami-Radlje ob Dravi, Bled-Radovljica, Ruše, Semič, Sevnica, Kozina, Komen in Sežana /3/, Rahtel, Vodriž pri Podgorju, Razbor, Šmartno in Slovenj Gradec /5/, Trije kralji na Pohorju, planinska koča na Boču-Slovenska Bistrica /2/, Tolsti vrh-Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah skupaj s Slovensko Bistrico,

Škofja loka, Kum in Trbovlje /2/, Mirna-Trebnje, Trzin, Tržič, Dobrna, Frankolovo, Vojnik, Vojnik-Dobrna /3/, Ljubljanski vrh--Vrhnika, Kum, Čemšeniška planina in Zagorje /3/, Žalec.

Jože Gačnik

SLAVNOSTNA SEJA ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE

Na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB Slovenije s podelitvijo priznanj smo 26. 4. 2011 v Ljubljani zaznamovali dan upora proti okupatorju in 70. obletnico OF slo-venskega naroda. Častno listno sta prejela zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Božo Repe.

»Osvobodilna fronta je bila najsilnej-ši prelomni dogodek v slovenski zgodo-vini, saj smo Slovenci iz objekta zgodo-vine postali subjekt lastne usode,« je na današnji slavnostni seji Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v poča-stitev jutrišnjega dneva boja proti okupa-torju in 70. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda povzel besede svojih predhodnikov njen prvak Janez Stanovnik, ki je že s svojim prihodom v Stanovsko dvorano Ljubljanskega gradu, v spremstvu obrambne ministrice Ljubice Jelušič in nek-danjega predsednika RS Milana Kučana, požel stoječe ovacije.

Po Stanovnikovih besedah je bila OF po-sledica spontane naravne erupcije domo-ljubja v slovenskem človeku, saj ko je bil ta obsojen na smrt, je bil odpor odločitev srca in ne racionalne odločitve. Kot je še dejal, je šel v odpor, ker je bil v to prisiljen in mu je to velevalo naše naravno in nacionalno bistvo ne glede na ideološke ali drugačne opredelitve. »Skupaj so stopili predstavni-ki osnovnih svetovnonazorskih pogledov - kristjani, liberalci, komunisti, kultur-niki – in se odločili za upor,« je nadalje-val Stanovnik in med drugim dejal, da je OF štiri leta načrtno gradila svojo državo: »V svojem programu kot cilja ni zapisala le oboroženega boja proti okupatorju, ampak tudi, da se bo borila za združeno Slovenijo, za ljudsko demokracijo, za samoodločbo slovenskega naroda in da bo zgradila slo-vensko narodno vojsko, ki bo hrbtenica slo-venske države.«

V nadaljevanju je obžaloval dejstvo, da se egoizem in samovšečnost postavljata pred

13


obvezo skupnosti, narodu ter državi in da se ne spoštuje krvni davek, ki je bil plačan med NOB in osamosvojitveno vojno. »Ne morem razumeti, da si nekdo drzne igrati svojo politično igro v interesu države,« je še dodal in pozval predsednika RS Danila Türka, naj zbere okrog sebe ugledne ljudi, ki naj predstavijo svoje mnenja in svoje poglede na prihodnost države. Drugi poziv pa je naslovil na mlade, naj se pridružijo borčevski organizaciji, ki neguje vrednote OF.

Svoj govor je sklenil z besedami: »Zato kličem mladi generaciji, naj stopi pod prapore partizanstva, ki je že enkrat rešil domovino, pa jo bo še enkrat.«

Dan boja proti okupatorju so v borčevski organizaciji počastili s podelitvijo priznanj. Zlato plaketo so prejeli: Garda Slovenske vojske, OŠ Vide Pregrac, Irma Černac, Vida Vavken, Vitja Rode, Stane Markič, Franta Komel, Ivan Bajt, Milan Lozej, Lojze Maslo, Danilo Perčič in Jožef Tomažič. Častno listino, najvišje borčevsko priznanje, pa sta letos prejela zgodovinarja in dobra po-znavalca novejše zgodovine slovenske-ga naroda: dr. Jože Pirjevec, profesor na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in avtor številnih monografij, časopisnih člankov, besedil za radijske ter televizijske oddaje in več kot 180 znanstvenih razprav, in dr. Božo Repe, profesor na Filozofski

Foto: Mihael Peter Fras s.p. Foto: Mihael Peter Fras s.p.

Foto: Mihael Peter Fras s.p. Foto: Mihael Peter Fras s.p.


14

fakulteti v Ljubljani ter avtor in soavtor več knjig in šolskih učbenikov. V obrazloži-tvi so zapisali, da častno listino prejmeta zlasti za obsežno in kakovostno publicira-nje, pedagoško delovanje in raziskovalno delo o NOB.

»Dve misli se mi porajata, ena bo zazrta v preteklost, druga pa v sedanjost in pri-hodnost. Najprej bi se rad zahvalil genera-ciji, ki je izpeljala NOB, saj se kot Primorec in Tržačan zavedam, da me brez OF danes ne bi bilo tukaj, tako kot najbrž ne bi bilo nobenega Slovenca. Tej generaciji, ki je prevzela nase trpljenje, žrtve in tudi slavo, je treba izreči vse priznanje. Nočem biti preveč kritičen do izkušnje, ki smo jo imeli v zadnjih 20 letih, saj smo marsikaj dosegli in ustvarili, toda reči, da nismo v krizi, predvsem moralni, bi ne bilo resnično. Mislim, da morajo naša generacija in mlajše znova ustvariti Osvobodilno fronto sloven-skega naroda,« je ob tej priložnosti dejal dr. Jože Pirjevec.

»... OF nas druži, OF nas brani, OF neznanca v hipu seznani, OF je zvestoba med nami ...« so verzi iz Župančičeve Ode Osvobodilni fronti, ki jih je tokrat prebi-rala igralka Jerica Mrzel v programu, ki so ga sooblikovali še pevec Anže Petrač in kvintet trobil SV. Z dnevom upora proti okupatorju, ki je bil do leta 1992 znan kot dan OF, se spominjamo 26. aprila 1941, ko so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sešli predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski soci-alist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kul-turniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar ter ustanovili Protiimperialistično oziroma Osvobodilno fronto. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobra dva tedna po okupaciji ter razkosanju Slovenije.

Kot je borčevska organizacija zapisala že v spomenici ob 70. obletnici, je z Osvobodilno fronto slovenskega naroda vzplamtela nova slovenska zavest: iz naroda hlapcev naj bi z uporom postal narod svobodnih gospodarjev, ki naj si »piše sodbo sam«.

DOBITNIKI PRIZNANJ ZZB NOB SLOVENIJE V LETU 2011LISTINAdr. JOŽE PIRJEVEC, SEŽANAdr. BOŽO REPE, LJUBLJANA

ZLATA PLAKETA – za življenjsko deloIRMA ČERNAC, KOPERFRANTA KOMEL, MARIBORSTANE MARKIČ, LJUBLJANAVIDA VAVKEN, LOGATECVITJA RODE, MARIBORJANEZ ŽAGAR, MOZIRJE

ZLATA PLAKETAIVAN BAJT, LJUBLJANAANDREJ BOROVNIK, SLOVENJ GRADECGARDA SLOVENSKE VOJSKE, LJUBLJANAALOJZ LENIČ MILE, LJUBLJANALOJZE MASLO, LJUBLJANAMOŠKI PEVSKI ZBOR LAŠKO, LAŠKOOSNOVNA ŠOLA VIDE PREGARC, LJUBLJANADANILO PERČIČ, LJUBLJANAmag. IVAN PRINCES, župan Občine VipavaMARTIN REBOLJ, MORAVČEJOŽE SREBRE, ŽALECŠTEFAN ŽEKŠ, MURSKA SOBOTA (posthumno)

SREBRNA PLAKETAZVONE BENČIČ MIDRE, SEŽANAAVGUST BRADAČ, NOVO MESTOVILJEM ČAMPA, LJUBLJANA ŠIŠKAVINKO ČUK, CERKNICAVID FILIP, DRAVOGRADIRENA GABRENJA, POSTOJNAVOJKO GALIČIČ, GORNJA RADGONAGODBA NA PIHALA MEDVODE, MEDVODEFRANC GOMBAČ, ILIRSKA BISTRICARUDOLF HOTUJEC, ČRNOMELJMIROSLAV HROVAT, TREBNJEŠTEFAN JURŠIČ, LOGATECVIKTOR KOKALJ, LJUBLJANA MOSTE-POLJE

15


MARINO KONTELJ, SEŽANAMIRA KRALJ, DRAVOGRADJANEZ KROŠELJ, LJUBLJANA VIČ-RUDNIKBENJAMIN KUNAVER, LJUBLJANA CENTERJOŽE LJUBIČ, ILIRSKA BISTRICAMEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV MORAVČE, MORAVČEOSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, ČRNUČEMARJAN PETE, LJUBLJANA MOSTE POLJEIVKA PETERNEL, LJUBLJANA MOSTE-POLJEMATIJA POTOKAR, bivši župan Občine Divača, SEŽANAJANEZ SLABE, LOGATECSLAVKA STOPAR, LAŠKOANTON STROPNIK, SLOVENJ GRADECLOJZE ŠMID, LJUBLJANA BEŽIGRADIVAN ŠUŠTARŠIČ, METLIKATABORNIŠKO DRUŠTVO ROD SEVERNI KURIR, SLOVENJ GRADECMARJAN ZADEL, ŽALEC

ELIZABETA ZADRAVEC, MURSKA SOBOTA

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 29. marca 2011 sprejel

SPOROČILO ORGANIZACIJAM IN ČLANOM ZB OB KONCU MANDATA 2007–2011

1.Na svoji zadnji sej v mandatu 2007–2011

je Glavni odbor Zveze pozitivno ocenil de-lovanje organizacije v preteklih štirih letih. To tem bolj, ker so bile splošne gospodar-ske, socialne in politične razmere večkrat močno neprijazne zaradi gospodarske krize in zaradi strankarskega in medijske-ga negativizma, pa tudi zavoljo stopnje-vanega zgodovinskega relativizma in kri-minalizacije prejšnjih obdobij, vključno z NOB.

Glavni odbor se zato zahvaljuje vsem funkcionarjem Zveze in tudi funkcionar-jem združenj, njihovim krajevnim orga-nizacijam, organom enot NOV in POS ter vsem članom, ki so kakor koli pripomogli k uspešnemu delovanju Zveze in njenih or-ganizacij. Zahvaljuje se tudi vsem tistim državnim, lokalnim in drugim organom ter organizacijam, ki so tvorno sodelovali z nami.

2.V preteklem mandatu je bila podlaga

za naše aktivno delovanje in ohranjanje ter udejanjanje vrednot NOB v dokumen-tu Programski temelji in usmeritve za de-lovanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (spletna stran ZZB NOB Slovenije ali brošura: Dokumenti reorgani-zirane ZB), v prenovljenem Statutu Zveze in v vsakoletnem programu nalog ter v letnih poročilih o njihovem uresničevanju. Taka naj bi bila programska podlaga tudi za naslednji mandat 2011–2015.

V navedenem okviru pa bo nujno potrebno:a) Okrepiti javno prisotnost in vpliv na

družbeno dogajanje in urejanje javnih zadev v smislu vrednot narodnoosvo-bodilnega boja in drugih pozitivnih vrednot za smotrn razvoj slovenske družbe in države. Pri tem je treba bolj kot doslej, zlasti v združenjih, izrabiti možnosti neposrednega povezovanja s tiskanimi in elektronskimi mediji ter z organiziranjem aktualnih javnih tribun, okroglih miz, tematskih po-svetovanj, sodelovanja v javnih raz-pravah, spodbujanja pisem bralcev in podobno.

b) Ohraniti in po možnosti celo povečati organizacijsko in kadrovsko kondicijo Zveze in njenih organizacij ter organov, zlasti s sprejemanjem novih članov in s sprotnim pomlajevanjem in nado-meščanjem članov organov, ki iz zdra-vstvenih in drugih razlogov ne morejo več opravljati svojih nalog.

c) Povečati interes za seznanjanje in pre-vzemanje dobrih praks v medsebojnem


16

sodelovanju združenj v okviru pokraji-ne in med njimi.

d) Težiti k modernizaciji poslovanja s čim širšo uporabo računalniške tehnologije in drugih sodobnih sredstev ter metod.

e) Vzdrževati in širiti pristne stike z bor-čevskimi organizacijami drugih držav, z drugimi domoljubnimi organizacija-mi civilne družbe, z veteranskimi orga-nizacijami 1991, z občinami, šolami, tu-rističnimi društvi in vsemi drugimi, ki imajo spoštljiv odnos do NOB in so pri-pravljeni kakor koli sodelovati pri pro-slavah in pri drugih zadevah skupnega interesa.

3.Glavni odbor Zveze vabi vsa združenja,

da v organih ali delovnih skupinah teme-ljito pregledajo svojo organiziranost in de-lovanje v luči temeljnih dokumentov iz 2. točke tega sporočila in ugotovijo, kaj je treba storiti za popestritev in izboljšanje kakovosti ter učinkovitosti delovanja.

Dobrodošle bodo tudi ustrezne pobude za popestritev akcij Zveze. Pričakujemo jih do začetka junija 2011, da bi jih lahko upo-števali pri pripravi konstitutivne seje GO v septembru 2011.

4.Za uspešno delovanje Zveze in združenj v

mandatu 2007–2011 je bilo bistveno tovari-ško medsebojno sodelovanje in soodgovor-nost med člani, med člani in funkcionar-ji ter med samimi člani vodstev od krajev-nih organizacij do Zveze. To veliko vrednoto moramo ohraniti in krepiti tudi v priho-dnjem mandatu 2011–2015, kar je dragoceno vezivo in spodbuda za uspeh organizacije.

