LG08 01-14 - beta3. · PDF filetehnologija spremenila tehnološke zasnove v ......

P&P panoge in posel Logistika 15

panoge in poselP&P

Oktober 2009, št. 8

ww

w.fi

nanc

e.si

/eko

Oglas

na te

ma

Petin

a tov

ora p

o tiri

h se p

elje

v ko

ntej

nerji

h 16

Zače

lo se

je pr

ed 4

0 le

ti 1

7Ko

ntej

ners

ki tr

ansp

ort j

e v za

časn

em m

irova

nju 1

8

Kontejnerski transport

LG08_15-19.indd 15LG08_15-19.indd 15 10/16/09 12:45:24 PM10/16/09 12:45:24 PM

16 P&P panoge in posel Logistika

OGLASNA TEMA

Slovenske železnice v kontejnerjih prepeljejo petino tovora, ta delež pa se bo v prihodnje še povečeval. Kontejnerski promet je pomemben, ker omogoča razvoj storitev od vrat

do vrat.

Bistvo kontejnerskega prometa je možnost storitve od vrat do vrat, pravijo na Slovenskih železnicah. Kontejnerizacija je kot transportna tehnologija spremenila tehnološke zasnove v številnih logističnih segmentih. Njen pomen se kaže v hitri rasti obsega intermodalnega/kon-tejnerskega prometa, ki presega stopnje rasti klasičnega železniškega prometa. Na Slovenskih železnicah (SŽ) je delež intermodalnega prome-ta leta 1999 pomenil le devet odstotkov, danes pa dosega že 20 odstotkov prepeljanega blaga.

V času konjunkture desetodstotna rast Obdobje dolgoletne gospodarske rasti in globa-lizacija poslovanja sta spodbudila hiter razvoj intermodalnega prometa – v času pred gospo-

Kontejnerski tran-sport se bo v žele-zniškem prometu hitro razvijal tudi v prihodnje.

Petina tovora po tirih se pelje v kontejnerjih

Kontejnerski prevozi imajo v slovenskem železniškem prometu pomembno vlogo

darsko krizo je obseg kontejnerskega prometa SŽ dosegal 10-odstotno letno stopnjo rasti. Na SŽ pričakujejo, da se bo obseg kontejnerskega prometa (ob upoštevanju splošnih gospodar-skih razmer) povečeval tudi v prihodnje, na kar se pripravljajo s predvideno modernizacijo kontejnerskega terminala v Ljubljani, ki bo povečala zmogljivosti ter dvignila kakovost prekladalnih in drugih storitev terminala. SŽ prepeljejo danes okrog 20 odstotkov tovora oziroma 3,8 milijona ton na leto v kombinira-nem prevozu, od tega dve tretjini z zabojniki in približno eno tretjino z drugimi storitvami kombiniranega transporta. Kontejnerski ter-minal Ljubljana pretovori danes 65 tisoč TEU (standardnih 20-čeveljskih kontejnerjev) na leto. Slovenske železnice kontejnerski ter-minal v Ljubljani tudi stalno posodabljajo.Skoraj polovica kontejnerjev v Sloveniji se danes po železnici vozi na progi iz Lu-ke Koper v smeri Madžarske, Slovaške, Češke, Avstrije in nazaj ter za potrebe slo-venskega gospodarstva, razlagajo na SŽ. SŽ imajo kontejnerske terminale v Ljublja-ni, Mariboru in Celju. V Ljubljani je terminal opremljen s portalnim dvigalom, na drugih terminalih pa so kontejnerski manipulatorji za prekladanje vseh vrst kombiniranega tran-sporta (kontejnerjev, zamenljivih zabojnikov, polprikolic). Delež kombiniranega transporta je na SŽ v celotnem obsegu prepeljanega blaga, izraženo v tonah, že 22-odstoten.

