Letnik XIV/6

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

Leto XIV/6

SLOVENSKA

14. april 2006

VOJSKA

Vojaški odbor Nataobiskal Slovenijo

Vezisti na vaji SovaAnaliza delovanja iraških upornikov

Cena

50

SIT /

0,2

EUR

2 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 3

Sp

rem

lja

mo

Vlada je ob sprejemu sklepa o napotitvi dveh vojakov v DR Kongo določila Ministrstvo za obrambo, da opravi vse postopke za napotitev, Ministrstvu za zunanje zadeve pa, da prek stalnega predstavništva Slovenije pri EU o tem obvesti pristojne organe EU. Vlada bo s sklepom o napotitvi dveh slovenskih vojakov v Kongo seznanila tudi parlamentarna odbora za obrambo in za zunanjo politiko. Slovenija se bo v Kongu pridružila silam EU, ki bodo v tej državi sodelovale na štirimesečni misiji s 1200 do 1500 pripadniki, katerih naloga bo hitro posredovanje ob morebitnih nevarnostih ali motnjah pri izvedbi volitev, je povedal obrambni minister Karl Erjavec. Operativno poveljstvo operacije EU bo v Potsdamu v Nemčiji, ki bo vodila operacijo, poveljstvo sil operacije pa bo v Kinšasi v Kongu, kjer bo s svojima pripadnikoma sodelovala tudi

Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov v Kongo

Vlada je v četrtek, 6. aprila, na seji sprejela sklep o napotitvi dveh pripadnikov Slovenske vojske v poveljstvo sil operacije Evropske unije (FHQ Kinshasa) v podporo misiji Organizacije združenih narodov MONUC (United Nations Organization Mis-sion in the Democratic Republic of the Congo) med volitvami v Demokratični republiki Kongo, ki bodo potekale junija.

Slovenija. Poveljstvo v Kinšasi bo vodila Francija. EU se je za misijo v Kongu dogovorila marca na neformalnem srečanju obrambnih ministrov povezave v Innsbrucku. »Splošno mnenje ministrov in tudi moje je, da je prav, da EU odgovori na pobudo Združenih narodov in sodeluje v teh procesih,« je dejal Erjavec. Doslej je sicer zanimanje za sodelovanje v tej misiji izrazilo enajst držav, poleg Nemčije in Francije še Poljska, Španija, Avstrija, Portugalska, Irska, Velika Britanija, Belgija, Luksemburg in Švedska, odzvale pa naj bi se še druge članice EU.Operacija EU bo potekala po zaprosilu Varnostnega sveta Združenih na-rodov, ki je oktobra lani z resolucijo 1635 podprl prizadevanja Konga za stabilnost in razvoj demokratičnih procesov in opozoril na pomen volitev kot temelja dolgoročne vzpostavitve miru, stabilnosti, nacionalne sprave in vladavine prava v Kongu po oboroženih spopadih. Tudi Slovenija se zavze-ma za vzpostavitev legitimne in kredibilne oblasti v Kongu, ki bo delovala na podlagi demokratičnih standardov, mednarodno sprejetih načel spoštova-nja človekovih pravic, vladavine prava ter mednarodnega humanitarnega prava, za kar je bistvena mirna in varna izvedba volitev. Predvideni stroški za napotitev dveh pripadnikov SV v poveljstvo sil operacije EU v Kongu bodo letos znašali približno 20 milijonov tolarjev, ki jih bo zagoto-vilo Ministrstvo za obrambo iz proračunskega denarja za leto 2006.

Minister Erjavec je po seji poudaril, da na Ministrstvu za obrambo od leta 2003 poteka poseben program, namenjen Krasu, ki je povezan z večjo požarno var-nostjo, saj se kar 33 odstotkov požarov v Sloveniji zgodi na tem območju. Po-vedal je, da v Sežani nastaja drugi podcenter za izobraževanje na področju za-ščite in reševanja v Sloveniji, poleg glavnega centra na Igu pri Ljubljani. Pozneje naj bi odprli podoben center v Pekrah, tako da bo ustrezno pokrita vsa država. Minister je omenil tudi nameravano bistveno povečanje sredstev za to območje iz požarne takse in DDV ter 20 milijonov tolarjev vredno naložbo za usposobitev zmogljivosti za bivanje tečajnikov v sežanskem centru. Tam namreč namera-vajo poleg krajših organizirati tudi daljše, trimesečne tečaje. Minister Erjavec je članom odbora podrobneje predstavil odločitev vlade za napotitev dveh častni-kov na mednarodno misijo v Demokratično republiko Kongo.Predsednik odbora DZ za obrambo Anton Anderlič je povedal, da so se člani odbora v Sežani seznanili s težavami, ki nastajajo zaradi velike požarne

Odbor za obrambo v SežaniČlani odbora državnega zbora za obrambo so v ponedeljek, 10. aprila, obiskali Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Tam so se srečali z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem in načelnikom GŠSV generalmajorjem Ladislavom Lipičem, ki sta jim predstavila aktivnosti za izboljšanje varstva pred požari v naravnem okolju, sodelovanje SV na mednarodnih mirovnih misijah ter prednostne naloge pri uresničevanju mednarodnih obveznosti letos in prihodnje leto.

ogroženosti, in z načinom njihovega odpravljanja. Poleg tega so se pogovar-jali še o nekaterih aktualnih zadevah in vprašanjih, ki se pojavljajo v javnosti, o katerih bo razpravljal odbor za obrambo.Po predstavitvi so si člani odbora državnega zbora za obrambo ogledali Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana ter praktično predstavitev gašenja požara s pomočjo helikopterja Slovenske vojske. JP


Vse

bin

a

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 28. aprila 2006. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateo Zore, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.100 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