V Ljubljani, 29. 3. 2011

Predsednik ZZB NOB Slovenije:Janez Stanovnik

Člani delovnega predsedstva:Slavko Grčar

Jože Bercedr. Maca Jogan

Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 5. aprila 2011 ob-ravnavalo pobude s seje Glavnega odbora Zveze in o tem sprejelo naslednje

SKLEPE O DODATNIH NALOGAH PO POBUDAH S SEJE GO Z DNE 29. 3. 20111. Trajna aktualnost pobud o pomlajeva-

nju članstva ZBPobude v zvezi s pomlajevanjem članstva

ZB so vedno dobrodošle, so trajno aktualne in se ponavljajo. So pa že upoštevane v številnih sklepih in dokumentih Zveze in zadevajo naloge vseh organov, zlasti združenj in njihovih krajevnih organizacij.

2. Uporaba sodobne računalniške tehno-logije v delovanju ZB

Predsedstvo soglaša, da naj bi strokovna služba Zveze pridobila izvedenska mnenja o tem, na kakšen način je mogoče uporabiti sodobno računalniško omrežje za namene in cilje ZB, zlasti za čim bolj sodobno in učinkovito promocijo vrednot NOB kot nadaljevanje dosedanjih ukrepov na tem področju.

Predsedstvo soglaša tudi, da se na spletnem portalu ZZB NOB Slovenije odpre rubrika Predlogi in pripombe in da se ak-tualizirajo vse že odprte rubrike, ki niso redno oskrbovane.

Predsedstvo predlaga združenjem, da trajno spodbujajo in omogočajo računal-niško opismenjevanje čim večjega števila naših članov, tudi starejših.

3. Podržavljenje spomenika na CerjuPredsedstvo pritrjuje predlogu, da mora

država prevzeti lastništvo in s tem tudi skrb za financiranje vzdrževanja in upravlja-nja Spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Koncesija za skrbništvo, vključno z ureditvijo in dopolnjevanjem zbirk in ek-sponatov v notranjih prostorih spomenika, naj bo dodeljena Goriškemu muzeju.

Zveza si bo za uresničitev te naloge pri-zadevala prek Koordinacije domoljubnih

17


in veteranskih organizacij Slovenije, po potrebi pa tudi na druge ustrezne načine.

4. Odnosi med Slovensko vojsko in verskimi skupnostmi

Komisija za obrambne in vojaške zadeve naj posebej temeljito preuči ustavnoprav-ne možnosti in dejanske potrebe za delova-nje duhovnikov različnih verskih skupnosti v Slovenski vojski, upoštevajoč načelo loče-nosti Cerkve in države. Pripravi naj ugotovi-tve in predloge, ki jih bo predsedstvo Zveze v primerni vsebini posredovalo pristojnim državnim organom še v letošnjem letu.

5. Dodatne vseslovenske proslave v letu 2012

Koordinacijski odbor enot in služb NOV in POS naj preuči predloga za dodatni vseslovenski proslavi: v Cerknici ob 70. oble-tnici ustanovitve Notranjskega odreda in v Kozjem ali v drugem primernem kraju ob jubileju bojnega delovanja Kozjanskega odreda.

6. Uvedba dodatnih priznanj ZBPredsedstvo meni, da so vrste in število

podeljenih veljavnih priznanj ustrezni in da ni potrebe po dodatnih. Doslej je bilo podeljenih dovolj listin, zlatih in srebrnih plaket ter priznanj praporščakov, ki imajo po novem tudi poseben trak, primeren za uniforme. V številnih združenjih imajo tudi svoja priznanja.

Za civilne obleke je primernejša od traku priponka (značka) v miniaturni podobi plakete, npr. v rdeči barvi za listino, v zlati barvi za zlato plaketo in v srebrni za srebrno plaketo. Predsedstvo bo z dopolni-tvijo pravilnika to uveljavilo.

7. Zaščita zapuščine Edija ŠelhausaPredsedstvo soglaša, da je treba fotograf-

sko zapuščino Edija Šelhausa, ki dokumen-tira dogodke iz NOB, zaščititi. Za ta namen bo dalo pobudo ustrezni javni ustanovi.

8. Skrb za čisto okoljeČlanstvo naj, kolikor je mogoče, sodeluje

pri skrbi za čisto okolje ter pri dejavnostih

trajnostnega, sonaravnega razvoja. Oboje potrebuje človeštvo za lastno preživetje in tudi kot odgovor zmeraj bolj surovemu in asocialnemu kapitalu, ki pušča za seboj družbeno, duhovno in okoljsko puščavo. Najmanj to lahko storimo zase in za priho-dnje rodove.

9. Vključevanje vsebin NOB v izobraževal-ne in druge dejavnosti

Predsedstvo bo pripravilo vprašalnik za združenja, ob pomoči katerega bodo lahko ugotavljali, koliko in na kakšen način opažajo vključenost pozitivnih vsebin o NOB v rednem izobraževanju in v različnih drugih dejavnostih z mladimi. Aktualna je tudi registracija primerov dobre prakse.

Na podlagi teh ugotovitev bo predsed-stvo obravnavalo zbirno informacijo in jo posredovalo organizacijam ZB.

10. Informacija o uresničevanju sklepov predsedstva na temelju pobud s sej Glavnega odbora Zveze

Strokovna služba Zveze bo do konca maja 2011 pripravila konkretno informa-cijo o tem, kako so ali bodo uresničeni sklepi predsedstva na temelju pobud s sej Glavnega odbora Zveze z dne 22. 12. 2010 in 29. 3. 2011.

Ljubljana, 5. 3. 2011Predsednik ZZB NOB

Janez Stanovnik

PISMO O PRODAJI ZEMLJE TUJCEMPOKRAJINSKIM SVETOM IN ZDRUŽENJEM NA OBMOČJU PRIMORSKE

Civilna iniciativa Kras in civilna inici-ativa Za Primorsko sta nedavno opozori-li na problem prodaje nepremičnin tujim državljanom – iz držav članic EU – in v povezavi s tem na problem etnične sestave


18

in nacionalne identitete zlasti v zahodnem delu Slovenije. Iz vrst članstva prihajajo s tem v zvezi vprašanja o stališču in o mo-rebitni akciji Zveze borcev. Čeprav so orga-nizacije ZZB na prizadetih območjih doslej samoiniciativno pravilno ravnale – največji del podpisnikov Deklaracije prihaja iz vrst našega članstva – se nam zdi potrebno, da to stališče s tem sporočilom podrobneje pojasnimo.

V zavzemanju stališča do tega vprašanja moramo imeti v mislih predvsem naslednje momente oziroma dejstva:1. Iredentistični in profašistični krogi v

sosednji Italiji se do danes niso sprijazni-li z odločitvami mirovne konference in iz mirovnega sporazuma sledečih dvo-stranskih mednarodnih aktov. Nenehno smo priče ne samo zgodovinskega re-vizionizma, ampak tudi manipulacij in celo državnih postopkov, ki skušajo problematizirati povojno ozemeljsko ureditev. Pogosto smo bili namreč priče poskusom, da se dokončna mednaro-dnopravna ureditev »zaobide« s ci-vilnopravno pridobitvijo lastnine nad ozemljem oziroma nepremičninami na ozemlju, ki je po krivični Rapalski pogodbi pripadlo takratni Kraljevini Italiji.

2. Vprašanje trgovanja z nepremičnina-mi je bilo predmet obsežne in težke razprave ob pristopanju Slovenije v članstvo EU. Vprašanje je bilo rešeno z znanim španskim kompromisom, ki nam je pustil grenak priokus v ustih kljub zaščitnim ukrepom, ki jih navaja 37. člen pristopne pogodbe.

3. Slovenska država si je ves čas po osamo-svojitvi močno prizadevala za izboljšanje odnosov z zahodno sosedo in prav zato pogosto ni protestirala ali se odzvala na nepravne in izzivalne postopke Italije in njenih vodilnih državnikov, zaradi česar je bila deležna upravičene kritike sloven-skega prebivalstva v matični Republiki Sloveniji pa tudi med manjšino v Italiji. Trilateralni sestanek predsednikov v Trstu in nedavni obisk našega pred-sednika v Rimu sta v zadnjem času le

prinesla določene – čeprav skromne – znake popuščanja tudi na strani Italije.

4. Čeprav je Slovenija kot članica EU vezana na »acqiscommunotaire« - skupno za-konodajo EU - praksa v drugih državah članicah dokazuje, da so mogoči nekateri posebni zaščitni ukrepi (primer Danske), za njihovo uveljavitev pa je treba pravo-časno ukrepati. Rok za to je neposredno pred vrati. Predsednik vlade je v parla-mentarni razpravi pojasnil, da je usta-novil medresorsko skupino, ki naj v naj-krajšem času problem preuči in priporo-či konkretno akcijo.

5. Problem ukrepanja v tem primeru pa se očitno kaže na dveh ravneh: prva je mednarodno ukrepanje slovenske vlade in konkretna administrativna praksa občinskih oblasti ter druga ravnanje samih zainteresiranih državljanov.

Naštete omejitvene elemente moramo imeti pred očmi, ko oblikujemo stališče in morebitno akcijo ZZB. Ponavljamo, spontana akcija našega članstva in naših organizacij na prizadetem območju 23 pri-morskih občin je bila pravilna in zasluži vse priznanje za izkazano politično zrelost in domoljubnost tamkajšnjih ljudi.

Očitno pa ne gre za enkraten problem, ki ga je treba in mogoče rešiti zgolj z ustre-znim ukrepanjem državnih organov. Prav tako bi se samo »pritisk na vlado« lahko izkazal kot neproduktiven, ker bi omajal že tako zelo nizko verodostojnost vlade, ne bi pa prinesel pravih uspehov pri reševanju odprtega vprašanja s sosednjo državo.

V Zvezi borcev za vrednote NOB zato pri-čakujemo in priporočamo:

NA RAVNI VLADE: – Natančno statistično določitev dejan-

skega stanja na terenu: število kupo--prodajnih transakcij po posameznih občinah (zgradbe, parcele in specifikaci-ja, ali gre za stalno naseljevanje tujero-dnega ali manjšinskega prebivalstva in s tem povezane morebitne spremembe etnične sestave lokalnega prebivalstva).

19


Če je Geodetski zavod lahko pripravil – močno kontestirano – sliko stanja ne-premičnin za vso Slovenijo, potem tako odslikavanje za Primorsko ne bi smelo biti problem.

– Pravno ekspertizo, kakšni ukrepi so mogoči in potrebni - pri Komisiji EU, da dosežemo posebno zaščito zaradi grobega kršenja normalnih pravil, ki vladajo v EU.

– Predlog ukrepov Republike Slovenije, ki so v jurisdikciji slovenske vlade: pro-storsko planiranje, zaščita konkuren-ce (glede na nemoralni dvig cen zaradi očitne prisotnosti nekomercialnih ele-mentov – iredentizma).

– Resna preučitev možnosti za uzakoni-tev enega ali več obmejnih parkov z za-ščitnim režimom kraške krajine in s posebnim sistemom uporabe oziroma spreminjanja namembnosti zemljišč in za njihovo pozidavo.

– Država naj bi sama ali skupaj z občinami oblikovala in financirala poseben sklad za odkup zemljišč in drugih nepre-mičnin – z morebitno prednostno pravico odkupa in z možnostjo censke konkurence.

NA RAVNI OBČIN OZIROMA UPRAVNIH ENOT: – Ugotavljanje stanja na podlagi nepo-

sredne izkušnje – sporočila občanov, evidenca samolastnega izpostavljanja dvojezičnosti na nesporno homogeno slovenskih območjih.

– Ukrepanje v okviru obstoječih poobla-stil samih občin: procedure pridobivanja gradbenega dovoljenja, procedure prija-vljanja bivanja, procedure obdavčevanja itd.

NA RAVNI OBČANOV:Na tej ravni pa morajo po našem mnenju

ZZB in obe neposredno angažirani civilni iniciativi odločno ukrepati. Ko je v zgodnjih 20. letih Gentile uvedel svojo šolsko za-konodajo z odpravo slovenskih šol, je dr. Engelbert Besednjak, takrat poslanec v rimskem parlamentu, javno dejal: »Ukinjate

slovenske šole, toda vedite: od danes naprej bo postala vsaka družina na Primorskem tudi slovenska šola.« In tako je tudi bilo, zato se je Primorska osvobodila z lastnimi močmi, čeprav ji velike sile niso bile naklonjene.

Organizacije ZZB morajo med primor-skim prebivalstvom razvijati predvsem ponos, domoljubje in državljansko samo-zavest. Čeprav je res, da zaradi povečane-ga povpraševanja in dviga cen nepremič-nin postaja prodaja nepremičnin mikavnej-ša, je prav tako res, da so proti taki razpro-daji naših nepremičnin samo v nekaj dneh zbrali prek 5000 podpisov. To govori o tem, da so ljudje pripravljeni na odrekanje dolo-čenim materialno-finančnim koristim, da bi zaščitili narodno integriteto. Istočasno pa je treba spodbujati med slovenskim prebi-valstvom v Republiki Sloveniji in manjšini pripravljenost za nakup izpraznjenih ne-premičnin, ne da bi se s tem spreminja-la etnična struktura teh delov Slovenje. Menimo, da bi se v tem smislu morala anga-žirati ZZB na celotnem slovenskem ozemlju. Predvsem pa je treba ohranjati in krepiti enotnost primorskega prebivalstva in orga-nizacij civilne iniciative – kot je bil to primer že doslej – s ciljem zaščite nacionalnih inte-resov in preprečevanja izkoriščanja tako ob-čutljivega vprašanja nacionalne identitete za politikantsko promocijo.

Predlagamo, da te naše razmisleke upo-števate v vaših razpravah in akcijah.

S tovariškimi pozdravi!

Predsednik ZZB NOBJanez Stanovnik

Obveščeni tudi:1. Vlada RS2. Ministrstvo za zunanje zadeve3. Ministrstvo za okolje in prostor4. Pokrajinski sveti ZB za vrednote NOB

zunaj Primorske5. Svobodna misel6. Spletna stran ZB


20

Na podlagi 20. člena Statuta ZZB NOB Slovenije in v skladu s 26. členom Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/2006) je Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slo-venije (v nadaljevanju Zveza) kot najvišji organ Zveze na 10. seji 29. 3. 2011 sprejel

LETNO POROČILO O DELU IN POSLOVANJU ZVEZE V LETU 2010

1. Splošna politična ocena

Splošne politične in gospodarske razmere so se v Sloveniji v letu 2010 še naprej poslab-ševale, čeprav je upadanje gospodarske ak-tivnosti doseglo dno in čeprav smo v drugi polovici leta doživeli celo blago napredova-nje gospodarske aktivnosti, prvenstveno zaradi povečevanja izvoza. Slovenija je še naprej pod močnim vplivom svetovnih go-spodarskih in tudi političnih trendov. Na vse to pa vplivajo strukturni problemi, po-dedovani iz preteklosti. Močno opevana »zgodba o uspehu« iz časa tranzicije je namreč skrivala nerešene strukturne probleme: denacionalizacijo in vračanje v naravi, privatizacijo, ki se je ob pomanjklji-vi zakonodaji spremenila v tajkunizacijo, ne-zadovoljiv nadzor nad bančnim sistemom itd. Tranzicija iz samoupravnega socializ-ma v nekontrolirani kapitalizem je potekala pod krinko prehoda na tržno gospodarstvo. V obdobju virtualnega razcveta globalistič-nega liberalnega kapitalizma so bile tudi v Sloveniji te strukturne slabosti v veliki meri prikrivane ob sorazmerno visoki rasti BDP in posledično tudi družbenega standarda. Poglabljanje krize v svetu in doma je te hibe ne samo odkrivalo, ampak je sinergistično razmere zaostrovalo.

Tak gospodarski razvoj je imel svoje po-sledice na političnem področju. S poglablja-njem gospodarske krize je prihajal vse bolj do izraza »demokratični primanjkljaj«, ki je tlel od samega začetka v nagli tranziciji od »družbenega samoupravljanja« v parlamen-tarno večstrankarsko ureditev. Predvsem se je pokazalo, da trojnost demokratične

oblasti – zakonodajne, izvršne in sodne – ne deluje tako kot v deželah z daljšo demokra-tično tradicijo in kulturo. Namesto da bi se kontrola in dopolnjevanje ene veje oblasti razvijala mirno in organsko, je prihajalo do konfliktnih situacij s sodno vejo oblasti, predvsem s tožilstvom, pa tudi s sodstvom.

Izredne slabosti je pokazal tudi strankar-ski sistem. Močna parlamentarna opozici-ja svoje vloge ni razumela kot instrument nadzora in korekture predlogov vladajoče koalicije, ampak predvsem kot rušenje in iz-koriščanje instrumentov ter institucij par-lamentarne vladavine (interpelacije, stalna izredna zasedanja parlamenta, referendu-mi, vse do ustavne obtožbe samega predse-dnika republike) za preprečevanje, da vlada normalno opravlja svoje naloge. Tako so bile energije odgovornih predstavnikov ljudstva izkoriščane za brezsmiselne prepire in škandale v že tako težki krizni situaciji.

Slabosti so se kazale prav tako v delovanju same izvršne veje oblasti – vlade. To je seveda pripeljalo do izrazitega padca zaupanja ljudstva v sposobnost vlade, da krmari z narodovo usodo v izredno viharnih časih.

Tem že tako negativnim razmeram se pridružuje pomanjkanje socialnega dialoga. Pri tem ne gre toliko za dejstvo, da sama in-stitucija socialnega dialoga ni bila zadostno in pravilno izkoriščena, kot za to, da socialni partnerji svoje vloge niso razumeli v smislu dialoga, ampak v smislu ultima-tov, ki dialoga praktično sploh niso dopu-ščali oziroma omogočili. Tako smo prišli do »dialoga gluhih«. Namesto da bi vsi partnerji videli nacionalni interes kot cilj dialoga, je vsaka stran videla rešitev izključ-no v uveljavljanju svojih ultimativnih zahtev. To se je najbolj pokazalo ob sprejemanju po-kojninske reforme. Namesto da bi se soočili z dejstvom, da dramatično podaljševan-je povprečne življenjske dobe zahteva tudi podaljševanje delovne dobe, kar dokazuje izkustvo v vseh evropskih deželah, se je di-skusija vrtela okoli »zgaranosti« delavcev, ki pa po upokojitvi lahko opravljajo samo še malo delo!

Tako se je politični položaj v državi razvijal v smeri večstrankarske blokade:

21


posamezni parcialni interesi – upokojen-ski, študentovski, strokovni, ideološki – so se medsebojno spopadali in tako vodili do spiralno negativnega trenda, ki se je pokazal v splošnem malodušju – nekakšni družbeni depresiji – in padcu zaupanja v družbenopolitično elito ter celo v same in-stitucije sistema.

Zanimivo pa je, da so znanstveno ute-meljene in vodene ankete javnega mnenja pokazale ravno nasprotno sliko. »Politični barometer« Fakultete za družbene vede lju-bljanske Univerze, ki je brez dvoma najbolj objektivna znanstvena ustanova tega področja, je proti koncu leta pokazal, da dve tretjini prebivalstva menita, da živita srečno ali vsaj zadovoljno, da sta bolj ali manj za-dovoljni celo s svojim materialnim polo-žajem, da pa kar 83 % anketirancev meni, da nekaj ni v redu z našim demokratičnim sistemom. Ta ugotovitev – ki ji pripisujemo verodostojnost – je potrjena tudi z naključ-nim opazovanjem dnevnega življenja v re-publiki. Na dva milijona prebivalstva ima danes Slovenija milijon zasebnih avtomobi-lov, milijon televizorjev, milijon tristo tisoč mobilnih telefonov itd. Čeprav je stopnja praga revščine še vedno skrb zbujajoča, je dejansko med najnižjimi v razvitem svetu in tudi tako imenovani Gini koeficient, ki meri neenakomernost razdelitve dohodkov in bogastva, uvršča Slovenijo med nekako »najbolj egalitarne« kapitalistične dežele. Potovanje po Sloveniji pa kaže neverjetno lepo vzdrževane zasebne hiše s cvetjem na oknih in balkonih, s šolami v vseh malo večjih naseljih, z bolnišnicami in ambulan-tnimi vozili po vsej deželi. Tuji opazovalec zato dobi vtis dežele blaginje, nikakor pa ne vidi globoke krize, o kateri govori statistika in javni politični diskurz.

To je situacija, v kateri je Zveza borcev za vrednote NOB delovala v preteklem letu. To je bilo leto jubileja zmage nad nacifašizmom, ki smo jo proslavili – kljub slabemu vremenu – na izredno veličasten način z množično udeležbo na zborovanju v Ljubljani pod po-kroviteljstvom predsednika republike. Leto je minilo v znamenju številnih javnih priredi-tev, ki so bile vse izredno številčno obiskane.

Zveza je v preteklem letu razvija-la svojo publicistično in založniško dejav-nost. Monografija o 14. diviziji je zagleda-la svetlobo dneva. Zanimiva je tudi objava študije o koroških partizanih, ki jo je založila Mohorjeva družba v Celovcu, kar dokazuje, da je NOB predmet znanstvene raziskave tudi zunaj kroga neposrednega članstva v ZB. Revija Svobodna misel je obogatila svojo aktivnost s prilogo Novi razgledi, ki so jo izrecno pozdravili ne samo redni naročniki, ampak tudi drugi zainteresirani krogi.

Zveza je v preteklem letu posvečala posebno pozornost varstvu in urejanju spo-menikov ter spominskih znamenj, posve-čenih padlim borcem NOB. Čeprav spada osnovna skrb za spomenike v pristojnost države in občin, je sodelovanje naše orga-nizacije pri tem bistveno. Danes imamo v Sloveniji prek 5000 spominskih znamenj. Spomeniki, nad katerimi so se v prete-klosti znesli vandali – naj omenimo le Črnuče, Jelenov žleb, spomenik talcev pri Begunjah, Kidričev spomenik na Teznem in Kidričevem – so bili v glavnem obnovljeni v še lepši in popolnejši obliki kot doslej.

Vodstvo Zveze in posamezni člani so se tudi v preteklem letu udeleževali javne razprave o strokovnih in zgodovinskih pro-blemih, ki zadevajo delo in poklicanost naše Zveze. Zlasti je treba izpostaviti polemično publicistično delo v zvezi z razčiščevanjem problema revolucionarnega značaja NOB. Številni avtorji so se oglašali predvsem v Svobodni misli in pa tudi v ostalih medijih.

Glede na pritisk krogov, ki ideološko na-sprotujejo protifašističnim tradicijam za-vezniške zmage v drugi svetovni vojni, smo bili prisiljeni protestirati pri Vladi Republike Slovenije zaradi diplomatske in državne udeležbe slovenskega predstavni-štva na demonstrativni prireditvi v Veliki Britaniji, ki naj bi problematizirala postopek britanskih vojaških oblasti ob koncu druge svetovne vojne in vračanju kolaborantskih enot domobranstva zavezniški jugoslovan-ski armadi. Britansko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da je bila ta odločitev v skladu s tovrstno zavezniško odločitvijo na Jalti, udeleženci pa so kljub temu sprejeli poziv


22

za ustanavljanje zgodovinske slovensko-bri-tanske komisije, ki naj bi ugotovila krivdo nekdanjega predsednika britanske vlade za vračanje slovenskih kolaborantov.

Koordinacija med veteranskimi orga-nizacijami se razvija izjemno zadovoljujo-če in v tovariški slogi. Glede na velik priliv novega članstva je posebna komisija pripra-vila načrt pedagoškega oziroma vzgojnega delovanja v Zvezi.

Pred nami je leto 70-letnega jubileja usta-novitve Osvobodilne fronte, katere nasle-dnica je naša Zveza. Pripravili smo obširen program aktivnosti – od javnih zborovanj, do publikacij in velikega koncerta partizan-ske pesmi – ki se uresničuje.

Kljub neugodnim svetovnim in drugim razmeram se dejavnost ZZB pri uresničeva-nju domoljubnih moralnih dolžnosti in pre-pričanj razvija zelo zadovoljivo.

2. Število organizacij in članov Zveze

Na dan 31. 12. 2010 je Zvezo sestavljalo 77 kolektivnih članov: 73 združenj, 3 društva in Mestna zveza Ljubljana. V teh organiza-cijah je delovalo 705 krajevnih organizacij in 40 odborov domicilnih enot NOV in POS. V primerjavi z letom 2009 se število kolek-tivnih članov Zveze ni spremenilo, zmanjša-lo pa se je število krajevnih organizacij za 79 ali 10 % ter število delujočih domicilnih odborov za 10 ali 20 %. To znižanje je po-sledica večletnega naravnega zmanjševa-nja števila članov na posameznih območjih, kar pa je bilo evidentirano šele ob koncu lanskega leta.

Po poročilih združenj borcev s terena je bilo njihovih članov na dan 31. 12. 2010 skupaj 47.118 ali 99,1 % števila izpred enega leta, to je zmanjšanje za 439 članov. Pri tem je bilo na novo sprejetih 2531 članov, umrlo pa jih je 2284. Zmanjšanje članstva gre le na račun preseljenih, ki se v novi organizaciji še niso prijavili ali pa so zavoljo bolezni ali iz drugih razlogov izstopili iz ZB.

Članarino je plačalo 43.343 ali 91,9 % članov, kar je rahlo izboljšanje v primerjavi

z letom 2009, vendar je izpad še vedno prevelik, zlasti še, ker je večinoma posledi-ca pomanjkljive organizacije pri pobiranju članarine.

V preteklem letu smo ob različnih pri-ložnostih opominjali združenja, da je spre-jemanje novih članov prvenstvena naloga predvsem tudi krajevnih organizacij. Iz sporočil pa ugotavljamo, da je precej takih, ki lani niso sprejele niti enega novega člana, še več pa takih, v katerih je število umrlih preseglo število sprejetih. To velja tudi za združenja, saj iz tabele, ki jo objavljamo v prilogi 1, vidimo, da kar 31 združenj ni sprejelo vsaj toliko novih članov, kot jih je umrlo.

Ocenjujemo, da se je delež članov, ki imajo status udeleženca NOB ali žrtve vojnega nasilja, tudi v lanskem letu znižal, kot se znižuje že nekaj let. Od skupnega števila 47.118 članov je udeležencev NOB, vključno z žrtvami vojnega nasilja, še 19.000 ali 40,3 %, medtem ko je drugih članov že prek 28.000 ali 59,7 %. Temu primerno se postopoma spreminja tudi kadrovska sestava vodstev.

3. Splošne in organizacijske dejavnosti Zveze ter delovanje njenih organov in delovnih teles

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ima status organizacije civilne družbe, ki deluje v javnem interesu in ji je država podelila status delovanja na področju vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in vojnih grobišč. Iz državnega prora-čuna so bila Zvezi dodeljena sredstva za iz-vajanje dejavnosti tako Zveze kot združenj borcev na območju celotne države. Glede na dejavnosti ZZB gre neposredno za delova-nje Združenj borcev 66 %, posredno pa za skupne dejavnosti okrog 75 % vseh sredstev. Drugi viri sredstev na ravni Zveze so še finančni prihodki od obresti in donacije, na ravni združenj pa zlasti članarina, prosto-voljni prispevki, donacije in dotacije.

Združenjem se sredstva iz državnega proračuna razdelijo na podlagi napovednika nalog posameznega združenja in projektov

23


s posebno pogodbo, v kateri so določene naloge javnega interesa in namenska sredstva zanje.

V letu 2010 smo končali velik projekt, in sicer informacijsko mrežo, in vanjo vključili vsa združenja in Ustanovo Franca Rozmana Staneta. Sistem smo nadgradili z ustre-znim strežnikom in tako poskrbeli za arhiv vseh podatkov, ki potekajo prek naše infor-macijske mreže. Prav tako smo uredili po-polnoma novo informacijsko podporo za finančno poslovanje Zveze, ki omogoča takojšne knjiženje prihodkov in odhodkov in on-line povezavo z računovodsko hišo ter možnost takojšnega vpogleda v finančne podatke. Zamenjali smo ročno poslovanje s pošto z novim računalniškim programom, ki omogoča sprotno sledenje vse prejete in oddane pošte.