Infrastruktura je cokla razvoja»Stanje slovenske železniške infrastruktu-re ne zagotavlja optimalnih pogojev za naše delo, zato si želimo čim hitrejšega začetka, predvsem pa konca najnujnejših infrastruk-turnih projektov, kot so odprava ozkih grl na panevropskih koridorjih, elektrifikacija proge do Madžarske in izgradnja dodatne tirne po-vezave do Kopra,« pravijo na SŽ. S tem bi bili zagotovljeni evropsko primerljivi pogoji po-slovanja, ki bi povečali konkurenčnost železni-škega prometa in slovenske transportne poti. Med najpomembnejše lastne infrastrukturne objekte pa sodi logistični center v Mostah, ki ga želijo v prihodnjih treh letih nadgraditi v sodoben logistični in poslovni center, tako da bo omogočal učinkovito, hitro in zanesljivo organizacijo vseh potrebnih logističnih sto-ritev in s tem zagotavljal osnovne pogoje za uspešen razvoj SŽ v integratorja logističnih storitev v regiji.

Za četrtino manj prevozov Padec obsega je glede na lanske rezultate v kombiniranem transportu manjši kot v kla-sičnem približno za 24 odstotkov, v zadnjih dveh mesecih pa se rezultati izboljšujejo. Največji je padec obsega pri prevozih tako imenovanih oprtnih vlakov, kjer se je obseg dela zmanjšal skoraj za polovico. Vzrok za to je manjša blagovna menjava med Evropo in Turčijo.

Urednik:Samo KranjecTel.: (01) 30 91 [email protected]

Trženje:Polona KoštomajTel.: (01) 30 91 [email protected]

Kontejnerski transport so oglasna tema priloge Logistika.

P&Ppanoge in posel

Lektoriranje: Julija Klančišar



KONTEJNERSKI TRANSPORT

Logistična zasnova temelji na optimalni povezavi železniškega transpor-ta, cestnega tovornega prometa in lastnih skladiščSlovenske železnice so ponudnik logističnih storitev v Sloveniji in tujini. Z logističnimi centri v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru povezujejo blagovne tokove od severovzhodne in srednje do jugovzhodne Evropo in vse do Turčije. Glavne poti potekajo po V. in X. koridorju, ki se križata prav v Ljubljani. Svoje logistične kompetence širijo v tujino tudi s posebnimi produkti, ki jih razvijajo skupaj z izbranimi tujimi partnerji. Kot taki se razvijajo v tržno usmerjenega, tehnološko razvitega in učinkovitega železniškega prevoznika in logista, ki se želi s svojimi zmogljivostmi uvrstiti med pomembnejše regionalne železniške operaterje in logistične integratorje na severnem Jadranu.

Celostne storitvePri prevozu klasičnih vagonskih pošiljk Slovenske železnice zagotavljajo ce-lostne logistične storitve: hiter, zanesljiv in kakovosten prevoz po konkurenč-nih cenah na vsej prevozni poti, načrtovanje transporta, nadzor nad njim ter svetovanje o varnosti in nakladanju blaga. Uporabnikom zagotavljajo tudi skladiščenje in dostavo blaga do končnih uporabnikov, sprotni pretok infor-macij, podprt s sodobnim informacijskim sistemom, ter vedno bolj preprosto poslovanje.

Štirideset let kombiniranega prevozaV kombiniranem prometu, ki prav letos praznuje 40-letnico, organizirajo in izvajajo prevoz kontejnerjev in drugih intermodalnih enot v notranjem in mednarodnem prometu ter upravljajo kontejnerske terminale v Ljubljani, Ce-lju in Mariboru. Na omenjenih terminalih prekladajo, skladiščijo, pregledujejo, popravljajo, nakladajo, pretovarjajo in organizirajo carinjenje intermodalnih transportnih enot ter njihovo dostavo do končnega uporabnika.