Foto

: Bru

no To

ič Dve leti sta minili od polnopravnega članstva Slovenije v

Nato. Ob tem jubileju so Slovenijo obiskali člani vojaškega

odbora Nata na čelu s predsedujočim kanadskim generalom

Henaultom. Visoki gost iz Nata je prepričan, da je zavezništvo

s članstvom Slovenije pridobilo pomembnega in kredibilnega

partnerja. Naša država je po ocenah vojaških predstavnikov

Nata preoblikovala in posodobila svoje oborožene sile sklad-

no z dolgoročnimi cilji zavezništva in uresničila vse dogovor-

jene obveznosti v operacijah v tujini, kjer zdaj sodeluje 238

pripadnikov SV. Njim se bosta na podlagi pravkar sprejetega

vladnega sklepa pridružila še dva častnika SV, ki bosta v

Demokratični republiki Kongo delovala v poveljstvu sil ope-

racije Evropske unije v podporo misiji Organizacije združenih

narodov. Sile EU bodo v tej državi sodelovale na štirimesečni

misiji s 1200 do 1500 pripadniki, katerih glavna naloga bo

hitro posredovanje ob morebitnih nevarnostih in motnjah pri

izvedbi junijskih volitev. Od julija bodo v šestmesečni stalni

pripravljenosti za delovanje v sedmi rotaciji Natovih odzivnih

sil pripadniki tretjega lahkega voda za dekontaminacijo iz

sestave 18. BRKBO, ki je prejšnji mesec na mednarodni voja-

ški vaji v Nemčiji uspešno prestal mednarodno certificiranje

usposobljenosti za delovanje na kriznih žariščih v svetu. Delo

na mirovnih operacijah je povezano s številnimi tveganji, ki jih

upošteva tudi nova pogodba o nezgodnem zavarovanju za

poklicne pripadnike in druge vojaške osebe, ki velja od začet-

ka letošnjega leta. Po novi pogodbi je nezgodno zavarovanje

v času sodelovanja v mirovnih operacijah razširjeno glede

zavarovalnih tveganj, ki izhajajo iz opravljanja nalog na mi-

siji, kot tudi tveganja glede vojnega dogajanja in terorističnih

dejanj, kar je bilo doslej uveljavljeno le za Afganistan, zdaj pa

velja za vse misije, ne glede na to, kje potekajo.

Marko Pišlar

SPREMLJAMO 2

Odbor za obrambo v SežaniVlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov v KongoMinister Erjavec na obisku v Romuniji in Bolgariji 618. BRKBO v Nemčiji na preverjanju za NRF 7Nezgodno zavarovanje za pripadnike SV 7»Afganistancem« priznanja CZ 8Vojaški vikariat ob peti obletnici izdal zbornik 9

INTERVJU 4

S članstvom Slovenije pridobili kredibilnega partnerjaV SV končan projekt PEP 13

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 10

Na Sovi prikazali znanje o zvezahVojaške obveznike seznanili z možnostmi delovanja v SV 14Na Pokljuki nov način naročanja hrane 21

DNEVNIK 16

OBJAVE 17

ŠPORT V VOJSKI 22

Pet kolajn za smučarsko reprezentanco SV

STROKOVNE TEME 24

Zračna obramba – eden od temeljev suverenostiIraški uporniki 27

NAŠE KORENINE 30

Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne

PREDSTAVLJAMO VAM 32

Zbiratelji vojaških predmetov v Šempetru pri Novi Gorici

OBRAZI 34

Ko rešimo človeku življenje, je ves trud poplačan

RAZVEDRILO 35


Inte

rvju

Kakšna je vloga vojaškega odbora Nata, ki mu predsedujete?Vojaški odbor je najvišji vojaški organ Nata. Nje-gova glavna naloga je usmerjati in svetovati pri vojaški politiki. Vojaški nasvet političnemu vod-stvu Nata je sprejet s konsenzom vseh 26 držav članic. Nobena operacija ali druga dejavnost Nata se ne more izvesti, dokler odbor vojaškega nasveta ne sprejme in posreduje Severnoatlant-skemu svetu, ki ima politične pristojnosti in moč odločanja. Vsakodnevno delo odbora opravljajo vojaški predstavniki iz držav članic, ki delujejo v imenu načelnikov obrambnih štabov. Pred-sednika vojaškega odbora izberejo načelniki obrambnih štabov članic Nata za tri leta. Kot predsednik vojaškega odbora sem odgovoren za usklajevanje mnenj, pri čemer sodelujem z vsemi vojaškimi predstavniki v odboru, s katerimi si prizadevamo doseči soglasje, ki ga kot vojaški nasvet nato posredujemo Sever-noatlantskemu svetu. Ko ta sprejme odločitev glede operacij oziroma drugih dejavnosti Nata, jo posreduje nazaj v vojaški odbor. Moja na-daljnja naloga je, da poskrbim, da so odločitve Severnoatlantskega sveta pravilno posredovane Natovima strateškima poveljnikoma in da se za-čnejo uresničevati.

S članstvom Slovenije pridobili kredibilnega partnerja

Po dveh letih, odkar je Slovenija deponi-rala ratifikacijske listine in tako postala polnopravna članica zveze Nato, je našo državo v sredo, 29. marca, obiskal predsedujoči vojaškemu odboru Nata kanadski general Raymond R. Henault. General Henault, ki je bil prvič na obis-ku v SV pred tremi leti kot načelnik obrambnega štaba kanadske vojske, je poudaril, da je Slovenija z vključitvijo v Severnoatlantsko zavezništvo veliko pri-dobila, predvsem stabilno varnostno in politično okolje, zveza Nato pa kredibil-nega partnerja. Ocenil je, da je Sloveni-ja v dveh letih polnopravnega članstva preoblikovala in posodobila svoje oborožene sile skladno z dolgoročnimi cilji Nata ter uresničila vse dogovorjene naloge v mirovnih operacijah.

Kaj je bila glavna tema pogovorov s predstavniki SV in slovenske politike?Z gostiteljem generalmajorjem Lipičem in nje-govimi sodelavci smo razpravljali o prihodnjih načrtih preoblikovanja SV. Govorili smo tudi o sodelovanju SV v mednarodnih mirovnih opera-cijah v Afganistanu, na Kosovu in v Iraku, kjer pripadniki SV uspešno opravljajo svoje naloge. V pogovorih sem še enkrat poudaril, da si Nato prizadeva za vzpostavljanje obrambe in varnosti ter preoblikovanje. Vse države članice Nata so ne glede na velikost spoznale, da je zelo pomemb-no, da lahko Natove sile napotijo kamorkoli po svetu, kjer nastajajo težave, in da lahko tako hkrati zaščitimo državljane v njihovih državah. Na srečanju s predsednikom države in vrhovnim poveljnikom SV dr. Janezom Drnovškom sva raz-pravljala predvsem o zmogljivostih SV, njenem preoblikovanju, dolgoročnih načrtih in sodelo-vanju v mirovnih operacijah, veliko pozornosti pa sva namenila tudi prihajajočemu vrhunskemu zasedanju Nata v Rigi.

Kako ocenjujete napredek, ki ga je dosegla Slo-venija s članstvom v Natu?Od svojega prvega obiska v Sloveniji pred tremi leti, ko sem kot načelnik obrambnega štaba

kanadske vojske prvič obiskal SV, do danes sem opazil velik napredek. Ocenjujem, da je Slovenija v dveh letih polnopravnega članstva uresničila dogovorjene naloge v mirovnih operacijah ter preoblikovala, zmanjšala in posodobila svoje sile skladno z dolgoročnimi cilji Nata, s čimer je dosegla, da so postale bolj interoperabilne. Rezultati preoblikovanja so opazni predvsem v mirovnih operacijah, v katerih slovenski vojaki uspešno opravljajo dogovorjene naloge.

