LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI · skupaj z RA Sotla pripravljale prejšnje leto, Turizem...

24. september 2009 | OKo | 1

24. september 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 17 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Odprt je športnega parka v Pol ju ob Sotl i V Kunšperku gost i l i državno el i to v t rapu Ost i jarej na gradu Podsreda

2 | OKo | 24. september 2009

Jagodič Edo s.p.Grliče 10, 3241 Podplat

tel.: 03 58 24 298

Nova FordFiesta

www.novafordfiesta.si

Poraba: 4,2–6,5 l/100 km; emisija CO2: 110–154 g/km. www.ford.si

Sledite novemu trendu

Nova Ford Fiesta z motorjem 1.25 60 kW (82 KM) poleg klimatske naprave, ABS, električnih stekel in električno nastavljivih zunanjih ogledal, ponuja tudi CD/MP3 radio s priključkom za zunanjo avdio napravo in se ponaša z inovativnim sistemom EasyFuel za preprečevanje dolivanja napačnega goriva. Nova Fiesta je trend.

Ford Fiesta že od 10.710 €

AVTO EDO

PODALJŠAVA NOHTOV Z ASTRA NAILS GELIGELIRANJE NARAVNIH NOHTOV Z ASTRA NAILS GELI

UREDITEV NARAVNIH NOHTOVNAIL ART POSLIKAVA

PRODAJA IZDELKOV ZA NEGO NOHTOVPRODAJA ROČNO IZDELANEGA NAKITA

PRODAJA DARILNIH BONOV


Zmagovalci tako ali drugače V minulih dneh je zagotovo bila v ospredju košarka. Večina Slovencev je navdušeno spremljala igro naših košarkarjev, ki so na koncu sicer pristali na nehvaležnem četrtem mestu, vendar vseeno dosegli zgodovinski uspeh. Prav zanimivo

je bilo spremljati pogovore o košarki, ra-zne komentarje na forumih, še najbolj za-nimivo pa je bilo takrat, ko so se odvijale tekme, poslušati, kaj se dogaja. Največji navdušenci so se namreč zbrali v gostilnah in tam navijali. Tako nekaterim sploh ni bilo potrebno gledati tekme, saj so že po glaso-vih izvedeli, kaj se dogaja na parketu. Tudi sama sem bila bolj med poslušalci in tistimi, ki pogledali le končni rezultat, saj se mi zdi-jo take tekme preveč napete, da bi si jih v celoti ogledala. Petkova tekma je prine-sla neizmerno veselje, potem pa je sobota nekaj tega veselja razblinila, še kanček ga je odnesla nedeljska tekma … Najvažnejše pa je, da smo Slovenci, zahtevni kot smo, z igro naših košarkarjev vseeno zelo zado-voljni. Prevečkrat se nam namreč zgodi, da športnike, ko so uspešni, kujemo v zvez-de, ko pa njihov uspeh usahne, nanje hitro pozabimo ali celo izrečemo kakšno pikro na njihov neuspeh. Vendar roko na srce, zaradi slovenskih športnikov smo se skupaj že velikokrat veselili. Ker pa danes potujem v Cardiff in bom jutri priča razglasitvi tekmovanja Entente Flora-le za najlepše evropsko mesto in vas, so se-

veda moje misli osredotočene na jutrišnje dogajanje. Le kaj so sklenili strogi evropski sodniki? So našemu Olimju dodelili najvišje število točk? Lagala bi, če bi rekla, da si tega ne želim. Seveda si vsak, ki tekmuje, želi biti najboljši in v to svo-jo željo vloži tudi veliko dela in truda. Vsi tisti, ki so poskrbeli, da je Olimje na dan, ko so ga ocenjevali evropski sodniki, blestelo v vsej svoji lepoti, pa so zame že danes zmagoval-ci. Zmagovalci seveda tudi zato, ker poskrbijo, da je Olimje prav vsak dan v letu čudovito. In ko bom prišla domov, obljubim, da se odpravim na spre-hod v Olimje in tako kot že mnogokrat doslej ugotovim, da je povsod lepo, a doma najlepše ter da vedno rada kam grem, a še raje se vrnem nazaj domov.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 USPEŠNE PREDSTAVITVE NA MOS-u 8 NAJBOLJŠO JUHO SKUHALE NAŠE KUHARICE 11 NOV BIVAK LOVSKE DRUŽINE PODČETRTEK 13 ZDRUŽENI GLASOVI NA SVETIH GORAH22 KOZJANSKI FOLKLORISTI V SRBIJI 29 NOGOMETAŠI V SPOMIN MIHI JAZBECU

Na naslovnici: Gustav Abram, Gregor Bevc in Oskar AbramFotografija: OKo


AKTUALNO OKO

Turizem je naša priložnostObčine Obsotelja in Kozjanskega, Šmarje pri Jelšah, Roga-ška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje, so se že tretje leto ob koordinaciji Razvojne agencije (RA) Sotla prepoznavno in za območje značilno predstavile na skupnem razstavnem prostoru na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.

Na sejmu, ki že nekaj let velja za nekakšno stičišče novosti in priložnosti, se je območno partnerstvo Obsotelja in Koz-janskega letos prvič predstavilo v okviru skupnega nastopa Savinjske statistične regije, znotraj nje pa je sodelovalo 31 občin tega območja. Ideja, ki temelji na načelu, da s sode-lovanjem lahko še bolj popestrijo ponudbo in na trgu ponu-dijo več, je letos še posebej pomembna, saj se na območju že nekaj časa kažejo zametki sodelovanja, ki potrjujejo, da se lahko turizem uspešno trži le kot celovita destinacija. Na MOS-u so tako posebno pozornost namenili predstavitvi uspešnega skupnega projekta, ki so ga občine območja skupaj z RA Sotla pripravljale prejšnje leto, Turizem v sožitju z naravo, znotraj katerega so bili oblikovani integralni tu-ristični produkti za organizirane skupine izletnikov in šolsko mladino. Prav v mesecu septembru se je začelo tudi nada-ljevanje omenjenega projekta, in sicer njegova promoci-ja. Bojana Žaberl, direktorica RA Sotla, meni, da je skupna predstavitev vsekakor pomembna in kot takšna tudi korak naprej k skupni promociji območja. »Izkušnje preteklih let (uspešno izvedeni projekti) so pokazale, da je pogoj razvoja turizma sodelovanje tako javnega (občine, zavodi s podro-čja turizma), gospodarskega (turistično gospodarstvo) in civilnega sektorja (društva, posamezniki). Dokaz je uspešno delovanje LAS, skupne predstavitve, na sejmu predstavljen projekt Turizem v sožitju z naravo in njegov model trženja, ki pomeni pričetek organiziranega dela na področju razvoja

Jutri razglasitev rezulta-tov Entente Florale 2009Danes v Veliko Britanijo, v mesto Cardiff potujejo predstav-niki občine Podčetrtek na razglasitev rezultatov Entente Florale 2009. Letos se za laskavi naziv najlepše urejenega evropskega mesta in kraja Entente Florale Europe 2009 po-tegujeta Kamnik v kategoriji mest in Olimje v kategoriji manj-ših krajev. Mednarodna komisija je urejenost, vegetacijo in krajinsko podobo, okolje – ekologijo, turizem ter vpetost v lokalno življenje v Olimju ocenjevala 11. julija. Prvi vtisi ko-misije so bili navdušujoči, kakšne pa so bile njihove ocene, bomo izvedeli na jutrišnji slavnostni podelitvi. (OKo)

Mednarodni sodniki so bili nad Olimjem navdušeni, kakšna pa je bila njihova ocena, bomo izvedeli na jutrišnji razglasitvi v Cardiffu.

Prvi dan so obiskovalce sejma navdušile drnulove dobrote, ki so jih pri-pravili na ekološki kmetiji Zakošek.

turizma na območju Obsotelja in Kozjanskega.«Turistično ponudbo so vsakodnevno predstavljale posame-zne občine. Prvi dan se je predstavlja občina Kozje. Zaigrali so Rajglovi harmonikaši, manjkale niso dobrote društva kmetic Ajda, mimoidoče pa je najbolj pritegnila ponudba ekološke kme-tije Zakošek, ki je tokrat v svoji ponudbi izpostavila predvsem vse tisto, kar se da narediti iz drnul. Sobota je bila namenje-na pestri ponudbi turističnega območja občine Podčetrtek. S svojo ponudbo so se predstavljale Terme Olimia, Turizem Podčetrtek je poskrbel, da niso manjkale jelenove klobase, Amonovo in županovo vino, olimska čokolada, Halerjevo pivo in patrove kapljice, vse skupaj pa s svojimi dobrotami obogatile še dobrote društva kmetic Ajda, svoj del pa je prispeval tudi rezbar Marko Kostanjšek. Le-ta je rezbaril tudi zadnji dan sejma v okviru predstavitve Kozjanskega parka. V prvi vrsti je bila njihova predstavitev namenjena promo-ciji bližajočega se Praznika kozjanskega jabolka. Sejemsko dogajanje pa ni minilo brez folkloristov iz Kozjega, ki so se v nedeljo predstavili na glavnem odru, v goste povabili še Rifl godce iz Mestinja ter poželi številne aplavze. (OKo)

Predstavitev Kozjanskega parka je bila v prvi vrsti namenjena promociji Praznika kozjanskega jabolka.

Folkloristi iz Kozjega so nastopili kar na glavnem odru.


AKTUALNO LOKALNO

Naselje Škofja gora bo dobilo vodovodPodjetje Nivo d.d. Celje je z občino Podče-trtek letos podpisalo že drugo pogodbo o izvajanju del. Tokrat gre za izgradnjo vodo-vodnega cevovoda v naselju Škofja gora.

Svetovalec direktorja podjetja Nivo Goran Lubej je ob podpisu pogodbe povedal, da so v podjetju veseli, ker je podpisana že druga pogodba o izvajanju del v občini Pod-četrtek in da so dela, povezana s prvo investicijo, ureditvi-jo ceste LC 317050 Podčetrtek–Sodna vas, že pravzaprav končana. Držali so se dogovorjenih rokov in dogovorjenih stroškov in tudi tehnični pregled je pokazal, da so bila dela dobro opravljena. Vrednost investicije vodovodnega cevovoda v naselju Ško-fja gora je približno 300 tisoč evrov, z deli pa morajo končati v roku enega leta, je povedal predstavnik podjetja Goran Lubej. Župan Peter Misja pa je po podpisu povedal, da so se že nekaj let trudili, da bi prišlo do izgradnje vodovodnega cevovoda v naselju Škofja gora. Lani jim je končno uspelo z ministrstvom za okolje in prostor podpisati pogodbo o sofi-nanciranju. Pridobili so ustrezna gradbena dovoljenja in bili uspešni na razpisu. Vse skupaj pa pomeni, da bo v naselju Škofja gora vodovod dobilo 25 hiš. Le-te so se zgradile v zadnjih letih. Po besedah župana je to je zadnji vodovod, ki se gradi. Trenutno pa potekajo obnovitvena dela na vodo-vodu Sela, pripravlja pa se še projektna dokumentacija za vodovod v naselju Slivje. (Z. I.)

Goran Lubej iz podjetja Nivo Celje in župan Peter Misja sta si po podpisu pogodbe takole zadovoljno segla v roke.

Nepravilnosti pri poslovanju KS Pristava pri MestinjuNadzorni svet (NO) občine Podčetrtek, ki mu predseduje Tatjana Šelekar, je v okviru letne-ga plana opravil nadzor nad poslovanjem KS Pristava pri Mestinju in ugotovil številne pomanjkljivosti.

Nadzor je bil opravljen na podlagi letnega plana nadzornega sveta občine Podčetrtek, je na zadnji seji sveta občine Podče-trtek povedala predsednica NO Tatjana Šelekar. Pripravili so končno poročilo o poteku nadzora KS Pristava pri Mestinju, ki ga je Šelekarjeva svetnikom občine Podčetrtek tudi predstavi-la. Ugotovili so številne pomanjkljivosti pri poslovanju KS, pred-vsem kar se tiče preglednosti poslovanja, za kar je odgovoren predsednik krajevne skupnosti. Med drugim je bila izpostavlje-na najemna pogodba za poslovne prostore z dne 22. 4. 1977, ki je bila s sklepom sveta KS podaljšana za pet let. Pri tem svet KS oziroma predsednik Srečko Gobec ni pridobil soglasja ta-kratnega župana. Najemnina je s sprejetim aneksom znašala 500 evrov mesečno. V letu 2008 so tako bili izdani računi v vre-dnosti 6.000 evrov, ki pa niso bili evidentirani, ker niso hranjeni v skupnih prostorih in niso bili ustrezno poknjiženi. Razvidno je

še, da računi niso bili poravnani preko transakcijskega računa. Srečko Gobec je sicer dostavil kompenzacijske račune v vre-dnosti 5.500 evrov, s katerimi so se pokrivali stroški, vendar tudi ti niso bili poknjiženi. Iz njih pa je bilo razvidno, da je KS Pristava pri Mestinju v letu 2008 porabila skoraj 20 % sredstev za hrano in pijačo v trgovini Trgo Center, ostalo pa za nabavo gradbe-nega materiala in gramoza. Nadzorni odbor je zato predlagal, da se zaradi izpada velikega dela stroškov in prihodkov pripra-vi nov zaključni račun KS Pristava pri Mestinju. Nadzorni svet je še ugotovil, da se v delovanju omenjene KS preveč pogosto pojavljajo računi za hrano in pijačo. Vključno z nepoknjiženi-mi sredstvi gre za kar 16 % reprezentance v celotnih stroških. Šelekarjeva je med drugim omenila še nepriložene naročilni-ce k računom, zaradi česar prihaja do napak pri evidentiranju stroškovnih mest, in različne zneske, ki se pojavljajo pri plačilu najemnine za grobove.Po poročilu predsednice NO občine Podčetrtek so občinski svetniki burno razpravljali o poročilu in bili mnenja, da je v pri-meru KS Pristava pri Mestinju potrebno takoj ukrepati. Sklenili so, da župan Peter Misja s predsednikom KS Pristava pri Mesti-nju Srečkom Gobcem najprej opravi razgovor in mu predlaga, da z mesta predsednika krajevne skupnosti odstopi. V primeru, da Gobec tega ne bo storil, občinski svetniki zahtevajo, da se apelira na svet KS Pristava pri Mestinju, da predsednika Gobca razreši. Če tudi ta pot ne bo prinesla želene rešitve, so občinski svetniki sklenili, da se svet KS Pristava pri Mestinju razpusti.Sočasno so svetniki razmišljali še o novi organiziranosti krajevnih skupnosti v občini Podčetrtek in sklenili, da statutarna komisija pripravi nov statut o pristojnostih krajevnih skupnosti v bodoče. Sprejeli so tudi sklep, da se najemnina za grobove pobira en-krat letno ali za dve leti skupaj. (Z. I.)

Sprejeli rebalans proračunaSvetniki občine Podčetrtek so na septembrski seji soglasno sprejeli rebalans letošnjega proračuna. V rebalansu pro-računa so upoštevane vse spremembe, ki so predvidene

pri realizaciji proračuna v primerjavi s planiranim. Popravki so se izvršili na prihodkovni in odhodkovni strani, saj za vse investicije na razpisih niso uspeli pridobiti sredstev oziroma ustreznih razpisov še ni bilo, zato se nekatere planirane in-vesticije v letu 2009 ne bodo izvajale. (Z. I.)


Barve domačega kluba so zastopali: Rajko Lupše, Klavdija Kramer in Ivan Krkač. Klavdija je v ženski konkurenci osvojila drugo mesto.

AKTUALNO LOKALNO

Povabljeni na trgatev stare trteDruštvo vinogradnikov Bistrica ob Sotli bo v nede-ljo, 4. oktobra, po sveti maši pripravilo trgatev stare občinske trte, ki raste ob občinski hiši. Vinogradniki vse občane obveščajo, da so vabljeni, da si trga-tev ogledajo. Poskrbeli bodo, da bo zanimiva in da gledalcem ne bo dolgčas. Poskusili pa bodo lahko tudi vino lanskega letnika, ki je zraslo na tej trti.

Strelišče v Kunšperku gostilo slovensko elito v trapuNa strelišču Kunšperk so minuli vikend gostili najboljše slovenske tekmovalce v streljanju na glinaste golobe, slavil je Matej Žnidaršič, Ivan Krkač pa je prejel številne pohvale na račun organizacije in bo državno prvenstvo gostil tudi naslednje leto.

Organizacijo državnega prvenstva v trapu je Strelska zveza Slovenije letos prvič zaupala strelišču v Kunšperku. Tovrstno tekmovanje se v Sloveniji lahko odvija le še na strelišču na Pragerskem. Ivan Krkač, predsednik Strelskega kluba Kun-šperk, ki je poskrbel za celotno organizacijo, je povedal, da so gostili 106 strelcev, ki so tekmovali v petih kategorijah, člani, kadeti, mladinci, veterani in ženska kategorija.Barve domačega strelskega kluba so zastopali Ivan Krkač, Rajko Lupše in Klavdija Kramer. Zmagovalec Matej Žnidar-šič je povedal, da je s tekmovanjem zelo zadovoljen in da je dosežen rezultat, zadetih 138 golobov od 150, zagotovo dobra popotnica za v bodoče. Povedal je, da je bil s streli-ščem v Kunšperku zelo zadovoljen, da mu je pisan na kožo in je pred samim tekmovanjem tu tudi treniral. Pohvalil je še organizacijo ter dodal, da je strelišče v Kunšperku vrhunsko in na nivoju svetovnih strelišč. Drugo mesto je osvojil Boštjan Maček, tretjega pa Bojan Rakuša. V ekipnem tekmovanju je slavila ekipa Strelskega društva Štefan Kovač, drugo me-sto so osvojili strelci Trap kluba ZLD Gorica, tretje pa Strelske-ga društva Rudar Globoko.Tudi s strani Strelske zveze Slovenije in s strani tekmovalcev samih so bile na račun strelišča in organizacije izrečene številne pohvale. Še posebej je bil zadovoljne Ivan Krkač, ki so mu že zagotovili, da bo organizator naslednjega dr-žavnega prvenstva, hkrati pa se bosta v naslednjem letu v

Kunšperku odvijala vsaj še dva mednarodna tekmovanja. Zadovoljen je bil tudi, ker so strelske naprave, ki jih je razvil in naredil sam, v teh treh dneh 100-odstotno delovale in uspe-šno prestale tako veliko preizkušnjo. Prof. dr. Metka Hudina, podžupanja občine Bistrica ob Sotli, ki je tudi podeljevala pokale najboljšim, je povedala, da so tovrstna tekmovanja in vsa bodoča tudi mednarodna zelo pomembna promo-cija za občino Bistrica ob Sotli. Dodala je še, da upa, da bo Ivanu Krkaču v bodoče uspelo na strelišču organizirati čim več tekmovanj ter pritegniti tudi čim več tujih reprezen-tanc, ki bodo tu trenirale.Ker pa si Ivan Krkač želi ta šport čim bolj približati doma-činom in se vključiti v lokalno dogajanje, je za vse obisko-valce prvenstva v nedeljo skuhal pasulj in ga brezplačno razdelil. (Zdenka Ivačič)

Najboljši trije s podžupanjo prof. dr. Metko Hudina in Ivanom Krkačem Med gledalci so bili tudi domačini.

Lanska trgatev


AKTUALNO LOKALNO

V občini Kozje razmišljajo o odkupu objektov Steklarne Rogaška, kjer bi lahko zgradili kurilnico na lesno biomaso.

Popravek in pojasniloV članku »Razprava brez epiloga«, ki je bil objavljen v prej-šnji številki časopisa Oko, smo po besedah Martina Žlendra zapisali nekaj netočnosti. Po njegovih besedah zgodba o tem, da sta se z gospodom Vladimirjem Zaluberškom sre-čala v Ljubljani, ne drži. Z gospodom Zaluberškom sta se namreč prvič srečala na domu Martina Žlendra na Zečah, seznanila pa ju je Marija Ana Kolman, ki je tudi organizirala njuno srečanje. Takrat mu je Žlender predstavil svojo situaci-jo in nato so se pričeli njuni pogovori, kako jo rešiti. Žlender je

še dodal, da je bil pogoj za vse pogovore ta, da je bila nje-gova parcela zazidljiva. Po besedah Žlendra mu je župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman čez dva dni obljubil, da parcela bo zazidljiva. Ko smo o tem povprašali župana Dušana Andreja Kocmana, nam je povedal, da je Martinu Žlendru zares obljubil, da bos storil vse, kar je v njegovi moči, da se bodo rešile njegove težave. Ni mu pa obljubil, da bo parcela zazidljiva, kot trdi Žlender, saj kaj takega ni v njego-vi pristojnosti. Vse, kar bi v tem primeru lahko storila občina Kozje, je le to, da bi dala soglasje k izrednemu posegu na kmetijskem zemljišču Martina Žlendra. (Z. I.)

Čistilna naprava pripravljena na priklopeManjše pomanjkljivosti, ki jih je komisi-ja, imenovana s strani Upravne enote Šmarje pri Jelšah, ugotovila pri ogledu novozgrajenega kolektorja in čistilne naprave v Kozjem, je izvajalec del Purgator d.o.o. iz Postojne že odpra-

Sanacije udarnih jam na lokalnih cestahNa območju občine Kozje je v minulih tednih na lokalnih cestah potekala akcija saniranja asfaltnih udarnih jam in površin, ki so bile v neurjih zelo poškodovane. Med drugim

vil. Čistilna naprava je tako sedaj pri-pravljena na priklope. Program priklo-pov je pripravilo podjetje OKP d.o.o., ki je te priklope tudi ovrednotilo. Gre za kar precejšnja sredstva, ki pa tre-nutno v proračunu občine Kozje niso zagotovljena, saj zadeva ni bila pred-videna v takšnem obsegu. Pri izdelavi programa priklopov se je izkazalo, da bo potrebno opraviti nekatere grad-bene posege, da bodo lahko priklopili okoli 80 gospodinjstev (250 PE), kar je minimum za zagon novozgrajene či-stilne naprave. Tu gre za vse štiri blo-ke, zdravstveni dom, osnovno šolo in

vrtec. Župan Dušan Andrej Kocman je povedal, da bodo skušali za te po-sege pridobiti še kakšno ponudbo, saj se želijo prepričati, da je cena, ki jo je postavilo podjetje OKP, realna in tako sprejemljiva. Takoj zatem bodo seve-da pričeli s priklopi. Župan Kocman je še povedal, da je bila dosežena pre-stavitev roka za začetek obratovanja čistilne naprave s strani službe vlade za lokalno samoupravo, ki je čistilno napravo v 37-odstotnem deležu celo-tnih stroškov tudi sofinancirala. Seveda pa se bodo v občini Kozje potrudili, da bo do zagona čistine naprave prišlo v čimprejšnjem času. (Z. I.)

so se uredile poškodbe na cesti Lesično–Klake, ureja pa se tudi cesta Pilštanj pod pokopališčem, ki so jo morali letos za-radi nalivov in neurij že večkrat popravljati. To težavo rešuje-jo s položitvijo asfaltne prevleke in ureditvijo odvodjavanja z muldami. Upajo, da se tako v bodoče izognejo težavam na cesti po neurjih in nenehni sanaciji na enem in istem me-stu. V okviru rednega vzdrževanja državnih cest pa je bila na določenem delu preplaščena cesta Kozje–Buče, ki pa je žal še vedno v zares nezavidljivem stanju. (Z. I.)

Razmišljajo o kurilnici na lesno biomasoSteklarna Rogaška Slatina je občini Kozje v odkup ponudila svoje objekte, ki jih ima v Kozjem. Po besedah župa-na Dušana Andreja Kocmana gre tu za zelo velik zalogaj, okrog 400.000 evrov, za kar bi se seveda bilo potrebno za-dolžiti. Ker pa nikakor ne želijo kupiti nečesa, česar ne potrebujejo in bi bilo samo sebi namen, so pričeli razmišljati, da bi v teh prostorih uredili kurilnico in elektrarno na lesno biomaso. Občina Kozje je namreč že prejela dve po-nudbi, vezani na energetsko zasnovo občine Kozje. Prva je izdelava lokal-nega energetskega koncepta občine Kozje, druga pa študija izvedljivosti za projekt ogrevanja kraja Kozje na lesno biomaso in sonce. Seveda bodo po besedah župana Dušana Andreja Ko-cmana kakšno ponudbo še pridobili. Če pa se bodo lotili katerega projekta v tej smeri, bo potrebno pridobiti javno

zasebno partnerstvo, pred tem še ugotoviti, če je vse skupaj za Kozje sploh smo-trno glede na oddaljenost in odjem. Kocman je še dodal, da je že večkrat bilo govora o tem, da bi bilo Kozje primerno, da bi se ogrevalo na lesno biomaso. Tudi Kozjanski park, ki obnavlja dvorec v Kozjem, razmišlja o kurilnici na lesno biomaso. Seveda je v teh krajih za vse skupaj velik potencial, saj so gozdovi v neposredni bližini. Pridobivanje energije s pomočjo lesne biomase bi pocenilo ogrevanje, hkrati pa je prijaznejše do okolja. (Z. I.)


KRAJEVNI MOZAIK

Skuhale najboljšo gobovo juhoNa tretjem tekmovanju gobarjev gurmanov, ki so kuhali gobove enolončnice na Celjski koči, so slavile odlične kuharice naše gore list, Hermina Gracar, Marija Misja in Stanka Alegro.

Že zgodaj zjutraj je na Celjski koči zadišalo. Za to sta po-skrbeli tudi ekipi društva kmetic Ajda in gobarskega dru-štva Kozjansko, ki sta tekmovali skupaj s še petimi ekipami. S sabo je bilo potrebno prinesti prav vse, razen kotlička, v katerem so kuhali. Članice društva kmetic Ajda Hermina, Marija in Stanka so poleg gob, ki so jih nabrale v gozdo-vih občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Šmarje pri Jelšah, prinesle še marsikaj. Med drugim tudi kruhove skodelice, ki jih je spekla Hermina, piškote v obliki gob, za katere je po-skrbela Stanka, in domače ocvirke, s katerimi so zabelile aj-dove žgance, ki so jih postregle h gobovi juhi. Čeprav so se tekmovanja udeležile prvič, je strokovna komisija ocenila, da je prav njihova juha po vseh kriterijih najboljša, tudi po izvirno urejenem prostoru, kjer so kuhale. Njihovega uspeha so se veselili tudi številni navijači, med katerimi sta bila žu-pan iz Podčetrtka Peter Misja in predsednik KS Podčetrtek Leopold Alegro. Dobro gobovo juho so skuhali tudi Marta Kunst, Milena Debelak in Silvester Pajek, člani gobarskega društva Kozjansko. S sabo so poleg vseh potrebnih sestavin pripeljali tudi najzvestejše pokuševalce. Skuhali so gobovo juho, s katero mnogokrat postrežejo na raznih prireditvah in sejmih. Držali so se recepta babic in bili s svojo juho za-dovoljni. Da je dobra, so potrdili tudi tisti, ki so jo pokušali. Dosegli so četrto mesto, zanje pa je bil velik uspeh to, da se je juha pojedla. (Z. I.)

Gobarji na GoltehČlani gobarskega društva "Kozjansko" Kozje so se drugo septembrsko soboto odpravili na Golte. Zjutraj so se zbrali pri Motelu Ribnik v upanju, da jim bo vreme za uživanje v naravi naklonjeno.Pot jih je vodila skozi Lesično, Šentjur do Dramelj, kjer so na postajališču avtoceste popili prvo kavo. Nato so se odpra-vili v Žekovec na postajo spodnje nihalke. Po izdatni topli malici so že stali v gondoli, z mešanimi občutki, saj so se ne-kateri prvič vozili z njo. Na cilju zgornje postaje Medvedjek pri hotelu Golte so si lahko ogledali tradicionalno razstavo svežih gob, ki so jo pripravili gobarji iz gobarskega društva Marauh iz Velenja. Njihov dober poznavalec gob gospod Golež jim je pripravil kratko predavanje, potem pa so se odpravili na ogled alpskega vrta. Ustanovljen je bil pred 12 leti in nosi ime po prvi spomladanski rožici, Avrikelj. Sprejel jih je Zlatko Rošelj, vodnik po alpskem vrtu, pokazal, katera zelišča se najbolj nabirajo na planini, predstavil beli cvet, s katerim je Pehta povrnila vid Mojci in vsakemu obiskoval-cu predstavil drevesni horoskop. Tu so lahko tudi prisluhnili sebi, saj so se lahko tam zgoraj prislonili na deblo drevesa in preverili zgodbo o energiji. Na klopci alpskega travnika so uživali čudovit pogled na dolino in pa bližnje vrhove. Nekaj jih je tudi gobarilo, drugi pa so se sprehodili tja do Mozirske koče in nazaj. Kljuvajoč zvok črne žolne in pa prelet krokarja jih je opozoril na čas kosila na Braslovškem jezeru, kjer so strokovno ek-skurzijo z dobrimi občutki in pa pesmijo tudi zaključili. Veseli-jo se že naslednjega srečanja. (Marta Kunst)

Zmagovalke v vseh pogledih: Marija, Stanka in Hermina, ki so poleg vse-ga poskrbele tudi za izvirna oblačila. Na fotografiji skupaj s Petrom Misja, Leopoldom Alegro in Francko Javeršek.

S svojo juho so bili zadovoljni tudi člani gobarskega društva Kozjansko.

Uživali so v prečudovitem pogledu na dolino in bližnje vrhove.

Zaključek ekskurzije v želji, da kmalu sledi naslednje srečanje.


KRAJEVNI MOZAIK

Gasilce prijateljskih in pobratenih društev je na srečanju v Podčetrtku nagovoril tudi župan Peter Misja.

Utrjevali gasilske prijateljske veziV Podčetrtku je tamkajšnje gasilsko društvo 12. septembra gostilo gasilce iz petih pobra-tenih in prijateljskih društev, ki se vsako leto srečajo v drugem kraju. Čeprav so tovrstna srečanja namenjena predvsem druženju, so gasilci spregovorili tudi o tekoči problemati-ki.