Hiter razvoj intermodalnega prometaIntermodalni promet na Slovenskih železnicah dosega že 20 odstotkov ob-

sega prevozov, opredeljuje pa ga predvsem hiter razvoj kontejnerizacije v evropski in svetovni logistiki. Povečanje obsega dela zaznamujeta rast kon-tejnerskega pretovora prek koprskega pristanišča in povečanje kontejnerskih prevozov znotraj Slovenije, ki ga izvajajo v okviru sistema KOMAR – vlakovni organizaciji, ki zagotavlja dnevno kontejnersko povezavo Kopra z Ljubljano, Celjem in Mariborom. Poleg kontejnerskih prevozov je pomemben del inter-modalnega prometa oprtni promet, ki ga skupaj s podjetjem Adria Kombi in partnerjem Ökombi izvajajo na progi Maribor–Wells.

SŽ Express: prevoz od vrat do vratSlovenske železnice ponujajo tudi storitev SŽ Express, kjer gre za kakovostne in hitre prevoze malih pošiljk po vsej Sloveniji, in sicer od vrat do vrat. Pošiljke prepeljejo v 24 urah po načelu danes prevzeto – jutri izročeno, na območju posameznega logističnega centra pa, na željo, celo v šestih urah. Idealna ze-mljepisna lega Slovenije na križišču V. in X. koridorja omogoča vrsto prednosti, saj imajo optimalne možnosti povezovanja transporta kosovnih pošiljk do dr-žav EU in jugovzhodne Evrope.

Pestra in uravnotežena ponudbaLogistična zasnova Slovenskih železnic temelji na optimalni povezavi železni-škega transporta, cestnega tovornega prometa in lastnih skladišč. Ta obsega-jo okrog 10.000 kvadratnih metrov. Skladiščenje ponujajo na petih lokacijah (Ljubljana, Celje, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto) in na vseh lahko opravijo tudi vse carinske postopke.

Prevažajo male in velike kosovne pošiljke, težke do tisoč kilogramov, pred-mete do šest metrov dolžine, pošiljke večjega obsega ter kosovne pošiljke nevarnih snovi (razen razreda 1 in 7). Logistične storitve temeljijo na kako-vosti, zanesljivosti in konkurenčnosti, pri poslovanju pa uporabljajo sodoben informacijski sistem, ki omogoča elektronsko izmenjavo podatkov s poslov-nimi partnerji.

Slovenske železnice ponujajo celostne logistične storitve

M ed pionirje kontejnerskega prevoza v Sloveniji sodijo Luka Koper in Slovenske že-leznice ter Slovenija sadje, Gorenje, Fersped in družba

BTC Javna skladišča. V prvih zabojnikih je bilo naloženo sadje.

Pred 40 leti je železnica v Mariboru zače-la opravljati prevoze zabojnikov oziroma kontejnerjev in tako odprla novo obdobje v transportu – razvoj kombiniranega tran-sporta na tleh nekdanje Jugoslavije, pravijo na Slovenskih železnicah (SŽ). V Sloveniji so bili med prvimi, ki so strankam ponudili v tistih časih inovativno transportno storitev oziroma redne prevoze blaga v zabojnikih. Danes so SŽ še vedno pomemben igralec v kombiniranem transportu ter pri prevozih zabojnikov med Luko koper in njenim go-spodarskim zaledjem.

Prve pošiljke: sadje za zahodno Evropo Leto 1969 štejemo za dejanski začetek prevozov z zabojniki oziroma kontejnerji

Začelo se je pred 40 leti Prvi prevozi z zabojniki so bili na ozemlju Slovenije opravljeni v letu 1969

Zabojniki so ameriški izumZabojniki za prevoz blaga so se začeli razvijati leta 1956. Za očeta transpor-tnega zabojnika velja Američan Malcom P. McLean, čeprav so bili zabojniki znani tudi prej. Razvoj zabojnikov je dobil večji zagon v 60. letih. Tudi začetki prevoza z zabojniki na območju Slovenije sega-jo v 60. leta prejšnjega stoletja. Takrat maloštevilne zabojnike so prevažali s tovornjaki in vagoni ter z ladjami prek Luke Koper.

pri nas. Pionirji »kontejnerizacije« so bile gospodarske organizacije, kot so Slovenija sadje, Gorenje in drugi ter železnica, špedi-terji, BTC Javna skladišča ter Luka Koper. Sredi leta 1969 so namreč tedanja podjetja ZŽTP Ljubljana, Slovenija sadje in Fersped začela s prevozi zabojnikov; naloženi so bili s sadjem za zahodnoevropski trg. Zabojnike so nakladali v Hočah in Mariboru.

Do 11 zabojnikov na dan Po poročanju v članku »Prvi prevozi s kon-tejnerji«, ki je bil objavljen v železniškem glasilu Nova proga dne 5. septembra 1969, so se morali spopasti z marsikatero težavo, da so lahko obvladali vse zahteve tega tran-sporta. Na teden so odpremili tri do pet za-bojnikov v zahodno Evropo, šest zabojnikov pa po Jugoslaviji. Leto 1969 štejemo tudi za začetek delovanja prekladalne kontejnerske postaje Maribor Tezno. Promet z zabojniki se je v naslednjih letih postopoma povečeval.Drugi pomembnejši mejniki »kontejneri-zacije« v Sloveniji so bili:

1970 – začasni kontejnerski termi-nal na železniški postaji Ljubljana,

1971 – prvi kontejnerski vlak iz Velenja s hla-dilniki tovarne Gorenje, namenjenimi v ZDA,

1975 – odprt začasni kontejnerski ter-minal v BTC Javna skladišča Ljubljana,

1979 – odprt sodobni pomorski kon-tejnerski terminal v Luki Koper,

1979 – začetek kontejnerskega pre-kladanja na železniški postaji Celje,

1983 – odprt sodobni kontejnerski terminal Slovenskih železnic v Ljubljani.


18 P&P panoge in posel Logistika

OGLASNA TEMA

Z namenja okrevanja so v drugem četr-tletju letos pokazala pristanišča v dalj-ni Aziji, kar daje upanje na vnovično rast kontejnerskega prometa. Temu veliko pozornosti namenjajo tudi v

Luki Koper, kjer v njegov razvoj veliko vlagajo. Kontejnerski transport doživlja hiter razvoj. V zadnjih nekaj letih je v svetovnem merilu rasel po stopnji 15 odstotkov na leto, pravijo v Luki Koper. Trenutna gospodarska kriza je to rast ustavila in vsa evropska pristanišča v primerjavi z minulim letom letos ugotavljajo bolj ali manj drastičen padec pretovora kontejnerjev. V Luki Koper je (v devetih mesecih) znašal približno šest odstotkov, recesija pa se zelo kaže v avtomobilski industriji. Prek našega pristanišča namreč ne poteka samo transport avtomobilov, temveč tudi rezervnih delov, še posebno materialov (pločevina) in se-stavnih delov za avtomobilske tovarne, ki jih imajo nekateri znani daljnovzhodni proizvajalci na Češkem in Slovaškem.

V daljni Aziji dosegli rast pretovora V svetu so izjema le pristanišča v daljni Aziji, saj jih je večina v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s prvim dosegla rast pretovora kontejnerjev, kar daje upa-nje na okrevanje mednarodne trgovine. Zanesljivo bo v novem ciklusu konjunkture kontejnerski promet spet intenzivno naraščal, pravijo v Luki. »Kontejnerji so za nas priorite-tni tovor, kar dokazujejo tudi načrti o gradnji tretjega pomola, ki bo v celoti namenjen kon-tejnerjem,« razlagajo v Luki.