Katere zmogljivosti bi morala Slovenija po va-šem mnenju razvijati v prihodnosti?Razvoj zmogljivosti vojsk je v pristojnosti posa-mezne države, zato si ne bi upal svetovati vaši vladi, katere zmogljivosti bi morala SV razviti. Že-lel bi poudariti, da je Slovenija preoblikovala svoje sile skladno z Natovimi dolgoročnimi cilji. Nato namreč ne želi biti več le obrambna organizacija, kot je bil pred hladno vojno, temveč želi postati predvsem zavezništvo, ki bo lahko poslalo svoje

General Raymond R. Henault


Inte

rvju

ekspedicijske sile daleč zunaj ozemlja članic Nata v katerikoli del sveta, kjer so težave.

Kako ocenjujete dosedanji prispevek Slovenije v mednarodne mirovne operacije? Sodelovanje SV v mirovnih operacijah je bilo zelo uspešno. O tem pričajo tudi visoka odlikovanja kanadske vojske za sodelovanje v skupnih mi-rovnih operacijah, ki so jih pred kratkim dobili pripadniki slovenskega kontingenta za sodelo-vanje v misiji Isafa v Afganistanu. Ti so kot del kanadskega kontingenta opravljali izvidniške naloge v Kabulu in njegovi okolici. Kanada je SV s tem izrazila veliko zahvalo za njihov prispevek in delo v Afganistanu, ki je potekalo v zelo težkih razmerah. Prav tako bi pohvalil sodelovanje SV na vojaških vajah in v operacijah na Kosovu ter v Iraku, kjer od februarja inštruktorji SV pomagajo pri urjenju iraških varnostnih sil. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil za slovenski prispevek v mirov-ne operacije.

Kaj menite o enotah SV, ki ste jih obiskali?Zelo sem bil presenečen nad doseženo stopnjo napredka pri usposabljanju in posodobitvi SV. Center za bojne simulacije, ki sem ga obiskal, je zgleden primer, kako SV veliko vlaga v razvoj sodobnih tehnologij, s čimer dosega večjo inter-operabilnost z Natom. Nad obiskom v kranjski

vojašnici, kjer smo si s predstavniki vojaškega odbora Nata ogledali zmogljivosti novo obliko-vane transportne čete in 18. bataljona RKBO, sem bil zelo zadovoljen, predvsem pa me je pre-senetila stopnja profesionalnosti in motiviranosti vojakov. 18. bataljon RKBO je namreč ena najpo-membnejših zmogljivosti, ki jih Slovenija lahko prispeva v kolektivno obrambo zavezništva, kajti sorazmerno majhne sile lahko prispevajo veliko predvsem v nišne zmogljivosti. Pri Sloveniji pre-vladuje kakovost nad količinskimi prispevki, kar je z vidika Nata pravilen pristop.

Ali je Nato še naprej pripravljen zagotavljati za-ščito slovenskega zračnega prostora?Najprej bi želel poudariti, da so vse članice Nata deležne zaščite svojega zračnega prostora. Slo-venija ima skupaj z novimi članicami, kot so na primer baltiške države, zagotovljeno zaščito zrač-nega prostora zavezništva kot tisto rešitev, ki si jo je sama izbrala. To je rešitev, s katero smo zadovoljni in s katero dosega uspeh tudi integrirani sistem zračne obrambe Nata. Obstajajo seveda tudi dru-ge, bolj dolgoročne rešitve, vendar lahko s sedanjo zagotavljamo zaščito, zato bomo tako nadaljevali, dokler ne bo sprejeta kakšna druga rešitev.

Kako dejavno bo zavezništvo letos? Letošnje leto bo za Nato zelo pomembno, saj bo v Rigi v Latviji jeseni potekalo vrhunsko za-sedanje, katerega osrednja tema bo preobrazba zavezništva. Prav tako bo zavezništvo razširilo operacijo v Afganistanu, pri čemer se bomo oprli na rezultate, ki smo jih dosegli v tej državi. Za Nato je Afganistan najpomembnejši problem. V okviru mirovne operacije na Kosovu načrtujemo spremembe v strukturi sil. Prav tako izboljšujemo zmogljivosti zavezništva s pomočjo preobliko-vanja, ki poteka v vseh državah članicah. Tako bomo vzpostavili polne operativne zmogljivosti Natovih odzivnih sil predvidoma do oktobra. Čeprav imamo pri doseganju polne operativne sposobnosti velike težave, smo prepričani, da nam bo uspelo uresničiti začrtano smernico. V okviru Natovih vojaških oblasti si prizadevamo za poglabljanje odnosov z mednarodnimi organiza-cijami, kot sta EU in ZN, ter z drugimi regionalnimi in nevladnimi organizacijami. Ob tem želimo čim bolj izboljšati in povečati naše zmogljivosti ter s preoblikovanjem ohraniti našo ustreznost in pri-pravljenost.

Kaj članstvo Slovenije pomeni za Nato? Nato je s članstvom Slovenije pridobil pomemb-nega in kredibilnega partnerja, s katerim lahko izpolnjuje naloge v operacijah. Zelo smo veseli, da je Slovenija postala del zavezništva. Prepri-

Dokler enota ne bo dobila novih oklepnih vozil 8 x 8, bo za usposabljanje uporabljala vozila BVP M-80.

Ob drugi obletnici polnopravnega članstva Slovenije v Natu so bili 29. in 30. marca na obisku v Sloveniji tudi vojaški predstavniki v vojaškem odboru Nata. Vojaški odbor Nata se v zasedbi načelnikov obrambnih štabov članic Nata sreča dvakrat na leto, drugače pa se redno sestaja na ravni stalnih vojaških predstavnikov. Prvi dan so imeli člani odbora redni sestanek, drugi dan pa so v spremstvu predsednika vojaškega odbora Raymonda R. Henaulta obiskali Vojašnico Kranj, kjer so jim pripadniki SV predstavili dekontaminacijske zmogljivosti 18. bataljona RKBO in trans-portne čete 670. poveljniško-logističnega ba-taljona SV. Visoke goste iz Nata so slovenski gostitelji seznanili tudi s sedanjim razvojem in preoblikovanjem SV ter potekom profesio-nalizacije in integracije v zavezništvo.

With Slovenia’s membership, NATO has gained a credible partner On Wednesday, 29 March, two years after depositing the relevant instruments of rati-fication and thus becoming a full member of the NATO alliance, Slovenia was visited by the Chairman of the NATO Military Com-mittee, the Canadian General Raymond R. Henault. General Henault, who first visited the SAF three years ago in his capacity of the Chief of the Defence Staff of the Canadian Forces, stressed that Slovenia, through its accession to the North-Atlantic alliance, has gained much, especially a stable security- and political-environment, while NATO has gained a credible partner. His assessment was that in the two years of full membership Slovenia has restructured its armed forces in line with the NATO’s long-term goals and completed all the agreed peacekeeping tasks. Accompanying General Henault on his visit to Slovenia were military represen-tatives of the Committee, who held a regular meeting. In the Kranj barracks, Slovenian hosts acquainted them with the SAF’s restructuring, ongoing professionalisation, and integration into the alliance.