Korenine prvega podpisa o trajnem prijateljstvu med gasilci v Podčetrtku segajo v leto 1975. Takrat je PGD Podčetrtek podpisalo listino o pobratenju s PGD Prevalje. Z leti so se seveda stkale še mnoge gasilske vezi in kar nekaj med njimi jih je bilo tako trdnih, da je med sedmimi društvi iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije prišlo do dogovora o vsakoletnem sre-čanju teh društev, ki jih vsako leto gosti drugo društvo. V tej družbi so se poleg PGD Podčetrtek in PGD Prevalje znašli še PGD Beltinci, PGD Škocjan na Dolenjskem, DVD Desinič, DVD Poljana Sutlanska ter avstrijsko društvo St. Steben.Letošnji gostitelji so bili gasilci iz Podčetrtka, ki so prijatelje gasilce v jutranjih urah pričakali pred gasilskim domom v Podčetrtku. Po pozdravu predsednika PGD Podčetrtek Vla-dimirja Grobelnika in Alojza Tirguška, člana upravnega od-bora GZ Šmarje pri Jelšah, so si vsi skupaj privoščili malico in se seznanili s potekom druženja. Prvi del le-tega je bil name-njen spoznavanju krajev. Odpeljali so se v Olimje, si ogledali samostanski kompleks s staro lekarno in se od tam odpravili

Pohod po virštanjskih gričih

na ogled največje sončne elektrarne, ki so jo nedavno tega odprli v Vrenski Gorci. Popoldan je bil namenjen družabnim igram, ki pa so bile seveda povezane z gasilstvom. Med sabo so se pomerili v tridelnem napadu z motorno brizgal-no, v štafeti, premagovanju ovir, metanju torbice čez oviro v center ter v prenosu vode s kozarci. Čeprav so bile igre tekmovalnega značaja, so se vsi gasilci predvsem zabavali. Ob koncu so gostitelji najboljšim podelili spominske pokale, nagovoril pa jih je še župan občine Podčetrtek. Izrekel jim je dobrodošlico v turistični občini Podčetrtek in jim na krat-ko opisal, kaj vse se v občini počne, predstavil uspehe ter povedal, da so tudi gasilska društva v občini tista, ki s svo-jim delom prispevajo pomemben delež k dogajanju v ob-čini. Vse zbrane gasilce je povabil, naj občino Podčetrtek večkrat obiščejo ter jim zaželel uspešno delo v društvih, od koder prihajajo. Vsi skupaj, zbralo se je več kot sedemde-set gasilcev, so srečanje nadaljevali v prostorih gasilskega doma Podčetrtek, kjer je beseda tekla tudi o tekoči pro-blematiki, statusu gasilcev in opremljenosti gasilskih društev. Ob koncu so si vsi skupaj zaželeli čim uspešnejše delo v svo-jem kraju ter si obljubili, da se srečajo naslednje leto.

V olimski cerkvi so z zanimanjem prisluhnili razlagi brata Jožeta.

Za zabavo je poskrbel tudi ansambel »Ga še ni blu«.

Športno društvo Virštanj je v nedeljo, dne 6. septembra, or-ganiziralo krajši pohod med virštanjskimi vinogradi. Zbrali so se člani kot tudi nečlani društva in pohod začeli pri baru Gasilček v Imenem. Pot jih je vodila po Imenski Gorci, kjer so imeli več krajših postankov. Vreme jim je bilo naklonjeno, saj jih je grelo toplo sonce, njihova grla pa kapljica žlahtnega

Eden izmed prijetnih postankov pri domačinih.

in dobrega vina, ki ga imajo tamkajšnji domačini. Organizi-rani so bili tudi štirje postanki po gorcah, kjer so si pohodniki oddahnili in se malo okrepili z jedačo in pijačo. Vsi dobre volje so pot nadaljevali do Banovine, kjer so imeli piknik, se poveselili in odigrali par tekem v nogometu. Domačini si bodo to prijetno druženje zagotovo zapomnili, saj so preži-veli čudovit dan, zato so trdno sklenili, da bo v prihodnje še boljše. Udeleženci pohoda so zelo hvaležni gospe Marjani, družinam Ulčnik, Leskovšek in Bovha iz Sel ter ostalim, ki so prispevali k temu, da je pohod uspel. (Renata Bovha)

Za hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno.


KRAJEVNI MOZAIK

Najboljši trije z Luko in Miranom, ki sta v skrbela, da je vse potekalo po načrtu.

Ribe dobro prijemaleRibiška družina Sotla je v nedeljo, 13. sep-tembra, na ribniku v Vonarju organizirala tekmo lova s plovcem za pokal občine Pod-četrtek.

Zbor tekmovalcev je bil ob sedmih zjutraj, lov pa se je začel ob pol desetih. Tekme se je udeležilo 26 tekmovalcev, do-mačim ribičem so družbo delali prijatelji iz bližnjih in daljnih krajev. Organizacijo celotne tekme sta prevzela gospodar ribnika Luka Piškur in predsednik tekmovalne ekipe Miran Lugarič.Po štirih urah lova je sledilo tehtanje. Najboljši ulov je s 7300 grami imel Vlado Šumak, drugo mesto si je s 6640 grami "pri-lovil" Marjan Vardijan, tretje pa s 5930 grami Oli Wolfgang.Po zaključenem tekmovanju je sledila pogostitev, za kate-ro so poskrbeli Anka, Jerneja in Duš, ter seveda podelitev priznanj, pokalov in nagrad, ribiči pa so sončno popoldne izkoristili za prijetno druženje in zabavo. (M. B.)

Družili so se ljubitelji BMW-jevLjubitelji avtomobilov znamke BMW so se v naših krajih pred leti združili v »BMW club Obsotelje« in se vsaj enkrat letno dobijo na skupnem srečanju, na katerega se je seveda treba pripeljati z BMW-jem.Eno izmed takšnih srečanj je v minulih dneh potekalo v Imenem, kjer so na prostoru ob Kleti Imeno bili na očeh različni modeli znamke BMW, ki so jih tja parkirali ponosni lastniki. Mnogi ra-dovedneži so si z zanimanjem ogledali BMW-je, malce komentirali in navdu-šeno čakali na presenečenje, ki se je obetalo, na »car wash«. Pripravili so ga skupaj z avtopralnico, ki jo ima v lasti Roman Potecin. Čeprav so morda obi-skovalci pričakovali malce več gole kože deklet, so bili na koncu vendar-le nekateri avtomobili vsaj dodobra

Tehtanje ulovaAnka in Antun Bačič, ki je dobil priznanje za uspešno in zvesto sodelova-nje na ribiških tekmovanjih.

mokri. Sledilo je druženje, ki pa ni bilo namenjeno le lastnikom teh jeklenih konjičkov, ampak ljubiteljem dobre volje. Predsednik kluba Miha Harinski je dejal, da klub trenutno šteje 45 članov. Namen njihov srečanj je v prvi vrsti dru-ženje in seveda izmenjava izkušenj o avtomobilih, vsi pa se zavedajo, da je najpomembnejša, ne glede na znam-ko avtomobila, ki ga voziš, velika mera previdnosti na cesti. (Z. I.)

»Car wash« morda ni postregel s pričakovanim, so bili pa zato pralci in avtomobili zelo mokri.

Na parkirišču ni manjkalo BMW-jev različnih modelov in starosti.

Najmlajši član »BMW cluba Obsotelje« je Nick Toplišek.


KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Veselje ob postavitvi novega bivakaNov bivak lovske družine Podčetrtek je bil ra-zlog za veselje tamkajšnjih lovcev, ki so na dan otvoritve medse povabili prijatelje in ti-ste, ki so pomagali, da so nov bivak, katere-ga trak je slovesno prerezal njihov najstarejši lovec, postavili.

Lanskoletno avgustovsko neurje je popolnoma uničilo lovski bivak, ki je dolga leta služil svojemu namenu. Lovci so ga uporabljali kot zatočišče pred slabim vremenom ali pa so se med lovom tam spočili, pomalicali in kakšno rekli. Niso pa bili lovci edini, ki so bivak uporabljali, saj je bil le-ta prilju-bljena izletniška točka in mnoga društva so prostor veliko-krat izkoristila za prijeten piknik v naravi in druženje.Vso to zgodbo je prekinilo lanskoletno avgustovsko neurje. Pa se je v nesreči le našla svetla točka, saj so lovci imeli objekt zavarovan in so lahko bivak ponovno postavili. Z deli so pričeli spomladi. Poleg del, ki jih je izvajal Jožef Ulčnik, so tudi lovci sami pri delu pridno pomagali in opravili veliko prostovoljnega dela. Nov bivak po besedah predsednika LD Podčetrtek Kar-la Omerzuja ne bo služil le njihovim potrebam, ampak ga bodo z veseljem, tako kot starega, odstopili tistim, ki bodo tu želeli preživeti prijetne urice v prijateljskem druženju. »Tako se tudi lovci vključujemo v družabni utrip kraja in si želimo, da bi bilo pri bivaku večkrat veselo,« je dejal Omerzu in se prijazno zahvalil prav vsem, ki so na kakršenkoli način pripo-mogli, da nov bivak stoji.Nov bivak si je prišel ogledat tudi županu Peter Misja, ki je lovcem zaželel, da se bivak nikoli več ne podre in sprego-voril o urejanju gozdnih in kolesarskih stez ter o parkovni ure-ditvi gozda med Termami Olimia in Podčetrtkom.Najstarejši lovec, devetdesetletni Dragutin Andrlon, je po-tem simbolično prerezal otvoritveni trak in povedal, da je vedno rad odšel na lov, četudi je bil zato kdaj kregan od žene ter dodal, da ima rad lovsko družino Podčetrtek in je s ponosom njen član.Ker pa si seveda vsi želijo, da bivak zares ostane na svojem mestu, ga je blagoslovil še pater Ernest, potem pa so si ga vsi skupaj ogledali. Veselje ob otvoritvi se je nadaljevalo z druženjem ob srninem golažu in raznih dobrotah, ki so jih pripravili lovci, v želji, da bi bilo pri bivaku mnogokrat tako veselo. (Zdenka Ivačič)

Lovci LD Podčetrtek so veselje ob ponovni postavitvi bivaka delili s prija-telji in tistimi, ki so jim kakorkoli pomagali.

Bivaka so najbolj veseli lovci LD Podčetrtek.

Otvoritveni trak je simbolično prerezal najstarejši lovec Dragutin Andrlon.


KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Nastalo je šestnajst likovnih delLikovna kolonija Rotary kluba Čatež, ki je v začetku septembra potekala v Kozjem, je postregla s kar šestnajstimi deli, ki bodo pro-dana na dražbi, z njimi pa bodo pomagali bolnikom z epilepsijo.

Ko se je porodila ideja o dobrodelni likovni koloniji, so v Rota-ry klubu Čatež izvedbo in organizacijo le-te zaupali svojemu članu mag. Petru Krivcu, profesorju likovne pedagogike. Vse skupaj je vzel kot izziv in preizkušnjo ter se spomnil na svoje pri-jatelje slikarje, ki so se z veseljem odzvali njegovemu povabilu. Ustvarjali so tri dni, vse potrebno gostoljubje pa so jim nudili v zavetju Motela Ribnik, kjer so lahko ustvarjali, poskrbeli pa so tudi za njihovo udobje ter seveda lačne želodčke. Nada Zidarič, profesorica likovne pedagogike, ki se je udeležila ko-lonije, je povedala, da je z veseljem sprejela povabilo Petra Krivca. Kraje, kjer so ustvarjali, dobro pozna, saj je na Virštanju in Pilštanju že ustvarjala. Dodala je še, da ti kraji skrivajo nekaj posebnega, da je vse zelo lepo in čisto ter da je nad temi kraji preprosto navdušena. Še posebej pa je vesela, da lahko s svojimi deli pomaga, kar je v preteklosti že večkrat storila. Drago Medved, stari znanec Kozjega, ki je pomagal tudi pri ustvarjanju turističnega vodnika po občini Kozje, za te kraje pravi, da ga vedno znova fascinirajo. Na letošnji koloniji je za enega izmed motivov izbral kozjanskega zmaja.Ustvarjena likovna dela bodo prodana na dražbi Rotary klu-ba Čatež, izkupiček pa bo prvenstveno namenjen skupnemu projektu z Društvom Liga proti epilepsiji Slovenije. (Z. I.)

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

Čistili planinske potiV minulih dneh je šest članov planinskega društva AT Podče-trtek s pomočjo dveh javnih delavcev pridno čistilo planin-ske poti po Veliki in Mali Rudnici. Z deli so začeli v sredo, 16. septembra, ko so pokosili podrastje in oklestili vejevje na trasi E7 pod Malo Rudnico od Svinjskega grabna do Žolgarjevega križišča ter sprehajalne poti okoli gradu Podčetrtek. V petek so se odpravili na Veliko Rudnico in podobno delo opravili na poti od Zaborovca čez najvišji vrh Plešivec v smeri Olimske gore. V soboto so obnovili še obledele markacije na planinski poti E7 Olimje–Podčetrtek in štajersko-zagorski poti Olimje–Ple-šivec ter namestili nove kažipote. Ivan Šalamon, predsednik planinskega društva AT Podčetrtek, je povedal, da je dela še dovolj in bi si želel, da bi se tovrstnih akcij udeležilo še več planincev. Priložnost za to je že v teh dneh, saj je potrebno urediti še nekatere planinske poti na področju Rudnice. So pa planinci septembrske dni izkoristili tudi za pohod na Stol, v nedeljo pa se bodo odpravili na izlet po kozjanskih sadovnja-kih. Pohod so pripravili skupaj s Kozjanskim parkom in spada v okvir praznovanja Praznika kozjanskega jabolka. (Z. I.)

Pohod na Stol

Planincem je uspelo očistiti že velik del planinskih poti.

Sodelujoči umetniki so si po opravljanem delu ogledali, kaj je nastalo.


KRAJEVNI MOZAIK

S kora odmevalo ču-dovito združeno petjeSvete gore zagotovo spadajo med najsta-rejše in najbolj obiskane romarske cerkve v Sloveniji. Prav posebna maša pa je bila na Svetih gorah prvo nedeljo po Marijinem roj-stvu, ko so pri maši zapeli združeni glasovi cerkvenih pevcev dekanije Kozje.

Pred mnogimi leti so na Svete gore na prvo nedeljo po Ma-rijinem rojstvu na »Sklep« romali domačini iz bližnjih župnij. Ta tradicija je skozi leta zamrla, čeprav so se domačini in prebivalci okoliških župnij vseeno z veseljem odpravljali na romanje na Svete gore. Župniki dekanije Kozje so se letos odločili, da to romanje ob-novijo. Sočasno je s strani Janeza Drašlerja, ki vsako nedeljo prepeva na Svetih gorah, prišla ideja, da bi se tega dne združili še vsi pevci cerkvenih zborov dekanije Kozje. Ideja je naletela na zelo dober odziv in prvo nedeljo po Marijinem rojstvu so se zbrali številni pevci zborov, ki s svojim petjem bo-gatijo nedeljske maše. Dirigentka vseh, ki so pred nastopom

imeli le eno skupno vajo, je bila Mojca Volavšek, orga-nistka pa Špela Drašler. Kot solisti so se predstavili Franci Prah, Janez Drašler in Boris Bobek, član Ljubljanskega okteta.S kora je tako skozi celotno sveto mašo odmevalo ču-dovito in mogočno petje. Vsi prisotni pri sveti maši, ki so bili tega petja deležni, pa so zagotovili, da je bila maša prav zaradi petja nekaj po-sebnega. Pri sveti maši pa je bilo posebno tudi to, da so domačini na oltar prine-sli darove, ki jih je podarila narava s pomočjo pridnih rok ljudi in se zanje zahvalili. Prvi dar je bilo prepevanje svetogorski Materi božji v hvalo in zahvalo, drugi dar je bila knjiga s Slomškovo besedo in pesmimi ter hkra-ti priprošnja Antonu Martinu Slomšku za uspešen zače-tek šolskega in veroučnega leta. Tretji dar so bili pridelki: grozdje, izdelek domačega rokodelca, kovan svečnik kot zahvala in prošnja za navdihe ter ustvarjalnost, za konec pa še kruh in vino, kar se daruje pri vseh slove-snih bogoslužjih. (Z. I.)