Ladje so vse večje Razvoj pomorskega kontejnerskega prometa zaznamujejo predvsem vse večje ladje za prevoz kontejnerjev (10 tisoč in še več kontejnerskih enot (TEU) nosilnosti), ki so že v prometu ali jih še gradijo. Temu se morajo prilagajati tu-di pristanišča, ki morajo zagotoviti primerne obale in dvigala za sprejem takšnih ladij ter vso preostalo infrastrukturo in opremo za hitro pretovarjanje ogromnih količin kontejnerjev.Vse več je tudi zahtev po celostnih logističnih sto-ritvah, ki ne obsegajo samo dostave kontejnerja do končne destinacije, temveč tudi storitve, ki blagu iz kontejnerja dodajo vrednost. Pri logistiki kontejnerskega prometa je bistvenega pomena

Kontejnerski transport je v začasnem mirovanjuV svetu je v zadnjih letih dosegal 15-odstotno letno rast, v zadnjem letu pa zaradi globalne krize njegov obseg pada

intermodalni promet (promet z različnimi pre-voznimi sredstvi), saj mora kontejner potovati na cenovno in praktično najugodnejši način.V mednarodni menjavi se bo nadaljevala težnja kontejnerizacije vseh vrst blaga in zagotovo tudi še intenzivirala, pravijo v Luki Koper. To pa seve-da pomeni tudi rast kontejnerskega prometa.

V Kopru kontejnerji 30 let V koprskem pristanišču so se prvi kontejnerji pojavili v 60. letih prejšnjega stoletja kot posa-mični kosi med preostalimi generalnimi tovori in so jih pretovarjali s klasično luško mehanizacijo. Leta 1970 je bil ob vezu številka 2 vzpostavljen zasilen in začasen kontejnerski terminal; to le-to lahko tako štejemo za začetek pomorskega kontejnerskega prometa pri nas, pravijo v Luki

Koper. V letu 1974 je promet dosegel že 2.068 TEU. Stekle so priprave za postavitev pravega kontejnerskega terminala, ki je začel obratovati na novo zgrajeni obali leta 1979. Tistega leta je prek Kopra obratovalo že 12 rednih pomorskih linij za kontejnerski in ro-ro promet.

Med daljno Azijo in srednjo Evropo V letu 2008 je bilo na kontejnerskem terminalu v Luki Koper pretovorjenih skupno 353.880 TEU, od tega za domači trg 156.299 TEU. Ko-ličinsko pa je bilo v PC kontejnerski in ro-ro terminal pretovorjeno skupno 3.029.595 ton tovora, kar pomeni 18,9 odstotka vsega letnega pretovora v Luki Koper. Od tranzitnih desti-nacij je najmočnejša Madžarska z 20 odstotki vsega kontejnerskega prometa, sledijo Slova-ška, Avstrija, nekdanje jugoslovanske republi-ke, Nemčija, Češka in Italija, štirje odstotki pa odpadejo še na druge države, predvsem iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. Večina nji-hovih tranzitnih trgov je na območju srednje Evrope (41,4 odstotka kontejnerskega prometa oziroma približno 84 odstotkov vsega tranzita.) Na drugi strani pa so pomorske linije predvsem s pristanišči Daljnega vzhoda (od Koreje prek Kitajske do Malezije), nekaj prometa pa poteka tudi z vzhodnim Sredozemljem (Egipt, Izrael – zlasti sadje in povrtnina).

Luka ima ustrezno infrastrukturo In s kakšno infrastrukturo Luka Koper raz-polaga za kontejnerski promet? Pred krat-kim dokončano podaljšanje drugega luškega pomola je povečalo zmogljivosti njihovega

Kljub globalni krizi, ki mu je začasno pristrigla peruti, kontejnerski tran-

sport hitro raste.



KONTEJNERSKI TRANSPORT

o

F rancoski proizvajalec pnevmatik Michelin je že v začetku 20. stoletja izdelal prvo obnovljeno pnevmatiko. Leta 1946 je razvil prvo radialno pnevmatiko, ki je še danes temelj za izdelavo večine novih plaščev za kolo vseh proizvajalcev. Danes je Michelin v Evropi vodilni proizvajalec obnovlje-

nih pnevmatik po toplem postopku obnove REMIX in hladnem postopku obnove RECAMIC. Ime RECAMIC je izpeljanka fran-coske besede »Rechape« Michelin, kar pomeni obnova Michelin. Leta 1998 je Michelin podpisal pogodbo z družinskim podjetjem Protect Servis Gaberšek iz Šentjurja. S proizvodnim obratom v Sloveniji ponuja Michelin slovenskemu kupcu večjo prilagodljivost in krajše časovne roke.