čan sem, da je lahko vaša država z dosedanjim razvojem in preoblikovanjem obrambnih sil, pote-kom profesionalizacije in integracije v zavezniško strukturo dober zgled prihodnjim članicam Nata.

Marko PišlarFoto: Bruno Toič

Predsednik vojaškega odbora general Henault je

z načelnikom GŠSV generalmajorjem

Lipičem in vojaškimi predstavniki obiskal kranjsko vojašnico.


Sp

rem

lja

mo

V Bolgariji sta obrambna ministra na delovnem srečanju največ pozornosti namenila izmenjavi izkušenj obeh dr-žav glede članstva v Natu, v katerem sta članici dve leti. Govorila sta tudi o prihodnosti Nata oziroma njegovem preoblikovanju. Strinjala sta se, da odgovor na vprašanje glede te teme ni preprost. Ena od možnosti je večja specializacija znotraj zavezništva. Nato ne sme postati zgolj organiza-cija za pokonfliktno obnovo, je dejal minister Erjavec. Minister Blizakov je slovenskega kolega seznanil z refor-mami, ki jih izvajajo v obrambnem sistemu in vojski, profesionalizacijo in posodobitev vojske pa nameravajo končati do leta 2009. Bolgarija name-nja 2,6 odstotka bruto družbenega proizvoda za obrambne namene, kar jo uvršča med sedem držav članic Nata, ki za obrambo porabijo več kot dva odstotka BDP. Minister Erjavec je bolgarskemu kolegu Blizakovu pred-stavil reorganizacijo obrambnega sistema, nadaljevanje profesionaliza-cije SV in posodobitve. Govorila sta tudi o sodelovanju obeh držav v medna-rodnih mirovnih operacijah, saj Slovenija in Bolgarija sodelujeta na misijah v BiH, na Kosovu, v Afganistanu in Iraku, ter o regionalnem sodelovanju, ki je še posebno pomembno za manjše države. Bolgarija je aktivna v pobudah na Zahodnem Balkanu, kot je na primer SEDM.Minister Blizakov se je Erjavcu zahvalil za podporo bolgarskim prizadeva-njem za vstop v EU, saj je bila Slovenija ena od prvih držav, ki je ratificirala

Minister Erjavec na obiskuv Bolgariji in Romuniji

predpristopno pogodbo Bolgarije z EU. Vstop v EU je prednostna naloga Bolgarije, članica pa želi postati v za-četku leta 2007. Ob koncu pogovorov sta ministra govorila še o dvostran-skem sodelovanja med državama na obrambnem in vojaškem področju. To sicer do zdaj ni bilo preveč intenzivno in je bilo povezano le s posameznimi področji od zaščite in reševanja, jezikovnega usposabljanja v okviru centra PzM v Ajševici do sodelovanja na področju kartografije. Strinjala sta se, da je zdaj priložnost, da sodelova-nje okrepita tako na obrambnem kot vojaškem področju, za kar se bosta zavzela. Karla Erjavca sta sprejela še bolgarski minister za zunanje zadeve Ivaylo Kalfin in predsednik parlamen-tarnega odbora za obrambo.Delovni obisk je minister Erjavec na-daljeval v Bukarešti, kjer se je srečal z ministrom za narodno obrambo Teodorjem Atanasiujem. Največ po-zornosti sta namenila izmenjavi sta-lišč o aktualnih temah v okviru sodelo-

vanja obeh držav v Natu, predvsem glede nadaljnjega razvoja zavezništva in njegovega spopadanja z grožnjami sodobnega varnostnega okolja ter glede njegovega preoblikovanja. Po mnenju ministra Erjavca Nato v sodobnem var-nostnem okolju potrebuje sile, ki bodo sposobne opravljati tako naloge bojne-ga delovanja kot tudi vzdrževanja miru. Zavezništvo mora torej rešiti dilemo, kako oblikovati primerno ravnotežje tako v kakovostnem in količinskem smis-lu, da bo tudi v prihodnosti lahko izvajalo vse vojaške operacije. Slovensko stališče je, da je takšno ravnotežje mogoče zagotoviti s specializacijo zmog-ljivosti na ravni celotnega zavezništva, je še dodal minister Erjavec. Romunski minister Atanasiu je slovenskemu kolegu predstavil tudi reformo v vojaškem letalstvu, v katerem nameravajo okrepiti letalske transportne zmogljivosti za strateške prevoze, ki bi jih lahko opravljali tudi za druge države članice Nata. V nadaljevanju sta ministra govorila še o sodelovanju obeh držav v mednarod-nih mirovnih operacijah. Romunija deluje v Afganistanu s 1000, v Iraku pa s 850 pripadniki. Ob koncu pogovorov sta pregledala dvostransko sodelovanje med državama na obrambnem in vojaškem področju. Obrambno sodelova-nje poteka na podlagi programa dvostranskega sodelovanja, ki med drugim obsega aktivnosti s področij zakonodaje, odnosov z javnostmi, kadrovskega upravljanja, načrtovanja obrambnih virov, financ in proračuna. Po pogovorih sta slovenski in romunski minister podpisala sporazum med državama o so-delovanju na vojaškem področju. Karla Erjavca je sprejel še romunski minister za zunanje zadeve Mihai Răzvan Ungureanu, ob koncu obiska pa si je ogledal vojaško središče Baneasa.

Minister za obrambo Karl Erjavec je bil 3. aprila na enodnevnem delovnem obisku v Bolgariji, kjer ga je sprejel gostitelj obrambni minister Veselin Blizakov. Nato se je na dvodnevnem obisku v Romuniji srečal z ministrom za narodno obrambo Teodorjem Atanasiujem. Glavne teme pogovorov so bile članstvo v Natu in njegovo preoblikovanje, sodelovanje v mirovnih operacijah ter dvostransko sodelovanje na obrambnem in vojaškem področju.

Pripadniki 18. bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo iz Kranja so od 22. marca do 6. aprila sodelovali na mednarodni vaji Na-tovih odzivnih sil (NRF) Golden Mask 2006, ki je potekala na območju Munstra v Nemčiji. Na vaji so sodelovale enote iz desetih držav članic zavezništva, ki zagotavljajo svoje pripadnike v sedmo rotacijo NRF. Slovenski kontingent, sestavljen iz dveh častnikov, štirih podčastnikov in štiriindvajsetih vojakov, je bil med redkimi enotami, ki so delovale tudi na urjenju v kontaminiranem okolju s pravimi bojnimi strupi, kar je najzahtevnejša oblika urjenja. Udeleženci vaje so ob koncu dobili tudi potrdilo o usposobljenosti.

18. BRKBO v Nemčiji na preverjanju za NRF 7

Minister Erjavec je z romunskim kolegom podpisal sporazum o sodelovanju med državama na vojaškem področju.

Foto

: Ale

š Si

la

6 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

Sp

rem

ljam

o

Skladno z Uredbo o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi SV morajo pogodbeni pripadniki rezervne sestave, ki so 3. aprila z MO sklenili pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi SV, letos v treh eno-mesečnih ciklih opraviti usposabljanje po programu temeljnega vojaškostro-kovnega usposabljanja. Po njem se bodo usposobili in izurili za preživetje na bojišču ter za samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih razmerah. Pro-gram TVSU je podlaga za nadaljevalno strokovno usposabljanje. Cilji programa so kandidate usposobiti in izuriti v vojaških veščinah za preživetje na bojišču, usposobiti in izuriti za samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih bojnih, terenskih oziroma časovnih pogojih ter za opravljanje temeljnih nalog, vzgajati v duhu pripadnosti domovini in SV ter vzpostavljati odnose, ki podpirajo dostojan-stvo v okviru hierarhije in ki temeljijo na osebnem zgledu. Pripadniki pogodbene rezervne sestave SV so pogodbo sklenili za sedem let. Usposabljanje je začelo 14 kandidatov, ki bodo prvi del usposabljanja končali 26. aprila. Rajko Likar

V CU prvi pogodbeni rezervistiV ponedeljek, 3. aprila, so v Centru za usposabljanje SV v Vipavi začeli usposabljanje pripadnikov pogodbene rezervne sestave v učni skupini Bohinjska Bela. V usposabljanje so vključeni kan-didati, ki kot obvezniki ali prostovoljci niso služili vojaškega roka oziroma nimajo opravljenega osnovnega vojaškega usposab-ljanja za vojaka ali osnovnega usposabljanja za delo v vojski za vojaške uslužbence.

V prejšnji pogodbi, ki je veljala do 31. januarja 2005, je bilo nezgodno za-varovanje pripadnikov stalne sestave zagotovljeno tudi v njihovem prostem času, med koriščenjem letnega dopusta, ob dela prostih dneh in tudi za poškodbe, ki so jih dobili v tem času. Po novem ni dnevne odškodnine za poškodbe, ki imajo za posledico bolniški stalež, spremenjen pa je tudi čas trajanja nezgodnega zavarovanja, ki je omejen na čas opravljanja dolžnosti, vključno s časom prihoda na delo in z njega.

Nezgodno zavarovanje za pripadnike SV

Za pripadnike SV na mirovnih misijah, ki so na kriznih območjih z nepretr-ganimi spopadi oziroma pogostimi incidenti, krije novo zavarovanje poleg zavarovanja tveganj, ki izhajajo iz opravljanja nalog na misiji, tudi tveganja vojnega dogajanja in terorističnih dejanj in traja od trenutka odhoda pripad-nika od doma na opravljanje dolžnosti na mirovno misijo, med opravljanjem misije in do vrnitve domov. Pri tem nezgodno zavarovanje ni omejeno le na določeno državo, temveč se zagotavlja v okviru opravljanja nalog na mirovni misiji, v okviru katere Slovenija prispeva pripadnike SV. Po pogodbi so ne-zgodno zavarovani tudi pripadniki SV na stalnih dolžnostih v tujini ter vojaški diplomatski predstavniki in administrativno tehnično osebje s statusom voja-ške osebe na delu v tujini, in sicer za čas od odhoda od doma na opravljanje dolžnosti v tujino, med opravljanjem dolžnosti v tujini in do vrnitve domov. Nova pogodba nezgodnega zavarovanja torej vključuje vse poklicne pripadni-ke SV in druge vojaške osebe ter zavaruje vsa tveganja, ki so bila vključena v pogodbi za leto 2005. Nezgodno zavarovanje med sodelovanjem v mirovnih operacijah je razširjeno glede zavarovalnih tveganj, kar je bilo doslej uveljavlje-no le za Afganistan. Zdaj to velja za vse misije, ne glede na to, kje potekajo. Pri sklepanju nove pogodbe je MO sledilo določbam veljavne zakonodaje in predpisom, ki urejajo navedeno področje, ter pri tem upoštevalo vsebine in zahteve, ki izhajajo iz sprejetih obveznosti do mednarodnih organizacij.

MO je z zavarovalnico Adriatic sklenilo pogodbo o nezgodnem zavarovanju za poklicne pripadnike SV in druge vojaške osebe, ki velja od 1. januarja 2006. Vsi poklicni pripadniki SV, vojaki na služenju vojaškega roka, vpoklicani pripadniki obvezne in pogodbene rezervne sestave, vključno s pripadniki rezervne sestave vojaške policije, so pri opravljanju dolžnosti v Sloveniji zavarovani za čas opravljanja službe ter za vse poškodbe pri delu, katerih posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti. Za druge poškodbe in bolezni so pripadniki stalne sestave SV zavarovani skladno s predpisi, ki urejajo zdravstve-no, pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Foto

: Milo

š Je

nko


Sp

rem

lja

mo

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu je bila konec marca slovesnost, na kateri so podelili priznanja tistim, ki so se izkazali pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, pre-moženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah.

»Afganistancem« priznanja CZ

Slovenskim gasilcem je za profesionalno delo na misiji Isafa poveljnik CZ RS Miran Bogataj izročil bronaste znake Civilne zaščite.

Osrednji del slovesnosti je bila izročitev priznanj šestnajstim slovenskim gasilcem za njihovo strokovno in profesionalno delo v mednarodnih mirovnih silah v Afganistanu, natančneje na letališču v tamkajšnjem glavnem mestu Kabul. Za uspešno opravljeno nalogo v Afganistanu so bronaste znake CZ, ki jih je podelil poveljnik CZ RS Miran Bogataj, prejeli Pavel Andrejc, Tomaž Ažbe, Dušan Belak, Marko Čarman, Aleš Finžgar, Ernest Hlastec, Andrej Košir, Klemen Križnar, Andrej Marolt, Drago Omahen, Luka Pance, Miroslav Pauman, Janez Pavlič, Anton Pečjak, Boštjan Rangus in Klemen Zupančič. Sedemnajsti gasilec Silvo Kuntarič je priznanje že dobil na slovesnosti ob svetovnem dnevu civil-ne zaščite v Cankarjevem domu.Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj je Tomažu Ažbetu, Alešu Finžgarju in Andreju Maroltu podelil tudi tri medalje Slovenske vojske za hrabrost in požrtvovalno delo ob zdrsu in vžigu letala na kabulskem letališču. V imenu slovenskih gasilcev, ki so bili v Afganistanu, se je za priznanja zahvalil Silvo Kuntarič, ki je poveljniku CZ RS Miranu Bogataju izročil zahvalno plaketo. V zadnjih treh letih se nekateri prejemniki priznanj Civilne zaščite zaradi različnih razlogov niso mogli udeležiti prireditev, na katerih bi prejeli za-hvalo za svoj prispevek k razvoju in krepitvi pripravljenosti ter izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. Bronaste znake so prejeli Aleš Cedilnik, Klemen Gorše, Janez Hrovat, Jože Kraševec, Valentin Marinko, Zdenka Močnik, Jaka Oražem, po-ročnik Željko Pekolj, Romana Slabe, Gregor Stipančevič, Iztok Uranjek in Žiga Vidic. Srebrni znak sta dobila Franci Šink in Bojana Šubelj, zlati znak pa dr. Aleš Horvat.Znake je prejemnikom izročil namestnik poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Bojan Žmavc. (KuB)

Urad za upravljanje človeških virov je v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah v četrtek, 6. aprila, organiziral posvet z naslovom Upravljanje znanja v obrambnem sistemu. Posveta se je udeležilo 44 zaposlenih na MO. Udeležence sta uvodoma pozdravila direktor Urada za upravljanje človeških virov MO Dra-go Bitenc in Štefka Korade Purg z Ministrstva za javno upravo.Cilj posveta je bil privabiti k sodelovanju vse organizacijske enote MO, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z izobraževanjem, usposab-ljanjem in izpopolnjevanjem, in sicer predvsem z aktualnimi temami, ki so posebne za njihovo delovno področje, toda hkrati zanimive tudi za druge zaposlene na MO. K sodelovanju so bili vabljeni tudi zaposleni, ki ne delajo na področjih izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjeva-nja, vendar bi lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevali k razvoju teh področij. Zanimanje za udeležbo so pokazale vse organizacijske enote in organi v sestavi MO, ki so nosilci izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja. S posvetom so hoteli doseči, da bi lahko ugotovitve, sklepe in predloge uporabili v praksi, zato so pisali delovni zapisnik in razdelili anketne vprašalnike. Vsi, ki so na posvetu predstavili svojo temo, bodo pripravili gradivo za objavo v Biltenu Slovenske vojske, ki bo izšel predvidoma septembra. LB

V Poljčah o upravljanju znanja v obrambnem sistemu

V Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, kjer deluje 10. MOTB, je v petek, 31. marca, potekala krajša slovesnost. Ob tej priložnosti je bil 10. MOTB prvič postrojen v polni kadrovski zasedbi, ki šteje 747 pripadnikov. Na slovesnosti je s krajšim nagovorom nastopil poveljnik 10. MOTB podpolkovnik Miha Škerbinc Barbo. Novi pripadniki so dobili rdeče baretke ter priznanja za dolgoletno delo in priznanja za najboljše tečajnike. Ob tej priložnosti je potekala tudi predaja četnega prapora, ki je prešel v roke novemu poveljniku 1. čete nadporočniku Gregorju Haf-nerju. Osrednji dogodek je bila podelitev priznanja MO. Poddesetniku Miranu Krejanu je poveljnik 1. brigade SV polkovnik Anton Tunja podelil medaljo za ranjence. MV

V Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, kjer deluje 10. MOTB,

Medalja za ranjence poddesetniku Krejanu

Foto

: Nin

a Ko

vač


Sp

rem

ljam

o

Predstavniki vojaškega vikariata Slovenske vojske so ob peti obletnici delovanja izdali zbornik z naslovom Zvest Bogu in domovini, v katerem so predstavili zgodovino duhovne oskrbe na Slovenskem, kronologijo duhovne oskrbe v samostojni Slo-veniji ter duhovno oskrbo v mednarodnih operacijah. V zborniku so opisali tudi pravne podlage za delovanje religiozne duhovne oskrbe v Slovenski vojski. Zbornik so predstavili v ponedeljek, 10. aprila, v Vojašnici Franca Rozmana Staneta. Predstavitve so se udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki in predstavniki iz SV ter z MO. Škofa dr. Anton Stres in mag. Geza Erniša sta poudarila velik pomen religiozne oskrbe v SV in hkrati izrazila zadovoljstvo za razumevanje in podporo SV za dejavnosti duhovne oskrbe.

Vojaški vikar dr. Jože Plut je povedal, da so trije dogodki povezani s to ob-letnico. Prvi je podpis sporazuma med vlado RS in slovensko škofovsko

konferenco o duhovni oskrbi voja-ških oseb SV, ki je bil podpisan 21. septembra 2000, kar je tudi dan ustanovitve slovenskega vojaške-ga vikariata, mesec pozneje pa je bil podpisan še podoben spo-razum z evangeličansko cerkvijo. Drugi pomemben dogodek je bil februarja 2001, ko se je vojaški vikar udeležil letne mednarodne konference vojaških duhovnikov in škofov Nata ter PzM. Tretji dogodek je trenutek, ko je v prvi polovici leta 2001 začel delati v SV prvi vojaški duhovnik v samo-stojni Sloveniji, kar pomeni, da je vojaški vikariat začel formalno

delovati. »Zbornik odseva primerljivost dela slovenske duhovne oskrbe z duhovnimi oskrbami v državah Nata,« je poudaril dr. Plut. Škof dr. Anton Stres, ki je odgovoren za duhovno oskrbo katoliške cerkve, je dejal: »Dva dejavnika sta močno vplivala na to, da je do te oskrbe prišlo, in sicer skupno prizadevanje, da bi naša država in s tem tudi SV po svojih de-mokratičnih načelih postali čim bolj primerljivi s sodobnimi in podobnimi vojskami v zavezništvu, po drugi strani pa zavest, da sta verska svoboda in možnost njenega uresničevanja temeljna človekova pravica, ki kaže na siceršnjo spoštovanje človekovih pravic v nekem okolju. V petih letih je duhovna oskrba v SV dobila svojo podobo in je dozorela. Čestital bi vsem članom vojaškega vikariata in se jim zahvalil za njihovo delo.« Evangeli-čanski škof mag. Geza Erniša pa je povedal: »Zahvalil bi se vsem, ki ste se do zdaj trudili, da je duhovna oskrba v SV postala pomemben del delo-vanja v SV. Ko so me kolegi iz tradicionalno protestantskih držav vprašali, ali bo slovenska demokracija zmogla tudi razsežnost, da v duhovno oskrbo v SV povabi tudi sorazmerno maloštevilčno cerkev, pa vendar tudi slovensko cerkev, sem jim, ko smo podpisali sporazum o duhovni oskrbi, s ponosom rekel, da je slovenska demokracija tudi v SV našla svoje korenine.« Vojaški vikariat je doslej izdal Sveto pismo in molitvenik ter publikaciji o voditeljstvu in vrednotah. VŠJ

Vojaški vikariatob peti obletnici izdal zbornik Sindikat vojske, obrambe in zaščite (SVOZ) je dosegel zahtevano šte-

vilo članov za priznanje reprezentativnosti na MO. Reprezentativnost se pridobi na podlagi števila članov, ki jih mora biti najmanj deset odstotkov od vseh zaposlenih, ali v okviru krovne organizacije. SVOZ ima približno 1400 članov, kar je več kot 15 odstotkov zaposlenih na MO. Na obrambnem ministrstvu so zdaj reprezentativni trije sindikati, in sicer SVOZ, sindikat MO ter sindikat pilotov MO. V kratkem pričaku-jejo podpis pogodbe oziroma sporazuma med sindikati in MO. 7. apri-la so se na sestanku s predstavniki MO zbrali predstavniki sindikatov, manjkali so le predstavniki sindikata MO. Sestanka se je udeležil tudi minister za obrambo Karl Erjavec, tema pogovorov pa je bil dogovor o načinu dela med sindikati in MO. V prihodnosti naj bi se z ministrom občasno dobivali na podobnih sestankih, na katerih bi obravnavali aktualno problematiko.

SVOZ postal reprezentativen

V okviru nekajletnega sodelovanja med Izobraževalnim centrom za zaščito in reševanje RS na Igu pri Ljubljani in Katedro za javno zdravje Medicinske fakultete sta v začetku aprila center obiskali prvi skupini študentov 6. letnika dentalne medicine in 2. letnika medicine. Gostitelji so jim predstavili delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter jih seznanili z dejavnostmi ICZR. Študentje so si ogledali še poligone centra, kjer so potekala usposabljanja pri-padnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč.Naslednji skupini bosta ICZR obiskali v petek, 24. aprila in 12. maja. Sku-paj bo ICZR obiskalo približno 220 študentov medicine. (KuB)

Študentje medicine obiskali ICZR

konferenco o duhovni oskrbi voja-ških oseb SV, ki je bil podpisan 21. septembra 2000, kar je tudi dan ustanovitve slovenskega vojaške-ga vikariata, mesec pozneje pa je bil podpisan še podoben spo-

V četrtek, 6. aprila, je v koprsko pristanišče priplul francoski minolovec Verseau. Obisk francoske ladje je bil načrtovan na podlagi dvostranskega vojaškega sodelovanja med Republiko Francijo in Republiko Slovenijo.

Med obiskom so s slovenskimi vojaškimi potapljači izvedli skupno usposabljanje, z ladijskim sonarjem pregledali morsko dno, urili po-stopke odkrivanja min, označevanja in premika mine na drugo lokaci-jo na praktičnem primeru s šolsko mino. Francoski minolovec, ki mu poveljuje kapitan korvete Frederic di Marcantonio, je dolg 51,5 metra, širok devet metrov in ima ugrez 3,5 metra ter izpodriv 600 ton. V po-sadki je pet častnikov, 34 podčastnikov in 11 mornarjev. Na povabilo francoskega atašeja je bil na ladji Verseau med 10. marcem in 6. apri-lom višji vodnik Aleš Anžič iz 430. mornariškega diviziona. S posadko ladje je sodeloval na mednarodni vaji v italijanski La Spezii. Tudi lani je Slovenska vojska sodelovala s francosko, in sicer na mednarodni vaji Cooperative Engagement 2005, v francoskem Toulunu pa sta na usposabljanju pripadnika 430. mornariškega diviziona.

Francoski minolovec v Kopru


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Na Sovi prikazali znanje o zvezah

Od 3. do 7. aprila je na vojaškem vadiš-ču na Apačah in v širši okolici potekalo tretje ter hkrati zadnje terensko uspo-sabljanje 13 kandidatov 21. generacije Šole za podčastnike, smer zveze, in slu-šatelja, ki se je usposabljal za pridobitev ustreznega VED. V sklopu zaključnega urjenja oddelka za zvezo na taktični vaji Sova 21 so se morali kandidati pokazati kot uspešni poveljniki oddelkov in so v vlogi operaterjev, poveljnikov posadk ter poveljnikov oddelkov izvajali urjenje oddelka v postavljanju centra zvez na poveljniškem mestu bataljona. Speci-alistična faza je potekala s tehnično in strokovno podporo 11. bataljona za zve-ze. Med njo so morali kandidati opraviti tri terenska urjenja, končali pa jo bodo 21. aprila s slovesnim postrojem v Vojašnici Postojna, kjer jim bodo podeli-li podčastniški čin in VED rodu zvez.

Več kot 500 ur specialistične faze Program Šole za podčastnike je sestavljen iz dveh faz, in sicer je prva faza osnovno vojaško-strokovno izobraževanje, drugi del pa je specia-lističen, tako da kandidati pridobijo podčastniški VED. 13 kandidatov in slušatelj specialističnega usposabljanja rodu zveze bodo osvojili tehnično in teoretično znanje iz tehnike in taktike enot za zveze SV. Specialistična faza se je začela 21. januarja, končala pa se bo 21. aprila, sicer pa so kandidati v Šolo za podčastnike vstopili v za-četku oktobra lani. »Kandidati rodu zvez spoznajo sredstva, ki jih uporabljajo pri svojem delu, načela taktike in pravila komuniciranja ter elektronskega bojevanja. Seznanijo se z načeli uporabe komu-nikacijsko-informacijskih sistemov enot za zveze SV in Nata. Poseben poudarek je na usposablja-nju za vodenje taktičnih postopkov in delovanja enot zvez do ravni voda, na poveljevanju posad-kam ter oddelkom za zveze, uporabi, ravnanju in vzdrževanju taktičnih telekomunikacijskih sred-stev ter sistemov, uporabi pravil v govornem spo-razumevanju v slovenski in angleški terminologiji, varnem prenosu podatkov in zaščiti informacij ter pravilni uporabi dokumentov sporazumevanja,« je pojasnil strokovni vodja specialističnega uspo-sabljanja nadporočnik Dejan Šimat.

Težišče na praktičnem delu Specialistična trimesečna faza je razdeljena na tri dele. Specialistično usposabljanje so začeli v učilnicah s predavanji in demonstracijami ter končali s praktičnim delom na mobilnih radijskih in radiorelejnih sistemih zvez v terenskih razme-rah, pri čemer je poudarek na praktičnem delu. Na enodnevnem tečaju iz varstva pri delu na višini so kandidati pridobili ustrezno potrdilo za opravlja-nje višinskega dela. V prvem delu specialistične faze so se kandidati usposabljali za operaterja na postaji za zveze, kar pomeni, da sisteme in sred-stva zvez, ki jih uporabljajo pri svojem delu, dobro spoznajo in jih znajo upravljati. To so predvsem radijski in radiorelejni sistemi, spoznali pa so tudi novosti taktičnega informacijskega sistema po-veljevanja in kontrole – TIS PINK. V drugem delu so se usposabljali za poveljnika posadke postaje za zveze. »Kandidati se urijo za poveljujočega posadki, kar pomeni, da poveljujejo trem podre-jenim, ob tem pa spoznajo delo posadke,« je po-vedal nadporočnik Šimat. V tretjem, torej zadnjem delu so se usposabljali za poveljnika oddelka za zveze. »To je najbolj zahtevno. Naloga poveljnika oddelka je, da organizira in usklajuje delo dveh posadk. Lahko dodamo še kakšno sredstvo, na primer radiorelejne sisteme, in tako je naloga poveljnika oddelka organizirati delo oddelka za zveze na centru zveze poveljniškega mesta bata-


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

ljona,« je dejal nadporočnik Šimat. Dodal je še, da usposabljanje ne bi bilo mogoče brez tehnične in strokovne podpore 11. BZV, saj inštruktorji iz učne skupine prihajajo iz tega bataljona in so 90-odstotni nosilec aktivnosti. Drugi predavatelji so s PDRIU.

Podčastniki za zveze morajo biti vrhunsko usposobljeni

Podčastnik, ki dela na področju zvez, mora biti strokovno usposobljen, njegova tehnična kultura mora biti na visoki ravni, sredstva zvez, s katerimi delajo, morajo zelo dobro poznati, spremljati mo-rajo spremembe na področju tehničnega razvoja, enote morajo biti mobilne in večkrat tudi samo-zadostne, je povedal poveljnik učne skupine za zveze poročnik Miloš Dumič, ki že več let z inštruktorji iz 11. BZV podaja znanje s področja zvez. »Poudaril bi, da kandidati v specialistični fazi pridobijo osnovne veščine in temeljno zna-nje. V enotah, v katerih bodo delali na področju zvez, morajo to znanje utrjevati in dopolnjevati ter spremljati spremembe na področju tehnike, sicer svojega dela ne morejo opravljati dobro.«

Zaključno urjenje oddelka V sklopu zaključnega urjenja oddelka za zvezo je potekala taktična vaja Sova 21, med katero

so tudi preverili znanje kandidatov. Pokazati so morali znanje, ki so ga pridobili na podčastniški šoli iz zvez. Delovali so kot poveljniki oddelkov, poveljniki posadk in operaterji ter izvajali urje-nje oddelka v postavljanju centra za zveze na poveljniškem mestu bataljona. Na vaji so kot nasprotniki sodelovali pripadniki drugih enot,

ki so izvajali diverzantsko delovanje, pripadniki obveščevalno-izvidniškega bataljona pa elektron-sko bojevanje. »Po scenariju vaje enote SV na Dravskem polju izvajajo obrambno delovanje, pri tem pa jim enote za zveze zagotavljajo vodenje in poveljevanje. To pomeni, da morajo zagotoviti vse za delovanje zvez, torej morajo znati upravlja-ti sistem za zveze. Podčastnik v vlogi poveljnika oddelka se pripravi na vajo, oddelek pa opravi izvidovanje. Sledi premik na lokacijo, pri čemer mora poveljnik predvidevati možnosti zasede, nesreče, letalskega napada, ognjenega napada nasprotnika in podobno. Nato mora organizirati delo, svojim podrejenim razdeliti naloge in jih voditi. Po postavitvi sistema zvez in organizaciji dela oddelka je naloga oddelka, da upravlja pro-met komunikacij po zvezah, vzdržuje sredstva zvez in zagotavlja brezhibno delovanje sredstev in nemoteno komuniciranje. Po nalogi skrbijo za vzdrževanje sredstev sistemov, analizirajo delo posameznika in oddelka ter na podlagi tega pred-lagajo ukrepe,« je pojasnil poročnik Dumič. Kandidate je ocenil strokovni vodja usposab-ljanja, ki je dejal, da se pri delu vsi kandidati trudijo. »Kakšni bodo končni rezultati, bo znano po zaključnem preverjanju in opravljenih učnih nastopih. Po koncu usposabljanja bodo kandidati razporejeni v enote. Vaja ne bi tako dobro uspela,


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

At the Sova exercise,liaison know-how was demonstrated

From 3 to 7 April, at the military training ground in Apače, the last field-training of 13 candidates from the 21st generation of the Non-Com-missioned Officers School, study course: liaison, and of one student undergoing training in order to obtain the relevant military occupational speciality was carried out. In the context of the final part of the liaison-squad training at the tactical exercise Sova 21, the candidates had to prove they can successfully command squads: as operators, crew commanders and squad commanders, they led the training of a squad in setting-up a liaison centre at the battalion’s command site. The spe-cialist phase was carried out with the technical and specialist support of the 11th Liaison Battalion. The specialist phase, during which the candidates must complete three field trainings, will be finished on 21 April, with a festive line-up in the Postojna barracks, where they will be awarded a non-commissioned officer rank and the military occupatio-nal speciality of the liaison branch.

V pričakovanju podčastniškega VED

Desetnik Jaka ŠerbecPo uspešno opravljenem izbirnem postopku sem bil v začetku oktobra lani napoten na ŠPČ. V prvem delu so bile vsebine usmerjene bolj na pehoto, tako da smo opravljali patruljiranje, izvidovanje, zasede, obrambo, napad in podobno. V 10. MOTB sem delal kot četni vezist, zato je specialistična faza nadgrad-nja mojega dela. Vsebine so obsežne, učijo nas

pravil sporazumevanja v žičnem in brezžičnem prometu, o sredstvih zvez in tako naprej. Na začetku je bilo veliko teorije, in sicer smo obdelali precej naprav. Na terenu je nekoliko laže, vendar je vseeno zahtevno. V okviru taktične vaje Sova postavljamo center zvez. Tisti, ki je v vlogi poveljnika oddelka, poveljuje, napiše skico, določi premik in izvidovanje ter usmerja ekipo. Delo je odgovorno, saj delamo s precej dragimi sistemi zvez.

Desetnik David RihtaričSpecialistični del je zanimiv. Zadnji dve leti sem de-lal v vodu za zveze, zato sem si želel, da bi opravljal specializacijo na področju zvez. Urimo se za oprav-ljanje več funkcij, saj smo začeli z operaterjem, nadaljevali s poveljnikom posadke, končujemo pa s poveljnikom oddelka. Slednje je bilo najbolj za-htevno. Taktična vaja Sova 21 je že del zaključnega

preverjanja. Aktivni smo tudi ponoči, kar je precej naporno. