LOVNE DOBE: LOVEC IZ VSEBINE - lovska-zveza.si · Lovec, LXL. letnik, øt. 7–8/2007 Priprava za...

Lovec, LXL. letnik, øt. 7–8/2007

Priprava za tisk Delo Repro, d.d.Tisk Euroadria, d.o.o., v LjubljaniPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKI ODBOR:Glavni urednikMarjan ToøOdgovorni urednik Boris LeskovicFranc Œernigoj, Borut Jesenko,Edvard Kraøna, Boris Kryøtufek,Franc Liœer, Janko Mehle, IgorPiœulin, Boøtjan Pokorny, VojkoStadler.Lektorica in korektoricaMarjetka ØivicTehniœni urednik Milan SamarTajnica uredniøtva Eva StrajnarLovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.000 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVECobdavœeno po 8,5% stopnji.Besedila za objavo obveznopoøljite tudi po e-mailu (ali nadisketi + izpis), uradne dopise,potrjene z æigom in podpisomodgovorne osebe ZLD/LD, infotografije pa v originalu ali naCD. Pripiøite tudi svojo telefonskoøtevilko.Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo!Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 5051001 Ljubljanae-mail:[email protected].: (01) 24-10-922Faks: (01) 24-10-927Predstavitvene strani LZS:http://www.lovstvo.netCene malih oglasov:do 15 besed 4 , od 15 do 25 besed 5 , od 25 do 30 besed 6 .Za vsako nadaljnjo besedo 0,2 .Male oglase je treba poslati pisno inplaœati vnaprej na transakcijskiraœun Lovske zveze Slovenije,Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097.

351

LOVECRevija za lovstvo, lovskokinologijo in varstvo naraveLetnik LXL., øt. 7–8julij – mali srpanavgust – veliki srpan

Glasilo izdaja

IZ VSEBINE:B. Mahne: Modrost za mladost 352M. Toø: Ne sramujmo se lovskega stanu ... 353IZ DNEVNEGA TISKA 354MNENJA IN PREDLOGI 356F. Øetina: Kako je z dvojnim ali veœkratnim œlanstvom

v lovskih druæinah? 356M. Likar: Moje pismo delegatom ZLD-jev! 357N. Oven: Odgovor 358B. Skumavc: Kako gospodarimo z divjadjo mi in kako drugi? 359R. E. Øirnik: Slovenski lovski muzej – da ali ne? 360B. Leskovic: Za sodobnejøo stalno postavitev 362T. Skrbinøek, H. Potoœnik, I. Kos, P. Trontelj: Z genetskimi

metodami in sodelovanjem do natanœnejøe oceneøtevilœnosti medvedov! 363

M. Trtnik: Lovska risanica za pogon 363C. Øtrumbelj: Nekaj besed o volku za zdajønjo rabo 370B. Kræe: Hormonske igre 373R. E. Øirnik: Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisali œasopisi

na Kranjskem … 374PO LOVSKEM SVETU 375J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska … 375LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 376F. Œernigoj: Popotovanje za soncem in besedo po Vrhéh 376LOVSKA ORGANIZACIJA 382Uredniøtvo: S 6. seje Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije 382Uredniøtvo: Sestala se je kandidacijska komisija LZS 384M. Toø: Prvi obœni zbor slovensko-goriøkega OZUL v Voliœini 384M. Toø: OZUL Slovenske gorice: Strokovno in odgovorno 384K. Koøir: Œistilna akcija LD Borovnica 385F. Steffe: Razstava LUO Primorske 386S. Krope: V skupnost usmerjeno policijsko delo 386G. Friøek: LD Ømarna gora in LD Medvode sta se izobraæevali 387F. Rotar: Peta generacija mladih koroøkih lovcev 388L. Pohar: Tradicija in druæabnost 389F. Ornik: Strelci LGB Lenart v gosteh pri LD Velka 389F. Ekar: Usposabljanje lovcev za pravilno uporabo

motorne æage 390M. Fortin: 60 let LD Martin Krpan - Bloke 390F. Drenovec: 60 let LD Veliki Kamen 391N. N.: 60 let LD Kapele 392P. Zorec: 60 let LD Jelovica - Ribno 392T. Pirih: 60 let LD Dobrœa 393JUBILANTI 394MLADI PIØEJO 396LOVSKI OPRTNIK 398B. Kræe: Zanimiv muzej o srnjadi 398F. Ekar: 14. vseslovenski lovski veleslalom za pokal

kristalnega gamsa 398V. Rutar: Okrajno lovsko druøtvo ali zadruga za Tolminsko 400D. Tavœar: Kako so na Krasu lovili nekoœ? 402M. Avbar: Medved na Medvedjeku 403A. Pajtler: Moji glinasti golobi ... 404M. Avbar: Janez Planinøek - Eskimo Charlie, Veliki lovec ali

Gospodar golega ozemlja 405F. Rotar: »Koœevski medvedi« æe drugiœ skuhali najboljøi

lovski golaæ 406F. Rotar: Znan po odliœnem bograœu 407V SPOMIN 408LOVSKA KINOLOGIJA 409K. Koøir: Psi iz LD Borovnica so se uspeøno predstavili 409KZS: Predvidena legla lovskih psov 409

SLIKA NA NASLOVNICI:Divja maœka – Felis silvestrisFoto: Marko Masterl, Diana

LOVNE DOBE:Ur. list, 101/17. 9. 2004

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta, teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta in teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in

jagnjeta obeh spolov:1. 8.–28. 2.

ovca:1. 8.–31. 12.

Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.

Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.Divji praøiœ

merjasec:1. 4.–31. 1.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.

Poljski zajec:1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica:1. 11.–28. 2.

Jazbec:1. 8.–31. 12.

Lisica:1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok):1. 8.–31. 3.

Navadni polh:1. 10.–30. 11. Alpski svizec:1. 9.–30. 10.Piæmovka:1. 8.–31. 3.

Nutrija:1. 1.–31. 12.

Fazan:1. 9.–15. 1.

Poljska jerebica (gojena):1. 9.–15. 11.

Raca mlakarica:1. 9.–15. 1.

Øoja:20. 8.–28. 2.

Sraka:1. 8.–28. 2.Siva vrana:10. 8.–28. 2.

Foto

: U. I

ff

OBVESTILO UREDNIØTVABralce in sodelavce glasila LOVEC obveøœamo, da bopisarna uredniøtva od 5. do 31. julija 2007 zaprta zaradirednega letnega dopusta.

Uredniøtvo glasila Lovec

Lovec, LXL. letnik, øt. 7–8/2007352

V lanski novembrski øtevilki sem v Lovcu, glasiluLZS, svoj uvodnik naslovil Pot je znana, kako pritido cilja?Danes lahko ugotovimo, da je cilj jasno in dokonœno pred

nami. V skladu z napotili so bile upraviœene sklicateljice(zveze lovskih druæin – lovske zveze) dolæne sklicati izredniobœni zbor in ga izpeljati na naœin in po postopku, kot so gadoloœala prej veljavna pravila Lovske zveze Slovenije. Trebaje bilo izvoliti zastopnika zveze, svoj temeljni akt pa uskladiti zdoloœili Zakona o druøtvih in Zakona o divjadi in lovstvu.

S sprejemom novih Pravil LZS, 12. 5. 2007, in s sklepomUpravnega odbora LZS, 29. 5. 2007, so bili podani pogoji zaizvedbo øe sklepnega dela, t. j. izvolitve novih organov LZS inpredsednika LZS. V volilnih okoliøih bodo opravljeni kan-didacijski postopki, pri katerih je treba evidentirati kandidateza œlane organov LZS in predsednika LZS ter tudi kandidateza uredniøke odbore in komisije, ki jih imenuje upravni odborLZS.

Seja kandidacijske komisije LZS je bila v petek, 8. 6. 2007, znamenom zagotoviti strokovno pravilno izvedbo postopkovevidentiranja in kandidacijskih postopkov. Zato so œlani ko-misije sprejeli ustrezna navodila. V skladu z njimi bodo oprav-ljeni postopki evidentiranja in kandidacijski postopki v vsehvolilnih okoliøih. Prav tako so bile doloœene naloge in postav-ljeni roki za izvedbo vseh nalog tako, da bo 10. 11. 2007 tudivolilni obœni zbor LZS.

Vse gradivo, ki je povezano z izvedbo postopkov v veljavnem

Pravilniku o doloœitvi volilnih okoliøev ter o kandidiranju involitvah organov in funkcionarja LZS, bo skupaj z veljavnimiPravili LZS posredovano vsem œlanicam LZS. Tako bodo vceloti obveøœene o postopkih evidentiranja in kandidiranja vvolilnih okoliøih, v katere spadajo.

In zdaj naj øe pojasnim, zakaj sem tokratni naslov za uvod-nik naslovil s sloganom, ki ga Lovska zveza uporablja ob do-godkih, povezanih s praznovanjem 100-letnice njenega delo-vanja. Vsebino, ki ga slogan posreduje, æelim namreœ vkljuœitiv vse postopke, ki bodo opravljeni v povezavi z novimi volitva-mi. Z uvedbo vseh postopkov za volitve na øiroko, dobrona-merno odpiramo vrata vsem slovenskim lovcem (izraz lovecuporabljam za vse œlanice in œlane œlanic LZS), da na demo-kratiœen naœin sodelujejo v postopkih. Na veœ sejah sedanjegaUpravnega odbora LZS smo ob obravnavi besedila Pravil in

Modrost za mladost

353Lovec, LXL. letnik, øt. 7–8/2007

pravilnika za izvedbo volitev jasno predstavili naøo æeljo, davsem lovcem, ki imajo znanje, voljo in moœ sodelovati pri deluLZS, omogoœimo, da svoje hotenje tudi uresniœijo. Nemalo-krat sem namreœ, ne da bi ocenjeval posamezne konkretnesituacije, sliøal pripombe naøih lovcev o tem, da so nekaterinaøi lovski tovariøi æe predolgo na svojih funkcijah. Œeprav vtem uvodniku piøem o volitvah v organe LZS, pa pripombeniso bile miøljene zgolj za krovno organizacijo, ampak tudi zanaøe œlanice oziroma obmoœne lovske zveze. Ob tem so sepojavljale tudi nasprotne situacije, ko so nekatere œlaniceimele teæave pri vkljuœitvi novih funkcionarjev, saj se lovcizavedajo velike odgovornosti za opravljanje najodgovornejøihnalog v lovskih druæinah. Upravni odbor se zaveda te proble-matike, zato bomo v skladu s sklepi komisije za izobraæevanjepripravili in izpeljali program izobraæevanja stareøin in dru-gih odgovornih lovcev v lovskih druæinah, na katerih bodopredstavljene vsebine, pomembne za njihovo delo v LD.

Menim, da smo na takøen naœin sposobni spodbuditi kvkljuœitvi v delo v organe LZS lovce z æeljo, da bi svoje organeoblikovali s pristojnimi œlani, ki bodo kos izzivom, v katerih jein bo v prihodnosti naøa lovska organizacija. Veljavna pravi-la, sprejeta maja letos, namreœ nekatera vpraøanja notranjeorganiziranosti postavljajo na novo (odnos LZS do ZLD/LZ)ali pa posebej poudarjajo odgovornost organov LZS in njenihodborov in komisij za delo na ustrezni strokovni ravni. Takokadrovsko okrepljeni se bomo lahko kot enakopravni part-nerji vkljuœili v razgovore s pristojnimi ministrstvi in zavodiRS, lahko bomo izvajali prepotrebne projektne naloge s pod-roœja narave, divjadi in lovstva, pripravljali projekte za prido-bitev finanœnih sredstev v skladih doma in EU in ne nazadnjekomunicirali z javnostjo tako, da nas bo zaznala in ocenila vpravi luœi, tako kot si tudi zasluæimo.

Upam in æelim si, da bomo pri prizadevanjih uspeøni.

Bogdan Mahne, predsednik LZS

Foto

:M. R

ovøœ

ek –

Dia

na

Iz urednikovega zornega kota

Ne sramujmo se lovskega stanu … Potem ko smo bili v zadnjih letih vajeni na vseh ravnehposluøati tarnanje, da je v lovski organizaciji globokakadrovska in organizacijska kriza, ki nas je pahnila na naj-niæjo stopnico priljubljenosti v javnosti, smo na junijskemobœnem zboru Lovske zveze Maribor v Voliœini sliøalinekaj vzpodbudnih razmiøljanj in pogledov. Besede prvegamoæa mariborskih lovcev in hkrati podpredsednika Lovskezveze Slovenije Braneta Kurnika so zvenele optimistiœ-no, prepriœljivo in vsebinsko preudarno in bi jih lahko uvr-stili v kontekst pogledov po uspeønem obœnem zboru slo-venskih lovcev. Samokritiœno je poudaril, da je vendarletreba spremeniti odnos do organizacije, ki praznuje 100-let-nico delovanja in se lahko pohvali z mednarodno primerlji-vimi uspehi gospodarjenja z divjadjo in loviøœi ter preneha-ti capljati na mestu in se ukvarjati sami s seboj. To nikamorne vodi in izkuønje zadnjih let, ko nismo ravno najbolj pre-priœljivo premagovali lastne krize, bi nas lahko nauœile, daje treba biti pogumnejøi in bolj odloœen. »Ne sramujmo selovskega stanu in lovskega kroja,« je odloœno pribil Kurnikin tako simboliœno napovedal novo, lepøe obdobje lovskiorganizaciji, ki pa seveda ne bo priølo samo od sebe. Trebabo øe marsikaj postoriti, spremeniti in praktiœno potrditi.

To iztoœnico sem uporabil namenoma, da bi na prak-tiœnem primeru opozoril, kako nespametno je bilo jokanjein stokanje, da nas javnost ne mara, da nas zakonodajalecpreveœkrat zaobide in nam ne zaupa, da nas stroka spregle-duje; skratka, da se nam godi ena sama krivica. Veliko odtega je bilo sicer res, vrstili so se pavøalni napadi, podtika-nja in se rojevale izjemno enostranske kritike, a hkrati tudiargumentirana opozorila, da smo togi in noœemo odloœno vkorak s œasom. Bili smo samovøeœni, ukvarjali smo se samis seboj, odgovarjali smo prvim in laænim lovskim avtorite-tam, ki so vodile neproduktivno polemiko, nismo znalipotegniti generacijskega reza in postaviti pravih ljudi napravo mesto. Zato smo doæiveli nizke udarce, ki so nas sku-paj z lastnimi neumnostmi, neodloœnostjo in cepetanjem namestu vedno znova vraœali na zaœetek globoke tranzicijskekrize. Marsikaj je bilo povsem nepotrebno in odveœ, toda œesmo se iz vsega skupaj res vsaj nekaj malega nauœili, potemje bila to sicer (pre)draga, a toliko koristnejøa øola. Mogoœeje optimizem prezgoden, saj tudi na obœnem zboru mari-borske zveze ni bilo v zraku posebnega navduøenja in tudine vsebinsko omembe vrednih razprav. A æe to, da se nisoukvarjali sami s seboj in so priznali, da je zdaj treba datiprednost odgovornemu delu za doseganje ciljev iz gospo-darskih naœrtov in drugih sprejetih obveznosti, bi bila lahkonapoved drugaœnih œasov, ki jih organizacija potrebuje. Nibilo veœ »jokanja in stokanja« za izgubljenimi priloænost-mi, paœ pa veœ optimistiœnih napovedi, da bo bolje. Ali bores in ali smo se iz »zmot in zablod« res kaj koristneganauœili, pa bo pokazal œas.

Prvi pokazatelji bodo æe jesenske volitve organov LZS.Sporoœilo iz Voliœine je namreœ v dobrøni meri zvenelo vpriœakovanju izvolitve takønih ljudi, ki bodo pripomogli, dase v LZS stara zgodba (krize, kriæev in teæav) ne bo veœponovila. Mar res?

Dr. Marjan Toø,glavni urednik

VARUHI NARAVE OHRANJAJO NARAVO, NE PA UNIŒUJEJO

Delo, Veœer, 29. 4.–7. 5.2007. – Angel Pucer v od-govoru na pisanje o ustanovitvidruøtva za odpravo lova meni, daje øe posebno æaljiva primerjavaslovenskih lovcev s severnoame-riøkimi belci, ki so v prejønjemstoletju iztrebili bizone. V razvitiEvropi je Slovenija znana kotdræava, ki je nadomestila nekajvrst divjih æivali … Lovci niso vniœemer »priviligirani gospodje«,temveœ le ljudje kot vsi drugi …Œlovek je lovil, lovi in bo lovil,ker je tudi sam del æivalskegasveta in ker je mesojed. Ker pa jeœlan najviøje razvite vrste, je de-loval, deluje in bo skrbno delo-val za ohranitev virov preæivlja-nja. – Miro Polanc iz Piranameni, da bi se brez lovcev razbo-hotil divji, nekontroliran lov. Ktemu bi ob 100-letnici slovenskelovske organizacije lahko dodali,da so se Slovenci najprej boriliza »slovenski znaœaj naøih tal«,preden so sploh postali lovci in varuhi narave. Spomnimo sesamo zavednega duhovnika Ja-koba Aljaæa, ki je v tekmovanjuz avstrijskimi planinci nemøkegarodu spodbujal gradnjo planin-skih postojank, med drugim Sta-niœeve koœe, Triglavskega doma

in Aljaæevega doma v Vratih.Nekoœ je prenoœeval v Deæmano-vi koœi (zdajønji Staniœev dom).Oskrbnik mu je menda rekel:»Dobro, da ni danes Nemcev tu-kaj, sicer bi za vas ne bilo prosto-ra!« To ga je tako razjezilo, da jesklenil kupiti vrh Triglava, svetna Kredarici in v Vratih. Ko jesvoje naœrte uresniœil, se je po-øalil: »Sem ‘najviøji’ posestnik.«V resnici je tako Triglav iztrgalnemøkemu pohlepu, ki je hotel»to goro narediti nemøko«. Z Al-jaæevim stolpom, Triglavsko koœoin Aljaæevim domom v Vratih jeSlovenskemu planinskemu druøt-vu utrl pot na Triglav in mu po-kazal delovno podroœje.

Drugaœe razmiølja Iztok Hu-mar, predsednik Slovenskegadruøtva za pravice æivali, ki je vOni, prilogi Dela (15. 5.), meddrugim zapisal, da ga lovci nebodo prepriœali o svoji dobrona-mernosti. O ministru Janezu Po-dobniku meni, da se razburja, œeHrvati streljajo v bliæini naøegaparka v Istri, hkrati pa odobravastreljanje v Triglavskem narod-nem parku.

Podobno razmiølja tudi VladoBegan v Veœerovih Pismih bral-cev.

SRNJAK NA IGRIØŒU VRTCA

Dnevnik, 4. 5. (sø). – Naograjeno igriøœe postojn-

skega vrtca se je 3. maja zjutrajzatekel mlajøi srnjak. »Takoj kosmo ga odkrili, smo poklicalipomoœ,« je povedal ravnateljvrtca Peter Plevnik, ki je nena-povedanega in zmedenega obi-skovalca spremljal ves œas nje-govega divjanja po igriøœu. »Zaotroke je bila to senzacija,« jepovedala pomoœnica ravnateljaFani Borovina. Na pomoœ sonajprej priskoœili postojnski ga-silci, nato pa øe lovci, œlani LDJavornik.

LOVŒEVA POMOTAUSODNA ZA MEDVEDJEGA MLADIŒA

Veœer, Delo, 7. 5. (TatjanaVrbnjak, Robert Galun). –V petek zveœer, æe v mraku, je77-letni lovec Ciril Kocutar izLimbuøa pri Mariboru na kr-miøœu za divje praøiœe v bliæinismuœiøœa Cojzarica na Arehuustrelil 65 kg teækega medvedje-ga mladiœa. Lovec s polstoletnimlovskim staæem, ki je øel pogle-dat, ali je na krmiøœu dovolj ko-ruze, je mislil, da je proti njemuplanil divji praøiœ. Na medvedasploh ni pomislil, saj so ga natamkajønjem obmoœju nazadnjevideli pred 22 leti. Ko je stopil doustreljene æivali, je øele videl, daje ustrelil medvedjega mladiœa.

A ni imel veliko œasa za razmiø-ljanje; ko je nenadoma zasliøalglasno rjovenje medvedje mate-re, je pobegnil v lovsko opazo-valnico. Lovci so o dogodku ta-koj obvestili Zavod za gozdove,ki je o nesreœnem dogodku obve-stil Ministrstvo za okolje. Z gen-sko analizo odstreljenega med-vedka bodo poskuøali ugotoviti,ali ima podoben genski zapis kotkoœevski medvedje ali pa stamedveda morda priøla iz sosed-nje Avstrije.

Martin Krajnc, vodja Ob-moœne enote Zavoda za gozdoveSlovenije, je pozneje za Veœerpovedal, da je strah zaradi med-vedke odveœ. »Ne vemo, kam jeøla, saj ji je teæko slediti …«Katarina Øulek se je v istemœasniku poøalila, ko se je vpra-øala, kaj imata skupnega med-vedka in inøpektor. »Vsaj to, dalahko odloœno vplivata na gobe vslovenskih gozdovih, saj se jestrast tukajønjih gobarjev zeloumirila,« je odgovorila. Malceæaljivo pa je izzvenelo vpraøanjeBlanke Øolar (Delo, 9. 5.), œeø,kdo dovoli »starœku«, da imaoroæje.

V resnici med planinci in tu-risti ni bilo veœjega preplaha. Os-krbnik Ruøke koœe Maksimili-jan Klanœnik in najemnica Domana Osankarici Ana Økrinjar stapovedala, da so ljudje sicer veli-ko spraøevali, a niso bili prestra-øeni.

354 Lovec, LXL. letnik, øt. 7–8/2007

IZ DNEVNEGA TISKA

Foto

:L. S

kvar

œa –

Dia

na

V ZADNJIH PETIH LETIH JE PROMET »POGOLTNIL«103 MEDVEDE

Slovenske novice, Veœer,Delo, maja (Milan Glavo-njiå, Marjan Toø). – »V zadnjihpetih letih (2002–2006) je bilo iznarave odvzetih 489 medvedov,od tega jih je bilo redno odstrel-jenih 269, 109 æivali je bilo iz-redno odstreljenih zaradi kon-fliktnih dogodkov z ljudmi, 8 jihje bilo ulovljenih æivih in prese-ljenih za ponovne naselitve vdruge dræave (Italija, Francija),103 medvedi pa so bili evidenti-rani kot »izguba«, v glavnem za-radi prometa. Izgube v prometulahko natanœneje razdelimo ta-kole: 20 % medvedov je bilo iz-gubljenih zaradi nesreœ na avto-cestah, 40 % na æeleznici in 40 %na cestah niæjega ranga od avto-ceste,« je povedal Marko Jono-zoviœ, vodja Oddelka za gozdneæivali in lovstvo pri Zavodu zagozdove Slovenije ter posebejpostregel tudi s podatki o odstre-lu medvedov za trofejo, za kar jeseveda treba plaœati. »Cenik zaodstrel medvedov ni vezan nateæo medveda, marveœ na ocenokoæuha. Mednarodno lestvicoocenjevanja doloœa CIC (Med-narodni svet za lovstvo in ohra-nitev divjadi). Œe lovec lovi tako,da za odstrel plaœa, ni nobenihrazlik v ceni. Domaœi in tuji lo-vec mora za medveda, ki ga æeli

odstreliti, plaœati enak znesek.Cene za odstrel medvedov se gib-ljejo od dva tisoœ do deset tisoœevrov.«

Æal Marko Jonozoviœ ni mogelodgovoriti na vpraøanje, kolikodenarja je Slovenija dobila z do-voljenji za ustreljene medvede vzadnjih petih letih. »Teh podat-kov nimamo, saj nismo pristojniza njihovo zbiranje,« je bil Jono-zoviœev odgovor. Marjan Toø,zdaj glavni urednik revije Lovec,nekoœ pa tajnik Lovske zvezeMaribor, takøen odgovor komen-tira takole: »Œudim se, da Zavodza gozdove nima tudi teh podat-kov, saj ima vendar natanœenpregled nad dogajanjem v lovi-øœih posebnega pomena in tudi vostalih loviøœih, pa tudi sicer imaverodostojno lovsko statistiko,ki bi morala zajemati tudi fi-nanœne rezultate lovnega turiz-ma. Menim, da mora biti statisti-ka s takimi podatki vedno priroki in ve se, kdo je danes v lov-stvu za kaj pristojen in odgovo-ren. Posebno skrbno pa morajostatistiko voditi vsi upravljavciloviøœ, tako da s podatki ne bismelo biti teæav.«

STRELA JE UBILALOVCA NA PREÆI

Slovenske novice, 24. 5. (Mi-lan Glavonjiå). – Torkovoveœerno neurje je bilo usodno zalovca, 57-letnega Franca Petkaiz Lipovca pri Ribnici. Ko jeøtiristo metrov od doma na preæi

œakal na srnjaka, je v hrast udari-la strela in ubila moæa. »Ko semøel proti preæi, sem mislil, da jeoœetu slabo. Potem …« ni mogelskriti solz na boleœem obrazu sinSimon Petek.

»Od hiøe se je pred nevihto,saj ni kazalo, da bo viharna, zavtomobilom odpravil do pribliæ-no 400 metrov oddaljene preæe,«pripoveduje Francijev sin Simon.Ponesreœenega so zjutraj naølisosedje Alojz Starc in BraneDejak ter Francijev lovski tova-riø Duøan Lavriœ. Ponujal se jimje grozljiv prizor: kapa je bilarazcefrana na drobne kose, pravtako hlaœe in œevlji, mobilni tele-fon v levem æepu je bil skorajstopljen.

PO SLEDEH SLOVENSKEGA POLHA

Delo, 24. 5. (Viktor Lusko-vec). – Avtor podrobno piøeo raziskovalnem projektu o na-vadnem polhu, ki je nastal na po-budo Druøœine polharjev Polh izDolenjskih Toplic, po strokovnistrani pa ga vodi dr. Boris Kry-øtufek, mednarodno uveljavljenstrokovnjak za sesalce. Razisko-vanje poteka na dveh zaokroæe-nih obmoœjih: v gozdovih okrogPogorelca in Komolca, nekda-njih koœevarskih vasi v bliæiniBaze 20 v Koœevskem rogu. Navsakem obmoœju so namestili 41gnezdiøœ. Upravljavec s popula-cijo navadnega polha je Zavod

za gozdove Slovenije, ki naj binekako poskuøal doloœiti letnekvote.

* * *

Pri pregledu tiska smo naletelitudi na sestavek Borisa Gab-rijana, predsednika Zveze dru-øtev rejcev drobnice Slovenije, ovolkovih, ki so v okolici Adleøi-œev in Preloke pobili 28 ovac, kiso se pasle v ogradah. Œe se bodonapadi volkov nadaljevali, bodorejci gotovo zahtevali izredenodstrel volkov, dodaja Gabrijan.


IZ DNEVNEGA TISKA

STEKLINA NA OBMOŒJUSLOVENIJE

V obdobju od 1. do 31.maja 2007 je bilo z ob-moœja 24 obœin v naøi dræavilaboratorijsko preiskanih naprisotnost virusa stekline 30æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih in dru-gih bolezni æivali Nacional-nega veterinarskega inøtituta(NVI) v Ljubljani je pregledal12 lisic, 4 pse, 5 maœk, 3 ovce,2 jazbeca, 1 srno, 1 miø, 1gamsa in 1 govedo.