V letu 2010 smo imeli dve redni seji in eno korespondenčno sejo Glavnega odbora, 11 sej predsedstva, dve seji Sveta ZZB, tri seje finančne komisije, dve seji nadzorne-ga odbora, dve seji odbora koordinacije enot NOV in POS, eno sejo odbora koordi-nacije žrtev vojnega nasilja, dve seji vojaške komisije, dve seji mednarodne komisije, tri redne in tri dopisne seje odbora za prizna-nja, dve seji pokrajinskih svetov in praviloma tedenske seje kolegija. V okviru Predsedstva Zveze je bila ustanovljena komisija za izo-braževanje, ki je imela do zdaj eno sejo.

V letu 2010 je bilo tudi šest posvetov na ravni pokrajinskih organizacij na terenu, ki se jih je udeležilo okoli 450 naših članov.

Novembra 2010 je bil organiziran Posvet o dolgoročnem razvoju Slovenije, ki so se ga poleg članov Predsedstva ZZB in Sveta ZZB udeležili priznani ekonomisti, novinarji, po-slovneži in drugi. Zbranim je svoje poglede predstavil mag. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve v Vladi RS.

Člani vodstva Zveze so se udeleževali tudi sej in proslav ter drugih prireditev v zdru-ženjih in na sejah pokrajinskih svetov.

V letu 2010 smo na novo sprejeli 2531 članic in članov iz vrst državljank in drža-vljanov, ki so bili rojeni po drugi svetovni vojni, torej niso bili udeleženci NOB, imajo pa spoštljiv odnos do NOB in so pripravljeni

sodelovati pri prizadevanjih za ohranjanje in uveljavljanje vrednot tega boja.

V letu 2010 smo nadaljevali opremljanje naših praporščakov s slavnostnimi unifor-mami, ki smo jih dopolnili s plašči, tako da smo z uniformami popolnoma opremili 206 praporščakov.

Nadaljevali smo dela in naloge pri posta-vitvi knjižnice, ki smo jo opremili z bralnimi mizami, evidentirali smo 1250 knjig na knjižnih policah in 200 knjig na policah mestne knjižnice Ljubljana ter jih povezali v mrežo slovenskih knjižnic s sistemom Cobiss. Knjižnico smo odprli februarja 2011.

V letu 2010 smo tvorno sodelovali v Koordinaciji domoljubnih in veteranskih or-ganizacij Slovenije, v kateri so združene or-ganizacije Zveza vojnih veteranov Slovenije '91, Združenje Sever, Društvo Maistrovih borcev, društvo Moris, društvo TIGR in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije. Tvorno smo sodelovali tudi z Društvom iz-gnancev Slovenije in z upokojenskimi ter drugimi seniorskimi organizacijami, s katerimi smo še posebej uspešno sodelova-li tudi v posebnem koordinacijskem odboru.

Osrednji dogodek se je zgodil maja 2010, ob 65. obletnici zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne, in sicer ve-ličastna proslava na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo okoli 10.000 ljudi. Ob tem smo izdali 15.000 zgibank, ki vsebu-jejo spomenico in opisujejo dogodke iz tega časa.

Zveza se je tudi v letu 2010 predstavila na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani od 29. septembra do 1. oktobra. Sodelovali smo v Parku domoljubja skupaj z ministrstvom za obrambo ter tudi z drugimi veteranski-mi organizacijami. Tokrat smo na svojem razstavnem prostoru s sliko in z besedo obudili spomin na 65. obletnico zmage nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni ter na dogodke maja 1945. Zveza je poleg tega na festivalu pripravila okroglo mizo z naslovom Kaj sedanjim generacijam pomeni in sporoča NOB, ki jo je vodila prof. dr. Maca Jogan, predsednik ZZB Janez Stanovnik pa je povzel najpomembnejša sporočila in


24

vrednote iz časa NOB, namenjena sedanjim in prihodnjim rodovom. Poleg starejših se je okrogle mize udeležilo tudi več dijakov in študentov, nekateri so izrekli tudi svoja stališča in mnenja.

Kot vsako leto doslej smo zelo dobro so-delovali z ministrstvom za obrambo in s poveljstvom sil Slovenske vojske, zlasti pri proslavah in prireditvah ter pri pogrebnih in drugih spominskih slovesnostih, dokaj tvorno pa je bilo tudi sodelovanje z mini-strstvom za šolstvom in šport ter z ministr-stvom za delo, družino in socialne zadeve.

Tako kot v preteklem letu smo si prizade-vali za dobro sodelovanje z uradom predse-dnika republike in s samim predsednikom dr. Danilom Türkom ter z županom mesta Ljubljane Zoranom Jankovićem.

Sodelovanje v večini dobro poteka tudi z veliko večino županov občin, še posebej prek vodstev naših združenj, in sicer na področju urejanja spomenikov, organizacij proslav in drugih dejavnosti, ki združujejo občine in našo organizacijo.

4. Dejavnosti na zakonodajnem in drugih pravnih področjih

Zveza pri uresničevanju vojnih zakonov uvršča med svoje bistvene naloge tudi popolno uresničevanje ustavno varovanih pravic vojnih veteranov 1941–1945, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja, ki so jim s predpisi priznane kot naloge javnega interesa. Zato vsa leta spremlja uresničeva-nje zakonov s tega področja, obvešča pri-stojne državne organe o svojih ugotovi-tvah in jim daje predloge za izboljšanje tega varstva, sodeluje pa tudi pri pripravi vsako-kratnih sprememb in dopolnitev ustreznih zakonov.

V Zvezi in v združenjih ves čas svetujemo članom o tem, kakšne so njihove pravice in kako jih lahko uresničijo. Pravice udeležen-cev NOB so določene v: – zakonu o vojnih veteranih, – zakonu o vojnih invalidih, – zakonu o žrtvah vojnega nasilja, – zakonu o vojnih grobiščih.

Vsi ti zakoni so poimenovani tudi s skupnim imenom: vojni zakoni.

Določene pravice udeležencev NOB so urejene še v zakonih o pokojninskem in inva-lidskem zavarovanju, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v drugih predpisih. Nekateri udeleženci NOB so vklju-čeni v več kategorij glede na svojo medvojno usodo (npr. izgnanec, ki je odšel v partizane in je bil ranjen), zato se ti podatki ne seštevajo.

Število udeležencev NOB se iz naravnih razlogov iz leta v leto zmanjšuje. Tako se je število vojnih veteranov NOB v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 6,7 %, število vojnih invalidov za 6,8 % in število žrtev vojnega nasilja za 2,6 %. (Tabela podatkov je priložena v prilogi 2.)

Zanimiv je podatek o priznanem svojstvu žrtev vojnega nasilja po zadnji noveli zakona. Svojstvo žrtve je priznano 463 med-vojnim otrokom, ki so jim enega ali oba starša likvidirali organi NOB. Otrok padlih pripadnikov NOB je 31-krat več, ali od vseh otrok padlih staršev je otrok po tej noveli le 3,1 %. Še manjši je delež beguncev zaradi delovanja NOB ali zaveznikov – 1,2 %.

Vsi navedeni podatki o vojnih veteranih, vojnih invalidih in žrtvah vojnega nasilja so povzeti po informaciji ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Iz te povzema-mo tudi informacijo, da država plačuje do-polnilno zdravstveno zavarovanje 81.176 upravičencem. V vsej tej množici upravičen-cev po vojnih zakonih pa jih je bilo v letu 2009 (lanskih podatkov še ni na voljo) le 2005 poslanih na zdraviliško zdravljenje, torej komaj kaj več kot 2 %.

Zanimivi so tudi podatki Zavoda za po-kojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2009 (za leto 2010 še niso objavljeni). Za čas, prebit v NOB, ki je vštet v pokojni-no, je bilo iz državnega proračuna plačano 39,4 milijone evrov ali povprečno 144 evrov na enega upravičenca, kar je okoli 16 % njihove pokojnine. Še manjši je delež države pri pokojninah internirancev, beguncev in delovnih deportirancev, ki znaša povpreč-no 7 %. Ti podatki potrjujejo trditev, da ni »borčevskih pokojnin«, pač pa so vojna leta všteta in ovrednotena v rednih pokojninah.

25


V letu 2010 smo predlagali, da bi pravico žrtve vojnega nasilja priznali tudi otrokom, ki so bili rojeni materam v partizanih. Teh ni veliko, čutijo pa diskriminacijo v primer-javi z vsemi drugimi priznanji. Postopek je še v teku. Prav tako še ni rešeno vprašanje povračila materialne vojne škode. Tovrstna prizadevanja Društva izgnancev Slovenije in drugih zainteresiranih organizacij podpiramo.

Število upravičencev po vojnih zakonih je razvidno iz prilog 2 in 3.

5. Spominske prireditve

Borčevske prireditve in žalne slovesnosti med letom in spomin na pokojne so vsako leto pomembna vsebina delovanja Zveze združenj borcev za vrednote NOB in neka-terih posameznih društev, ki spoštujejo te vrednote in so sestavni del naše Zveze.

V letu, ki je za nami, je bilo na območju Slovenije in v zamejstvu – Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski – organizirano skupno 355 prireditev, pri katerih smo bili soor-ganizatorji in udeleženci. Na prireditvah se je zbralo prek 175.000 udeležencev. Ugotavljamo, da je v večini naših organiza-cij v zavesti članov dolžnost, da se skupaj s sorodniki in simpatizerji NOB z nekateri-mi prireditvami tudi med letom spominja-jo padlih borcev in drugih žrtev. Še posebej je pozitivno to, da se v organizacijah spomi-njajo pokojnih ob dnevu mrtvih, saj je bilo v minulem letu ob tem prazniku v Sloveniji 683 žalnih slovesnosti, v zamejstvu pa na več sto mestih, ki se jih je skupaj udeležilo okoli 75.000 ljudi.

Pri načrtovanju in izvajanju programa so sodelovali člani glavnega odbora, pred-sedstva, organi enot ter služb NOV in POS, odbori taboriščnikov in koordinatorji regij. Največ dela so pri tem opravila združe-nja, njihove krajevne organizacije, posame-zna društva, skupnosti borcev enot NOV in POS. V izvedbo programa so se v mnogih krajih vključevale še organizacije Zveze ve-teranov vojne za Slovenijo, Združenja Sever, Zveze slovenskih častnikov in Zveze vojnih

invalidov, poleg teh pa tudi planinska, športna in kulturna društva, ki so bila lani v mnogih primerih soorganizatorji prireditev.

Na naših najpomembnejših priredi-tvah so bili osrednji govorniki predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predse-dnik državnega zbora dr. Pavel Gantar in dr-žavnega sveta mag. Blaž Kavčič, prvi pred-sednik Milan Kučan ter posamezni ministri, poslanci državnega zbora, člani Sveta, kul-turniki in drugi. Več prireditev na prostem je žal zelo oviralo slabo vreme, kot je bil primer v Ljubljani meseca maja ob 65. oble-tnici osvoboditve, na Poljani ob 65. obletni-ci zadnjih bojev v drugi svetovni vojni ter ob 65. obletnici zaključnih bojev in osvobo-ditve Primorske, v katerih so sodelovali tudi prekomorci.

Na podlagi letnega načrta sodelovanja ZZB za vrednote NOB Slovenije in Slovenske vojske za leto 2010 je bilo v programu pred-videno sodelovanje v 58 primerih, sprejeti so bili vsi naši predlogi. Med letom je bilo le nekaj sprememb za posamezno prireditev; zaradi pomanjkanja finančnih in material-nih sredstev ni bilo mogoče v celoti uresni-čiti naših predlogov. Hvaležni smo Slovenski vojski predvsem za izdatno pomoč in so-delovanje v težkih zimskih razmerah. Materialna in logistična pomoč ter sodelo-vanje pripadnikov vojske na tekmovanjih in pohodih so bili dobro sprejeti med borci in drugimi udeleženci. Še posebej so bile s spoštovanjem sprejete na prireditvah in žalnih slovesnostih častne straže in častne enote. Ministrica za obrambo in visoki častniki Slovenske vojske so se udeležili več naših prireditev ter so bili na njih osrednji govorniki.

Izvedenih je bilo 21 pomembnejših proslav, žalnih slovesnosti in prireditev na krajih spomina: na Osankarici na Pohorju, v Dražgošah, v Sedlarjevem ob Sotli, Jelenovem žlebu, na Nanosu, v Javorovici, na Jančah, na Pokljuki, v Želinu, Dobrniču, Žužemberku, Auschwitzu – ob mednaro-dnem prazniku holokavsta, na Stranicah – v Frankolovem, ob osvoboditvi Prekmurja, v Ljubljani – ob dnevu zmage, v Topolšici – ob obletnici podpisa kapitulacije von Löhrove


26

armade, na Poljani – v spomin na zadnje boje v Evropi, v Ajdovščini – ob obletnici ustanovitve 1. slovenske vlade, na Ljubelju ter lani prireditvi ob 65. obletnici: Ilirska Bistrica in Menina planina – Mozirje.

Prireditve so v svoj program vključeva-le planinske in druge pohode, smučarska tekmovanja in druga športna tekmovanja, vezana na dogodke iz NOB. Za preteklo leto imamo takih prireditev 69. Največ pohodov je bilo vezanih na prireditve v spomin na dražgoško bitko in na boje ter prihod 14. divizije na Štajersko. Pohodi in tekmovanja privlačijo mlajše generacije, kar je za našo organizacijo v prihodnosti zelo pomembno.

Kljub vremenskim težavam so bile dobro obiskane, tudi z več tisoč udeleženci na po-sameznih prireditvah, žal pa so bile v sred-stvih javnega obveščanja zapostavljene.

6. Skrb za ohranitev ravni zdravstvene in socialne varnosti udeležencev NOB

Tudi v letu 2010 je Zveza spremljala ure-sničevanje predpisov s področja zdravstve-ne in socialne varnosti udeležencev NOB. Največ pozornosti smo v tem letu posve-čali urejanju področja pokojninskega in in-validskega zavarovanja. V okviru obsto-ječe koordinacije seniorskih organizacij (KOSOS) je naša organizacija po več razpra-vah podprla predvidene spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarova-nju, ker meni, da je sprejeta reforma na tem področju družbenoekonomsko in razvojno utemeljena. V zakonu so bili namreč v veliki meri upoštevani interesi upokojencev, pa tudi aktivne generacije, da se ohrani sta-bilnost in zdržnost pokojninskega sistema v razmerah starajoče se družbe. Manj razprav je bilo v minulem letu o predpi-sih s področja zdravstva, kjer naša organi-zacija poudarja pomen primarnega zdra-vstvenega varstva in vloge zdravstvenih domov v okviru javne zdravstvene službe ter potrebo po ohranitvi primerne dosto-pnosti in ravni zdravstvenega varstva. Pač pa so po opozorilu vodstva Centra za vojne

veterane v Ljubljani o pričakovanih upoko-jitvah nekaterih zdravnikov ter na podlagi pripomb in nezadovoljstva nekaterih naših članov vse leto potekali različni pogovori v zvezi z delovanjem in ureditvijo zdravstve-nega varstva v tem okviru.

V letu 2010 so se začele tudi aktivnosti za pripravo strategije za kakovostno staranje, solidarnost in sožitje generacij za obdobje 2011 do 2015. Strategijo naj bi sprejeli v prvi polovici leta 2011. Aktivnosti za zakonsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe pa so tudi v letu 2010 zastale.

Kot v minulih letih smo se tudi v letu 2010 odzivali na posamezna konkre-tna vprašanja naših članic in članov, ki so se nanašala na uresničevanje različnih pravic, na pomoč pri premoščanju material-nih težav in podobna, in smo skušali najti ustrezen odgovor oziroma pomoč v okviru obstoječih možnosti.

7. Uresničevanje nalog na področju žrtev vojnega nasilja

Delo koordinacije in njenih odborov je bilo v letu 2010 večinoma posvečeno 65. obletnici osvoboditve koncentracijskih taborišč.

Januarja 2010 smo počastili dan holoka-vsta z odmevno proslavo in kulturnim pro-gramom v Domu španskih borcev. Slavnostna govornica je bila gospa Majda Širca. Proslava ob dnevu holokavsta je sovpadla z obletni-co osvoboditve taborišča Auschwitz. Pri izvedbi proslave, ki je potekala pod okriljem ZZB NOB, so se precej angažirali taborišč-ni odbori, predvsem pa odbora Auschwitz/Ravensbrück in Neuengamme.

Auschwitz/Ravensbrück: združena od bo-ra teh dveh taborišč sta izvedla nekaj sku-pnih akcij, nekaj dejavnosti pa sta izpelja-la vsak zase. Odbor Auschwitz je v prvih dneh junija 2010 organiziral obisk tabori-šča Auschwitz – Birkenau za skupino 34 di-jakov, dveh profesorjev in dveh preživelih ujetnikov. Skupino so sestavljali mladi zgo-dovinarji in nagrajenci zgodovinskega tek-movanja. Odbor Auschwitz se ukvarja tudi z usodo jugoslovanske spominske sobe v

27


taborišču, ki naj bi bila razdeljena po nek-danjih republikah. Odbor bo začel urejati slovensko sobo ne glede na to, kako počasi pri tem ukrepajo nekdanje republike SFRJ. Odbor Ravensbrück je organiziral vrsto obi-skov raznih proslav doma in zamejstvu. Pomembna je bila udeležba številne sloven-ske delegacije (okoli 70 oseb) na proslavi ob 65. obletnici osvoboditve Ravensbrücka v aprilu 2010. Združena odbora pa sta sep-tembra v Portorožu pripravila vsakoletno srečanje taboriščnic in njihovih svojcev.

Buchenwald/Dora: člani odbora so ob proslavi v spomin na osvoboditev jetnikov organizirali obisk taborišča. Vseh udele-žencev je bilo 19, med njimi sta bila dva iz Brežic, ki sodelujeta pri pripravi filma o ta-borišču, ter Boris Pahor, ki je eden od pre-živelih iz taborišča Buchenwald. Pahor je bil na slavnostni komemoraciji tudi eden izmed govornikov. Odbor aktivno sodeluje na skoraj vseh prireditvah ZB in drugih ta-boriščnih odborov. Upamo, da bo film o Buchenwaldu v letu 2011 dokončan.

Dachau: maja 2010 se je odbor s sloven-sko delegacijo udeležil slovesnosti ob 65. obletnici osvoboditve taborišča, oktobra pa je bil vsakoletni zbor preživelih dahavcev, njihovih sorodnikov in potomcev. Odbor je nadaljeval z izdajanjem Dachavskega poro-čevalca. Stroške delovanja in izdajo časopisa delno pokriva s članarino, kar pa glede na naravni osip članstva ne zadostuje več za pokrivanje vseh stroškov.

Neuengamme: preživelih tega taborišča danes ni veliko, delo odbora sloni na mlajši generaciji.

Tako kot drugi odbori se je tudi ta udeležil slovesnosti ob jubilejni obletnici osvobodi-tve taborišča. Udeleženci iz Slovenije so ob tej priložnosti obiskali podružnice tega ta-borišča, ki so v okolici Hamburga. Odbor ima redne stike z mednarodnim nemškim odborom tega taborišča in z vzorno urejenim taboriščnim muzejem. Dogovarja se tudi, da bi prek ministrstva za šolstvo in šport omogočil manjšim skupinam dijakov obisk tega taborišča.

Mauthausen/Gusen: odbor tega taborišča je v letu 2010 realiziral obsežen program

in sodeloval pri organizaciji prireditve ob dnevu holokavsta ter organizaciji proslave v Mauthausnu in Gusnu, organiziral pa je tudi srečanje na Ljubelju. Na proslavi ob oble-tnici osvoboditve Mauthausna in Gusna v mesecu maju so sodelovali učenci OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Grada, gardisti SV, rudarji iz Velenja in nekaj avtobusov obisko-valcev. Slavnostni govornik je bil minister Ivan Svetlik. Poudariti moramo, da so bili šolarji nad obiskom Mauthausna navdušeni, in menimo, da je treba to tradicijo nadalje-vati tudi v prihodnjih letih.

V začetku maja je bilo vsakoletno zase-danje Mednarodnega odbora Mauthausen (IMC), ki mu trenutno predseduje Slovenija. Na odboru je bilo med drugim sklenjeno, da bo organizacijski sestanek IMC oktobra v Ljubljani. Odbor IMC je nato zasedal pod predsedstvom Slovenije 9. oktobra v Ljubljani in sprejel program dela za leto 2011. Stroške zasedanja IMC v Ljubljani je v celoti pokril odbor Mauthausen. V dneh, ko so potekale spominske slovesnosti v Mauthausnu in Gusnu, so snemali film o ta-borišču Gusen, s poudarkom na destruktiv-ni dejavnosti neonacistov v Avstriji. Na teh snemanjih smo sodelovali dvakrat (maja in septembra). Film so predvajali na ORF II v mesecu oktobru. Sočasno je bil v zasebni re-dakciji posnet film o Gusnu, ki ga še nismo videli, potekajo pa pogovori za projekcijo in možen odkup. Slovenija kot predsedujo-ča IMC je po uradni dolžnosti tudi članica Mednarodnega foruma Mauthausen (IFM). Forum deluje kot organ avstrijskega no-tranjega ministrstva in ima med drugim nalogo, da ohrani ostanke taborišč in orga-nizira popularizacijo prosvetnega in zgo-dovinskega dela o nacističnih taboriščih na ozemlju Avstrije ter skrbi za povezavo s so-rodnimi organizacijami v Evropi.

Rab/Gonars: taboriščni odbor tega tabo-rišča ima precej široke naloge, saj pokriva poleg taborišč v uradnem nazivu tudi druga taborišča in zapore na območju Italije.

V letu 2010 je odbor skupaj s TV Medvode izdelal krajšo verzijo filma Skozi trplje-nje v svobodo. Film je bil prikazan na pro-jekciji v Muzeju novejše zgodovine in na


28

TV Slovenija. Obstaja tudi daljša različica tega filma. Krajša verzija bo na razpolago šolam in knjižnicam.

V prostorih SAZU so pripravili razstavo Ko je umrl moj oče in ta razstava je bila tudi na ogled v prostorih gimnazije na Rabu. Italijanska filmska ekipa snema ob sodelo-vanju Slovenije in Hrvaške dokumentarec o taboriščih Rab in Gonars. Septembra se je številna slovenska delegacija udeležila spo-minske slovesnosti na Rabu. Delegacija iz Slovenije pa je 30. oktobra položila vence na pokopališču Kampor.

Šarvar: odbor je aprila pripravil proslavo ob dnevu upora. Delegacija ZB je junija ob obletnici dneva internacije obiskala grobove na pokopališču Šarvar in položila vence na pokopališču, ob dnevu mrtvih pa se je skupaj s predstavniki občine Lendava udeležila ko-memoracije na pokopališču Šarvar. Odbor je tako kot vsako leto do zdaj obiskal in obda-roval pomoči potrebne žrtve vojnega nasilja.

Aichach, Flossenbürg, Natzweiler: delo-vanje teh taboriščnih odborov je nekako zamrlo. Taboriščnice taborišča Aichach se srečujejo zasebno. Taborišče je bilo razmero-ma majhno, srečanja bodo v letu 2011 oživili.

Podobno usodo je doživel tudi Natzweiler. Upamo, da bomo v letu 2011 ob pomoči Amical de Mauthausen France in Muzeja Natzweiler v Neckarelcu znova navezali stike s francoskim odborom za Natzweiler.

Zveza vsako leto prevzame tudi organiza-cijo prireditve ob dnevu holokavsta. Vendar menimo, da bi moral biti organizator tega dogodka ministrstvo za kulturo, ker se dan holokavsta praznuje tudi na državni ravni.

8. Mednarodni odnosi

V letu 2010 se je Komisija za mednarodne odnose sešla dvakrat.

Naše delegacije so se udeležile spomin-skih proslav ob dnevu mladosti v Kumrovcu, 10. korpusa v Zagrebu, bitke na Sutjeski, bitke na Neretvi in Avnoja v Banjaluki in Jajcu ter proslave v Kučibregu.

Naše delegacije so se prav tako prisostvo-vale žalnim slovesnostim ob dnevu mrtvih

v Trstu, Gradcu, Bazovici, Rabu, Šarvarju, Gonarsu in na Koroškem.

Dvakrat smo se sešli s predstavniki SABA in izmenjali stališča o dvostranskem sode-lovanju, predvsem o skupnih spominskih slovesnostih in proslavah, ki potekajo v obmejnih krajih na obeh straneh meje.

Delegacija ZB, ki jo v Jadransko-jonski pobudi (»Stalnem antifašističnem forumu«) zastopa občinska organizacija Koper, se je udeležila letnega sestanka, ki je bil leta 2010 v Italiji v mestu Ancona.

Vse predstavnike SUBNOR-jev z območja nekdanje SFRJ pa smo povabili na proslavo ob 65. obletnici zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne v letu 2010, ki so se je vsi tudi udeležili.

Kot članica Svetovne federacije veteranov smo se skupaj z drugimi člani veteranske koordinacije udeležili tudi letnega kongresa v Parizu v Franciji.

9. Skrb za spomenike in spominska znamenja NOB

Nadaljevali smo s prizadevanji za vpis kulturne dediščine NOV v registre kulturne dediščine in s pobudami za oblikovanje pre-dlogov za razglasitev delov kulturne dedišči-ne NOB za spomenike lokalnega in državne-ga pomena. Prav tako smo si še naprej priza-devali za ureditev stalnega varstva spomeni-kov NOV, za njihovo vzdrževanje in urejanje ter varovanje njihovega neposrednega vpliv-nega območja. V tej zadevi smo dosegli nekaj uspešnih dogovorov z občinami in drugimi lokalnimi dejavniki, krajevnimi skupnostmi in društvi. Naloga še ni končana, potrebne bodo nove spodbude.

Opravljenih je bilo nekaj vzdrževalnih del, med drugimi na primer na spomeni-ku v Dražgošah. Večjih sovražnih poškodb spomenikov NOV nismo opazili. Posebej omenjamo le izginotje doprsnega kipa Borisa Kidriča v Kidričevem.

Sprejeli smo pobudo KO ZB Zelena jama v Ljubljani, ki je predlagala odkritje spo-menika Osvobodilni fronti slovenskega naroda na preurejenem Trgu OF v Ljubljani.

29


Njen predlog smo posredovali Mestni občini Ljubljana, ki ga je načelno sprejela. Spomenik kulturnim delavcem OF, ki ga bo 2011 odkrila ljubljanska mestna organizaci-ja ZB, je pripravljen.

Začeli smo urejati vprašanja glede or-ganizacije ažurnega in stalnega varovanja ter vzdrževanja grobov, grobišč in kostnic NOV na javnih pokopališčih in še posebej zunaj njih.

Oblikovali smo delovno skupino, ki je pripravila predlog spominskih znamk v rednem poštnem prometu za leto 2012 in deloma tudi že za leto 2013.

10. Informiranje, propagandna in promocijska dejavnost

Recesija in z njo povezani splošna družbena zaskrbljenost in negotovost so do določene mere obrnile javno pozornost tudi k vprašanjem o realnih virih družbene moči, ki bi rešila Slovenijo iz krize. Zato je osvobodilni boj z izjemno silo in enotnostjo Osvobodilne fronte ob ohranjanju osebne iniciative deležen večje pozornosti. V elek-tronskih medijih je slišati več pesmi upora, na mnogih spominskih prireditvah je opazno več udeležencev iz mlajših generacij. Hkrati pa deluje tudi negativna propaganda, ki omalovažuje osvobodilni boj in poudarja predvsem v vojni neizogibne temne plati. Pričakovati je mogoče, da se bo v ne ravno prijaznem letu 2011, v katerem pa se spo-minjamo 70. obletnice ustanovitve OF, oboje stopnjevalo. Ob tem se bo verjetno večala tudi pozornost medijev, ki danes velikokrat spregledajo dejavnost organizacije.

Gospodarska kriza se pozna tudi pri de-lovanju naše organizacije, ko iščemo vire, da bi izpolnjevali svoje lastniške in ustano-viteljske dolžnosti do revije Svobodna misel in njene razvijajoče se priloge Novi razgledi. Štirinajstdnevna revija se je sicer kljub težavnim razmeram v medijskem svetu obdržala, njena naklada se je le za malen-kost zmanjšala. Vendar materialni položaj ne omogoča nikakršnega zagona, saj so tudi sredstva za bogatitev medijskih vsebin pri

ministrstvu za kulturo, ki so namenjena Novim razgledom, tako skromna, da temu pomembnemu dodatku Svobodne misli ne odpirajo razvojnih možnosti. Ker ni nika-kršnega dvoma, da mora Svobodna misel skupaj z Novimi razgledi v kolikor mogoče racionalni izvedbi še naprej izhajati in se seveda prilagajati novim potrebam bralcev, bo tudi za naprej treba najti denarne vire, ki bodo tudi v prihodnje zagotavljali redno iz-hajanje ter odpiranje revije in priloge novim miselnim iskanjem. V preteklem letu je postalo jasno, da revija potrebuje tudi nove sodelavce v sicer dobri, vendar premajhni ekipi, drugače bo prisiljena zgolj životariti. To pa ne bi bilo dopustno tako zaradi ure-dniških načrtov ob obletnici OF kot zaradi novih članov, ki pa seveda iščejo tudi nove vsebine. Sedanja ne more izpolnjevati vseh njihovih pričakovanj, kar pove tudi zelo skromen uspeh akcije, v kateri so novi člani naše organizacije tri mesece dobivali revijo na stroške glavnega odbora. Vodstvo revije zdaj išče druge oblike privabljanja novih bralcev, zato pa so potrebne tudi primerne vsebine in finančni viri ter večja zavzetost naših organizacij.

Sporočila kot notranje glasilo organiza-cije redno izhajajo vsake tri mesece in so po odzivih sodeč ustrezno pripravljena. Za novo leto ostaja kot dolg, kako naj bi tudi v Sporočilih vzpostavili dvosmerno komu-nikacijo, najprej več informacij iz organiza-cij, nato tudi notranji dialog. Enako velja za spletno stran, ki je aktualna in zato veliko prispeva k obveščenosti v organizaciji, vendar je prav tako še v veliki meri enosmer-na. Temu se v začetni fazi niti ni mogoče izogniti, za naprej pa je očitno, da bo treba z ustrezno organizacijo dela začrtati in uvesti več dvosmerne komunikacije.

11. Zgodovinopisje

Načrtovani program za leto 2010 smo le delno uresničili, kajti priprave izdaj trajajo dalj časa.

V letu 2010 je izšla monografija o 14. diviziji, avtorja dr. Marjana Žnidariča. Isti


30

avtor je še pred koncem leta prevzel obve-znost, da pripravi monografijo 4. operativ-ne cone. Matija Žgajnar je vsebinsko končal monografijo Zlomljena krila, ki je pripra-vljena za tisk in bo izšla predvidoma še v prvi polovici leta 2011. Uspešno smo končali monografijo Tomaža Marušiča Solkan in Solkanci. V letu 2010 je bilo izdanih tudi kar nekaj zgibank in brošuric ob dogodkih lo-kalnega in državnega pomena, predvsem o tematiki konca druge svetovne vojne in zmagi nad fašizmom.

12. Priznanja Zveze borcev

Odbor za priznanja ZB je imel v letu 2010 tri redne in tri dopisne seje. Glede na stalna opozorila o kakovosti predlogov za prizna-nja in opozorila na določene člene Pravilnika o priznanjih, ki določajo, ob kakšnih prilo-žnostih se podeljujejo priznanja, ter glede na nujnost ustreznega usklajevanja na po-krajinski ravni in njihovega soglasja je bilo na zadnji seji v mesecu novembru 2010 ugo-tovljeno, da se stanje izboljšuje. Sprejet je bil tudi sklep, da morajo vsi predlogi vsebovati podpis predsednika regijskega oz. pokrajin-skega sveta.

Predvideni načrt glede priznanj za leto 2010 (60 zlatih in 90 srebrnih priznanj) ni bil presežen, saj je bilo podeljenih 57 zlatih priznanj, od tega 13 zlatih za življenjsko delo, 78 srebrnih priznanj ter ena listina ZZB NOB Slovenije. Listina in zlate plakete za življenjsko delo so bile podeljene 26. 4. 2010 ob praznovanju dneva upora v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Priznanja so prejeli tudi štirje župani (zlato: župana občin Rače-Fram in Idrija; srebrno: župana občin Sv. Jurij ob Ščavnici in Brezovica), osem osnovnih šol (zlato: OŠ Vojke Šmuc Izola, OŠ Stara Cerkev, Kočevje; srebrno: OŠ Komandanta Staneta Dragatuš, OŠ Podgora, Kuteževo, OŠ Trzin, OŠ Stranje, Podružnična šola Zg. Tuhinj, OŠ z italijan-skim učnim jezikom Dante Alighieri Izola), Krajevna skupnost Ostrožno Brdo pa srebrno. Med pevskimi zbori sta MPZ Zora, Janče in zbor Carmina Slovenica prejela

zlato plaketo, Ljudske pevke s Kaplje Kozjek in Mešani pevski zbor Divača pa srebrno. Novembra je odbor podelil zlata prizna-nja Steklarski godbi na pihala Steklarne Hrastnik, Goriškemu muzeju in veleposlani-štvu Ruske federacije v Sloveniji.

Nepodeljene plakete, predvidene v programu za leto 2010, se razporedijo v rezervo odbora za priznanja, s tem da imajo prednost pri podelitvi združenja, ki plaket niso podelila, če izkažejo ustrezno upravi-čen predlog.

Glede na program dela odbora v letu 2011 je Predsedstvo Zveze potrdilo skupno število podelitev, in sicer 60 zlatih, v okviru teh 20 zlatih za življenjsko delo, ter 90 srebrnih plaket. Ta kvota je bila na seji odbora razdeljena na pokrajine oz. regije. Kriterij za delitev je bilo število članov ZB na dan 31. 12. 2009 v vsaki pokrajini ter skupno število članov ZB.

Na zadnji seji je odbor obravnaval podelje-vanje priznanj za praporščake. Dogovorjeno je bilo, da združenja posredujejo predloge do konca januarja 2011, da bi jih odbor lahko potrdil na seji v marcu, priznanja pa bi podelili ob praznovanju 70. obletnice OF v mesecu aprilu.

13. Izobraževanje in mladi

V letu 2010 je bilo delovanje v zvezi z mladimi usmerjeno predvsem na obliko-vanje predlogov, s katerimi bi v redni iz-obraževalni proces sistematično vnašali vrednote NOB. Vsi predlogi so bili vsestran-sko utemeljeni in usklajeni s sodelujočimi strokovnjaki (tudi z neposrednimi izvajalci posameznih dejavnosti).

1.) S tem ciljem je bilo organiziranih dvoje posvetov: v organizaciji ZZB NOB in Mladega foruma SD najprej 10. 3. 2010 in nato še 16. 6. 2010. Na podlagi teh posvetov so bila izobliko-vana Priporočila za obogatitev vzgoje in izobraževanja mladih za aktivno državljanstvo, ki so bila poslana na ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ)

31


Priloga 1: ČLANI ZZB NOB SLOVENIJE

Zap.št.

Združenje borcev zavrednote NOB

Številočlanov na dan 31. 12. 2010

Številosprejetih

članov

Številoumrlihčlanov

Število članov, ki so plačali

članarino1. AJDOVŠČINA-VIPAVA 1.205 34 32 1.2052. BOROVNICA 103 7 5 923. BREŽICE 422 19 24 2954. CELJE 1.401 65 54 1.4015. CERKNICA 589 58 59 5306. ČRNOMELJ 674 30 33 6747. ČRNUČE 171 15 12 1608. DOMŽALE 666 41 26 6759. DOVJE-MOJSTRANA 90 6 2 92

10. DRAVOGRAD 275 20 12 29511. DRUŠTVO ODMEV MOKRCA 235 21 6 23512. DRUŠTVO ZARJA SPOMINOV 113 5 5 10113. DUPLEK 101 5 - 7214. GORNJA RADGONA 391 27 16 38515. GROSUPLJE 399 13 8 34516. HRASTNIK 515 12 26 50717. IDRIJA-CERKNO 606 9 43 57918. ILIRSKA BISTRICA 226 2 21 19919. IZOLA 447 11 23 34520. JESENICE IN KRANJSKA G. 485 17 42 46921. KAMNIK 466 24 20 42022. KOČEVJE 936 45 30 867

ministru dr. Igorju Lukšiču 17. 6. 2010.2.) Na MŠŠ je bil septembra (9. 9. 2010)

poslan predlog za vseslovensko akcijo osnovnošolcev ob 70. obletnici oku-pacije in ustanovitve OF slovenskega naroda Kamenček k piramidi za Vinka in Jakca.

3.) Na MŠŠ je bil 28. 10. 2010 poslan predlog za organizacijo seminarja za učitelje in profesorje z naslovom: »Mi pa nismo se uklonili njih podivjani sili …«

Na dveh pogovorih na MŠŠ (prvič z di-rektorico Urada za razvoj šolstva, oktobra 2010, drugič v novembru z ministrom dr. Lukšičem) je bila pobuda ZZB sprejeta in obljubljeno je bilo, da bodo za njeno ure-sničevanje poskrbele različne enote znotraj MŠŠ.

14. Sklepna misel

Leto 2010 je bilo, tako kot velja že za pretekla leta, pri izvajanju nalog Zveze in vseh naših združenj ter odborov enot in služb NOV in POS zelo aktivno leto tako na področju organizacije prireditev kot na področju ohra-njanja vrednot NOB in krepitvi članstva.

Kljub težki gospodarski, socialni in poli-tični krizi je Zveza sledila svojemu poslan-stvu in viziji, da ohranja spomin na dogodke iz časa druge svetovne vojne in skrbi za ude-janjanje vrednot NOB, predvsem pravičnosti in poštenosti, socialnosti, spoštovanja člove-škega dostojanstva in krepitve domoljubja.

Če bosta država in civilna družba upošte-vali te vrednote, bomo vsi, ki živimo v slo-venskem prostoru, čutili, da je naša dežela Slovenija socialna in pravna država in da smo lahko ponosni, da živimo v njej.



32

Zap.št.



Številosprejetih

članov



članarino23. KOPER 1.799 53 34 1.36724. KRANJ 1.651 149 176 1.59825. KRŠKO 684 71 14 67526. LAŠKO 442 21 10 43327. LENART 99 3 5 9128. LENDAVA 177 20 13 17729. LITIJA 392 33 14 27530. LJ. BEŽIGRAD 848 22 27 61531. LJ. CENTER 677 44 47 57532. LJ. MOSTE-POLJE 1.087 74 84 1.08733. LJ. ŠIŠKA 1.236 49 79 1.13534. LJ. VIČ-RUDNIK 1.133 69 62 76935. LJUTOMER 191 5 10 17236. LOGATEC 221 19 5 21837. LUKOVICA 163 - 6 16938. MARIBOR 1.808 105 148 1.64139. MEDVODE 261 16 19 22840. MENGEŠ 61 - 3 5541. METLIKA 401 27 17 39842. MEŽIŠKE DOLINE 1.084 29 38 1.06443. MORAVČE 115 9 5 10444. MOZIRJE 673 40 36 66245. MURSKA SOBOTA 569 38 15 50746. NOVA GORICA 3.530 126 164 3.40447. NOVO MESTO 1.425 91 51 1.23548. ORMOŽ 195 3 4 18549. PESNICA 119 5 6 3450. PIRAN 514 55 37 39651. POSTOJNA 668 34 41 60252. PTUJ 407 36 15 40753. RADLJE OB DRAVI 418 30 12 39354. RADOVLJICA 1.197 63 48 1.15355. RIBNICA 306 8 10 25456. RUŠE 169 20 9 17857. SEMIČ 182 20 14 17258. SEVNICA 352 8 14 33459. SEŽANA 1.314 47 70 1.10660. SLOVENJ GRADEC 773 44 17 75761. SLOVENSKA BISTRICA 522 17 17 48362. SLOVENSKE KONJICE 343 28 12 26063. ŠENTJUR 377 14 9 37064. ŠKOFJA LOKA 1.014 51 44 98865. ŠMARJE 314 20 24 30666. TOLMIN 927 26 71 85267. TRBOVLJE 1.190 113 43 1.18668. TREBNJE 403 43 9 36569. TRZIN 65 2 1 63

33


Zap.št.



Številosprejetih

članov



članarino70. TRŽIČ 293 8 8 27171. VELENJE 1.309 61 70 1.23972. VOJNIK-DOBRNA 364 4 8 36473. VRHNIKA 243 29 11 21474. ZAGORJE 738 51 34 74275. ŽALEC 1.159 92 45 1.072

SKUPAJ 47.118 2.531 2.284 43.343

Priloga 2: ŠTEVILO UPRAVIČENCEV PO VOJNIH ZAKONIHVrsta Število

31.12.2010 Struktura v %

1. VOJNI VETERANI NOB1.1. Borci NOB 12.959 76,31.2. Civilni udeleženci, mlajši od 15 let 2.104 12,41.3. Borci NOB iz drugih krajev Jugoslavije 1.495 8,81.4. Pripadniki zavezniških vojsk 72 0,41.5. Vojni ujetniki 1941 79 0,51.6. Drugi upravičenci 285 1,6

SKUPAJ 16.994 100,02. VOJNI INVALIDI

2.1. Vojaški vojni invalidi 1.282 25,22.2. Vojaški mirnodobni invalidi 1.046 20,62.3. Civilni invalidi vojne 1.081 21,32.4. Invalidi iz agresije na Slovenijo 1991 102 2,02.5. Družinski člani umrlih invalidov 1.567 30,9

SKUPAJ 5.078 100,03. VOJNI VETERANI 1991

3.1. Teritorialna obramba 37.615 64,93.2. Policijski veterani 8.060 13,93.3. Narodna zaščita 6.213 10,73.4. Obvezniki delovnih dolžnosti 3.153 5,43.5. Drugi sodelavci 2.924 5,1

SKUPAJ 57.965 100,04. ŽRTVE VOJNEGA NASILJA

4.1. Taboriščniki 1.929 3,84.2. Zaporniki 749 1,44.3. Izgnanci 13.736 27,24.4. Interniranci 1.453 2,94.5. Delovni deportiranci 872 1,74.6. Begunci in pregnanci 13.890 27,24.7. Ukradeni otroci 385 0,84.8. Prisilni mobiliziranci 2.628 5,24.9. Otroci padlih pripadnikov NOB 14.432 28,4

4.10. Otroci likvidiranih staršev po enotah NOB 463 0,94.11. Internirani bivši primorski italijanski vojaki 23 0,04.12. Begunci zaradi delovanja NOB ali zaveznikov 171 90,3

SKUPAJ 50.537 100,0


34

Priloga 3: ŠTEVILO UPRAVIČENCEV PO VOJNIH ZAKONIH na dan 31. 12. 2010zap.št. Upravna enota Št. vojnih

veteranov NOBŠt. vojnih

veteranov 1991Število vojnih

invalidovŠtevilo žrtev

vojnega nasilja1 2 3 4 5 61. Ajdovščina 674 594 84 8262. Brežice 148 1617 67 31193. Celje 425 1866 163 13784. Cerknica 190 926 44 8855. Črnomelj 320 906 72 4786. Domžale 258 948 90 10787. Dravograd 54 459 20 968. Gornja Radgona 43 1051 38 2539. Grosuplje 89 881 77 615

10. Hrastnik 78 364 21 33511. Idrija 365 1020 58 53912. Ilirska Bistrica 178 721 66 117513. Izola 205 281 51 31514. Jesenice 263 989 48 61915. Kamnik 162 900 77 81016. Kočevje 150 863 65 103717. Koper 875 1009 239 134918. Kranj 456 1370 149 146219. Krško 114 796 60 227920. Laško 155 897 46 56821. Lenart 27 330 20 16522. Lendava 46 568 21 22623. Litija 84 924 38 67524. Ljutomer 66 616 30 24125. Logatec 38 456 38 17126. Maribor 702 2904 289 240027. Metlika 125 710 45 25428. Mozirje 159 542 52 52329. Murska Sobota 207 1658 64 25330. Nova Gorica 2248 2261 307 236831. Novo Mesto 263 1808 206 149832. Ormož 29 449 38 18533. Pesnica 33 580 17 15934. Piran 236 259 66 33835. Postojna 302 1045 60 39536. Ptuj 144 1310 90 65637. Radlje 83 696 31 19738. Radovljica 459 972 79 94839. Ravne 221 711 65 49240. Ribnica 62 580 38 66541. Ruše 52 449 24 20542. Sevnica 147 1103 53 116943. Sežana 519 1384 92 78344. Slovenj Gradec 266 766 64 27345. Slovenska Bistrica 134 1623 80 383

35


zap.št. Upravna enota Št. vojnih

veteranov NOBŠt. vojnih

veteranov 1991Število vojnih

invalidovŠtevilo žrtev

vojnega nasilja46. Slovenske Konjice 71 894 53 24047. Šentjur pri Celju 103 637 71 34948. Škofja Loka 368 907 75 88449. Šmarje pri Jelšah 128 1441 74 93750. Tolmin 585 893 90 52951. Trbovlje 111 734 49 61352. Trebnje 63 681 51 37653. Tržič 77 557 18 35954. Velenje 238 1003 66 68755. Vrhnika 88 886 35 55156. Zagorje 151 457 31 58057. Žalec 261 1345 88 86858. Ljubljana Bežigrad 541 657 188 136659. Ljubljana Center 411 257 102 62460. Ljubljana Moste-Polje 418 1089 158 154961. Ljubljana Šiška 978 1132 284 257962. Ljubljana Vič-Rudnik 548 1233 203 2608

S K U P A J 16.994 57.965 5.078 50.537

prihodki 662.938 evrov, odhodki 976.000 evrov ter presežek odhodkov v višini 313.062 evrov. Za presežek odhodkov je na-črtovano pokritje iz rezervnega sklada za tekoče poslovanje.

PRIHODKISkupni prihodki poslovanja v letu 2010

znašajo 653.194,20 evrov. V primerjavi z na-črtovanimi so bili doseženi 98,5 %. Skupne prihodke sestavljajo dotacije iz proračun-skih sredstev Republike Slovenije, finančni prihodki iz naslova obresti – vezanih de-pozitov, prejete donacije fizičnih oseb – iz naslova dohodnine DURS in lastni prihodki od prodaje starih zalog knjig in brošur.

ODHODKI Zveza je v poslovnem letu realizirala skupno

896.826,81 evrov stroškov in odhodkov. V pri-merjavi z načrtovanim so bili doseženi 91,9 %. Po postavkah v izkazu poslovnega izida pred-stavljajo: odhodke za uresničevanje redne de-javnosti, odhodke izvajanja nalog javnega interesa, odhodke za pogodbeno uresničeva-nje javnega interesa ter odhodke za posebne in nepredvidene projekte.

INFORMACIJA O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE ZA LETO 2010

SPLOŠNI DELIzdelani računovodski izkazi Zveze

združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v nadaljevanju Zveza) za leto 2010 temeljijo na določilih Slovenskih računovodskih stan-dardov oz. standarda 33, ki je veljaven za društva, in splošnih standardov. Upoštevan je tudi dopolnjen kontni načrt za društva (Ur. l. št. 22/07), prilagojen našim potrebam, z veljavnostjo v letu 2008.

Glavni odbor Zveze je na seji 29. 3. 2011 obravnaval računovodske izkaze s priloga-mi in pojasnili, vključno s poročilom o po-slovanju za leto 2010, ter jih potrdil v pre-dlagani obliki.

REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTARealizacija finančnega načrta temelji

na predpostavkah veljavnega finančne-ga načrta za leto 2010, po katerih znašajo


36

PRESEŽEK ODHODKOVZveza je v poslovnem letu 2010 dosegla

presežek odhodkov v višini 243.632,61 evrov, ki je v primerjavi z načrtovanim fi-nančnim načrtom v višini 313.062 evrov dosežen 77,8 % oziroma je nižji za 22,2 %. Predstavlja razliko med realiziranimi skupnimi prihodki v višini 653.194,20 evrov in odhodki v višini 896.826,81 evrov.

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEBZveza v letu 2010 glede na vire prihod-

kov pridobitne in nepridobitne dejavnosti ne izkazuje obveznosti davka od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), temveč je pri izračunu dosegla davčno izgubo v višini 51.195,00 evrov .

Zveza v letu 2010 ni bila zavezana k reviziji računovodskih izkazov, ker ni presegla zakonskega limita po 27. členu Zakona o društvih.

Ljubljana, 6. 5. 2011

Generalni sekretarmag. Andrej Šušteršič

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na podlagi 20. člena ZZB NOB Slovenije na seji 29. marca 2011 sprejel

SKLEP O SESTAVI IN NALOGAH MANDATNEGA ODBORA ZA KANDIDIRANJE V ORGANE ZZB NOB SLOVENJE ZA ČAS 2011–2015

1.Predloge kandidatnih list za predsedni-

ka, podpredsednike in člane predsedstva ZZB NOB Slovenije, za predsednika in člane

nadzornega odbora ter za delovna telesa predsedstva ZZB NOB Slovenije bo pripravil mandatni odbor, ki ga sestavljajo:1. Slavko Grčar kot predsednik2. in člani3. Božo Kovač,4. Julka Žibert,5. Rino Velikonja,6. Malčka Kovačič,7. Uroš Dular.

Po odločitvi Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije bo mandatni odbor na volilni seji GO prevzel vlogo kandidacijske komisije po drugem odstavku 21. člena Statuta Zveze.

2.Mandatni odbor pripravi predloge kandi-

datnih list: – na podlagi izjav dosedanjih članov

organov in delovnih teles o pripravlje-nosti za aktivno članstvo v naslednjem mandatu;

– po izbiri izmed evidentiranih kandida-tov, ki so jih sporočila združenja borcev za vrednote NOB;

– po lastni presoji glede na dosedanje ak-tivnosti in sposobnosti članov.

3.Mandatni odbor začne z delom takoj in

pripravi predloge kandidatnih list s prido-bljenimi soglasji kandidatov(tk) do začetka septembra 2011.

4.Ta sklep velja takoj.

Datum: 29. 3. 2011


37


SREČANJE EVROPSKEGA KOMITEJA PRI SVETOVNI VETERANSKI ORGANIZACIJI (WVF)v Kijevu od 26. od 28. maja 2011

Slovenijo pri WVF zastopajo delegati Zveze vojnih veteranov za Slovenijo (ZVVS), Zveze društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS), Združenje Sever in ZZB NOB Slovenije. Slednjo zastopa Marko Pogačnik, član komisije za mednarodne odnose pri Zvezi. Delegacija je pripravila skupno poročilo za WVF o položaju vete-ranov v Republiki Sloveniji (Report for the 22. Meeting of the Standing Committee of European Affsirs-SCEA), ki se glasi:

V Republiki Sloveniji delujejo štiri ve-teranske organizacije, ki so tudi članice Svetovne veteranske federacije (WVF). Do leta 2009 so bile v svetovno federacijo vklju-čene Zveza združenj borcev za vrednote NOB 1941-45, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, na zadnjem zasedanju Generalne skupščine WVF v Kebenhavnu pa je bila v polnopravno članstvo sprejeta tudi Zveza policijskih veteranskih društev SEVER.

Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je v Republiki Sloveniji z ustavo za-gotovljeno posebno varstvo (50. člen Ustave Republike Slovenije).

Pravni položaj in pravice vojnih vete-ranov in žrtev vojne v Republiki Sloveniji urejajo: – Zakon o vojnih veteranih; – Zakon o vojnih invalidih; – Zakon o žrtvah vojnega nasilja in – Zakon o posebnih pravicah žrtev v

vojni za Slovenijo 1991Z zakoni so regulirane vse pravice vojnih

veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja tako glede njihovega ekonomskega in socialnega položaja, kot tudi zagotavlja-nja zdravstvenega varstva. Njihov položaj je usklajen s standardi, ki so bili sprejeti na zakonodajni konferenci v Lisboni leta 1994. V postopku pa je preverjanje skladnost

zakonov s sprejetimi sklepi in priporočili zadnje zakonodajne konference SFV, ki je bila v Parizu leta 2010.

Resorno ministrstvo, ki skrbi za iz-vajanje določil prej naštetih zakonov, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Administrativno je Slovenija razdelje-na na Upravne enote. Odločbe o priznanju statusa vojnega veterana, vojnega invalida in žrtve vojnega nasilja izdajajo na prvi stopnji upravne enote.

Za revizijo odloča in za reševanje pritožb in ugovorov na drugi stopnji pa je pristoj-no ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Zakon o vojnih veteranih ureja status za osebe, ki so sodelovale v Narodno osvobo-dilnem boju v letih 1941-1945, in za osebe, ki so sodelovale v Vojni za obrambo samo-stojnosti Slovenije leta 1991. V tem zakonu so zajete tudi nekatere druge kategorije udeležencev.

Zakon o vojnih invalidih ureja pravni status oseb, ki so bile ranjene ali poškodo-vane v vojnem, kot tudi v mirnodobnem času. Glede statusnega, ekonomsko, social-nega položaja je v Republiki Sloveniji, zago-tovljen enak obseg pravic vojaškim vojnim, vojaškim mirnodobnim in civilnim invali-dom vojn.

Posebne pravice gredo vojnim invalidom in družinam padlih v vojni za Slovenijo 1991. Vdove padlih prejemajo poseben dodatek oz. vdovsko pokojnino, otroci pa so bili prejemniki štipendij za šolanje, vojaški vojni invalidi pa posebno doživljen-sko rento.

Vojnim veteranom je čas udeležbe v vojni priznan kot dodatna delovna doba in se šteje v pokojninsko dobo. Prav tako država veteranom po dopolnjenem 50. letu starosti plačuje premijo dodatnega zdra-vstvenega zavarovanja. Določenim katego-rijam veteranov so zagotovljene bonitete v obliki termalnega zdravljenja, brezplačnih prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in pogrebne storitve.

Na dan 31. 3. 2010 je bilo v Sloveniji 75.044 oseb z urejenim statusom vojnega


38

veterana. Veteranov s statusom iz obdobja 1941-1945 je bilo 16489, veteranov s statusom iz obdobja osamosvojitvene vojne leta 1991 pa 58.555. Oseb, ki so si uredile status vojnega veterana in so bile neposre-dno vključene v enote Teritorialne obrambe in Milice je 46.019.

V Veteranske organizacije je včlanje-nih 83.953 članov in podpornikov. Od tega združuje Zveza združenj borcev za vrednote Narodno osvobodilnega boja 47.118 oseb, Zveza vojnih in vojaških inva-lidov 3.880 oseb, Zveza policijskih veteran-skih društev Sever 6.700 oseb in Zveza ve-teranov vojne za Slovenijo 26.255 oseb.

Glavni namen in naloge veteranskih or-ganizacij v Republiki Sloveniji so:

ohranjanje spomina na pomembne zgo-dovinske dogodke; – zastopanje in uveljavljanje pravic

članstva pred državnimi organi; – nudenje strokovne pomoči članstvu pri

uveljavljanju pravic; – izvajanje sprejetih resolucij Svetovne

veteranske organizacije; – skrb za postavitev in vzdrževanje spo-

minskih obeležij; – pridobivanje pisne, slikovne in

zvočne dokumentacije o pomembnih dogodkih;

– organizacija spominskih svečanosti ; – izvajanje posebnih zdravstvenih

programov; – razvijanje domoljubja; – publicistična dejavnost; – usposabljanje prostovoljcev; – klubske aktivnosti.

Za izvajanje vseh naštetih aktivnosti so potrebna tudi velika finančna sredstva. Del sredstev za delovanje zvez veteran-skih društev zagotavlja država preko dr-žavnega proračuna. Organizacije preje-majo sredstva v mesečnih obrokih, ki so določeni na osnovi pogodbe o financira-nju. Višina sredstev se določa vsako leto posebej na osnovi pravilnika, ki je bil sprejet na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Nekatere organizacije pridobiva-jo del sredstev tudi iz posebnih fondov,

ki so namenjeni za delovanje invalidskih organizacij.

Pestro je tudi mednarodno sodelova-nje. Vse organizacije vzdržujejo stike s sorodnimi organizacijami v Madžarski, Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, aktivno pa delujejo tudi v WVF.

Veteranske organizacije so v letu 2009 prvič pripravile pohod posvečen Svetovnemu dnevu miru. Srečanje je bilo pri novem spomeniku braniteljem sloven-ske zemlje v kraju Cerje in se ga je udele-žilo cca. 800 udeležencev. Leta 2010 je bil pohod zaradi slabih vremenskih razmer odpovedan. Letos bo pohod in slovesnost ob svetovnem dnevu miru 17.9.2011.

Članice SFV iz Slovenije, ki združujejo vojne veterane in vojne invalide v Republiki Sloveniji usklajujejo napore za doseganje čim višje ravni varstva pravic svojih članov. Z nekaterimi domoljubnimi organizacija-mi pa so še dodatno povezane v koordina-cijo domoljubnih in veteranskih organiza-cij Slovenije.

Vse štiri organizacije imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, ki je osnova za pridobivanje sredstev iz dr-žavnega proračuna. Vse veteranske or-ganizacije budno spremljamo spremem-be zakonodaje v Republiki Sloveniji in se aktivno vključujemo s predlogi in dopolni-li v javno razpravo. Še posebej smo pozorni na določila, ki bi lahko poslabšala položaj vojnih veteranov in invalidov.

Status vojnih veteranov in žrtev vojne v Republiki Sloveniji je zadovoljivo rešen, saj država namenja dovolj sredstev za iz-vajanje zakona in za ohranjanje zadovolji-vega socialnega in zdravstvenega položaja veteranov.

Želimo si predvsem sprememb na področju delovno pravne zakonodaje, ki bi morala osebam s pridobljenim statusom vojnega veterana zagotoviti večjo varnost pred izgubo službe in s tem povezanega slabšega položaja.

Mitja Jankovič,generalni sekretar ZVVS

39


PRIREDITEV SAMO EN CVET OB 100. OBLETNICI ROJSTVA KOMANDANTA FRANCA ROZMANA STANETA V SPODNJIH PIRNIČAH, 26. 3. 2011

Ob 100. obletnici rojstva komandanta Franca Rozmana Staneta je pred njegovo rojstno hišo v Pirničah 26. marca potekala prireditev Samo en cvet. Slavnostna go-vornika sta bila Janez Stanovnik in Zora Konjajev.

Prav zaradi tega jubileja je bila tradicio-nalna prireditev Samo en cvet, ki jo vsako leto pripravi humanitarna Ustanova Franca Rozmana Staneta v sodelovanju z Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, letos izjemoma v Pirničah – pod pokrovi-teljstvom Občine Medvode. Med udeležen-ci so bili tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner in poveljnik sil Slovenske vojske Branimir Furlan.

Predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik je komandanta Staneta označil za lik partizanskega odporniškega povelj-nika, vojaškega stratega z znanjem in iz-kušnjami, pa tudi bojevnika s čutom tova-rištva do svojih soborcev, ki so mu zaupali, in prav to je zanj bistvo dobrega delovanja vojaške enote. »Stane ni bil politik, bil pa je državnik, ki se je zavedal, da je vojska hrb-tenica države. Kot komandant slovenske

vojske je vedel, da je njegova naloga braniti varnost naroda, njegovo čast in dostojan-stvo,« je še dodal in ob tokratni priložno-sti okrcal tiste, ki so se obregnili ob podobo komandanta Staneta s peterokrako zvezdo na kovancu za dva evra, ki jih je Banka Slovenija dala v obtok prav v tem tednu, tisoč pa jih je bilo na razpolago tudi na tokratni prireditvi. Izrazil je zadovoljstvo, »da bo slava slovenskega odpora proti oku-patorju in s tem tudi slava komandanta slo-venske vojske obšla Evropo in svet«.

Življenjsko pot komandanta Staneta je na tokratni prireditvi orisala Zora Konjajev, ki je kot instrumentarka sodelovala pri ope-raciji, ko so mu hudo ranjenemu po nesreči pri preskušanju zavezniškega minometa leta 1944 v bolnišnici OF Kanižarica zaman skušali rešiti življenje.

Franc Rozman je že v otroštvu in mladosti (bil je tretji od štirih otrok v revni družini) želel doseči več, kot so mu omogočale ži-vljenjske okoliščine. Vojna mu je že pri treh letih vzela očeta in kmalu zatem še mamo,

Foto: Iztok Pipan, KTV Medvode


40

ki je šla po svetu s trebuhom za kruhom. Franc se je izučil za peka, se vključil v delavsko gibanje in že kot mlad fant želel uveljaviti svoje vojaške ambicije. Bil je med prvimi prostovoljci, ki so se leta 1936 pri-družili republikanskim silam v španski dr-žavljanski vojni, in je hitro napredoval od vojaka do poveljnika bataljona. Po vrnitvi v domovino se je pridružil partizanom in bil na vodilnih položajih tako rekoč vse od leta 1942, ko so se začele ustanavljati sloven-ske brigade. Bil je tretji komandant sloven-ske partizanske vojske, vendar prvi, ki je bil imenovan kot vojak in ne kot politik. Kljub svoji mladosti je bil že legenda, karizmatič-na osebnost in eden redkih Slovencev, ki so mu to priznali še za časa življenja.

Na prireditvi so nastopili Partizanski pevski zbor, medvoški kulturniki, vokalna skupina sester Trobec–Žagar in pevec Anže Petrač. Na prireditveni prostor so prikoraka-li tudi gardna četa Slovenske vojske in člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav, ki so s svojo opravo dodali pridih pravega partizanskega mitinga. Že sicer so organi-zatorji obetali prireditev, polno mladosti in zanosa.

Glasniki dobrih misli, ki jih je ob tej pri-ložnosti razglasil dosedanji predsednik uprave Ustanove Franca Rozmana Staneta Jože Vozny, so postali: Televizija Medvode, Peter Militarev skupaj s kulturniki

pirniškega Odra treh herojev in Viktorija Potočnik, ki je v začetku aprila prevzela vodenje uprave Ustanove. Povedala je, da ji je bilo to funkcijo doslej najtežje prevzeti, saj gre za izjemno odgovornost in za visoko zastavljene lastne cilje, hkrati pa tudi za pri-sotnost velikih pričakovanj. Njena prizade-vanja bodo namenjena združevanju dobrih misli in dobrih idej, s posebnim posluhom za krizo in revščino, za vse tiste, ki imajo manj, pa naj bodo to mladi ali stari.

USTANOVA FRANCA ROZMANA STANETA

Marca 2011 je potekala konstitutivna seja Ustanove Franca Rozmana Staneta, na kateri so bili prisotni predstavniki so-ustanoviteljic Ustanove. V imenu ZZB za vrednote NOB Slovenije je navzoče poz-dravil generalni sekretar mag. Andrej Šušteršič. Za dosedanje vodenje Ustanove se je zahvalil Jožetu Voznyju, novoimenovanim članom vodstva Ustanove, še posebej novi predsednici uprave Viktoriji Potočnik, pa je izrekel dobrodošlico in zaželel uspešno delo v prihodnje.

Novi člani Uprave Ustanove so:1 Viktorija Potočnik 2 Albin Pražnikar 3 Alojz Kranjc 4 Jože Mencin 5 mag. Vladimir Pegan 6 Janko Ljubič 7 Vida Mravlja 8 Bojan Erlih

Novi člani Sveta Ustanove so:1 Jože Vozny 2 Janez Komljanec 3 Zdravko Zore 4 Miha Molan 5 Ivan Pivk 6 dr. Bojan Potočnik 7 Ljubo Jasnič 8 Janez Pajer

41


ODMEVI NA PROSLAVO NA PREŠERNOVEM TRGU V LJUBLJANI7. 5. 2011

Iz ZB za vrednote NOB Gornja Radgona

Spoštovani !Še vedno me obdajajo slike in revoluci-

onarne besede z današnjega zborovanja na Prešernovem trgu in okolici. Poln opti-mizma po slišanem se vendarle sprašujem, kdo bo to upošteval?! Pa vendar, mi smo svoje naredili, vsi pri ZZB NOB Slovenije ste napravili veliko organizacijsko delo in očitno

je svoje naredilo tudi mesto Ljubljana. Bravo in hvala vsem za enkratno »borčevsko« pri-reditev !

Pri OZB NOB Gornja Radgona smo povsem napolnili dva avtobusa in se vsi vračali polni pozitivne energije v odličnem ozračju. Verjetno se je tudi tu vaš trud izplačal, največ pa so naredili naši aktivisti, pa še donatorji bolj lokalnega značaja.

Upam, da bodo odmevni govori župana Jankovića in predsednika ZZB Stanovnika objavljeni na medmrežju.

Lep in prijazen pozdrav iz Radencev prav vsem, še posebej pa podpredsedniku tov. Slavku Grčarju!

Rudi BabošekZB NOB Gornja Radgona


42

Iz ZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi

Zahvala in čestitka!Iz zagorskega Združenja borcev za

vrednote NOB smo se vseslovenske proslave OF v Ljubljani udeležili z dvema avtobuso-ma, v katerih je bilo 90 udeležencev. Poleg tega pa se je pohoda Ob žici udeležilo tudi 19 naših pohodnikov, ki delujejo v stalni pohodni skupini združenja. Ta nosi naziv po Karlu Destovniku Kajuhu.

Vsi udeleženci smo bili navdušeni nad pri-reditvijo in nad pravim partizanskim raz-položenjem, ki nas je združevalo v Ljubljani. Vsem nam je to veliko pomenilo, mlajšim med nami pa je bila to dobra spodbuda za njihovo delovanje v borčevski organizaciji.

Zato se udeleženci iz Zagorja zahvalju-jemo za uspelo in odmevno prireditev na simbolnem Prešernovem trgu in čestita-mo vsem, ki so jo omogočili, organizirali in izvedli. Tako nas je OF, po Župančičevo, spet združila, tokrat za naloge v današnjem času in v sedanjih razmerah.

Miloš ProsencZB NOB Zagorje ob Savi

UTRINKI S PRAZNOVANJ PO SLOVENJI

Ob dnevu upora na PrežiV sredo 27.04.2011 smo pripravili že vsa-

koletno tradicionalno prireditev borcev, mladine, občanov Kočevske in drugih, v spomin na dogodke v požgani vasi Preža pri kočevski Reki.

Osrednji poudarek spominske svečano-sti je bilo praznovanje 70. obletnice usta-novitve OF. Slavnostna govornica prof. dr. Maca Jogan, članica predsedstva ZZB NOB Slovenije, je s svojim govorom navdušila in prevzela udeležence svečanosti. Nazorno je prikazala pomen OF, njen značaj in kaj je pomenila za slovenski narod.

Med drugim je poudarila, da je » dan OF praznik odgovornosti za slovensko usodo«. 27. april pa je tudi dan, ki trdno simbolično povezuje Prežo in Osvobodilno fronto slovenskega naroda. 27. aprila 1942 so italijanski okupatorski vojaki, kot ma-ščevalni odgovor na partizanske

akcije, tu zverinsko pomorili 16 domači-nov. Ob prvi obletnici OF se je ta kraj, kot mnogi pred njim in za njim v času 1941-1945, s krvjo vpisal v boj za obstoj sloven-skega naroda.

V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Stara Cerkev, podružnične šole Kočevska Reka, dijakinji Gimnazije Kočevje Ula Veber in Tamara Miljanovič, Živka Komac, Ciril Skebe s harmoniko in pevko Urško Bakovič in ljudske pevke Mavrica.

Slavnostna govornica je skupaj z dele-gacijo položila venec na spomenik talcem, ob častni straži garde Slovenske vojske.

Že pred svečanostjo je delegacija ZZB Kočevje položila venec na spomin-sko obeležje ustanovitve I. Kočevskega bataljona.

Pozdravni nagovor je imel predsednik KO ZB Kočevska Reka Šega Franc ml.

43


Program je povezovala Irma Grbec.Vsem nastopajočim, praporščakom,

pohodnikom, gardi slovenske vojske in gasilcem iskrena hvala.

Jože OberstarZB NOB Kočevje

Srečanje borcev in občanov Trzina, 14. maja 2011

Srečanje je bilo posvečeno občinske-mu prazniku in 70-obletnici OF. Približno 200 udeležencev je na odprti sceni najprej

pozdravil predsednik KO ZZB Trzin Jože Kosmač, zatem pa je imel kratek nagovor župan občine Trzin T. Peršak, ki je poudaril pomen zgodovinskega spomina za obstoj in perspektivo naroda.

Slavnostni govornik Tone Poljšak, član Sveta ZZB NOB Slovenije je poudaril več-plastni značaj OF in opozoril na nekatere ključne ugotovitve iz osrednjih proslav, ki so jih izrekli predsednik Republike D. Türk ter tovariši J. Stanovnik, C. Zlobec in M. Kmecl. Kulturno razvedrilni program je bil naravnan na tematiko upora in NOB. Po programu, ki se je začel ob 10. uri, je bilo družabno srečanje.

Tone Poljšak

MAJ 2011 številka 2MAJ 2011 številka 2 Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana,...

Documents

Transcript of MAJ 2011 številka 2MAJ 2011 številka 2 Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana,...