Z obnovo do pnevmatike, ki je kot nova S proizvodnjo obnovljenih pnevmatik RECAMIC je Michelin sloven-skemu kupcu predstavil maksimalno izkoriščenost svojih pnevmatik, saj ko se nova pnevmatika obrabi, ji njena konstrukcija omogoča poglabljanje profila (pogonska os, prikolica) in nato še obnovo tekalne površine s tehnologijo hladnega postopka RECAMIC, ki ohranja enake lastnosti, kot jih ima nova Michelinova pnevmatika.Michelin, ki je vodilno podjetje v gumarski industriji, prenaša v ob-novo RECAMIC prednosti najsodobnejših dosežkov iz razvoja svojih novih pnevmatik. Oblika profilov in zmesi so maksimalno prilagojene za vsako področje uporabe posebej (avtoceste, lokalne ceste, gradbi-šča, mestni promet) in v avtocestnih razmerah vožnje dosegajo kilo-metraže do 400 tisoč kilometrov in več. Za letošnjo zimo je Michelin razvil nov profil, ki je namenjen zimskim razmeram, vendar ohranja zelo veliko kilometražo. Novi profil XW4S je zgrajen na podlagi dvoj-no valovitih lamel, ki ohranjajo stopnjo kotalnega upora in povečujejo oprijem na cestišču. Zaradi zelo kakovostne obdelave karkase in vgradnje najboljših materialov, enakih novi pnevmatiki Michelin, je obnovljena pnevmatika RECAMIC tudi najzanesljivejša pnevmatika na trgu, zato ni čudno, da je delež reklamacij pod enim odstotkom.Z izbiro takšnih pnevmatik uporabnik maksimalno zniža obratovalne stroške, hkrati pa ohranja vse lastnosti novih plaščev. Zanimiv je podatek, da obnovljene pnevmatike RECAMIC naredijo mnogo večjo kilometražo kot marsikatere nove pnevmatike ob nižji ceni.

RECAMIC – hladni postopek obnove gum MichelinMichelin je razvil hladen posto-pek obnove obrabljenih gum, ki se tako lahko kosajo z novimi

terminala. Ta ima zdaj 596 metrov operativne obale s tremi vezi. Na zunanjem vezu lahko pristajajo ladje z ugrezom do 11,4 metra. Na obali so štiri dvigala Panamax in tri dvigala Postpanamax (četrtega ravno pričakujejo). Na terminalu je za 123.500 kva-dratnih metrov skladiščnih površin, na njih pa je mogoče hkrati skladiščiti 12.400 TEU, od tega 300 frigo kontejnerjev. Terminal je dobro opremljen s sodobno mehanizacijo za manipulacijo in skladiščenje kontejnerjev. Letna pretovorna zmogljivost je ocenjena na dobrih 550 tisoč TEU.

Veliko zanimanje za blok vlak z RomunijoPred kratkim je med Luko Koper in romunskim pristaniščem Curtici začel voziti kontejnerski blok vlak. V Luki pravijo, da je zanimanje zanj med ladjarji in špediterji precejšnje, bo pa trajalo nekaj mesecev, da se nova ponujena možnost uveljavi na trgu. Pričakujejo, da bo do konca leta zagotovljen tovor za en vlak na teden v obe smeri. Če bo v prihodnje promet naraščal, bodo lahko zagotovili tudi dva vlaka na teden.


LG08 01-14 - beta3. · PDF filetehnologija spremenila tehnološke zasnove v ......

Documents

Transcript of LG08 01-14 - beta3. · PDF filetehnologija spremenila tehnološke zasnove v ......