Prisotnost virusa steklineni bila ugotovljena.

Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med.,

vodja Oddelka za zdravstvenovarstvo æivali VURS

Foto

:S. L

avriœ

– D

iana

Lovske druæine se sreœu-jemo s proønjami zadvojno œlanstvo. Zapravilno odloœanje potrebuje-mo strokovno razlago 65. œle-na Zakona o divjadi in lov-stvu. To priœakujemo od stro-kovnih sluæb Lovske zvezeSlovenije. Zakon o divjadi inlovstvu dejansko ne omejujeœlanstva, kar teoretiœno po-meni, da je lahko vsak œlan416 lovskih druæin v Slove-niji.

Zakon ne opredeljuje, kdoje novi œlan: ali je to oseba, kis pripravniøtvom pridobi sta-tus lovca, ali je novi œlan æestari œlan neke lovske dru-æine, ki se æeli vkljuœiti øe vdrugo. Zato iz 65. œlena tudini jasno, ali prepoved pristop-nine velja samo za nove œlaneali tudi za tako imenovanestare œlane, ki se æelijo vklju-œiti øe v drugo lovsko druæi-no. Temeljno vpraøanje pa jev 65/1. œlenu, kjer navajajo,da so œlani druøtva lahko lov-ci in posamezniki. Ali takanavedba lahko pomeni, da niobvezno, da lovska druæinasprejme vsakega, ki je æeœlan neke lovske druæine, kiæeli pristopiti øe v drugo LD?

Naøa ustavna norma vsa-kemu zagotavlja pravico dozdruæevanja, vendar je odprtovpraøanje, ali ni ta pravica æeizkoriøœena s œlanstvom v enilovski druæini. Zato je veœ-kratno œlanstvo odvisno odpripravljenosti naproøene lov-ske druæine, œe ga sprejmeoziroma ali mora naproøenadruæina sprejeti vsakega kan-didata za pristop. Glede na to,da œlen 65/4 dovoljuje omeji-tev œlanstva glede na lovnopovrøino, se bo v praksi zgo-dilo, da bo z vkljuœitvijo t. i.starejøih œlanov meja omeje-vanja sprejetja hitro doseglji-va. S tem pa bo onemogoœensprejem novim mladim kan-didatom za lovce, ki bi po-mladili naøo starostno struk-turo.

Menim, da je s tem hujekrøena pravica do zdruæeva-nja, da je nekdo dva- ali veœ-kratni œlan lovske druæine,drugi, ki bi si æelel prviœ po-stati œlan, pa ne bo imel takemoænosti. V naøi lovski dru-

æini øe vedno veljajo pravila,ki omenjajo samo prestop, t. j. izpis iz ene druæine invkljuœitev v naøo. Tudi zatospraøujemo, ali lahko vztraja-mo na tem staliøœu.

Menim, da je treba vsemlovcem œim prej odgovoritina navedena vpraøanja. Takobi se izognili sodnim sporom,ki s kakrøno koli reøitvijo nepripomorejo k dobrim odno-som v œlanstvu.

Franc ØetinaLD Sorøko polje

Odgovor:Uredniøtvo Lovca je za raz-

lago vaøih vpraøanj zaprosiloStatutarno-pravno komisijopri LZS, ki smo ji posredovalitudi mnenje nekaterih œlanovuredniøkega odbora. Komisi-ja je o zadevi razpravljala nasvoji 9. seji 9. 5. 2007 inzavzela staliøœe, ki ga citira-mo:

Zakon o druøtvih v sploønihdoloœbah v 2. œlenu doloœa:1. Zdruæevanje v druøtva je

prostovoljno.


MNENJA IN PREDLOGI

Foto

:M. M

aste

rl –

Dia

na

Kako je z dvojnim aliveœkratnim œlanstvom v lovskih druæinah?

2. Vsakdo lahko postane œlandruøtva pod pogoji, ki jihdruøtvo doloœi v temelj-nem aktu.

3. Delovanje v druøtvu te-melji na enakopravnostiœlanstva.Na navedene doloœbe se

navezujejo doloœbe 65. œlenaZakona o divjadi in lovstvu(ZDLov-1), ki opredeljujejolovsko druæino kot druøtvo (1.odst.) in ki doloœajo, da imajonovo sprejeti œlani enakepravice in dolænosti kot drugiœlani lovske druæine (6. odst.).

Lovska druæina lahko v te-meljnem aktu, kot pogoj zasprejem v œlanstvo, doloœi(kar ne pomeni omejitve spre-jema novih œlanov, kakrøna jedovoljena v 4. odst.), da pro-silec ne sme biti œlan drugelovske druæine oz. doloœi, dalovska druæina lahko odklo-ni sprejem v œlanstvo prosil-cu, ki je æe œlan kake drugelovske druæine (tako kot od-kloni sprejem prosilcu, kinima stalnega bivaliøœa v Re-publiki Sloveniji, pa prosilcu,ki je bil izkljuœen iz lovskedruæine v doloœeni dobi po

izkljuœitvi, œe ima tako do-loœbo v temeljnem aktu itn.).

Tako doloœeni pogoji, œe sozajeti v temeljnem aktu, nepomenijo omejitve sprejema-nja novih œlanov in niso v na-sprotju z doloœbami 42. œle-na Ustave RS o »svobodnemzdruæevanju z drugimi«.

»Svobodno zdruæevanje« nepomeni neke »absolutne pra-vice«, ampak ga je treba raz-lagati v povezavi z doloœiliZakona o druøtvih o prosto-voljnem zdruæevanju, pogoji,pod katerimi prosilec lahkopostane œlan druøtva, in ena-kopravnosti œlanstva ter s pra-vicami in dolænostmi drugihœlanov lovske druæine.

Enakopravnost pomeni ena-ke pravice in dolænosti – tadoloœba bi bila na vsak naœinkrøena pri dvo- ali veœkrat-nem œlanstvu v lovskih dru-æinah.

Za dosego enakopravnostiœlanstva bi bilo treba v te-meljni akt vnesti tudi doloœi-lo, ki bi prepreœilo, da bi æesprejeti œlani lovske druæinepostali œlani tudi v drugi aliveœ lovskih druæinah.

Kako je pravilno sestav-ljen obœni zbor zvezedruøtev, konkretno OZLZS in kako bi morala pote-kati spreminjanja Pravil LZS,da bi bilo vse praviœno in vskladu z zakonom?

Vemo, kaj o œlanicah LZSnavaja lovski zakon: da solovske druæine neposrednoœlanice LZS. A ker zakon nitoœno doloœil prehoda in naœi-na izkljuœitve obmoœnih zveziz te obvezne organizacijskesheme, je ostal odprt prostor,moænosti in priœakovanje, dabodo œlanice zveze po starih,øe veljavnih pravilih poskrbe-le za œimprejønjo uskladitevoz. pripravo novih pravil, kimorajo biti usklajena z zako-nom.

In kaj je najbolj temeljno

dejstvo, najbolj temeljna do-loœitev v osnovnem aktu nekeorganizacije, œe ne to, kdo sonjeni œlani?

Delegati iz vrst ZLD-jevso, potem ko jih zakon ni veœuvrøœal med obvezno oblikozdruæevanja lovskih druæin,imeli torej eno samo samcatonalogo: spremeniti stara Pra-vila LZS in jih uskladiti znovim zakonom ZDLov-1, kije bil objavljen 20. 2. 2004 inzaœel veljati 90 dni pozneje.

Pa dajmo øteti na prste,dragi delegati iz ZLD-jev intisti, s pomoœjo katerih øevedno ostajate krojaœi usodeslovenskih lovcev!20. 2. 2004 + 90 dni = 20. 5.2004;koliko dni je od 20. 5. 2004do 20. 5. 2007 ?

Odgovor = 3 letaDragi delegati (dragi jem-

ljite dobesedno!), doslej vtreh letih v pravila niste bilisposobni zapisati prepro-stega doloœila, da so œlaniceLZS lovske druæine, in po-tem prepustiti zakonitimœlanicam in plaœnicam, dase same dogovorijo, kako inkaj bo naprej z njihovozvezo!

Ves œas øtejete lovske dru-æine za nesposobne in ne-upraviœene vodenja lastne or-ganizacije. Kaj je res po-membnejøe tolmaœenje z vrhaLZS, kot da lovci ne znamobrati zakonov in ste le po nji-hovih navodilih prepoznavalidrugaœna razmiøljanja od va-øih, kot so si drznili nekaterinapisati celo v Lovca? Najvas opomnim, da smo leta2007 in nikakor leta 1947 alikaterega drugega leta, ki sobila menda svinœeno obarva-na. Deklariramo se za demo-kratiœno dræavo in zloglasniœlen 133 prepoznavamo le øev zgodovini. Dandanes zahte-vamo enakopravnost, plural-nost, transparentnost in odgo-vornost.

Vi pa ves œas øe dræite vrokah nekoœ zaupane vam va-jeti, ki vam ne pripadajo veœ,in se niste sposobni prilago-diti novim œasom, novim za-konskim doloœilom in voljitistih, ki so vsa leta doslej pla-œevali vaø obstoj. Øe veœ, tudiv teh letih, ko je vaø poloæajdrugaœen in jasen, ste neute-meljeno zahtevali finanœnovzdræevanje. Redke in œastneso ZLD, vem za svojo ljub-ljansko, na primer, ki so seodloœile da bo njihov obstojtemeljil le na delu, ki ga bodoponudile svojim œlanicam, inne na preæivelih in spornoveljavnih Pravilih LZS. Ta-kim obmoœnim lovskim zve-zam spoøtljivo odkrijem svojlovski klobuk!

Tiste druge, okorele, na sta-rih okopih vztrajajoœe obmoœ-ne zveze z njihovimi delegatina œelu pa øtejem za grobarjeslovenskega lovstva. V tehtreh letih ste uspeøno paralizi-rali naøe lovstvo in le dejav-nostim lovskih druæin se lah-ko zahvalimo, da nekako øeøepamo. Niœ kaj lepa popot-

nica za praznovanje 100-let-nice slovenske lovske organi-zacije. Si boste tvorci vsegazavlaœevanja ob proslavljanjuupali z odkritim pogledomodgovoriti na vpraøanje, kajste poœeli ta tri leta? Zakaj ni-ste bili sposobni in niste hote-li prepustiti upravljanja orga-nizacije tistim, ki jo plaœujejoin so zakoniti œlani? Dvo-mim; kveœjemu s figo v æepu.Tako kot ste dræali figo væepu ob sprejemanju predlo-ga sprememb lovskega zako-na. Rezultati so jasno vidni.Vaøi neaktivnosti pripisujemvsaj izgubo 10 let upravljanjaz loviøœi in nejasen ter ne-enakopraven poloæaj lovskihdruæin ob naslednji podelitvikoncesij. Niste bili sposobnipredstaviti argumentov, ki bizagovarjali prvotno zakonskoin po ustavi nesporno dobo20 let. Øe veœ, niste bili spo-sobni zagotoviti enakoprav-nega poloæaja dosedanjih lov-skih druæin ob naslednji po-delitvi. Jaz to vidim kot pri-pravo na poloæaj, ki bo omo-goœil, da se bo pri nas pono-vila zgodba s Hrvaøke. Vamnaøa divjad, vam, ki naj bi bililovci, res tako malo pomeniin v njej vidite le surovino in denar? Vam prizadevanjaprejønjih generacij lovcev, kiso ustvarila z divjadjo takobogata in pestra obmoœja, ka-krøna imamo zdaj, res takomalo pomenijo? Vam dogna-nja stroke, ki so nas konœnouspela po vsem svetu prepri-œati, da je le trajnostna rabanaravnih virov edina realnapot v prihodnosti, res takomalo pomenijo? Je vaø etiœnikodeks, ki na prvo mesto po-stavlja dobrobit prostoæiveœihdivjih æivali, podpisan s figov æepu?

V zakonu bo pri nekaterihdoloœilih mogoœ øe en po-pravni izpit: ustavna presoja.Boste vi, delegati obmoœnihlovskih zvez, in tisti, ki sepostavljate v vodstvo LZS, tomoænost uporabili ali z neak-tivnostjo potrdili sume, da jeza vsem øe nekaj, ki je naøimoœem skrito in z doloœeniminameni, ki s slovenskim lov-cem, kakrønega poznamo da-nes, nimajo niœ? Tovariøi izZLD-jev, bo vaøa neaktivnost


MNENJA IN PREDLOGI

Moje pismo delegatom ZLD-jev!

na teh podroœjih, prepuøœanjeodloœanja in vodenja le neka-terim posameznikom, prines-la posledice, na katere danespomislimo s strahom?

Dragi predstavniki obmoœ-nih lovskih zvez! Œe se nistesposobni prepustiti tokovomsodobnega œasa, svoja mestaprepustite dela æeljnim; najsibodo mlajøi ali starejøi! Dele-giranje ne pomeni le dvigo-vanja rok, paœ pa krepko delopred tem in potem, ko sprej-memo zadolæitve.

Skrajni œas je, da æe enkratdvignete roke tudi za to, dabodo organizacijo vodili tisti,ki jim to po zakonu pripada!Predstavnikom lovskih dru-æin. In od njih, øe bolje odœlanov lovskih druæin – lov-cev morata izvirati glas inodloœitev, ki pride do vrha inse izreka v imenu vseh lov-cev. Nihœe na sredi ali navrhu lovske organizacije nesme kar sam od sebe doloœati,kako bo zastopal veœ kot22.000 slovenskih lovcev inkaj bo govoril v njihovemimenu!

Moje pisanje je preprosto:temelji zgolj na dogodkih, ki

sem jim sledil v zadnjih letih.Na temelju tistega, kar se meje zadevalo kot lovca in ljubi-telja narave in æivih! Doga-jalo pa se je dovolj, da si jelahko vsak ustvaril svoje mne-nje, œe je le kolikor toliko sle-dil zadevam; œetudi samo za-pisom v naøem glasilu Lovec.

Zame je bil bistveni ter naj-pomembnejøi zapis, ko semprebral, da so stareøine lov-skih druæin v œasu, ko je ak-tualni lovski zakon æe doloœal,da so le lovske druæine kotœlanice LZS, sklenile, da so leone edine œlanice ter da jetreba Pravila LZS prilagodititemu. Œe ste zamerili njim innjihove volje øe vedno neupoøtevate, pa zamerite øemeni, ki sem vam to zapisal!Posebej prepoznavati me takone bo treba, saj je spodaj mojpodpis.

Marijan LikarDobrova

Za odgovor in razlago Li-karjevega prispevka je ured-niøki odbor Lovca zaprosilvodstvo Lovske zveze Slove-nije. V njem so zapisali:

Navedbe avtorja prispevka,zlasti v delu, ki se nanaøa na sestavo najviøjega organaLovske zveze Slovenije, ki je12. 5. 2007 sprejel tudi novaPravila Lovske zveze Slove-nije, zahtevajo naslednje po-jasnilo:

Zakon o divjadi in lovstvu(Uradni list RS, øt. 16/04 in120/06 – odloœba US; v na-daljevanju: ZDLov-1), ki ve-lja æe œetrto leto, je uvedelnekatere novosti tudi na pod-roœju organizacije Lovskezveze Slovenije z doloœbo pr-vega odstavka 66. œlena, napodlagi katere je Lovska zve-za Slovenije zveza vseh lov-skih druæin, ki deluje v jav-nem interesu. Glede na to, daje ZDLov-1 v svojem 84. œle-nu z dnem uveljavitve ZDLo-1v celoti razveljavil Zakon ovarstvu, gojitvi in lovu divja-di ter o upravljanju loviøœ(Uradni list SS, øt. 25/76 in29/86 ter Uradni list RS, øt.29/95 – ZPDF in 89/99 –Zdru-A), ni pa izrecno doloœilpoti, kako udejanjati doloœbeprvega odstavka 66. œlena, sose pojavile øtevilne dileme,

zlasti pa vpraøanja, ki se po-stavljajo tudi avtorju prispev-ka. Dileme, kako naj se slo-venska lovska organizacijaorganizira in deluje na pod-lagi ZDLov-1 in Zakona odruøtvih, je odpravila odloœ-ba Ministrstva za notranjezadeve. Z njeno vsebino so selahko bralci glasila Lovecseznanili v prispevku, ki je bilkot uvodnik objavljen na stra-neh 516 in 517 v glasilu Lo-vec, v øtevilki 11/2006. V na-vedenem prispevku je povzetatudi bistvena vsebina odloœ-be, s katero je pritoæbeni or-gan, Ministrstvo za notranjezadeve, odloœil o pritoæbiLovske druæine Dreta - Na-zarje, Antona Øubica in Boja-na Lepiœnika zoper odloœboUpravne enote Ljubljana, kije 28. 12. 2005 odloœila, da sev register druøtev vpiøe spre-memba temeljnega akta inzastopnika Lovske zveze Slo-venije, kar je bilo sprejeto naizrednem obœnem zboru 10.12. 2005 v Celju. Œeprav jevsakomur dopustno lastnomnenje o tem, »kako naj bo vskladu z ZDLov-1 sestavljenObœni zbor Lovske zveze Slo-


MNENJA IN PREDLOGI

Foto

:L. S

kvar

œa –

Dia

na

venije, kako bi moralo pote-kati spreminjanje Pravil LZS,da bi bilo praviœno in v skla-du z zakonom,« ni odveœ øeenkrat navesti bistvenega delaiz obrazloæitve pritoæbenegaorgana: »Drugostopni organse strinja z ugotovitvami pr-vostopnega organa, da obœnizbor dne 25. 6. 2005 ni bilsklican v skladu s pravili zve-ze, saj nanj niso bili vabljenidelegati obmoœnih zvez lov-skih druæin, ki jih kot œlanicezveze doloœajo veljavna pra-vila zveze, temveœ predstavni-ki vseh lovskih druæin, ki sopo doloœbah 66. œlena nove-ga zakona o divjadi in lovstvuœlanice LZS … Doloœba dru-gega odstavka 19. œlena pra-vil, ki doloœa, da predsednikain œlane upravnega odboraLZS izvoli obœni zbor tako, daima vsaka obmoœna zvezasvojega predstavnika, je v ne-skladju z Zakonom o divjadiin lovstvu. Drugostopni or-gan se namreœ strinja z na-vedbami pritoænikov, da ve-ljavna pravila LZS ne omo-goœajo lovskim druæinam, kiso izstopile iz œlanstva katereizmed obmoœnih zvez lovskihdruæin, uresniœevanja njiho-vih œlanskih pravic, ki izhaja-jo iz ustave in zakona in jihmora temelji akt zveze omo-goœiti. Ker je vsem organomzveze mandat potekel, lahkoveljavno skliœe izredni obœnizbor le tretjina œlanic, in si-cer tretjina obmoœnih zvezlovskih druæin potem, ko soodloœitev o sklicu izrednegaobœnega zbora sprejele sklad-no s pravili temeljnega akta.Upraviœeni sklicatelji morajoizredni obœni zbor sklicati inizpeljati na naœin in po po-stopku, kot ga doloœajo ve-

ljavna pravila. Na izrednemobœnem zboru je treba izvolitizastopnika zveze, pravila zve-ze uskladiti z doloœbami za-kona o druøtvih in zakona odivjadi in lovstvu tako, dabodo lovskim druæinam omo-goœala œlanstvo v zvezi, kot todoloœa 66. œlen zakona o div-jadi in lovstvu.« V skladu zodloœitvijo Ministrstva za not-ranje zadeve so bili opravlje-ni vsi nadaljnji postopki, po-vezani z izvolitvijo zakonite-ga zastopnika LZS, prav takopa so bila sprejeta tudi nova

Pravila LZS. 25. 11. 2006 jebil sklican izredni Obœni zborLZS, na katerem je bil izvo-ljen predsednik LZS, BogdanMahne. 6. 12. 2006 je bila napristojno upravno enoto vlo-æena zahteva za sprememboregistracije zastopnika LZS;12. 5. 2007 je Obœni zbor LZSsprejel nova Pravila LZS; 1. 6. 2007 pa je bila vloæenazahteva za registracijo spre-membe temeljnega akta Pra-vil LZS.

Mag. Nataøa Oven,generalna sekretarka LZS

Æe vrsto let v naøi revijipogreøam letne stati-stiœne podatke o gospo-darjenju v naøih loviøœih.Zadnja leta Lovska zveza Slo-venije tega ne vodi veœ. Nje-na odliœna zdruæba LISJAKpodatke iz loviøœ posredujeZavodu za gozdove, ki jihuporablja pri naœrtovanju.

Na spletni strani Zavoda zagozdove sem za posameznalovskoupravljalska obmoœjanaøel podatke o divjadi za leti2005/06, ni pa mi uspelo naj-ti podatkov tudi o œlanstvu,turizmu, lovski kinologiji ingmotnem stanju naøega lov-stva. Slednje tudi ne zadevaZGS. Veliko tega bi zanimalonaøe lovce æe zaradi primerja-ve. Manj bi bilo nesporazu-mov in domnev, saj øtevilœ-nih vrednosti ni mogoœe ovre-

œi, medtem ko je teæa mnenj,trditev in doktrin vse preveœodvisna od »teæe« avtorjev.

Zbirnika o gospodarjenju zdivjadjo pri nas nisem naøel,zato sem podatke œrpal iz Let-nih lovskoupravljalskih naœr-tov za leto 2007, in to za pet-najst (15) upravljalskih ob-moœij (770 strani!). Za avst-rijska loviøœa sem uporabilsplet Jagdstatistik 2005/06,za nemøka pa Priroœnik DJVHandbuch 2007.

Primerjal sem loviøœa po-dobnih lovskih kultur, lovskemiselnosti in zemljepisne po-dobnosti. Slovenska loviøœasem primerjal z loviøœi Nem-œije, Avstrije, avstrijske Øta-jerske in avstrijske Koroøke.V preglednici 1 sem prikazalletni odstrel. Gotovo je to tudinajbolj toœen podatek, povozi

so æe malo manj zanesljivi,vrednosti naravnih izgub paso sploh zelo dvomljive. Zatomenim, da je raœunanje insklepanje s pomoœjo celotne-ga »odvzema« (izvzemom?)manj verodostojno. Ker po-datkov o lovnih povrøinah ni-sem mogel najti, sem upora-bil celotne povrøine dræav oz.deæel. Zato so realne speci-fiœne vrednosti (odstrel/100ha)in teæe uplenjene divjadi (kg/100 ha) pribliæno za 10 % viø-je, kar pa ne vpliva na medse-bojna razmerja. Teæe uplenje-ne parkljaste divjadi veljajoza iztrebljeno divjad, primer-no za prodajo. Tudi vrednostiodstrela divjih praøiœev na av-strijskem Øtajerskem nisemdobil, zato sem uporabil pri-padajoœi del od celotnega av-strijskega odstrela praøiœev vrazmerju povrøin.

Presenetljivo velika so od-stopanja teæ divjaœine na eno-to povrøine (100 ha) v pri-merjavi s teæami v naøih lovi-øœih. Na Koroøkem so odstre-li za 60 % viøji kot pri nas, vNemœiji in Avstriji pa celo 80do 90 %. Na avstrijskem Øta-jerskem, ki je øe najbolj pri-merljiva s Slovenijo, saj imale malo manjøo povrøino, imatudi enak deleæ gozdov inøtevilo lovcev, odstrelijo 2,5-krat toliko jelenjadi in 50 %veœ srnjadi.

Za srnjad, ki poseljuje vesprostor, sem v preglednici 2prikazal specifiœni odstrel(glav/100 ha), celotne izgubein povoze (nenaravne izgu-be). Koroøci (visokogorje!)odstrelijo œetrtino srnjadi veœkot mi, avstrijski lovci paskoraj øe enkrat veœ! Podobnerezultate smo dosegali tudi æepri nas. V letih 1991, 1992 in


MNENJA IN PREDLOGI

Kako gospodarimo z divjadjo mi

in kako drugi?

Preglednica 1: Odstrel parkljaste divjadi in teæa divjaœine v l. 2005/06Slovenija Nemœija Avstrija Avstr. Øtajerska Avstr. Koroøka

Vrsta kg/glav glav kg glav kg glav kg glav kg glav kgJelenjad 65 4.615 299.975 60.664 3,943.160 49.615 3,225.000 11.711 761.211 7.881 512.265Damjak 35 92 3.220 49.132 1,719.620 551 19.284 67 2.345 36 1.260Sika jelenjad 30 1.132 34.020Gams 15 2.284 34.260 3.254 48.810 22.708 340.620 4.252 63.780 2.763 41.445Muflon 20 775 15.500 6.292 125.840 2.402 48.040 333 6.660 301 6.020Div. praøiœ 41 7.346 301.186 461.881 18,937.121 27.223 1,116.143 5.440 224.000 336 13.776Srnjad 12,5 34.656 433.200 905.387 11,317.337 280.474 3,505.915 51.616 645.200 20.032 250.400Skup. teæa v kg 1,087.341 36,125.908 8,255.013 1,703.196 825.166kg/100 ha 54,4 101 98,4 103,8 86,6

100 186 181 191 159

1993 smo v povpreœju odstre-lili 48.000 glav srnjadi (2,4glave/100 ha), celotne izgubeso bile 6.732 glav (14 %), po-vozov pa je bilo 3.353 glav(7,0 %). Na Bavarskem od-strelijo 4,0 glav/100 ha, naBaden Würtenberøkem 4,5glave/100 ha, v deæeli Hessen4,2 glave/100 ha lovne povr-øine. Predvsem v deæelahnekdanje Vzhodne Nemœije(DDR) in v sosednjih deæelahimajo teæave s preveliko øte-vilœnostjo divjih praøiœev innevarnostjo izbruha praøiœjekuge (velike obdelovalne po-vrøine, posejane s koruzo inrastlinami za pridobivanjeenergentov). V povpreœju od-strelijo 2 do 2,5 glave divjihpraøiœev na 100 ha lovne po-vrøine; t. j. toliko kot srnjadi.Pet- do øestkrat veœ kot prinas! Ne preseneœa, da se po-javljajo teænje za spremembolovskih pravil na økodo lov-ske etike. Odkupne cene div-jaœine so v Avstriji enake kotpri nas, v Nemœiji pa so øeenkrat viøje.

Skoraj dvakratni odstrel vNemœiji in Avstriji je mogoœzaradi veœje øtevilœnosti(staleæa) divjadi. Obremeni-tev gozda zaradi rastlinojedeparkljaste divjadi je v Avstrijidvakrat veœja kot pri nas, vNemœiji pa øe veliko veœja,saj je le 30 % povrøine pokri-te z gozdom. Nisem pa øe za-sledil, da bi gozdarji in lastni-ki gozdov bili »plat zvona« inpriøli z lovci v »pat pozicijo«.Strpno reøujejo nastale pro-bleme.

Na razlike v odstrelu delnovplivajo tudi velike zveri, kijih drugje nimajo. Pri nas nji-hov pomen precenjujemo, sajje, npr., v letih okrog 2000znaøala teæa divjaœine v enemletu v nekdanjih loviøœih LZSÆitna gora in Ljubljanski vrh160 kg/100 ha, kar je 3-kratveœ od slovenskega povpreœ-

ja! Pri nas so izgube zaradiprometa 3- do 4-krat manjøe,kar pri skoraj izenaœeni obre-menitvi s cestnim prometomprav tako ni v redu. Predaleœbi øli, œe bi razœlenjevali po-samezne primere, kar tudi ninamen tega prispevka. Zaradivelikih razlik je potrebna po-globljena øtudijska analiza intreba je ugotoviti odgovore!Potrebna je vsakoletna raz-œlenitev razmer v loviøœih po-sameznih lovskoupravljalskihobmoœij in njihova medse-bojna primerjava. Za nadalj-nje usmeritve delovanja ce-lote pa je treba stanje primer-jati tudi z razmerami v dræaviin øirøem okolju. Œe bomoobdelovali vsak svoj vrtiœek(C. Øtrumbelj), je velika ne-varnost, da zaradi preobreme-njenosti z mnoæico podatkovne bomo zaradi dreves videligozda.

Leta 2005/06 je vrednostdivjaœine (mesa uplenjene div-jadi) iz naøih loviøœ znaøalaokroglo tri milijone evrov.Ali ne bi bilo primerno delnaøega znanja in volje name-niti vpraøanju poveœanja øte-

vilœnosti divjadi in s tem tudiveœjega odstrela ter se z oœit-nimi dokazi dokopati do spo-znanja, da samo z zahtevamipo veœjem odstrelu nikomurne koristimo: ne gozdu, øenajmanj pa divjadi.

Moja razmiøljanja bodo iz-zvala ugovore. Upam, da ne vtakem tonu, kot sredi minule-ga leta, ko si je edino resnicoo zimskem krmljenju srnjadiprisvojilo nekaj samozvanihstrokovnjakov in ki so podkapo dræavne oblasti na ne-primeren naœin zavrli razpra-vo. Tak naœin lahko omrtvidel aktivnega lovstva ali pavodi k nespoøtovanju zako-nov; oboje je zelo nevarno.

Strokovni sluæbi LZS pri-poroœam, naj v Lovcu vsakoleto s kratkim komentarjemobjavi statistiœne podatke ogospodarjenju po obmoœjihin v celoti. Zajetni naœrtoval-ski (planski) akti bodo ølisvojo pot, tako kot vsa »plan-ska dokumentacija«, øtevilnivezani izvodi Lovca pa sebodo ohranili tudi sto let. Do-kazano!

Bruno Skumavc, Kranj

ga lovskega muzeja je veljalaza eno najbolje urejenih stal-nih postavitev med lovskimimuzeji v Evropi, in sicer gle-de strokovne pa tudi muzeo-loøke ureditve. Tedanji direk-tor Tehniøkega muzeja Slo-venije Marjan Vidmar je zaureditev Slovenskega lovske-ga muzeja prejel najviøje pri-znanje na podroœju muzeal-stva – Valvasorjevo nagrado.Na Lovsko zvezo Slovenijein strokovne sodelavce, ki sopripravljali razstavo, pa sopozabili.

Po veœ kot tridesetih letih jemuzejska zbirka zastarela inæe dolgo ne ustreza veœ so-dobnim muzejskim postavit-vam. Œe je bil pred tremi de-setletji muzej v ponos lovskiorganizaciji in Tehniøkemumuzeju Slovenije, jima je zdajv sramoto. Predlog strokovnesodelavke, vodje Slovenske-ga lovskega muzeja, da bizbirko zaprli za javnost, nidobil podpore.

Razvoj oziroma prenovamuzeja ni bila mogoœa izrazliœnih razlogov. Med po-membnejøimi velja omenitidenacionalizacijski postopek,statiœno nestabilnost muzej-skih prostorov, neurejen sta-tus muzeja in s tem nereøenovpraøanje financiranja muze-ja. Reøitev prvega problemase bliæa koncu, ostaja pa pro-blem statiœne sanacije prosto-rov v spomeniøko zavarova-nem grajskem poslopju. Æeleta 2001 smo v Slovenskemlovskem muzeju naroœili øtu-dijo – pripravo smernic zastatiœno sanacijo prostorovSlovenskega lovskega muze-ja. Ugotovljeno je bilo, da jestatiœna nestabilnost posledi-ca nepopravljenih poøkodbpo potresu leta 1976, vsako-dnevnih tresljajev zaradi pro-meta na cesti Borovnica–Vrhnika in tudi poveøenihstropov zaradi prevelike obre-menitve na podstrehi. Za pri-pravo projektne dokumenta-cije in nujno potrebne sanaci-je (zaradi poveøenih stropovso prostori potencialno ne-varni za obiskovalce in tudidelavce muzeja) smo leta2002 zaprosili za novo øtudi-jo, ki je potrdila ugotovitveprve. Za kaj veœ v Sloven-


MNENJA IN PREDLOGI

Preglednica 2: Odvzem (odstrel in izgube) srnjadi v l. 2005/06Dræava Povrøina Odvzem Odstrel Izgube (%) Sp. odstrel Gozd

106 ha glav/leto glav/leto Celotne naravne nenaravne glav/100ha % %Slovenija 2.025 44.733 34.656 22,5 18,2 4,3 1,7 100 57,7Nemœija 35.705 1.105 905.387 18,2 2,5 141 30,0Avstrija 8.386 350.648 280.474 19,9 8,9 11,0 3,3 194 47,0A. Øtajerska 1.638 66.924 51.616 23,0 11,6 11,4 3,2 188 60,7 A. Koroøka 0.953 24.425 20.032 18,0 6,1 11,9 2,1 123 60,2

bila potrjena vsebinski in fi-nanœni naœrt novega muzejain sprejeta obveznost, da LZSzanj zagotovi finanœna sred-stva. Nato je bila podpisanapogodba med LZS in Tehni-økim muzejem (TMS). Pogod-beni stranki sta se sporazu-meli, da bosta postavili osred-nji lovski muzej v Sloveniji.Po izselitvi strank in ureditviprostorov je bil odprt Sloven-ski lovski muzej, in sicer 10.maja 1975.

Stalna razstava Slovenske-

Vpetdesetih letih prej-ønjega stoletja je bilalovska zbirka prviœpredana javnosti v okviru te-danjega Gozdarskega, lesar-skega in lovskega muzeja vBistri pri Vrhniki. Leta 1958je Lovska zveza Slovenijeprevzela patronat nad lov-skim oddelkom in øe istegaleta je bila odprta prenovljenazbirka. Leta 1964 je Lovskazveza dobila moænost prido-biti nove prostore v graduBistra, øtiri leta pozneje sta

Slovenski lovski muzej – da ali ne?

skem lovskem muzeju nismoimeli finanœnih sredstev, patudi moænosti ni bilo.

Odnos med LZS in TMSureja skoraj trideset let starsamoupravni sporazum, ki jeæe zdavnaj presegel potrebemuzeja. Na LZS je bil æe predleti sprejet sklep, da je trebaopredeliti status muzeja, sajje samo tako mogoœe izvajatiposamezne aktivnosti muzejain naœrtovati njegov razvoj.Pripravljenih je bilo veœ os-nutkov pogodb (potencialnipartnerji: Tehniøki muzej Slo-venije, Lovska zveza Slove-nije, Ministrstvo za kulturo),vendar nobeden od njih nidoæivel resnejøe obravnave.Nobena od potencialnih po-godbenih strank se ni jasnoopredelila do predlaganih do-loœil, tudi ni dala konkretnih(pismih) predlogov. Enako jebilo s strategijo razvoja Slo-venskega lovskega muzeja.Opravili smo torej delo, kizaenkrat ni dalo rezultatov.

Kljub navedenim teæavamnismo obupali. Vztrajali smozaradi vseh, ki so se v pretek-losti zavzemali za muzej inzanj prispevali svoje znanje,predmete, delo in denar. Lo-tili smo se priprave idejnezasnove nove stalne razstave,ki bi temeljila na sodobnihmuzejskih naœelih in upo-øtevala najnovejøa dognanjastroke. Zasnovo so pripravilimag. Romana Erhatiœ Øir-nik, vodja Slovenskega lov-skega muzeja, oblikovalkauniv. dipl. arhitektka SanjaJurca Avci in grafiœna obli-kovalka Dolores Gerbec.

Idejna zasnova nove stalne zbirke

Slovenski lovski muzej botudi v prihodnje opravljal zalovce in druge obiskovalcemuzeja vzgojne in izobraæe-valne naloge na podroœju lov-ske dejavnosti ter promocijolovske organizacije. V njembomo predstavili prostoæive-œe divje æivali (divjad) innjihove æivljenjske prostore,opozorili na ogroæenost invarstvo divjadi, predstavili lovv funkciji trajnostne rabe na-ravnih virov, predstavili zgo-dovino lova in lovstva na Slo-

venskem, pa tudi lovsko tra-dicijo kot sestavni del naøekulturne dediøœine.

V okviru svojega poslan-stva smo si za cilj zadali oza-vestiti œim øirøi krog obisko-valcev vseh starosti in razno-likih predznanj o nujnosti inoblikah trajnostne rabe pro-stoæiveœih vrst divjadi, s po-udarkom na lovski dejavno-sti, prek raznolikih muzejskihaktivnosti in prikazov krepitirazumevanje o vlogi in pome-nu lovstva v naravi in druæbi,osvetliti lik lovca in poslan-

stvo lovske organizacije, opo-zarjati na medsebojno sood-visnost naravnih in kulturnihdejavnikov v antropogenihekosistemih, usmerjati obi-skovalce v odgovornejøi od-nos do æivljenja in narave terohranjati bogate materialne,pisne in ustne vire o lovskitradiciji na Slovenskem.

Stalna razstava Slovenske-ga lovskega muzeja bo razde-ljena v veœ tematskih sklo-pov, ki jih lahko strnemo v triglavne vsebine: prikaz divja-di, prikaz zgodovine lova in

lovstva ter prikaz vloge inrazvoja slovenske lovske or-ganizacije.

Prostoæiveœe vrste divjadibomo predstavili v øtirih bio-topih: kulturna krajina, gore,gozd in obvodni svet. Pred-stavitev bo dinamiœna; obi-skovalci bodo divjad sprem-ljali skozi dnevni in letni œas.V vsakem od navedenih bio-topov bomo pokazali tudi vlo-go lovca pri upravljanju zdivjadjo. Vsakemu biotopu,kjer bodo navedene samo ne-katere najnujnejøe informaci-


MNENJA IN PREDLOGI

Predstavitev nove postavitve: gozd poleti in gozd pozimi

je, bo sledil informacijskiprostor, kjer bodo na voljocelovite informacije o posa-mezni æivali (æivljenjski ci-kel, biologija divjadi, ogla-øanje æivali, æivljenjski pro-stor, velikost in razøirjenostpopulacij, odvzem posamez-nih osebkov iz populacij,medvrstni odnosi in odnosiznotraj populacije, vplivi œlo-vekovih dejavnosti na stanjedivjadi: drobljenje (fragmen-tacija) ekosistemov, strupi,divja odlagaliøœa, promet itn.).

Pri prikazu zgodovine lovain lovstva bomo obiskovalceopozorili na spreminjanjepomena in funkcija lova inlovstva skozi œas (lov za pre-æivetje, lov privilegij bogatihza razvedrilo in zabavo, lovkot gospodarska panoga inlov kot trajnostna raba narav-nih virov ob upoøtevanju eko-loøkih in naravovarstvenihspoznanj). Pri tehnikah lovabo muzejska zgodba osredo-toœena na prikaze lova in lov-skih pripomoœkov iz preteklein polpretekle zgodovine (lovv pradavnini, lovec s psom inlokom, lovec z lokostrelom,sokolar, lovec s puøko, uniœe-vanje »økodljivcev«, pogon//brakada, lov s ptiœarjem, œa-kanje na srnjaka, zalaz gamsaitn.)

Poseben del bo namenjenprikazu pomena in vloge lov-ske organizacije skozi œas terosvetliti lik lovca v zdajønjemœasu. Obiskovalci bodo dobiliinformacije o lovcih in lovskiorganizaciji, zgodovini lov-ske organizacije, pomenu invlogi lovske organizacije dan-danes, moænosti sodelovanjaz lovsko organizacijo, pa tudio moænosti vkljuœitve v lov-sko organizacijo.

Obiskovalec bo ogled zbir-ke konœal v muzejski trgovi-ni, ki bo s svojo ponudbo do-polnjevala celotno muzejskozgodbo. V okviru muzeja na-œrtujemo tudi poseben pro-stor, kjer bodo pedagoøke inandragoøke delavnice, okrog-le mize, predavanja, predva-janje filmov itn., pa tudi pro-stor, namenjen obœasnim raz-stavam ali predstavitvi pro-jektov, ki potekajo v okvirulovske organizacije.

Po pridobljeni recenziji iz

pedagoøko-didaktiœnega vidi-ka bo nova stalna razstavaomogoœala aktivno vkljuœe-vanje obiskovalcev prek do-æivljanja, individualnega opa-zovanja do skupinskih delav-nic. Z didaktiœnega vidika jekoncentracija informacij indoæivetij ravno prav odmerje-na za celostno dojemanjestalno spreminjajoœe se kom-pleksnosti æivljenja in ekosi-stemov. Kot neloœljivi del na-rave se œlovek skozi postavit-ve pojavlja v razliœnih vlo-gah, ki jih obiskovalec ovred-noti in na koncu kot razumno

in odgovorno bitje razmisli opomenu ohranjanja bioloøkepestrosti (v naøem primeruprostoæiveœe divjadi) za ohra-njanje lastne vrste. Razstava,ki bo postavljena po takemkonceptu, bo na privlaœen insodoben naœin prispevala kveœanju zavesti o nujnostitrajnostnega razvoja in pri-spevku lovske organizacije ktrajnostni rabi naravnih virovin ohranjanju biodiverzitete(Viœar, 2007).