Pevcem je dirigirala Mojca Volavšek, na orgle pa jih je spremljala Špela Drašler.

Številni verniki so bili pevcem hvaležni za čudovito petje, s katerim so poskrbeli, da je bila sveta maša zares nekaj posebnega.

Tudi pevci iz Zagorja so se z veseljem odzvali povabilu k skupnemu petju.

Domačini so na oltar prinesli darove. Med temi darovi je bil tudi kruh.


KRAJEVNI MOZAIK

V prvi razred so stopili pred šestdesetimi letiDrago Javeršek, po rodu iz Kunšperka, danes pa živi v tujini, je v želji, da bi srečal sošolce, s katerimi je pred šestdesetimi leti šel skupaj v prvi razred, organiziral sre-čanje. Ob pomoči znancev in sorodnikov mu je uspelo zbrati naslove. Dvanajst sošolk in sošolcev se je odzva-lo njegovemu vabilu, čeprav je pred šestdesetimi leti v prvem razredu osnovne šole v Bistrici ob Sotli sedelo kar 37 otrok. Nekaj jih je že umrlo, nekatere pa so žal zadržale obveznosti in na srečanje niso prišli. Vse sku-paj se je pričelo z obiskom stare šole v Bistrci ob Sotli, ki ima danes novo podobo. Želeli so vstopiti skozi vrata, skozi katera so včasih hodili v šolo, pa so bila žal zaprta. Jim je pa vrata, ki so v uporabi danes, odprl ravnatelj Bogomir Marčinković ter jim na kratko predstavil, kaj se na šoli dogaja danes. Nad šolo so bili navdušeni, obiskali so razrede, se spominjali, kje so sedeli, kateri učitelji so jih učili, kako so se na izlete vozili z »lojtrnikom« in kako so vsako jutro, preden se je pričel pouk, pred šolo zapeli pesem. Srečanje se je nadaljevalo v gosti-šču Šempeter, kjer kar ni zmanjkalo tem za pogovor. Ugotovili so, da jih je življenje popeljalo na različne stra-ni, nekatere daleč od doma. Nekateri so se na jesen življenja domov vrnili, nekateri pa so v tujini, kjer so si ustvarili družine, ostali.Ob koncu so si obljubili, da se bodo kmalu spet srečali, saj se nekateri niso videli vse od konca osnovne šole. (Z. I.)

Športniki gostili sponzorje in prijateljeNajvečji zalogaj Športnega društva Bistrica ob Sotli je or-ganizacija tradicionalnega turnirja v malem nogometu za prehodni pokal Marije Broz. Pri tej organizaciji jim vsako leto na pomoč priskočijo številni sponzorji in prijatelji. V zahvalo člani ŠD Bistrica ob Sotli vsako leto pripravijo skupno druže-nje. Letošnje je bilo v Orešju, pri Kožuhovem Tinetu. Manjka-lo ni dobre volje, glasbe in plesa ter jedače in pijače. Ni šlo niti brez pogovorov o športu, seveda pa so bili vsi prisotni povabljeni, da jim tudi v prihodnje stojijo ob strani. (Z. I.)

Veselili so se asfaltirane cesteV zaselku Trebež so asfaltirali 470 metrov lokalne ceste. In-vesticija je bila sofinancirana s pomočjo občine in krajanov ter uporabnikov ceste, ki povezuje vinorodni grič Trebež. Družine Čater, Breznik, Bračko in Škrilj so bile poleg občine Podčetrtek glavne pri financiranju, ostali pa so pripomogli z manjšimi prispevki. Za otvoritev ceste je poskrbel Marjan Čater, ki je bil tudi pobudnik, da so krajani pristopili k sku-pnemu asfaltiranju. Cesto je v družbi zadovoljnih krajanov otvoril podžupan mag. Marko Jurak. Izrazil je veselje, da so krajani ponovno dokazali, da znajo stopiti skupaj in s sku-pnimi močmi poskrbeti za bolj kakovostno življenje v svojem kraju. Dela na cesti sta izvajala domača podjetnika Albin Leskovšek s.p. in Daka d.o.o, ki sta podžupanu poleg glav-nih investitorjev tudi pomagala pri prerezu traku. (Z. I.)

Podžupan mag. Marko Jurak je trak prerezal v družbi izvajalcev in glavnih investitorjev del.

Člani ŠD Bistrica ob Sotli so veseli, ker jim pri organizaciji turnirja vsako leto na pomoč priskočijo številni prijatelji in sponzorji.

Srečanje je bilo ganljivo in nadvse prijetno, presenetila jih je tudi nova podoba stare šole.


KRAJEVNI MOZAIK

Osti jarej na gradu PodsredaFantje vokalne skupine Osti jarej so na gradu Podsreda pričarali čudovit večer pe-tja, ki poslušalcev ni pustil ravnodušnih in so še in še že-leli podaljške. Z njihovim kon-certom se je zaključilo tudi letošnje glasbeno poletje na gradu Podsreda.

Vsakoletni poletni premor vokalne sku-pine Osti jarej je bil letos nekoliko krajši, saj so fantje z vajami pričeli že v drugi polovici avgusta. Prvi vzrok je zagoto-vo bila pesem Moj kraj Podčetrtek, za katero je besedilo napisal župan obči-ne Podčetrtek Peter Misja in so jo fan-tje premierno zapeli na slavnostni seji občine Podčetrtek. Pesem je uglasbil Franci Černelč in prav s to pesmijo se je pričel njihov koncert na gradu Pod-

sreda. To pa je bil drugi razlog, da so pridno vadili v poletnemu času, ko si ponavadi vzamejo nekaj časa za po-čitek. Le-tega letos poleti ni bilo tudi zaradi kar nekaj nastopov, saj so fantje pogosto tisti, ki polepšajo razna družin-ska praznovanja in obletnice.Seveda pa so s pesmijo polepšali že tako lep grad Podsreda. Kljub času tr-gatev so si mnogi ljubitelji lepega petja vzeli čas, saj njihovega koncerta niso želeli zamuditi. Fantje jih tudi tokrat niso razočarali. Pripravili so pester repertoar in kot že velikokrat navdušili. Navdušili do te mere, da jih obiskovalci kar niso

pustili z odra. Dokazali so tudi, da jih prav nič ne zmede in da tudi pesmi, ki si jih zaželi slišati direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt in niso zapisane na kon-certnem listu, odlično odpojejo.Po koncertu so deževale številne če-stitke. Med številnimi poslušalci sta bila tudi župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman in župan občine Podčetrtek Peter Misja. Slednji je bil ponovno za-dovoljen, kako so fantje odpeli nje-govo pesem, če pa je tudi župan iz Kozjega z njimi že sklenil kakšen dogo-vor o svoji pesmi, pa fantje niso izdali. Povedali pa so, da se skupaj s svojo umetniško vodjo Metodo Denžič že pri-pravljajo na novo sezono in obljubljajo, da bodo zagotovo prav kmalu v svoj repertoar dodali še kakšno novo pe-sem. (Z. I.)

Njihov nastop je bil ponovno pravi balzam za ušesa.

Direktor Ivo Trošt so je na koncu zaželel kar dve pesmi in fantje so mu seveda ustregli.

Med obiskovalci sta bila tudi župana iz Podčetrt-ka in Kozjega.

Med pavzo so obiskovalci preizkusili kako je razstava stolov tudi zelo uporabna.


KRAJEVNI MOZAIK

Veselje ob odprtju športnega parkaV Polju ob Sotli so dočakali nov športni park, ki so se ga razveselili prav vsi tamkajšnji kraja-ni. Da je bila ta pridobitev v kraju zares zaže-lena, dokazujejo številne ure prostovoljnega dela članov športnega društva. Zagotovo bodo sedaj vsi skupaj še bolj športno aktivni.

Da si tudi v Polju ob Sotli želijo igrišče z umetno travo, je bilo že dolgo znano. V letošnjem poletju se je obljuba, ki jo je dal župan Peter Misja glede ureditve športnega parka v vsaki krajevni skupnosti, pričela izpolnjevati. Obstoječe as-faltno igrišče so razširili in tako poleg nogometnega igrišča z umetno travo pridobili še košarkarsko igrišče. Okoli njega so postavili novo zaščitno ograjo ter novo razsvetljavo. So-časno so uredili še tribune in postavili večnamenski objekt, ki pa še ni dokončan. Del sredstev za investicijo so prido-bili iz občinskega proračuna, del pa iz fundacije za šport. Nekaj denarja je članom ŠD Polje ob Sotli uspelo pridobiti še s sponzorskimi sredstvi, opravili pa so tudi zelo veliko ur prostovoljnega dela. V dneh pred otvoritvijo so namreč de-lali od juta do večera, da je bilo v soboto, 19. septembra, vse nared za otvoritev. Čeprav je bil tudi že čas trgatve, se je zbralo kar lepo število krajanov in gostov. Prvi jih je pozdravil predsednik ŠD Polje ob Sotli Matej Dobravc, ki je zadovoljen, da se jim je izpolnila večletna želja, saj so uspeli urediti zares lep športni park. Dejal je, da je to zagotovo do-bra vzpodbuda, da bodo v bodoče še bolj športno aktivni. Dodal je še, da jih v naslednjem letu čaka še dokončanje večnamenskega objekta in postavitev igral za najmlajše. Dobravc se je zahvalil vsem, ki so jim pri delu kakorkoli po-

Turisti na trgatviOkrog 2500 trt, ki jih ima Leopold Maher v svojem vinogradu, so mu letos pomagali obrati kar gostje, ki bivajo v Termah Olimia.

Da je na trgatvah predvsem na našem koncu vedno zelo veselo, znajo povedati mnogi. In ker dober glas seže daleč, so o tem slišali tudi gostje, ki v tem času prebivajo v Ter-mah Olimia. Zelo so se razveseli, ko so izvedeli, da Turizem Podčetrtek skupaj z Leopoldom Maherjem vabi na pravo trgatev v virštanjski vinograd. Vabilu se je odzvalo več kot dvajset gostov, pridružili pa so se jim še nekateri domači-

Gostje Term Olimia in nekateri domačini so bili v Maherjevem vinogradu zelo pridni.

Za konec jim je gospodar obljubil, da jih bo kmalu povabil tudi v klet, da poskusijo letošnjo letino.

magali, še posebej sočlanom, ki so opravili veliko prosto-voljnega dela in županu Petru Misji, ki mu je v imenu društva podaril zahvalno plaketo. Tudi župan se je veselil skupaj s krajani Polja ob Sotli ter poudaril, da je zadovoljen, ker jim je dano obljubo uspelo izpolniti in tako imajo sedaj krajevne skupnosti urejene športne parke. Po prerezu traku je župnik Jožef Rogač nov športni park blagoslovil, potem pa so se najmlajši že nestrpno zapodili za žogo in odigrali otvoritve-no nogometno tekmo. Pomerili so se domači igralci proti vrstnikom iz Buč, potem pa še člani domačega športnega društva in mešana ekipa z županom na čelu. Sledile so nogometne tekme v sklopu finala športnih vaških iger, ki so jih letos poleti prvič organizirali člani ŠD Polje ob Sotli. V nogometu je slavila ekipa Polje ob Sotli, skupno pa je na športnih vaških igrah v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, igranju kart, teku in malem nogometu zma-gala ekipa Sedlarjevega, ki je prejela prehodni pokal. Pravi športni dan v Polju ob Sotli se je zaključil v večernih urah, želja vseh pa je, da bi bil športni park veliko dni v letu tako dobro obiskan. (Zdenka Ivačič)

ni. In ker zna biti predvsem pot iz trgatve naporna, so se odločili na Virštanj popeljati s cestnim vlakom. Trgatev, ki je potekala v sončnem vremenu in v zelo prijetnem vzduš-ju ljudi iz vseh koncev Slovenije ter ob zvokih harmonike, je prehitro minila. Berači so bili na veselje lastnika zelo pridni in svoje delo pohvalno opravili. Seveda je Leopold skupaj s soprogo Anne Britt skrbel, da njegovi berači niso bili žejni in lačni med samo trgatvijo pa tudi po njej, ko se je druženje nadaljevalo ob jedači in pijači, tako kot se za pravo trgatev spodobi. Maherjeva sta vsem, ki so bili na trgatvi, obljubila, da jih bosta povabila v klet, kjer bodo lahko poskusili vino, ki bo nastalo iz letošnjega obranega grozdja. (Z. I.)

Prerez traku: Nada Vindar, Peter Misja, Matej Dobravc in Vladko Vindar


KRAJEVNI MOZAIK

Zadovoljni športniki, ki so se pred otvoritvijo izkazali s prostovoljnim delom.

Akterji tekme ŠD Polje ob Sotli proti mešani ekipi

Obljubili so, da bodo igrišče pridno in pogosto uporabljali.

Tekme je spremljalo kar nekaj gledalcev, ki so se posedli na novo urejene tribune.

Teden dni pred otvoritvijo je bilo potrebno še veliko postoriti.


10 let oživljanja trav-niških sadovnjakov v Kozjanskem parku V Kozjanskem parku praznujemo deset let, odkar se ponovno za-vedamo pomena jablan in jabolk iz starih travniških sadovnjakov, ki so jih zasajali in zanje vzorno skrbeli naši predniki. Sadjarstvo je tradicionalna kmetijska gospodarska panoga na Kozjanskem. Kmetje so za nasade uporabljali izbrane lege in zemljišča, za ka-tere so morali pred sajenjem skrbno preučiti večletne ekološke pogoje.V Kozjanskem parku ocenjujemo, da v parku rase več kot 50.000 sadnih dreves v sadovnjakih in divjih sadnih dreves v gozdovih, ki so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poleg jablan in hrušk najdemo v travniških sadovnjakih še orehe, slive, drnulje, češnje, višnje, marelice, breskve, kutine, skorše, murve in lešnike.Povprečna starost sadovnjakov je okrog 40 let, zasledimo pa tudi manjše sadovnjake in posamezna drevesa, ki so stara več kot 100 let. V zadnjih petih letih je bilo na območju parka zasajenih ali ob-novljenih veliko travniških sadovnjakov. Pred tem veliko lastnikov sadovnjakov že več let ni obrezovalo sadnega drevja, nekateri sadovnjaki pa so bili zaradi neoskrbovanja celo opuščeni.V Kozjanskem parku smo se s travniškimi sadovnjaki začeli inten-zivno in aktivno ukvarjati leta 1999, ko smo pristopili k sodelovanju v nacionalnem projektu Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije (OTS) ter po popisu ornitofavne, ki so ga izvedli čla-ni DOPPS-a (Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) v letih 1998/99. Izkazalo se je, da je to območje eno najpomemb-nejših v državi za vrste ptic, ki so vezane na travniške sadovnjake.

Travniški sadovnjaki so vzrok za vključitev osrednjega dela Koz-janskega parka v območje Natura 2000Leta 2004 je bilo kar 69 % območja Kozjanskega parka vključe-nega v posebno varstveno območje Natura 2000. Osrednji del območja Kozjanskega parka (37 %), kjer je največ travniških sa-dovnjakov, je vključen v območje SPA (Special Protected Area) v skladu s »Ptičjo direktivo« (Direktiva EU o ohranjanju prostoživečih vrst ptic), in sicer zaradi ogroženih vrst ptic, kot so vijeglavka, ze-lena žolna, pivka, veliki skovik, pogorelček, čuk in rjavi srakoper. Prav sadovnjaki so ključnega pomena za varovanje in ohranjanje populacij teh vrst ptic. Dolgoročna odgovornost in pozornost v za-varovanem območju Kozjanskega parka mora torej še posebej veljati prav travniškim sadovnjakom, ki predstavljajo temelj »pti-čje« Nature 2000 znotraj parka.

Sodelovanje v nacionalnem projektu Oživljanje travniških sadov-njakov in sadnih vrtov SlovenijeKozjanski park se je v projekt vključil leta 1999, pri čemer smo osnovne cilje za svoje območje nadgradili in razširili z dodelanimi naravovarstvenimi in tržno-promocijskimi elementi. V okviru tega projekta so bile pod strokovnim vodstvom Franca Kotarja in Janija Gačnika iz KGZS Novo mesto izvedene izobraževalne delavnice na temo žganjekuhe, oživitvene rezi v sadovnjakih, načinov ce-pljenja in precepljenja sadnega drevja ter letnega dela v sadov-njakih. Že prvo leto se je usposobila ekipa delavcev Kozjanskega parka in zaposlenih prek javnih del za opravljanje oživitvene rezi. Pridobljena je bila tehnološka oprema za potrebe obrezovanja sadnega drevja (škarje, motorna žaga, žaga s podaljšanim roča-jem, male žage), za potrebe žganjekuhe (cisterna, baloni, pla-stične kadi, kvasovke in encimi) in za pridelavo jabolčnega soka (steklenice in zamaški).

Nastalo je Društvo Kozjanske jabkeDruštvo je bilo ustanovljeno leta 2000 na pobudo lastnikov travni-ških sadovnjakov, nacionalnih koordinatorjev projekta Oživljanje travniških sadovnjakov in Kozjanskega parka. Združuje lastnike travniških sadovnjakov in simpatizerje tradicionalnega sadjarstva z namenom boljše in bolj kakovostne pridelave sadja, večje pro-mocije sadja s širšega kozjanskega okoliša ter ohranitve starih sort sadnega drevja.

Obrezanih 9500 sadnih drevesOd začetka projekta ekipa Kozjanskega parka opravlja brezplač-

no oživitveno ali sanitarno rez sadnega drevja, ki je nujno potreb-na pri drevesih, ki niso redno obrezana in vzdrževana. Z oživitveno rezjo odstranimo suhe, odmrle, poškodovane in bolne ogrodne veje, bohotivke ter veje, obraščene z belo omelo. Drevo pomla-dimo, osvetlimo in spodbudimo k večji rodnosti, plodovi so enako-merni in bolj enakomerno izpostavljeni svetlobi. Z rezjo lahko delno vplivamo na izmenično ali alternativno rodnost in jo omilimo, da letu polne rodnosti sledi leto z majhnim pridelkom.Na območju Kozjanskega parka in predvidenem širitvenem ob-močju smo oživitveno rez opravili brezplačno na 9500 drevesih.

Vzpostavljena je bila baza podatkov Baza podatkov se je vzpostavila z inventarizacijo travniških sadov-njakov.Inventarizacija sadovnjakov je obsegala anketiranje lastnikov sa-dovnjakov, kartiranje sadovnjakov ter analizo zbranih podatkov. Izvajali smo jo od leta 2000 do leta 2006 in na ta način zbrali po-membne podatke o sadovnjakih in njihovih lastnikih.

Drevesnica starih sort in matični sadovnjakCilj projekta OTS je ohraniti vse evidentirane sorte in z njimi tudi genetski potencial starih sort. Leta 2003 smo na Ministrstvu za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano opravili vpis v FITO-SEME register, registrirali drevesnico starih sort in jo vključili v kontrolo fitosanitarne inšpekcije. Prva lokacija drevesnice je bila v bližini trga Podsreda, a je bila zaradi strogih fitosanitarnih pogojev neustrezna. Prava prelomnica se je zgodila leta 2005, ko smo v okviru projekta IN-TERREG IIIA kupili kmetijska zemljišča kmetije Čerček na Gradišču, kjer smo registrirali in uredili novo lokacijo drevesnice, na preostalih kmetijskih zemljiščih pa smo uredili matični sadovnjak. Letna pro-izvodnja je od 2000 do 3000 sadik, v matičnem sadovnjaku pa je posajenih 71 sort jablan in 48 sort hrušk z dvema drevesoma. Vsako leto dosajamo nove sorte in matična drevesa in tako do-polnjujemo seznam.

Solitarne čebele so pomembne za opraševanje sadovnjakovOhranjanje sadovnjakov potrebuje še celo vrsto vzporednih ukre-pov in z njimi povezanih akcij in rezultatov. Eden takih vzporednih ukrepov je skrb za solitarne čebele. Solitarne čebele imajo poleg medonosnih čebel in čmrljev pomembno vlogo pri opraševanju sadovnjakov. Da bi jih naselili v travniških sadovnjakih, smo z la-stniki sadovnjakov postavili hišice za insekte, ki so zgrajene iz mo-čvirske trstike, lesenih blokov, luknjičave opeke in lesa. Projekt smo vključili v ponudbo naravoslovnih dni, ki jih pripravljamo za šole na temo travniških sadovnjakov in ekološkega kmetovanja.

V okviru projekta potekajo predelava sadja, izobraževanja, izda-ja publikacij V okviru projekta so bile izvedene številne izobraževalne delavni-ce o žganjekuhi, izdelavi soka in kisa, oživitveni rezi v sadovnjakih, načinih cepljenja in precepljanja sadnega drevja ter o letnih de-lih v sadovnjakih. V času Praznika kozjanskega jabolka vsako leto pripravimo prikaz predelave sadja. Lastniki travniških sadovnjakov lahko tržijo pod blagovno znamko Sožije, ki zajema pridelke iz Kozjanskega parka. S partnerji v projektu INTERREG IIIA smo izdali Priročnik tradicionalnih in avtohtonih vrst in sort visokodebelnih sa-dnih dreves. Za leto 2009 smo izdali ilustriran koledar z imenom Sta-re jabke na Kozjanskem, ki ga bomo ponatisnili tudi za leto 2010. Društvo Kozjanske jabke pa je pripravilo knjižico receptov jedi iz jabolk.

KOZJANSKI PARK


»Visokodebelni travniški sadovnjaki kot element ohranjanja biot-ske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine«je naslov projekta v okviru programa INTERREG IIIA (SLOVENIJA-MADŽARSKA-HRVAŠKA). Kozjanski park je bil partner, nosilec pro-jekta pa je bil Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto. Projekt je pomenil pravo prelomnico v širšem okviru projekta oživljanja trav-niških sadovnjakov, saj smo v okviru projekta pridobili 4 ha kme-tijskih zemljišč, na katerih smo vzpostavili drevesnico in matični sadovnjak. Pomemben rezultat projekta sta bila zasaditev hru-škovega drevoreda med Bistrico ob Sotli in Kumrovcem ter izdaja

Priročnika tradicionalnih in avtohtonih vrst in sort visokodebelnih sadnih dreves, kjer so opisi in slike starih vrst in sort jablan, hrušk, sliv, češenj, orehov, marelic, murv in skorša.

»Od vijeglavke do soka« je naslov novega projekta, novega izziva v procesu oživljanja in ohranjanja travniških sadovnjakov v okviru programa Čezmejno sodelovanje Slovenija–Hrvaška 2008–2013. Ena pomembnješih pri-dobitev projekta bo nakup prepotrebne tehnične opreme, kot sta mobilna stiskalnica s pasterizatorjem in hidravlično dvigalo za obi-ranje sadja. Eden glavnih ciljev projekta je, da Kozjanski park po-stane tehnično, logistično in kadrovsko popolnoma usposobljen za prevzem vloge regionalnega centra vzgoje, oskrbe ter distribu-cije tradicionalnih sadnih sort in na to vezanega izobraževanja.

Praznik kozjanskega jabolkaPraznik kozjanskega jabolka je tradicionalna osrednja prireditev v Kozjanskem parku, ki jo organiziramo vsak drugi vikend v oktobru že od leta 1999. S prireditvijo želimo krepiti sodelovanje s prebivalci parka in skupna prizadevanja pri varstvu naravnih vrednot in ohra-njanju kulturne krajine na Kozjanskem, katere tipični razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sor-tami jabolk. Osrednjo vlogo na stojnicah imajo ponudniki iz kmetij v zavarovanem območju in umetniško-obrtniške delavnice. Poleg sejemskega dela prireditev spremljajo kulturno-družabni program, razstave, strokovna predavanja, program za otroke in še in še. Le-tošnja prireditev bo potekala od 4. do 11. oktobra. Prisrčno ste vabljeni, da pobliže spoznate prizadevanja Kozjanskega parka v procesu oživljanja in ohranjanja travniških sadovnjakov. (Adrijan Černelč, Barbara Ploštajner)

KOZJANSKI PARK

Podobe in zvoki steklenih umetninGrad Podsreda je bogatejši za razstavo Dru-štva steklarjev Slovenije, ki obiskovalcem predstavlja številne umetnine iz stekla, ki jih je zakrivilo 16 različnih ustvarjalcev in ljubite-ljev stekla.

O pomenu steklarstva na Kozjanskem je v uvodnih bese-dah ob otvoritvi razstave Ars vitraria spregovoril direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt. Zakaj je razstava nastala in kaj bodo obiskovalci občudovali, je predstavil Jože Rataj, predsednik Društva steklarjev Slovenije. Še preden pa so si vsi zares lahko privoščili občudovanje umetnin steklarjev, sta dogodek obogatili vokalistka Špela Drašler in Metoda Denžič, ki jo je spremljala na klavirju. V zahvalo in spomin na dogodek jima je Franci Černelč, ki zagotovo sodi med bolj znane kozjanske steklarje, podaril stekleni muci. S ste-klenim izdelkom v obliki roga pa je razveselil direktorja Iva Trošta. Zadnjo besedo pred otvoritvijo je imel župan Dušan Andrej Kocman, ki je med drugim dejal, da če bi v cer-

kvah peli stekleni zvonovi, sovražniki med vojno kovinskih zvonov ne bi mogli pretopiti v tanke. Zagotovo so ga k tej misli vzpodbudili tudi pritrkovalci na steklene zvonove, ki so se predstavili na gradu Podsreda. Zvoki steklenih zvonov so obiskovalce nežno razvajali med tem, ko so si ogledovali steklene umetnine. Na notranjem dvorišču gradu pa so si lahko ogledali še, kako vse to v praksi tudi nastaja. Razstavo Ars vitraria bodo na gradu Podsreda gostili do 30. oktobra letos. (Z. I.)

Obiskovalci na sprehodu med umetninami

Mnogi so si z zanimanjem ogledali, kako nastajajo steklene umetnine.

Govorniki pred otvoritvijo razstave: Franci Černelč, Ivo Trošt, Dušan Andrej Kocman in Jože Rataj.


KOTICEK

NASVETI

Cvetoč jesenski časRubriko

pripravlja: Helena Štravs

September je kljub temu, da nas že vodi v jesen, prav prijeten mesec. Jutra in večeri so res že hladnejši, a čisto ozračje, modrina neba in opoldansko toplo sonce nas prav septembra veliko bolj prevzamejo kot poleti. Kot da bi se šele na koncu zavedali, da se poletje poslavlja.

V septembru lahko še delamo različne podtaknjence balkonskih rož, zelišč … Uporabimo lahko rastlinski hormon za lažje ukoreni-njanje. Poiščimo prostor, ki je vsaj delno senčen, da je več jutranje in večerne vlage, da se mlade rastlinice lažje ukoreninjajo. Paziti moramo na prvo jesensko slano, da ni ves naš trud zaman in pod-taknjence prenesemo v notranjost v svetel prostor.

V jeseni so v ospredju tople barve, od oranžne in rumene do rdeče

TRGATEV 2009Piše: Igor Horvatuniv. dipl. ing. agr.

V vinogradih je bilo letos veliko težav in s tem veliko stroškov, predvsem z varstvom pred peronosporo. Agrometeorološka po-staja v Imenski Gorci je zaznala 20 okužb s peronosporo. Ugodni so bili tudi pogoji za pojav oidija. Določene vinograde je še povrh tega spet prizadela toča in povzročila 20–50 % škode.V zdravih in od toče nepoškodovanih vinogradih lahko pričaku-jemo nadpovprečen letnik. Sladkorne stopnje v srednje ranih sor-tah (chardonnay, sauvignon, pinot ...) že sedaj presegajo 85 Oe° (17,5 % babo) in so že dosegle tehnološko zrelost za pridelavo vrhunskih vin. S poznejšimi sortami (laški rizling, žametna črnina, štajerska belina ...) bo treba še počakati, ker se vsebnost sladkor-ja trenutno giblje od 65 do 75 Oe°. Samo na najboljših legah in pri mali obremenitvi trsa laški rizling vsebuje 80 Oe° in več. Vseb-nost skupnih kislin v vseh analiziranih vzorcih mošta ne odstopa od večletnega povprečja.

Priporočila pri predelavi belega grozdja:- Žveplanje grozdne drozge (odvisno od zdravstvenega stanja grozdja): 1–2 dcl 5-odstotne žveplaste kisline ali 5–15 g kalijevega bisulfita na 100 kg. - Maceracija pomeni stik mošta z jagodno kožico. Cilj maceracije drozge je sproščanje aromatičnih ter drugih sestavin iz jagodne kožice. Traja naj 4–12 ur, z dodatkom encima.- Prešanje – stiskanje naj poteka z ustreznim tlakom.

- Ugotavljanje vsebnosti sladkorja v moštu in preverjanje vsebno-sti prostega žvepla. - Razsluzenje ali predbistrenje mošta: 24–48 ur z dodatkom enolo-ških sredstev na osnovi želatine, kazeina ali bentonita.- Stiskanje ostanka razsluza: usedline po pretoku čistega mošta lahko stisnemo s pomočjo vodne ali klasične stiskalnice v vreči iz posebno gostega materiala z dodatkom kremenčeve sige ali perlita.- Dosladkanje bomo izvedli le, kjer bo to potrebno. Za povečanje sladkorne stopnje za 1 % dodamo 1,25 kg sladkorja na 100 litrov mošta. Mošte, ki vsebujejo več kot 17 % sladkorja, ni potrebno dosladkati.- Dodatek kvasovk: razsluzenemu moštu dodamo selekcionirane kvasovke, ki jih pripravimo po navodilu proizvajalca. Izberemo kvasovke priznanih proizvajalcev, primerne za posamezno vrsto, sorto, kakovost in stil vina.- Dodatek hrane za kvasovke: da bo alkoholno vrenje potekalo nemoteno, priporočam pravočasen dodatek hrane za kvasov-ke.- Alkoholno vrenje je odločilen korak na poti do kakovostnega vina. Optimalna vrelna temperatura je 15–18 °C , katero vzdržu-jemo s hlajenjem, oroševanjem ali s suhim ledom. Pri višjih tem-peraturah je povečano izhajanje aromatskih snovi in zmanjšanje sortnih značilnosti.

Priporočila pri predelavi rdečega grozdja:- Žveplanje drozge: 0,3–0,5 dcl 5-odstotne žveplaste kisline na 100 litrov razpecljane drozge. Žveplanju se lahko izognemo z dodat-kom 10–15 g enološkega tanina na 100 litrov drozge.- Dodatek hrane za kvasovke, kvasovk in encimov: pri klasični predelavi se kvasovke, hrana in encimi dodajajo takoj po opra-vljenem mletju grozdja, da drozga začne takoj vreti.- Maceracija: rdeča drozga naj fermentira v stiku z jagodno ko-žico najmanj 5–6 dni. Pri vrenju sproščeni CO2 dviga iz tekočine suho drozgo v obliki klobuka, zato je potrebno občasno potaplja-nje. Če tega potapljanja klobuka ne opravljamo na 2–3 ure, se na njem lahko razvijejo ocetnokislinske bakterije, ki lahko povzro-čijo povišanje hlapnih kislin in tvorbo etilacetata.- Dosladkanje: enako kot pri belemu grozdju, razen da sladkor dodajamo v drozgo na vrenju.- Stiskanje.

in rjave. Vse te tople barve nas pripravljajo na to, da poskrbimo za nov okras na oknih, balkonih, vrtnih utah, gredicah. Zelo pogosta in zadnje čase nepogrešljiva je jesenska vresa v različnih barvnih odtenkih, od bele do roza in rdeče, različni bršljani, ki nam popestri-jo zasaditev, hebe, ciklame, nageljni in kalocefalus (sivi elegantni grmički). Ciklame s svojo živahno paleto barv razbijejo sivino de-ževnih dni in popestrijo zasaditev v posodi. V tem času zasadimo več posod (glinene, plastične, betonske …) ki jih postavimo pred vhod, na stopnice, teraso ali na nagrobno ploščo. Najpogostejša in osnovna je zagotovo mačeha, naj bo velikocvetna ali drobno-cvetna ali viseča. Praksa je pokazala, da so drobnocvetne ma-čehe zelo trpežne, bogatega cvetenja, odličnega pokrovnega razraščanja in velike izbire barv. To je sorta mačeh endurio.Zraven posadimo jesensko vreso in dodatek okrasnih trav, ki nikoli ne razočarajo, saj so v zadnjem času stalnica različnih zasadkov. Trend jesenskih zasaditev je v srebrno sivih rastlinah (kalocefalus, sivka, srebrni smilj), ki nam to eleganco podaljšajo do konca pomladi. Ne smemo spregle-dati nežne, a trpežne homuljice (sedumi) z različnimi cvetovi, netreskov, rdeče heuchere, en-cianov, ki nas bodo zgodaj spo-mladi prevzeli s svojimi modrimi cvetovi. Zraven široke izbire je-senskega cvetja ne smejo pred vhodom manjkati lončne drob-nocvetne krizanteme (dolgo in bogato cvetijo daleč v novem-brski čas), buče, jesensko listje javorja, plodovi šipka in divjega kostanja. Vse to bo prineslo pri-stno jesensko vzdušje pred vaše domove in prijeten pogled vaših obiskovalcev.


DUHOVNO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

Spoštovane bralke in bralciSeptember je mesec, ki je bolj kot običajno povezan z Antonom Martinom Slomškom. Letos zato, ker je 150 let od prenosa škofij-skega sedeža iz St. Andraža na Koroškem v Maribor, v četrtek, 24. septembra, pa je god Antona Martina!Prenos škofijskega sedeža v Maribor ni le versko de-janje, ampak ima mnogo širši in tudi daljnosežnejši po-men. Preko združenja Spo-dnje Štajerske, do utrditve severne meje z generalom Maistrom, do metropolije danes. Pa pustimo politično doga-janje in se ustavimo pri 24. septembru, godu Antona Martina Slomška. Pred nekaj dnevi sem br-

Piše: Nikolaj Marovt, župnik v Kozjem in na Bučah

skal po Slomškovih mislih in občudoval lepoto in jezi-kovno čistost. Ponovno me nagovori misel: »Sveta vera bodi vam luč, materni je-zik pa ključ, do zveličavne narodove omike!« Vedno znova mi zbuja spoštovanje, odnos velikih Slovencev do materinščine! Res je, da nas 4. božja zapoved nagovar-ja, da naj spoštujemo svoje starše, vendar ne gre samo za neposredne osebe, gre

za naš odnos do družine, do jezika in do domovine!Tukaj nam mora ponovno oživeti spoštovanje ne le do jezika, ampak tudi do rabe primernih domačih besed. Žal je pri nas premalo za-vesti, da je vsak javni na-stop, kogar koli, ne le nas preprostih ljudi, ampak tudi tistih na najvišjih mestih ven-dar govornikovo ogledalo! Kako lepo bi zvenelo vabilo in opozorilo učencem na začetku šolskega leta – naj se pridno učijo, da se bodo veliko naučili in tudi veliko in dobro znali! Mislim, da go-spod, ki je vabilo in opozo-rilo izrekel in vanj vpletel ne-potrebno tujo besedo, žal ni imel dobrih učiteljev sloven-ščine. Pa pustimo naše vodi-telje pri miru, naj se sončijo v zavesti svojih veličin! Mi sami pa se potrudimo, da bomo vedno govorili tako, da nas

bodo razumeli vsi naši sogo-vorniki, od najmlajših do naj-starejših!Živimo v svetu, kjer je znanje tujih jezikov potrebno, prav je, da se jih z vsem spošto-vanjem in ljubeznijo učimo, vendar naj ima častno me-sto v našem srcu materni je-zik brez modernih nesmislov!

V botaničnem vrtu so bile predvsem ženske navdušene nad rožami in zelišči.

Kozjanski upokojenci na izletuDruštvo upokojencev Kozje je 29. avgusta organiziralo izlet za svoje člane. Zjutraj so se zbrali na avtobusni po-staji in zaskrbljeno gledali v nebo, ki se je po napovedi pooblačilo in grozilo z dežjem. Vendar jim to ni pokva-rilo dobre volje. V prijetnem razpoloženju so napolnili avtobus in se odpravili proti Mariboru in Pohorju. Njihov cilj je bil obisk botaničnega vrta Univerze v Mariboru v Pivoli pri Hočah. Vreme je bilo do njih usmiljeno in tako so si še v kar lepem vremenu skoraj dve uri ogledovali zanimivosti lepo urejenega botaničnega vrta. S po-sebnim zanimanjem so si ogledovali nekatere neznane rastline, rože in drevesa. Posebno ženski del je bil nav-dušen nad rožami in zdravilnimi zelišči. Okoli poldne-va so pot nadaljevali proti Mariboru, kjer so si ogledali akvarij in terarij, ponovno pa so uživali ob ogledovanju podvodnega življenja in sveta plazilcev. Med tem se je nebo razjezilo in pričelo je močno deževati. Za kratko sprostitev in prodajo "firbcev" so si na kratko ogledali Europark in se od tam odpeljali na Slivniško Pohorje v gostišče Veronika, kjer so jim postregli z okusnim kosi-lom, po katerem se je prilegel še kratek in prijeten kle-pet. Po kosilu so si želeli ogledati še Areh in Bellevue. Odpeljali smo se proti Arehu in kmalu ugotovili, da so vrhovi Pohorja zaviti v gosto meglo in da ni mogoč no-ben razgled. Vreme se je med tem močno poslabšalo in s strahom so se spraševali, kako je doma, saj so bila napovedana huda neurja. Zaradi megle in ostalega so sklenili, da se počasi vrnejo domov. Ob povratku so se za kratek oddih ustavili v piceriji Kuki v Slovenski Bistrici. Proti večeru so se zadovoljni vrnili domov. Kljub slabemu vremenu, ki jim dobre volje ni pokvarilo, so se imeli lepo in bili z izletom vsi zadovoljni. Tako se je za le-tošnje leto končala izletniška sezona za člane društva upokojencev Kozje. (Edo Krofl – Eko)

Za začetek so si privoščili dveurni sprehod po botaničnem vrtu.


Gasilski vodomet v čast mladoporočencemaV soboto, 12. septembra, so gasilci PGD Podsreda pripravili vodomet v čast mladoporočencev Monike Moškon in Jer-neja Jagriča. Vodomet so gasilci pripravili pri kapelici pred gradom Podsreda. Ducat gasilcev in gasilk domačega dru-štva je sprejelo mladoporočenca in svate ter jih pogostilo s kapljico domačega. Ker pa pri gasilcih brez prave gasilske slike ne gre, so tudi to fotografi pridno zabeležili. Hkrati pa gasilci mladoporočencema želijo mnogo ljubezni, sreče in zadovoljstva v njunem skupnem družinskem življe-nju. (PGD Podsreda)

KRAJEVNI MOZAIK

Mladoporočenca sta se z veseljem slikala z gasilci, ki so jima pripravili prijetno presenečenje.

Gasilski vodomet

Navdušeni nad srbsko gostoljubnostjoFolkloristi iz Kozjega so minuli vikend gostova-li v srbskem mestu Šabac. Poleg tega, da so veliko plesali, so bili deležni tudi izredne srb-ske gostoljubnosti.

Minuli četrtek zjutraj so se plesalci folklorne skupine odpravili na pot v srbsko mesto Šabac. Po osmih urah vožnje so tam doživeli čudovit sprejem srbskih gostiteljev. Po sprejemu v mestni hiši jih je že istega dne čakal nastop v tamkajšnjem gledališču, kjer so nastopili s folklorno skupino, ki jih je gosti-la. Naslednjega dne so se skupaj odpravili na izlet po bližnjih krajih, zvečer pa jih je ponovno čakal skupen nastop v Ter-mah Koviljača. V soboto je sledil vrhunec njihovega obiska, saj so nastopili na njihovem karnevalu, kjer v povorki nasto-pajo številne maskirane skupine iz različnih držav, predvsem bivše Jugoslavije. Kozjani so poželi veliko navdušenja, saj

so ob postankih povorke večkrat zaplesali, pa tudi njihov nastop na glavnem odru je navdušil. Zvečer so si skupaj z gostitelji ogledali košarkarsko tekmo med Slovenci in Srbi. Čeprav so navijali vsak za svojo ekipo, so ob koncu vsee-no slavili z zmagovalci. V dneh, ko so bili v Šabcu, je tam potekal tudi največji sejem na Balkanu, kjer so lahko veli-ko zanimivega tudi kupili. V nedeljo je sledilo težko slovo in obljuba, da bodo skupaj še plesali in se obiskali. (Z. I.)

14. septembra je praznoval svoj 74. rojstni dan Janez Kajba z Virštanja.

Življenje dobi smisel, če znamo uživati trenutke. Trenutki pa so utrinki večnosti. Mimo nas drsijo in samo najbolj dragocene ujamemo. In prav tisti, ki si jih zapomnimo, so naše življenje. Ujemi čim več trenut-kov sreče, da boš z njimi krepil in bogatil vse lepe stvari.

Vse najboljše in najlepše ter predvsem obilo zdravja ti želimo tvoja hči Nevenka s partnerjem Stane-tom in tvoji vnuki Anja in David ter Tadeja in Matija.

Čestitamo!Sprejem pred mestno hišo


OTROŠKO OKO

Varno s soncemProjekt smo začeli izvajati zaradi osveščenosti otrok in star-šev o hudih posledicah izpostavljanja sončnim žarkom. Naj-prej smo starše in otroke obvestili o primernih oblačilih, ki naj jih imajo otroci v vrtcu. Odsvetovali smo majice na nara-mnice, ker lahko pride do hudih opeklin ramen. Otroke smo začeli navajati, naj v vrtec prinašajo sončna očala, pokriva-la in sončne kreme, ki naj imajo zaščitni faktor vsaj 15.V vrtcu smo izobesili plakate, ki so prikazovali škodljivosti iz-postavljanja sončnim žarkom. Staršem smo razdelili brošure, kdaj je najvarneje, da se izpostavljamo sončnim žarkom.Z otroki smo najprej izdelali sončno uro, kjer smo vsako pol-no uro opazovali in s peskom označili senco, ki jo je na travi naredila palica. Veliko smo se pogovarjali, kaj pomeni, če je senca daljša in kaj, če je krajša. Otroci so se kmalu na-učili, da smo še lahko zunaj, kadar je senca dolga, ko se senca skrije, se moramo tudi mi skriti v vrtec. Opazovali smo tudi sonce in ugotovili, če je sonce nizko na nebu, je senca daljša, kadar je sonce visoko na nebu, je senca krajša.

Ko sva si s sodelavko začrtali projekt, sva pod globalni cilj zapisali: Spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina življenja.Z otroki sva želeli doseči cilje, da otrok spoznava, da na nje-govo zdravje vpliva okolje in on sam, odkriva in spoznava lastnosti sončnih žarkov, svetlobe, toplote, zdravju koristnih in škodljivih posledic, odkriva in spoznava pojav sonca in si oblikuje primerno predstavo o njem, spoznava, kako se varovati pred škodljivimi vplivi sonca, pred poškodbami, boleznimi in škodljivimi snovmi, ima možnosti kritičnega vrednotenja komercialnih vplivov, modnih trendov itd., da spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava.Na začetku projekta smo imeli zelo veliko didaktičnih pogo-vorov, kako se lahko zaščitimo pred soncem. Naredili smo miselni vzorec na to temo in ga izobesili na pano v igralni-ci.

Naredili smo razpredelnico, kamor smo en teden beležili, ali otroci v vrtec prinašajo kape, sončna očala in sončne kreme. Na koncu tedna smo dobili naslednje rezultate: En deček je imel ves teden s sabo vso zaščito pred soncem, o kateri smo se pogovarjali. Nekaj otrok je en dan imelo očala, drugi dan kapo ali sončno kremo oz. vsaj nekaj. Dva dečka pa ves teden nista prinesla v vrtec nobene zašči-te, čeprav smo se o njej veliko pogovarjali in dečka tudi vzpodbujali.V igralnici smo velikokrat poslušali branje zgodbe »Senčna ura« ali smo jo poslušali s CD-ja. Zgodbo smo obnovili najprej s pomočjo vprašanj, kasneje samostojno s pripovedova-njem. Otrokom smo pokazali, kako zgleda kapa, ki najbolj zaščiti pred soncem (legionarska kapa), to kapo so otroci z najino pomočjo gubali in na koncu pobarvali. Samo ena deklica je znala kapo zgubati sama.Na ploščadi so otroci opazovali svoje sence in ugotovili, da se je nikakor ne morejo znebiti. Ugotovili so, da se senca glede na njihov položaj daljša ali krajša, spreminja pa se tudi oblika sence. Nek deček mi je rekel: »Jaz pa vem, kako se bom znebil sence. Na njo bom dal karton.« To sva tudi naredila, a sence nisva skrila.

Otrokom je bilo zanimivo, ko so na igrišču risali sence prija-teljev. Sence so obrisovali na asfaltno podlago in tudi na papir. Otroci, ki so stali, da so jim drugi obrisovali senco, so imeli težave, ker niso mogli tako dolgo stati pri miru in temu podobne so bile tudi sence. Te sence smo kasneje izrezali in razstavili v avlo vrtca, kjer smo z izdelki obveščali starše, kaj vse počnemo pri projektu »Varno s soncem«.Kadar smo odšli ven, smo se vedno namazali s sončno kre-mo in preverili, ali imajo otroci vso zaščito, ki so jo prinesli v vrtec. Po naših sencah in senčni uri smo ugotavljali, kdaj moramo v vrtec. Kadar nam je bilo prevroče, čeprav je bila senca še dolga, smo si poiskali zavetje v senci, kamor smo prinesli odeje in se igrali razne umirjene igre ali gledali slikanice, poslušali pripovedovanje izmišljenih zgodb.Seveda smo znanje, ki smo ga s tem projektom prido-bili, uporabljali skozi vse poletje. Z velikim veseljem ugo-tavljam, da je nekaterim otrokom zaščita pred soncem prišla v navado, saj so tudi po počitnicah s sabo v vrtec prinesli sončna očala in kapo. S tem smo dobili potrdi-tev, da je projekt padel na plodna tla in da so otroci od njega, vsaj večina, veliko odnesli. Tudi delavke vrtca smo otrokom dajale vzgled s primernimi oblačili in moram pri-znati, da je vse znanje, ki sem ga pridobila s projektom, v zelo veliki meri vplivalo name, saj se z družino letos na morju nismo sončili. (vzgojiteljica Simona Jazbec)


KRAJEVNI MOZAIK

Športni spomin na Miho Jazbeca V avgustu je preminil dolgoletni član športnega društva Zagorje Miha Jazbec, ki je bil član tega društva vse od njegove ustanovitve in je bil v njem zelo aktiven ter vedno pripravljen pomagati. V ŠD Zagorje so se zato odločili, da s pomočjo prijateljskih ekip organizirajo memorialni turnir in s tem počastijo spomin na njihovega Mihata. Na turnir se je prijavilo 12 ekip: Panterji Prevorje, Intermak Imeno, ŠD Rajmax, Štus Design, ŠD Zagorje, ŠD Bistrica ob Sotli, Trgovina Maja, ŠD Virštanj, Zdole, Bar Kraner, ŠD Pod-sreda in ŠD Polje. Ekipe so bile po žrebu razdeljene v štiri skupine po tri ekipe, iz vsake skupine sta napredovali prvou-vrščeni ekipi. V četrtfinalu so se uvrstile ekipe Zdole, Panterji Prevorje, ŠD Bistrica ob Sotli, ŠD Rajmax, Intermak Imeno, Zagorje, Trgovina Maja in ŠD Virštanj. V polfinalni tekmi so Panterji Prevorje po izvajanju šestmetrovk premagali ŠD Raj-max, prav tako pa je po izvajanju šestmetrovk ekipa Inter-mak Imeno premagala ŠD Virštanj. Finalni boj je dobila eki-pa Intermak Imeno, v tekmi za tretje mesto pa je ekipa ŠD Rajmax premagala Virštanjčane. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Boštjan Šelekar iz ekipe Intermak, naj strelec je bil Alegro (Intermak), naj igralec Bovha (Virštanj). V društvu so se odločili, da bo vsakoletni turnir v Zagorju od-slej poimenovan Memorial Mihe Jazbeca. (M. P.)

V imenu družine Jazbec se člani ŠD Zagorje zahvaljujemo vsem sodelujočim ekipam in vsem, ki so kakorkoli pripo-mogli k izvedbi turnirja in s tem počastili spomin na premi-nulega Miho Jazbeca.

Nogometaši so odigrali turnir v spomin na Miho Jazbeca.

Pokale najboljšim sta podelila predsednik ŠD Zagorje Miran Posteržin in Danijel Štus.

Pomagali družini JazbecLjudem v stiski in žalosti je dobrodošla vsakršna pomoč. In da je potrebno pomagati, so se takoj zavedali tudi mnogi, ko so izvedeli in bili priča žalostni zgodbi družine Jazbec iz Zagorja, kjer je mami Marinki in njenim trem sinovom kruta bolezen nenadoma vzela moža in očeta. V minulih dneh so jih obiskali tudi predstavniki lokalnega odbora stranke SDS iz Kozjega. Skupaj s člani in ljudmi dobrega srca so namreč zbrali prispevek, za katerega upajo, da bo družini vsaj neko-liko pomagal prebroditi hude žalostne čase. (Z. I.)

Družina Jazbec je predstavnikom stranke SDS iskreno hvaležna za njiho-vo pomoč.

Pohod in druženje na VeternikuObčinski odbor SDS Kozje je prijetne jesenske dni že tradi-cionalno izkoristil za pohod na Veternik. Ker pa je tovrstni pohod namenjen predvsem druženju v naravi, so v goste povabili še člane odborov SDS iz Celja in Bistrice ob Sotli. Zbrali so se na trgu v Kozjem in se odpravili na skoraj dve uri dolgo pot, ki pa je v prijetnem kramljanju in občudovanju jesenske narave hitro minila. Na cilju so se jim pridružili še ne-kateri »nepohodniki«. Preostanek dneva so tako vsi skupaj izkoristili za druženje, izmenjavo izkušenj ter seveda medse-bojno spoznavanje, saj so se na enem mestu znašli člani iste stranke iz različnih krajev. (OKo)

Druženje je bilo namenjeno tudi medsebojnemu spoznavanju članov.


ŠPORT, OGLAS

Skrbel za slovenska boksarjaEvgen Valek iz Podčetrtka se je v začetku septembra ude-ležil svetovnega prvenstva v boksu, ki je potekalo v italijan-skem Milanu. Bil je v ekipi slovenske reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu imela dva boksarja, Roka Urbanca, ki je nastopil v super težki kategoriji (nad 91 kg), in Boruta Slapnika (do 91 kg). Evgenova naloga na tem prvenstvu je bila, da je skrbel za fizično in psihično pripravo obeh tek-

Teniški zmagovalci v moški konkurenciObčinsko odprto prvenstvo v tenisu za ženske in moške je dobilo epilog tudi v moški konkurenci. Prvo mesto je osvojil Darko Šelekar, drugi je bil Denis Onič, tretji pa Januš Hunski. (OKo)

Drugourščena ekipa Bar KranerV članku o zaključku prve »Šempeterske« lige v odbojki na mivki smo objavili napačno sliko ekipe, ki je dosegla drugo mesto. Pravo sliko odbojkarjev, ki so zasedli drugo mesto, skupaj z njihovim sponzorjem Primožem Jazbecem tako ob-javljamo v tej številki časopisa OKo. Verjetno so za uspeh krivi tudi dobri hamburgerji iz okrepčevalnice Kraner. (OKo)

Skupna fotografija vseh udeležencev odprtega prvenstva v tenisu

movalcev. Evgen je povedal, da je tekmovanje potekalo v prijateljskem vzdušju, povabili so ga celo v kamp združenja zdravnikov, kjer so pred vsak borbo pregledovali boksarje. Slovenska reprezentanta nista imela posebnih zdravstvenih težav, le v zadnjem boju se je poškodoval Rok Urbanc, ven-dar so poškodbo uspešno sanirali in je lahko s tekmovanjem nadaljeval. In prav Urbanc je dosegel zgodovinski uspeh za Slovenijo na tovrstnih tekmovanjih, saj je končal na 9. mestu in izgubil borbo s trenutno najboljšim boksarjem na svetu in olimpijskim prvakom. (Z. I.)Slovenska reprezentanca

Evgen v družbi najboljših boksarjev.


ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

LIGA MALEGA NOGOMETA »ŠTUS DESIGN« KOZJANSKOV 20. krogu LMN Štus Design Kozjansko je bil odigran der-bi med ekipama ŠD Rajmax Kozje in Intermak iz Imenega. Tekma med drugo in četrtouvrščeno ekipo je rezultatsko za-nesljivo dobila ekipa ŠD Rajmax Kozje. S tem je omogočila ekipi Peilenstein pub Lesično, da se je na vodilnem mestu odlepila za kar velikih šest točk, Intermaku pa se je na točko približala ekipa ŠK Virštanj, ki je zanesljivo premagala mlado ekipo ŠD Kozje Motel Ribnik. Presenetila je tudi ekipa Bmw Club Obsotelje, ki je ugnala višje uvrščeni Siflex.V 21. krogu LMN Štus Design Kozjansko sta bili dve tekmi pre-stavljeni, ena pa neodigrana. Prestavljen je bil tudi derbi kola med prvouvrščenima ekipama, tako da se je na drugo mesto s tekmo več prebila ekipa ŠK Virštanj. V preostalih tekmah so favoriti upravičili svojo vlogo. Po odigranih do-brih dveh tretjinah lige se je na vrhu odlepila četverica ekip, ki se bodo v končnici prvenstva borile za prva tri mesta. Naj omenimo še trenutno najboljše štiri strelce lige: Šket (Bistrica mladi - 30 zadetkov), Artnjak (Sifleks - 28 zadetkov), po 26 zadetkov pa sta dosegla Hrovatič (Peilenstein Pub) in Iskrač (Rajmax).

REZULTATI 20. KROGA – 18. 9. 2009 V ZAGORJU IN KOZJEM

ŠD ZAGORJE : BISTRICA MLADI 2:2Oprešnik, Tovornik/Baliban, Šket J. ŠD RAJMAX KOZJE : INTERMAK 4:0Iskrač 4TERME OLIMIA : ŠD BUČE 4:2Ceraj 2, Valek, Počivavšek B./Plevnik, Strle PEILENSTEIN PUB LESIČNO : CVUR PRISTAVA 4:2 Šket 2, Amon, Rebernik/Čonč, Pavlič SIFLEX : BMW CLUB OBSOTELJE 0:2Majer, BrundičTRGOVINE POLJE : ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 3:5 Lojen 2, Bunšek/Volavšek 3, Fridl, Šket

ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK: ŠK VIRŠTANJ 0:4 Bovha T. 2, Planko, Čonč ŠD PODSREDA : BISTRICA BAR KRANER 0:4 Omerzu F. 2, Omerzu S., Černelč

REZULTATI 21. KROGA – 20. 9. 2009 NA VIRŠTANJU IN V KOZ-JEM

BMW CLUB OBSOTELJE : ŠK VIRŠTANJ 1:7Čoh/Lupše 2, Vavričuk 2, Bovha T., Planko, Jug CVUR PRISTAVA : ŠD PODSREDA 2:3Pavlič 2/Kužner 2, Jagrič J. ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN : ŠD ZAGORJE 2:2Volavšek 2/Cvetanovič, Levstik A. BISTRICA BAR KRANER : TRGOVINE POLJE 3:0 b.b. Ekipa Trgovine Polje ni prišla na tekmo. BISTRICA MLADI : ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 3:0Strelci: Šket J. 2, Kunst INTERMAK : PEILENSTEIN PUB LESIČNO prestavljenoSIFLEX : TERME OLIMIA prestavljenoŠD BUČE : ŠD RAJMAX KOZJE 2:7 Strle 2/Bračun 4, Čavš 2, Debelak A.

LESTVICA LMN »ŠTUS D'ESIGN« KOZJANSKO PO NEPOPOL-NEM 21. KROGU

1. PEILENSTEIN P. LESIČNO 552. ŠK VIRŠTANJ 513. INTERMAK 494. ŠD RAJMAX KOZJE 475. BISTRICA MLADI 386. BISTRICA BAR KRANER 347. ŠD PODSREDA 328. ŠD KOZJE MOF ŠTUS D. 329. SIFLEX 2910. ŠD ZAGORJE 2611. BMW CLUB OBSOTELJE 2212. TERME OLIMIA 2113. ŠD BUČE 1714. ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 1315. CVUR PRISTAVA 1016. TRGOVINE POLJE 5

VETERANSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Po odigranih štirih krogih Veteranske lige malega nogometa Rajmax Kozje ni več nepremagane ekipe, saj je izgubila tudi ekipa ŠD Tuhelj. Njene-ga poraza pa nista izkoristili ekipi Terme Olimia in DMS Elektronik Kumrovec, ki sta remizirali in sta se vodilnim le približali za točko. Do prve točke je prišla tudi ekipa NK Desinič. Ker je prvih pet ekip v razmiku le treh točk, bodo zadnji trije krogi lige še zelo zanimivi.

REZULTATI 3. KROGA – 13. 9. 2009 V TUHLJU

ŠD TUHELJ : ŠD KOZJE MOŠKON GRADB 3:0 b.b. Igralcev ŠD Kozje ni bilo na tekmo.STROJNA OBRADA KODRNJA : TERME OLIMIA 3:7 Geršak 2, Storjak/Kajba F. 3, Ceraj 2, Počivavšek B., StresRAJMAX : DMS ELEKTRONIK KUMROVEC 4:6Majerič 2, Bevc 2/Brundić 2, Horvatek 2, Horvatin, Zajec

NK DESINIČ : ZIP BISTRICA MM 1:2 Antonič /Čižmek, Ulama

REZULTATI 4. KROGA – 17. 9. 2009 V KLANJCU

DMS ELEKTRONIK KUMROVEC : TERME OLIMIA 2:2 Brundič 2/Kajba F., Stres ŠD KOZJE MOŠKON GRADB : NK DESINIČ 3:3Zajc 2, Zupanc/Poslek, Šurbek, AntoničRAJMAX : ZIP BISTRICA MM 2:4Majerič, Vah/Filipančič 2, Omerzu, Kunej ŠD TUHELJ : STROJNA OBRADA KODRNJA 1:2Valent/Geršak 2

LESTVICA VLMN PO 4. KROGU

1. ŠD TUHELJ 92. TERME OLIMIA 83. ZIP BISTRICA MM 74. DMS ELEK. KUMROVEC 75. STR. OBRADA KODRNJA 66. RAJMAX 37. ŠD KOZJE MOŠKON GR. 38. NK DESINIČ 1


ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

KOŠARKAKK Terme Olimia PodčetrtekSkupaj z evropskim prvenstvom v košarki, ki je prejšnji te-den potekalo na Poljskem, se je tudi na nivoju članskih ekip začela sezona v slovenski košarkarski ligi. Tudi v KK Terme Olimia Podčetrtek so tako pričeli s pripravami na novo se-zono. Tudi letos je bilo pred začetkom sezone zelo pestro dogajanje pri formiranju članske ekipe. Klubske smernice so se odvijale naprej po začrtani poti, ki si jo je zastavila uprava kluba ob koncu lanske sezone, torej v klub dobiti in obdržati čim več domačih igralcev in igralcev iz bližnje okolice ter na določenem igralnem mestu pripeljati okre-pitev, ki je to v pravem pomenu besede. Tako sta se v klub vrnila Boštjan Trupaj in Sebastjan Ivačič, iz KK Rogaška pa je prišel na posojo Lenart Plavčak. Kot okrepitev na polo-žaju organizatorja igre pa je prišel Robert Abramovič, ki je v prejšnji sezoni igral za ekipo Janč. V začetku pripravljalne-ga obdobja so treningi potekali pod vodstvom Muharema Vugdalića, vendar se je ta zaradi osebnih razlogov odločil, da v letošnji sezoni ne bo vodil ekipe in na njegovo mesto je prišel košarkarskim krogom dobro znani Ervin Dragšič. Ta ima za sabo izvrstno igralsko kariero, saj je igral v mnogih klubih: Pivovarna Laško (Slo), Le Mans (Fra), Gießen (Nem), Ludwigsburg (Nem), Prostejov (Češ), Sloga Kraljevo (Srb), Iraklis (Grč), Šentjur (Slo). Konec lanskega leta pa je kot trener vodil ekipo MFC.2 Branik MB v 1.B ligi. Novi trener je ekipo prvič vodil v 1. krogu pokala Spar, kjer je v Podčetrtek prišla favorizirana ekipa Grosupljega, ki se je lani uvrstila v 1.B ligo. V izjemno izenačeni tekmi, v kateri so vseskozi vo-dili domačini, so Podčetrtčani pokazali, da je ekipa dobro sestavljena in da delujejo kot pravi kolektiv. Končni rezultat je bil 59:56, najboljši strelec pri domačinih pa je bil Hunski s 14 točkami. Ker je v pokalnem tekmovanju v prvem kolu samo ena tekma odločala o napredovanju, so se igralci KK Terme Olimia tako uvrstili v drugi krog, kjer jih je čakal stari znanec iz 2. lige Calcit Kamnik. Prva tekma je bila zopet od-igrana v telovadnici OŠ Podčetrtek, kjer se je še enkrat več pokazalo, da je letošnja ekipa veliko bolj uigrana od lanske ter si priborila 14 točk prednosti pred povratnim srečanjem v Kamniku. Končni rezultat je bil 94:80, najboljši strelec pa je tokrat bil novinec Abramović, ki je gostom nasul kar 29 točk. V torek so košarkarji odigrali povratno tekmo 2. kola

pokala Spar proti ekipi Calcit Kamnik in tudi tokrat slavili z 81 : 77.

1. krog pokala Spar

KK Terme Olimia : LOGO Grosuplje 59:56Hunski 14, Abramovič 12, Gobec 9

2. krog pokala Spar

KK Terme Olimia : Calcit Mavrica 94:80Abramovič 29, Gobec 21, Štahl 15Calcit Mavrica : KK Terme Olimia 77:81

1. SKL ZA MLAJŠE PIONIRJE U12S tekmami 1. in 2. kola drugega dela so mlajši pionirji nada-ljevali z ligo za igralce, stare do 12 let. Najprej so mladi ko-šarkarji iz Podčetrtka gostovali v Velenju, kjer so po izenače-nem dvoboju za točko izgubili z domačini. Največ točk za Podčetrtčane sta dosegla Dejan Kunst in Boris Bezamovski – oba sta prispevala po 9 točk. Drugo kolo je prineslo novo gostovanje, tokrat pri sosednji košarkarski šoli Šentjur. Pod-mladek iz Podčetrtka je še enkrat dokazal, da je potrebno na njih resno računati, saj so ugnali Šentjurčane na njiho-vem terenu kar za 25 točk. V naslednjem kolu bosta obe ekipi gostovali v Podčetrtku, kjer bo odigrano zadnje kolo, v katerem bodo najmlajši igralci KK Terme Olimia Podčetrtek poskušali zadržati trenutno prvo mesto v svoji skupini.

1. krog U12 vzhod (drugi del):Velenje : KK Terme Olimia Podčetrtek 34 : 33

2. krog U12 vzhod (drugi del):KK Šentjur : KK Terme Olimia Podčetrtek 38 : 63

Lestvica

Mesto Ekipa točke1 KK Terme Olimia Podčetrtek 122 Velenje 113 Šentjur Alpos 10

VELIKI NOGOMETNadaljevanje sezone v regionalnih ligah MNZ Celje 2009/2010 brez novih obetov za Kozjane. Nadaljujejo se slabi rezultati. Rezultati 3. in 4. kroga, 16. september in 17. september:

KADETI U-16:Šoštanj : Odred 5:0 (3:0), Odred : Mozirje 0:8 (0:3)ČLANI:Žalec : Odred 7:2 (3:0)

Mogoče je pri najmlajših iskati kakšen izgovor v sodelujočih moštvih, kajti veliko je klubov, ki so nekoč delovali in so za-radi rezultatov »vrgli puško v koruzo«. In tako liga šteje vse manj članov, kateri pa so najmočnejši. Če vzamemo izsto-pe nekoč delujočih klubov, kot so bili npr. Hrastnik, Vojnik, Ljubno, Mozirje, Polzela, Nazarje in še bi se dalo najti koga, pridemo do tega, da so danes nastopajoči zelo dobri, ki želijo nekaj več.Kozjanski nogometni klub se drži in sodeluje že od svoje ustanovitve leta 1974.

Danes, ob svoji 35. letnici obstoja, stavi na novo generaci-jo kadetov in mladincev, ki visoko izgubljajo. Je kar nekaj kadra, ki se bodo z dobrim delom morda čez leto ali dve kosali s tako dobrimi, kot so vrstniki iz Mozirja ali Šoštanja. Potrpljenje in delo torej!Člansko moštvo, ki je nastopilo v Žalcu, kaže na preslab odziv članstva, saj sta moštvo dopolnjevala oba trenerja, Čepin in Ceraj. Zdesetkani so se borili, kar je lepo! Ni pa lepo, da so si s svojim nastopom prislužili 4 opomine in 80 evrov kazni zaradi slabega obnašanja, h kateremu je veliko pripomogel up ekipe Andrej Levstik z rdečim kartonom. No, ne glede na bodočnost bo o tem primeru odločalo disci-plinsko razsodišče kluba naslednji teden. S silo in brez primernega odnosa v klubu pač ni pričakovati lepših rezultatov. (J. B.)


POLICIJA, ZAHVALA

- POGREBNA SLUŽBA

- CVETLIÈARNA

- DARILNI BUTIK – VRTNICA

- PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA

- ŽALNI PROGRAM,

- KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH

PRIREDITVAH IN

POROKAH

Jožef GUZEJ s.p.Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, KozjeGsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201

Prometna nesreča s smrtnim izidom 9. septembra 2009 so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obvešče-ni o prometni nesreči med osebnim avtomobilom in kmetijskim traktorjem na relaciji Kozje–Podsreda, v kateri je voznik kmetij-skega traktorja na kraju prometne nesreče podlegel poškod-bam. Voznik osebnega avtomobila se bo zaradi povzročitve prometne nesreče zagovarjal na sodišču, kamor je bila poda-na kazenska ovadba.

Zaseg vozila večkratnemu kršitelju 9. septembra 2009 je patrulja PP Šmarje pri Jelšah v Podčetrt-ku ustavila in kontrolirala voznika neregistriranega MK znam-ke Suzuki. Vozniku, ki je bil pred tem že kontroliran, za kršitve pa mu je bil izdan plačilni nalog, je bilo zaradi neupoštevanja odredbe o prepovedi vožnje motorno kolo zaseženo. V zvezi početja pa se bo zagovarjal pri sodniku, ki bo tudi odločal o usodi motornega kolesa.

Ilegalni prestop državne meje19. septembra 2009 so policisti PP Šmarje pri Jelšah pri nadzo-ru državne meje v bližini turističnega kompleksa v Podčetrtku kontrolirali državljana R. Češke, ki je nelegalno vstopil na oze-mlje R. Slovenije. Za dejanje mu je bilo izrečeno opozorilo.

Varno na traktorJesen je čas, ko se opravljajo večja kmetijska dela v narav-nem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so kon-struirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila. Na območju Republike Slovenije se je pri vožnji s traktorjem v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 zgodilo 59 (90) prometnih ne-sreč, v katerih sta 2 (2) osebi izgubili življenje, 3 (3) osebe so se huje telesno poškodovale, 7 (16) oseb se je lažje telesno poškodovalo, v 47 (69) nesrečah pa je nastala materialna škoda.Vse voznike traktorjev policisti zato opozarjajo, naj vozijo pre-vidno in odgovorno, naj upoštevajo cestnoprometne predpi-se in naslednja pravila:- Traktor naj vozi voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije F, je usposobljen za delo s traktorjem in traktorskimi priključki ter ni pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. - Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki in ustrezno opremljen z rumeno rotacijsko lučjo, če ima pripet priključek, ki je širši od traktorja. - Na traktorju naj se prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev. Na traktorskih priključkih oseb ni dovoljeno prevažati! - Na priklopnem vozilu (prikolici) se sme prevažati do pet oseb, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, če sedijo na podu priklopnega vozila znotraj stranic. - V nobenem primeru se osebe ne smejo voziti na tovoru! - Hitrost vožnje morate vedno prilagoditi stanju in razmeram na cesti, po kateri vozi traktor, ter lastnostim in stanju priklo-pnega vozila ali priključka in tovora na njem ali v njem. - Pri vključevanju v promet se morate prepričati, da je cesta prosta v zadostni razdalji, da bo vključevanje v promet var-no. - Pri vožnji z neutrjenih površin na cesto je treba kolesa vedno očistiti, da zemlja ali blato ne padata na cesto. - Onesnaženo cesto je treba nemudoma očistiti. Če tega ne stori ali ne more storiti onesnaževalec sam, cesto na njegove stroške očisti redni vzdrževalec ceste. - Tovor ne sme predstavljati nevarnosti ali ovire za druge ude-ležence v prometu, povzročati škode na cesti in objektih, onesnaževati okolja, zmanjševati stabilnosti vozila, povzročati hrupa nad dovoljenim, zmanjševati preglednosti vozniku, za-krivati naprav vozila in se razsipati ali padati z vozila. - Pri vožnji in delu s traktorjem upoštevajte vsa tehnična navo-dila za traktor in uporabo priključkov. - Pri vožnji in delu s traktorjem spoštujte predpise s področja varstva pri delu.

Odhoda najdražjih ni moč preboleti,V sebi resnici ne da se verjeti,Celo ko resnica ti v dlani leži,Jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.

ZAHVALAV 41. letu nas je zapusti naš dragi mož, ati, brat, stric, svak in zet

Miha JazbecOb tej nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi se iskre-no zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom okoliških krajev, ki ste toliko sočustvo-vali z nami in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše, finančno pomoč in bodrilne besede, ki smo jih še kako po-trebovali. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu po-spremili na njegovi zadnji poti.Posebna hvala osebju ZD Kozje, Kliničnemu centru Ljublja-na in Bolnišnici Topolšica.Hvala kulturnemu društvu, športnemu društvu in krajevni skupnosti Zagorje, občini Kozje, bivšim sodelavcem Esteta, direktorju Darku Kolarju in sodelavcem Prosignala, OŠ Le-sično, njegovim sošolcem iz osnovne šole, Rdečemu križu, Karitasu, gostišču Švajger in stranki SDS.Iskrena hvala gospodu župniku Hriberniku za lepo opra-vljen obred in sveto mašo, govorniku gospodu Plahuti za izjemen govor, zagorskim pevcem za odpete pesmi in po-grebni službi Guzej.Ob tej priložnosti bi se še enkrat iskreno zahvalila športne-mu društvu Zagorje, ki je 12. septembra 2009 organiziralo dobrodelni turnir (memorial) v spomin našemu Mihi, ki je bil dolgoletni član tega društva.Iskrena hvala organizatorjem in vsem sodelujočim, ki so pri-spevali sredstva in se spomnili nanj.

Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.

Žalujoči: žena Marinka, sinovi Denis, Aleš in Rok


PRIREDITVE, MALI OGLASI

TEDEN OTROKA NA OŠ LESIČNOV Tednu otroka se bo na naši šoli zvrstilo veliko dejavnosti. Učiteljice smo poskušale poiskati dejavnosti, da bi si ta te-den otroci dobro zapomnili. Dejavnosti bodo potekale od petka, 2. oktobra, do petka, 9. oktobra 2009.Petek, 2. oktober: 1. in 2. razred bosta imela tehniški dan. Odpeljali se bodo z vlakom v Celje, si ogledali železniški mu-zej v Šentjurju ter se sprehodili po mestu Celje.Ponedeljek, 5. oktober: Športni dan za celo šolo: pohod s kostanjevim piknikom.Torek, 6. oktober: Rolarski dan za učence od 1. do 6. r. Po-govor z županom o prometni varnosti v okolici šole.Sreda, 7. oktober: Starši prvošolcev pridejo na obisk v ra-zred. Sprejem učencev 2. in 3. razreda med MČRK (Mladi člani Rdečega križa).Četrtek, 8. oktober: Učenci 3. razreda bodo ustvarjali z glino v Vindolandiji.Petek, 9. oktober: - KOLESARČKI: Vožnja s štirikolesniki po prometno urejenem poligonu. Poligon bodo preizkusili učenci od 1. do 3. razre-da OŠ LESIČNO IN OŠ KOZJE.- ULICE OTROKOM: Od 10.30 dalje bodo ustvarjalne delav-nice za učence od 1. do 4. r.: risanje s kredo, vožnja s skiroji med poligončki, razne igre, bučarijada – dolbenje in kraše-nje buč.Za vse te dejavnosti bomo ta dan za promet zaprli cestišče na naši dovozni cesti.

Mali oglasi

ZAPOSLITEVIščemo prijazno natakarico za strežbo v KAVA BARU SREČ-KO v Podčetrtku. Nudimo redno zaposlitev ali delo preko študentskega servisa. Kandidatke naj pokličejo na telefon: 041 611 455 ( Srečko ).

RAZNOProdam drva v goleh, bukova in mešana ( KAMION). Telefon 041 798 740.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko po-šljete na [email protected], med 10. in 14. uro sporočite na telefonsko številko 041 610 286 ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro oddate v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

Cena zahval, spominov in osmrtnic: - velika (1/4) 40 EUR - srednja (3/16) 30 EUR - majhna (1/8) 20 EURNaročnikom časopisa OKo priznamo 50 % popust.


KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

NAJBOLJŠI HAMBURGERJI.Izžrebani so bili: Klara Lipovšek, Šlandrova 11, 3320 VelenjeBreda Ivič, Sveta Ema 21 a, 3253 Pristava pri Mestinju Taja Turk, Lastnič 3a, 3255 Buče

Praktične nagrade podarja: OKREPČEVALNICA KRANER, Bistrica ob Sotli.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič [email protected] trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah [email protected]: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik PrahNaklada: 1500 izvodov Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 17


Podjetje, ki je zaèetku `80-ihpatentiralo indukcijo in pirolizo.

CENA: 44,92 € (12 obrokov)CENA: 22,46 € (24 obrokov)

539,10 €MPC - 10% =

priporoèena MPC: 899 €


575,10 €MPC - 10% =



584,10 €MPC - 10% =



395,10 €MPC - 10% =



584,10 €MPC - 10% =


LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI · skupaj z RA Sotla pripravljale prejšnje leto, Turizem...

Documents

Transcript of LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI · skupaj z RA Sotla pripravljale prejšnje leto, Turizem...