Slovenski lovski muzej sije doslej ogledalo 1.240.000ljudi. Navedena øtevilka do-

kazuje, da je slovenski javno-sti umestno ponuditi nov mu-zej, posebno v œasu, ko silovci in lovska organizacijaprizadevajo dobiti boljøo po-dobo v javnosti. Idejna za-snova novega muzeja je do-kument, na podlagi kateregabo morda odloœitev laæja. Od-loœiti se bo treba œim prej, sajmuzejska zbirka pa tudi sce-narij zastarita in œez nekaj letne bo veœ smiselno postavlja-ti novega muzeja, ki æe v os-novi ne bo sledil sodobnimmuzejskim smernicam. Mag. Romana Erhatiœ Øirnik


MNENJA IN PREDLOGI

Za sodobnejøo stalnopostavitevPredstavitev nove idejne zasnove Slovenskegalovskega muzeja

V prostorih Tehniøkega muzeja Slovenije, vgradu Bistra pri Vrhniki, sta Lovska zvezaSlovenije in Tehniøki muzej Slovenije (TMS) 29.5. 2007 organizirala javno predstavitev nove, so-dobnejøe idejne zasnove za stalno postavitev veœloœenih vsebinskih sklopov Slovenskega lovske-ga muzeja. Na predstavitvi se je zbralo okrog 40zainteresiranih posluøalcev in povabljenih, œlaniUO LZS ter predstavniki sredstev javnega ob-veøœanja. Z uvodnimi besedami sta se predstaviladirektor TMS dr. Orest Jarh in predsednik LZSBogdan Mahne, v katerih sta poudarila velikpomen lovskega muzeja za slovenski narod inslovensko lovstvo, nato pa predstavila avtoricenove idejne zasnove: kustosinjo TMS mag. Ro-mano Erhatiœ Øirnik, arhitektko Sanjo JurcaAvci in oblikovalko Dolores Gerbec.

R. Erhatiœ Øirnik je najprej izœrpno predstavilabogato in zanimivo zgodovino Slovenskega lov-skega muzeja, ki se je zaœela z letom 1947. V na-daljevanju pa sta S. Jurca Auci in D. Gerbec, vsa-

ka s svojega strokovnega zor-nega kota s sliko in besedozbranim nazorno predstavilitudi vsa idejna izhodiøœa zavse novosti, ki naj bi na naj-sodobnejøi naœin predstavileobiskovalcem muzeja naøo av-tohtono divjad in njeno var-stvo, zgodovino lovstva naSlovenskem in sodobno lov-sko dejavnost kot del bogatenaravne in kulturne dediøœineter preudarne trajnostne rabenaravnih virov. Muzejskapredstavitev slovenskega lov-stva bi obiskovalcu predvsemjasno dokazovala, da je lovst-vo sestavni del varstva naravein obenem preudarne trajnost-ne rabe naravnih virov. Po-samezni vsebinski razstavnisklopi naj bi predstavljali tudibogato slovensko lovsko kul-turo, lovsko-kinoloøko dejav-nost in pomagali pri prizade-

vanjih lovstva za njegovo ustreznejøo promocijoin pravilno razumevanje pravega poslanstva vsedanjem œasu. V sodobneje urejenem muzejunaj bi bili tudi posebni prostori za pedagoøko-izo-braæevalne programe, trgovina in veœnamenskadvorana za priloænostne posvete in sestanke.

Ugotovljeno je bilo, da æe veœ kot 30-letno inæe precej zastarelo postavitev muzejskih ekspo-natov v razstavnih prostorih Slovenskega lovske-ga muzeja v Bistri na leto obiøœe veœ kot 40.000obiskovalcev, med katerimi je najveœ øolske mla-dine. Zato bi bili sodobnejøi in øe bolj pedagoøkonaravnani novi programi veœ kot nujnost. Med 8enotami, ki jih predstavlja TMS v Bistri, je lovskimuzej od vseh drugih najbolj obiskan (takoj zaprometnim). Æal pa so grajski razstavni prostoristatiœno v dokaj slabem stanju, zato bi jih bilo tre-ba pred novo postavitvijo, œe bo Slovenski lovskimuzej ostal v doslejønjih prostorih, prej tudi sa-nirati, kar pa je æe drugo vpraøanje. Skratka, odpripravljenosti vseh zainteresiranih institucij innjihovega prispevka je odvisno, kdaj se bo boga-ta in dobro premiøljena idejna zasnova zaœela ro-jevati tudi v praksi.

Boris Leskovic

Del udeleæencev javne predstavitve nove zasnove postavitve Sloven-skega lovskega muzeja. V ospredju so vse tri avtorice sodobnejøepostavitve razstavnih eksponatov; od leve: mag. Romana ErhatiœØirnik, Dolores Gerbec in Sanja Jurca Avci.

Foto

: B. L

esko

vic

O Sloveniji in medvedih

Dandanes ima Slovenija vitalno,zdravo populacijo medveda (Ur-sus arctos), vendar ni bilo vednotako. Podobno kot drugod v Evropi je biltudi v Sloveniji v zaœetku prejønjega sto-letja medved æe na robu izumrtja. Ven-dar pa je Slovenija (takrat øe kot delJugoslavije) naredila pomemben korak spoti, ki jo je ubrala velika veœina pre-ostalih dræav srednje in zahodne Evrope.Medveda smo ohranili, tako da je zdajdel naøe naravne dediøœine, na katerosmo lahko upraviœeno ponosni.

Œeprav je slovensko upravljanje z med-vedom in drugimi vrstami prostoæiveœihæivali lahko zgled marsikateri dræavi,imamo kljub temu v zadnjih letih teæavepri upravljanju z njim. Razlogi za to sokompleksni in se na koncu vedno tako alidrugaœe konœajo pri œloveku, kratko papotegne medved. Na koncu vedno pride-mo do najpogostejøega in kljuœnega vpra-øanja: Koliko medvedov æivi pri nas?

Øtevilke in øtetjeKakor koli pogledamo, se vse vrti

okoli øtevilk. In œe smo œisto iskreni, na

vpraøanje o øtevilu medvedov pri nasdejansko øe vedno ne znamo dobro odgo-voriti. Preøteti divje æivali ni preprosto –œe jim reœemo, naj se postavijo v vrsto,kaj nerade sodelujejo. Medvedi imajosvoje urnike in jih naøi interesi in teæavekaj malo zanimajo, tako da smo nenehnoodvisni od boljøih ali slabøih posrednihocen njihove øtevilœnosti.

Genetika, DNK in prepoznavanje osebkov

V zadnjih letih se je za øtetje divjihæivali, ki æivijo skrito æivljenje v majhnihpopulacijskih gostotah, nekoliko nepri-œakovano kot odliœno orodje izkazala ge-netika. To je veda, ki se ukvarja z dedo-vanjem in dednino. Lahko bi rekli, da seœloveøtvo z genetiko ukvarja æe od za-œetkov civilizacije s tem, ko pri domaœihæivalih in kulturnih rastlinah poskuøa pre-nesti ugodne ali zanimive lastnosti nanaslednje generacije. V 19. stoletju so sepojavili prvi resni poskusi, da bi razume-li zakonitosti dedovanja. Nekje na sredi-ni 20. stoletja smo ugotovili, da je dednizapis shranjen v molekulah DNK, ge-netika pa je postala molekularna metoda.

V molekulah DNK nosi vsako bitje vvsaki svoji celici zapisan celoten, unika-ten »naœrt« za svoj obstoj, kar pri œlove-ku ali medvedu dejansko pomeni na sto-tine trilijonov kopij.

V telesu se celice ves œas obnavljajo:stare celice odmirajo, odpadajo in ostaja-jo v okolju. Tako œlovek (ali medved)vsak dan prek koæe, dlak in izloœkov vokolje izloœi na sto tisoœe takønih celic.Po genskem zapisu, ki je v vsaki izmedcelic, ga lahko individualno prepozna-mo. Takøno prepoznavanje je s primernoopremo in znanjem razmeroma prepro-sto – ko imamo celice, imamo tudi DNK,ki je pri vsakem osebku unikatna. Ko joanaliziramo, dobimo genski ‘prstni od-tis’ osebka. Pri tem nikoli ni treba priti vneposreden stik s preiskovanim oseb-kom, dovolj je, da od njega dobimo dla-ko, iztrebek, urin, slino ali kaj podobne-ga. To æe lep œas s pridom uporabljajoforenziki pri preiskovanju zloœinov, sajlahko na tak naœin po genskih sledeh, kiso jih storilci pustili za sabo, odkrijejokriminalce. Pri prouœevanju prostoæive-œih æivali je podobno. Ko dobimo DNKdoloœenega osebka, ga ‘spoznamo’ in jena tak naœin ‘oznaœen’. Kadar koli po-


Z genetskimi metodami in sodelovanjem do natanœnejøe ocene øtevilœnosti medvedov!

Foto

: M. K

rofe

l

meri 2005 zbrali skoraj 500 iztrebkovmedvedov. Usposobili smo laboratorij inosvojili zahtevne tehnike, ki so potrebneza takøne analize. Na koncu smo razme-roma natanœno ocenili gostoto populaci-je na omenjenih obmoœjih, ki je bila leta2004 12,5 (10,3 do 14,6) medveda na100 km2 gozda. Œe upoøtevamo øe ne-gozdno povrøino, je bila skupna gostota9,7 (od 8 do 11,3) medveda na 100 km2.Podobno gostoto so odkrili raziskovalciv devetdesetih letih prejønjega stoletja naMeniøiji, ko so veœino medvedov na tis-tem obmoœju ulovili in opremili z radio-

telemetrijskimi ovratnicami. Interval za-upanja je sicer vseeno ostal dokaj øirok –glede na gibanje medvedov so bila ob-moœja vzorœenja razmeroma majhna, karje vplivalo na natanœnost ocene. Dobilismo vpogled tudi v spolno strukturo po-pulacije, kjer je videti, da prevladujejosamice s 57 %, kar nedvomno vpliva napopulacijsko dinamiko. Ugotovili smo,da je populacija videti gensko zdrava, dapa je vseeno opaziti ‘ozko grlo’, skozikaterega je øla v zaœetku dvajsetega sto-letja, ko so bili medvedi popolnoma zde-setkani in je populacija komaj obstala.Analizirali smo tudi tkiva odvzetih med-vedov in œe smo od katerega æe prej do-bili iztrebek, smo potem iz tkiva ugoto-vili, da gre za isto æival. Nekateri izmedmedvedov, ki smo jih z genetiko »ozna-œili« na obmoœjih vzorœenja, so bili po-zneje odstreljeni ali so naøli mrtve poskoraj celotnem obmoœju medveda vSloveniji, pa tudi na Hrvaøkem. Rezul-tati so øtevilni, zanimivi in jih v tem krat-kem œlanku ne moremo povzeti vseh,zato pripravljamo obseænejøi œlanek, kibo predvidoma izøel septembra. Za nasso rezultati vzpodbuda, da izkuønje pre-nesemo na celotno obmoœje medveda vSloveniji in poskusimo zanesljivo oce-niti øtevilœnost medvedov pri nas.

Kako naprej?Pilotska øtudija je bila æe na zaœetku

naœrtovana kot temelj nadaljnjim razis-kavam. Preizkusili smo metode, usposo-bili osebje in laboratorij in dobili prveotipljive rezultate. V treh letih je velikkorak naprej naredila tudi tehnologija, ki

zneje bomo dobili DNK istega osebka,bodisi prek dlake, iztrebka ali tkiva mrt-ve æivali, bomo vedeli, da je on in gabomo na tak naœin ponovno ‘ulovili’. Takgenski ulov je z vidika podatkov, ki jihpotrebujemo za ocene øtevilœnosti, ena-kovreden pravemu ulovu, kjer æival fi-ziœno ujamemo, uspavamo, oznaœimo inizpustimo. Med obema pa je bistvenarazlika: medtem ko za pravi ulov medve-da potrebujemo posebej izurjeno ekipoin veliko trdega dela, za genski ulovmedvedovega iztrebka potrebujemo samoposodico za vzorec in pet minut œasa.

Prvi uspehiOpisane metode so tudi pri nas zaœele

dobivati svoje mesto pri upravljanju zmedvedom. Pri tem ne capljamo nekjedaleœ zadaj za preostalim svetom, ampakkar tesno sledimo svetovnim trendom.Leta 2004 smo se ob podpori Javne agen-cije za raziskovanje Republike Sloveni-je, Ministrstva za okolje in prostor, Mi-nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano in Zavoda Republike Slovenijeza varstvo narave lotili pilotske øtudijeøtetja medvedov s pomoœjo genetskihmetod. Dotlej kaj takega pri nas ni poœeløe nihœe. Laboratorijske zmogljivosti sobile skromne, pa tudi v svetu so bile stva-ri øe precej na zaœetku. Zato smo øtudijozaœeli primerno skromno in realistiœnoter se odloœili oceniti populacijsko go-stoto medvedov na dveh manjøih obmoœ-jih: na obmoœju LPN Jelen - Sneænik naNotranjskem in na obmoœju med Ribni-co, Loøkim Potokom in Koœevsko Rekona Dolenjskem. S pomoœjo lovcev LPNJelen in s pomoœjo cele armade prosto-voljcev smo v letih 2004 in v manjøi


Slika 1: Vzorec iztrebka v alkoholu za gensko analizo in izpolnjen zapisniøki list s podatki ovzorcu. Odvzem vzorca traja le nekaj minut, podatki pa so neprecenljivi!

Slika 2: Prikaz obmoœij vzorœenja, lokacij vzorcev iztrebkov in lokacij odstrela ter izgubmedvedov, katerih iztrebke smo analizirali v pilotski øtudiji. Gozdne povrøine so obarvanezeleno. Obmoœje LPN Jelen - Sneænik je na levi, obmoœje Glaæuta pa na desni. Œrte povezu-jejo med seboj vzorce iste æivali v kronoloøkem zaporedju. Kriæi ponazarjajo mesta odstrela inizgub ‘oznaœenih’ medvedov do konca leta 2006 (nekatera so tudi zunaj karte).

Foto

: T. S

krbi

nøek

nam je na voljo. Tako smo lahko analize,ki so nam v letih 2004 in 2005 vzele veœmesecev, leta 2006 ponovili v enem ted-nu. Naslednji korak, na katerega se pri-pravljamo, je øiritev øtudije na celotnoobmoœje medveda v Sloveniji. Naœrtuje-mo, da bi lahko øtevilœnost medvedovocenili z intervalom zaupanja, manjøimod 20 %, in na tak naœin postavili trdentemelj nadaljnjemu upravljanju. Vendarpa to vseeno ne bo preprosto. Labora-torijski in matematiœni del te øtudijebosta sicer zahtevna, vendar je pri vsemskupaj najzahtevnejøi del, ki se z vidikatehnike morda zdi najpreprostejøi: zbi-ranje vzorcev. In prav od tega bo odvi-

sen uspeh ali neuspeh preøtevanja med-vedov.

Prosimo vas za pomoœ!Za razmeroma dobro oceno velikosti

populacije bi potrebovali okrog 1.200medvedjih iztrebkov s celotnega obmoœ-ja medveda v Sloveniji. Iztrebek za gen-ske analize odvzamemo zelo preprosto –s sterilno æliœko prenesemo majhenkoøœek s povrøine iztrebka v posodicoz absolutnim alkoholom, ki jo spravi-mo v hladen in temen prostor, zravenpa dodamo listiœ, kamor smo zabe-leæili mesto (lokacijo) in datum najdbe

vzorca. Celoten postopek traja manj kotpet minut. Iztrebki bi morali biti zbraniv œasu pribliæno dveh mesecev, kar bizmanjøalo napake zaradi premikov med-vedov prek slovensko-hrvaøke meje terbi tako omogoœili najbolj natanœno oce-no. Zavedamo se, da je zbrati 1.200 iz-trebkov medvedov na tako obseænem ob-moœju zelo velik zalogaj, ki ga razisko-valci nikakor ne bi zmogli sami, zatovas, lovce, prosimo za pomoœ. Sloven-sko lovstvo je bilo æe od nekdaj kljuœne-ga pomena pri varstvu in upravljanju zmedvedom in upamo, da bo tudi v tejøtudiji odigralo pomembno vlogo. Ob-moœje, ki ga moramo pregledati, obse-ga okrog 5.500 kvadratnih kilomet-rov, od tega je skoraj 4.000 kvadratnihkilometrov gozda. Obsega 86 loviøœ inøtiri loviøœa s posebnim namenom.Zbrati moramo 4 do 5 vzorcev na 1.000hektarjev (10 km2), kar v povpreœjupomeni od 10 do 11 vzorcev v posamez-nem loviøœu. Ocenjujemo, da bi bilaobremenitev posameznega loviøœa ozi-roma posameznega lovca razmeromamajhna, skupen uœinek pa zelo velik.Material, potreben za vzorœenje in na-tanœna navodila, vam bomo priskrbeliizvajalci raziskave. Z zbiranjem vzorcevbomo zaœeli predvidoma septembra le-tos, rezultate laboratorijskih analiz inmatematiœnega modeliranja pa priœaku-jemo do jeseni 2008.

Vse lovce z obmoœij, kjer se pojavljamedved, in posebno tiste, ki jih zanimaupravljanje z medvedom, prosimo zapomoœ pri raziskavi. Z vami bomovzpostavili stik prek obmoœnih zdruæenjupravljavcev loviøœ (OZUL) in lovskihdruæin. Obenem tudi prosimo vsakogar,ki bi bil pripravljen intenzivneje sode-lovati v raziskavi, naj se nam javi nepo-sredno prek elektronske poøte na naslov:[email protected]. si, po tele-fonu GSM (040) 833-357 ali po navadnipoøti na naslov: Skupina za ekologijoæivali, Oddelek za biologijo, Veœna pot111, 1000 Ljubljana.

Menimo, da je za soæitje medveda inœloveka potrebno modro upravljanje, kipotrebuje trdne temelje. V tej raziskavibomo poskusili prispevati prav k posta-vitvi trdnih temeljev. Pri tem pa potrebu-jemo vaøo pomoœ.

Tomaæ Skrbinøek, Hubert Potoœnik,Ivan Kos, Peter Trontelj

[email protected]


Slika 3: Lokacije najdenih iztrebkov odstreljenih ali poginulih medvedov (pike) in lokacijeodstreljenih medvedov (kriæi). Medvedi, gensko oznaœeni v obmoœjih vzorœenja, so bili od-streljeni po skoraj celotnem osrednjem obmoœju medveda v Sloveniji pa tudi na Hrvaøkem.

Slika 4: Predvideno obmoœje, na katerem nameravamo preøteti medvede s pomoœjo moleku-larno-genetskih metod. Pri tem prosimo za pomoœ vse lovce, ki jih problematika medvedazanima, in sicer s tega obmoœja pa tudi iz drugih loviøœ, kjer se medved pojavlja obœasno.

ZAHVALAZahvaljujemo se organizacijam, ki sofinanœno podprle pilotsko øtudijo. Pravtako se zahvaljujemo vsem, brez katerihøtudija ne bi bila izvedljiva: vsem prosto-voljcem, Zavodu za gozdove Slovenije terTonetu Marinœiœu in lovcem Loviøœa sposebnim namenom Jelen - Sneænik.

ploøœica z majhno luknjico v sredini, kistrelcu omogoœa natanœno centriranjemuhe v okroglo odprtino in njeno porav-navo z muho. Ker diopter deluje kotzaslonka pri fotografskem aparatu, lahkotudi starejøe oko, zaradi boljøe globinskeostrine, vidi oddaljeni cilj ostreje kot prekkobilice in muhe.

Refleksne merilne naprave (imenova-ne tudi: odsevni namerilniki, kolimator-ske merilne naprave, merilne naprave zrdeœo (barvno) piko, angl. Red dot) ima-jo namesto nitnega kriæa, ki je obiœajenpri strelnih daljnogledih, nameøœeno»rdeœo piko«, ki je lahko tudi zelene alirumene barve. V optiœnem sistemu pikolahko oblikujejo æarki vpadle dnevnesvetlobe ali pa svetleœa dioda na baterij-ski pogon. Praviloma refleksne merilnenaprave predmetov navidezno ne pove-œujejo (imajo 1-kratno poveœavo). Kon-strukcija tovrstnih merilnih naprav omo-goœa hitro in natanœno merjenje na kraj-øih strelnih razdaljah. Na piko gledamo zobema odprtima oœesoma; le na tak na-œin je omogoœeno globinsko gledanje inøiroko vidno polje. Uporaba je mogoœapredvsem podnevi, v nastajajoœem mra-ku pa tako dolgo, dokler je cilj øe viden sprostim oœesom. Po naøih lovskih pred-pisih je uporaba refleksnih merilnih na-prav dovoljena (z razliko od laserskihmerilnih naprav in na oroæje montiranihsvetilk, ki so prepovedane!).

Strelni daljnogledi so dandanes naj-bolj razøirjene optiœne merilne naprave,predvsem kot pripomoœek za streljanje zlovsko risanico. Merjenje z njimi je vprimerjavi z merjenjem z odprtimi meril-nimi napravami preprosto in natanœno,saj je treba merilni kriæ strelnega daljno-gleda samo »pokriti« oziroma »poravna-ti« s ciljem, le-ta pa je tudi navideznopoveœan oziroma pribliæan in tudi v mra-ku mnogo bolj viden kot s prostim oœe-som. V vsakdanji lovski praksi so seuveljavili predvsem strelni daljnogledi sspremenljivo (variabilno) poveœavo. Raz-merje med najniæjo in najviøjo mogoœostopnjo poveœave strelnega daljnogledaje konstrukcijsko pogojeno tako, da je

najviøja mogoœa nastavitev øtirikratniknajniæje mogoœe nastavitve poveœave.Nastavitvena obmoœja poveœav so zanajpogostejøe lovske strelne daljnogledes spremenljivo poveœavo naslednja: 1,5-do 6-krat; 2,5- do 10-krat; 3- do 12-krat;4- do 16-krat itn. Za lov na pogonu jezelo priljubljen strelni daljnogled s spre-menljivo poveœavo 1,25- do 4-krat. Spod-nja nastavitev poveœave ni izbrana na-kljuœno, pri 1-kratni poveœavi namreœnastane t. i. »tunelski uœinek«, ki namer-jeni objekt (cilj) navidezno pomanjøa.Tega uœinka ni, œe stopnjo poveœave po-veœamo za 0,25-krat. Œim veœja je po-veœava strelnega daljnogleda, tem oæje jenjegovo vidno polje in tem manj je takdaljnogled primeren za streljanje na pre-mikajoœe se cilje, kot je to primer napogonu. V takem primeru uporabljamomanjøo poveœavo strelnega daljnogleda.Prednost majhne poveœave namreœ ni lev øirøem vidnem polju, temveœ tudi vveœji globinski ostrini gledanja (merje-nja) z njim. Pri 1,5-kratni nastavitvipoveœave lahko ostro pomerimo na ciljæe z razdalje 1 m, pri 6-kratni nastavitvipa øele z 10 m razdalje in naprej. Pred-

Za natanœno merjenje so potrebneustrezne merilne naprave. Starejøelovske risanice so ponavadi oprem-ljene z natanœnimi odprtimi merilniminapravami, t. j. z drobno muho in muhiustrezajoœo kobilico (merkom) z ustrez-no majhnim izrezom. S tako puøko jesicer mogoœe relativno natanœno meriti(streljati) na strelsko tarœo in na miru-joœo divjad v ugodnih svetlobnih razme-rah (podnevi). Pri streljanju na premika-joœo se divjad (na pogonu) pa sta (pre)-drobna muha in (pre)ozek izrez kobiliceneprimerna za hiter in zanesljiv strel. Iz-kuønje kaæejo, da so za strel na premika-joœo se divjad primernejøe odprte meril-ne naprave, opremljene z veliko in dobrovidno svetleœo muho, ki jo na premika-joœi se cilj namerjamo prek øirokega iz-reza kobilice, ki je lahko le nakazan vobliki øiroke œrke V, ali pa vzdolænoizælebljena vodilna øibika. V novejøemœasu se vse bolj uveljavlja trapezasta alitrikotna muha, na katero pri merjenju nacilj »nasadimo« grobo in dobro vidnosvetleœo muho. Take odprte merilne na-prave so zelo primerne za streljanje napremikajoœo se divjad na »øibrenih raz-daljah« (t. j. 30 do 40 m). Svetleœa muha,ki zbira svetlobo, je dobro vidna samo vprimeru, ko nanjo pada svetloba, manjvidna pa je pri nasprotni svetlobi, pa tuditeæje merimo iz svetlega v cilj na tem-nem ozadju. Pri strelnih daljavah od 50 mnaprej je divjad v primerjavi z velikomuho zelo majhna, saj jo z muho prak-tiœno prekrijemo. Zato je raba odprtihmerilnih naprav (muhe in kobilice) ome-jena le na bliænja sreœanja z divjadjo, t. j.na zalazu ali pogonu, na krajøih razda-ljah. Najveœja prednost odprtih merilnihnaprav je predvsem, da omogoœajo veli-ko øirino vidnega (strelnega) polja, øeposebno v primeru, œe smo vajeni meritiprek kobilice in muhe z obema odprtimaoœesoma, pa tudi œe merimo le z enimoœesom (kar nas veœina tudi poœne) jevidno polje dovolj øiroko in streljanjevarnejøe. Afriøki lovci pri streljanju zodprtimi merilnimi napravami na nevar-no veliko divjad namesto kobilice pogo-sto uporabljajo diopter. To je blizu strel-œevega oœesa nameøœena (preklopna)


Lovska risanica za pogon

Refleksna merilna naprava. Pri pogonihna parkljasto divjad (npr. na divjega pra-øiœa) streljamo s kroglo preteæno na premi-kajoœo se oziroma na bolj ali manj beæeœodivjad. Za take namene je zelo primerna ref-leksna (odsevna) merilna naprava. Z njomerimo z obema odprtima oœesoma, na taknaœin laæje spremljamo premikajoœi se cilj,vidno polje je øiroko, kar je v prid varnostipri lovu, rdeœa pika pa je dobro vidna tudi vslabøih svetlobnih razmerah. Na fotografijije refleksna merilna naprava Blaser Hit-Point z originalno sedlasto montaæo (nem.die Sattelmontage), kar pomeni, da lahko,npr., na repetirki R 93 snamemo na enaknaœin montiran strelni daljnogled in samonataknemo refleksno vizirno napravo, s ka-tero smo puøko prej tudi pristrelili na æelenostrelno daljavo (npr. 50 m). Blaser je refleks-no merilno napravo HitPoint razvil skupaj zznanim nemøkim izdelovalcem strelnih dalj-nogledov Schmidt & Bender, ki jo zanj tudiizdeluje.

Foto

: G. B

olœi

na

Za hitre strele na pogonih so zelo priljubljene kratke karabinke s polnim olesjem.

nost gledanja in merjenja z obema oœe-soma je mogoœe izkoristiti le za obmoœjedo najveœ 1,5-kratne poveœave, ker lahkona tak naœin zaobjamemo tudi robnopolje daljnogleda, kar zagotavlja veœjovarnost pri lovu. Pri veœjih poveœavah tonamreœ ni mogoœe. Strelec mora s puøkona premikajoœi se cilj pomeriti v delusekunde. Œe ima torej puøko opremljenos strelnim daljnogledom, mora biti le-tapritrjen (montiran) na puøko na tak na-œin, da strelcu ustrezata oœesna razdalja

b) z refleksno (odsevno) merilno napra-vo: Blaser Hit-Point;

c) s specialnim strelnim daljnogledomza pogon s spremenljivo poveœavo1,1- do 4-krat 24 z osvetljenim meril-nim kriæem Flash-Dot; izdelek firmeSchmidt & Bender;

d) z univerzalnim oziroma vsestranskouporabnim strelnim daljnogledom sspremenljivo poveœavo 2,5- do 10-krat 56 z osvetljenim merilnimkriæem Flash-Dot; izdelek firmeSchmidt & Bender.

Odprta merilna naprava je bila na re-petirko æe montirana. Optiœne merilne

zadostuje, da lahko strelec puøko iz za-œetne lovske dræe tekoœe priliœi, hitro po-meri na cilj in odda natanœno namerjenstrel. Ker »lovska tarœa« – praøiœja glava– za vrednotenje zadetkov ni imela nari-sanih krogov, so rezultate vseh treh strel-cev, za streljanje z vsako vrsto merilnenaprave posebej, ugotavljali naknadnotako, da so tarœe prekrivali z mreæastoøablono in izraœunali seøtevke »krogov«oziroma toœk (premer »desetke« je znaøal5 cm, »devetke« 6,5 cm, »osmice« 10 cmin »petice« 14 cm; vrednoteno le po ver-tikali). Pri streljanju s strelnim daljno-gledom z menjalno poveœavo 2,5- do 10-krat 56 pri 2,5-kratni nastavitvi pove-œave so vsi trije strelci skupaj dosegli141 od 150 mogoœih toœk (50 + 48 + 43= 141), s Hit-Point refleksno merilnonapravo 111 toœk (50 + 33 + 28), s spe-cialnim strelnim daljnogledom za pogons spremenljivo poveœavo 1,1- do 4-krat24 pri 1,1-kratni nastavitvi 119 toœk (43 + 38 + 38) in z odprto merilno na-

merilnim kriæem. Mnogi se odloœajo tudiza strelne daljnoglede s spremenljivo po-veœavo, praviloma z velikim razponompoveœevalnega obmoœja (2,5- do 10-krat, 3- do 12-krat ipd.). Ker je s strelnimdaljnogledom velike stalne poveœavezelo teæko hitro nameriti na gibljiv cilj(divjad v teku), si lovci na pogonih po-magajo tako, da snamejo strelni daljno-gled (œe je montaæa snemljiva) in sezanaøajo le na odprte merilne naprave(muho in kobilico). Nekateri sploh prise-gajo na odprte merilne naprave in trdijo,da lahko na premikajoœi se cilj najhitrejein najbolj natanœno streljajo le z njimi.Pa je temu res tako? Zanimiv poskus jeopravil W. OSGYAN (W. OSGYAN. Flash– Dot, Hit – Point oder Kimme – Korn?Für das Flüchtigschiessen. Wild undHund, 22/2005). Pri znanem nemøkemproizvajalcu lovskega oroæja Blaser (Bla-ser Jagdwaffen GmbH, Isny) si je zastrelski poskus izgovoril v lovski praksimnogokrat preizkuøeno repetirko modelR 93 Professional z enodelnim sinte-tiœnim kopitom, s premovleœnim zakle-pom in moænostjo roœnega napenjanjaproæilno-udarnega mehanizma. Puøka jetorej brez klasiœne varovalke, v kalibru.30-06 Spr., s standardno, 57,7 cm dolgocevjo. Za strelski poskus je puøko opre-mil z naslednjimi øtirimi merilnimi na-pravami:a) s posebno odprto merilno napravo:

trikotna kobilica z veliko rdeœo svet-leœo muho;

naprave, refleksna (odsevna) in obastrelna daljnogleda, pa je bilo mogoœe napuøko pritrditi s snemljivimi originalni-mi Blaserjevimi »sedlastimi« monta-æami. Da bi strelski poskus œim bolj pri-bliæal razmeram na pogonu, ko ponavadistreljamo v œasovni stiski (divjad mora-mo v nekaj sekundah oceniti in se od-loœiti za strel), je najprej v oddaljenosti10 m na vrtljivo ogrodje namestil »lov-sko tarœo« z narisano silhueto glave div-jega praøiœa v naravni velikosti s spred-nje strani (1. strelska disciplina). W. OS-GYAN in øe dva njegova kolega, vsi trijeso tudi izkuøeni strelci in lovci, so moraliv samo tri sekunde vidno tarœo ustrelitivsak po petkrat, in sicer najprej z upora-bo obeh, za preizkus izbranih strelnihdaljnogledov s spremenljivo poveœavo(2,5- do 10-krat 56 in 1,1- do 4-krat 24),nato z refleksno merilno napravo (Hit-Point) in naposled z odprto merilno na-pravo (prek kobilice in muhe). Na teme-lju predhodnih preizkusov je W. OSGYANugotovil, da œas treh sekund ravno øe

in viøina montaæe. Zato je pomembno,da kopito puøke, skupaj z montaæo optiœ-nih merilnih naprav na puøki, œim boljustreza strelœevim meram. Œe moramopred strelom pomisliti na odmik oœesaod strelnega daljnogleda (zaradi prekrat-kega kopita) ali na pribliæanje oœesa (za-radi predolgega kopita) in zraven øe ste-govati vrat (zaradi previsoke montaæe),je igra æe izgubljena.

Na jesensko-zimskih pogonih (pred-vsem na divje praøiœe) lovski kolegi izLD in vabljeni domaœi ter tuji lovski gost-je uporabljajo zelo raznovrstno lovskooroæje: repetirke, polavtomatske risanicein kombinirane lovske puøke (predvsembock polrisanice in tricevke), preteæno»univerzalno uporabnih kalibrov«, kot so:7 x 57, 7 x 57 R, 7 x 64, 7 x 65 R, 7 mmRemington Magnum, .270 Winchester,.308 Winchester, .30-06 Springfield,.300 Winchester Magnum, .30 R Blaser,8 x 57 IS, 8 x 68 S, 9,3 x 62 idr. Veœinalovcev za vse vrste lova na parkljastodivjad (srnjad, jelenjad, gams, divji pra-øiœ idr.) uporablja eno in isto puøko. Kerveœinoma najveœ lovimo na œakanje, t. j.s preæe, kjer imamo dovolj œasa za na-tanœno pripravo na strel (z dobro prislo-njeno ali øe bolje s spredaj in zadaj na-slonjeno puøko), si veœina lovcev puøkoopremi s strelnim daljnogledom z ne-spremenljivo (øtiri- øest-, sedem-, osem-ali celo desetkratno) poveœavo z ustrez-no velikim premerom objektiva (42 mm,50 mm, 56 mm), lahko tudi z osvetljenim


Kakovosten in dovolj mehko nastavljiv ne-posredni sproæilec finske lovske repetirkeSako 75/I Varmint, kaliber .222 Remington.Pri neposrednem sproæilcu moramo za spro-æenje s kazalcem naenkrat premagati celot-no silo odpora sproæilca, brez vsakega »mrt-vega hoda sproæilca«, kar ima prednost pristreljanju na gibljive cilje (pogon) pa tudipri nekaterih statiœnih strelskih disciplinah.

Vzvratno ali francosko naproæilo avstrij-ske lovske repetirke Steyr, Mannlicher, Sy-stem SBS 96, kaliber 9,3 x 62, je kakovostnakombinacija neposrednega sproæilca in meh-kega naproæila. Tovarna ponuja kot izbirotudi zelo kakovosten neposredni (direktni)sproæilec.

Neposredni (direktni) sproæilec ameriøkelovske repetirke Winchester, model 70 Cla-ssic Super Grade, kaliber .30-06 Springfield,je tovarniøko nastavljen (pre)trdo. Trdotoproæenja lahko z manjøim posegom zmanjøaizkuøeni puøkar.

b) refleksna merilna naprava, 333 toœk,c) odprta merilna naprava, 268 toœk.

Iz predstavljenega sledi sklep, da jerisanico za pogon najbolje opremiti z op-tiœno merilno napravo, torej s primernimstrelnim daljnogledom s spremenljivopoveœavo ali pa z refleksno (odsevno)merilno napravo; slednja je primerna leza streljanje na blizu in podnevi. Pred-vsem starejøi lovci, z æe delno slabøimvidom, bodo lahko z obema vrstama op-tiœnih merilnih naprav streljali udobnejein natanœneje kot s katero koli drugo vr-sto odprtih merilnih naprav!

Kako torej izbrati lovskorisanico za pogon in kako se pripravljati nanj?

Med slovenskimi lovci uæiva kombini-rana puøka, predvsem bock polrisanica,velik sloves, tricevka nekoliko manj-øega, œeprav je njena posebna izvedba(dvocevna risanica s øibreno cevjo spo-daj) za nekatere idealno oroæje za kom-biniran lov, torej za pogon na divje pra-

øiœe ali jelenjad in morda øe za odstrelzajca ali lisice. Drugi sanjajo tudi o dvo-cevni risanici kot puøki puøk za pogon,na koncu pa se navadno predvsem zaradiekonomskih razlogov odloœijo za nakuppolavtomatske risanice. Sam se bom priizbiri omejil le na »klasiœno repetirko«predvsem zato, ker je to najbolj mno-æiœno uporabljano lovsko oroæje za vsevrste lova, kjer streljamo s kroglo. Lov-sko uporabna repetirka za pogon in mo-rebitni usmrtilni strel ranjene divjadimorata biti tehniœno brezhibna, zaneslji-va, z dobro varovalko (najboljøa reøitevje, œe je vzvod, gumb ali drsnik varoval-ke nameøœen na vratu kopita). Po moæ-nosti naj varuje udarno iglo væigalnegamehanizma. Zmogljivost nepremiœnegaali snemljivega nabojnika naj bo najmanjna tri, øe bolje pa na øtiri ali pet nabojev.Najboljøi sproæilec za lovsko puøko jemehko nastavljen neposredni (direktni)sproæilec s silo proæenja okrog 10 N(lahko malo manj ali malenkost veœ).Nemøko naproæilo je v rabi izkljuœno pririsanicah. Sproæilec naproæimo s pote-gom naproæilca (»zadnjega sproæilca«)nazaj, sproæamo lahko sicer tudi s spred-njim sproæilcem, vendar je pretrdo zazanesljiv strel. Boljøe je vzvratno napro-æilo, vendar je tudi to moteœe, ker v stres-ni situaciji lahko pozabimo, da je puøkaæe naproæena in nesreœa je tu. Kar zadevadolæino puøke, ki jo v veœini primerovdoloœa dolæina puøkinega sistema (pri re-petirkah dolæina zaklepiøœa), predvsempa dolæina cevi, mnogi dajejo prednostkratki repetirki, t. i. »øtuc« izvedbi, z ok-rog 50 cm dolgo in vitko cevjo. Kratkapuøka je namreœ zelo priroœna za noønjo,kar je pomembno za poklicnega lovca, kimu je puøka vsakodnevna spremljeval-ka, ali pa za vodnika psa krvosledca, kipuøko potrebuje predvsem za usmrtilnistrel, ko je veœinoma ranjeno divjad tre-ba slediti œez drn in strn, ali pa za preva-æanje v avtomobilskem prtljaæniku, kerzavzema malo prostora. Mnogo manjprijetne lastnosti kratkocevne puøke vprimerjavi s puøko z daljøo cevjo pa sepokaæejo pri streljanju z njo, kot so:(pre)moœan povratni odsun, moteœ pla-men zgorelih smodniøkih plinov na ustjucevi in moœan pok. S puøko z daljøo (60do 65 cm dolgo) in teæjo (debelejøo) cev-jo je streljanje udobnejøe, ker je boljuravnoteæena, pa tudi merjenje na premi-kajoœi se cilj (vihtenje puøke) je s teæjo indaljøo puøko laæje. Izbira je prav takoodvisna od lovœevega okusa, tako kot jepri mnogih drugih stvareh. Kar zadevamerilne naprave, sodi na sodobno risani-co za pogon strelni daljnogled, poleg od-prte merilne naprave (kobilice in muhe)seveda. Najboljøa izbira je strelni daljno-gled s spremenljivo poveœavo, z manjøozaœetno poveœavo (npr. 1,25- do 4-krat

pravo (prek kobilice in muhe) 91 toœk(25 + 33 + 33). Vsi trije strelci so bilitudi enotnega mnenja, kar kaæejo strelskirezultati, da so najveœ œasa za namerjanjepuøke v cilj in za oddajo strela potrebo-vali prav pri streljanju z odprto merilnonapravo (kobilica in muha), pri œemer jenastal tudi opazen viøinski raztros zadet-kov. Zaradi streljanja pod œasovnim pri-tiskom piœlih treh sekund vidne tarœe paje nastalo tudi »zategovanje strelov«, into kljub odliœnemu neposrednemu spro-æilcu repetirke Blaser!

Pri naslednjem strelskem poskusu (2.strelska disciplina) so morali strelci narazdalji 25 m v izbranem œasovnem raz-miku 3 sekund zadeti pomanjøano preœ-no silhueto divjega praøiœa. Pri tem pre-skusu je bil najboljøi rezultat doseæen zuporabo strelnega daljnogleda s spre-menljivo poveœavo 2,5-10 x 56 (pri 2,5-kratni nastavitv

LOVNE DOBE: LOVEC IZ VSEBINE - lovska-zveza.si · Lovec, LXL. letnik, øt. 7–8/2007 Priprava za...

Documents

Transcript of LOVNE DOBE: LOVEC IZ VSEBINE - lovska-zveza.si · Lovec, LXL. letnik, øt. 7–8/2007 Priprava za...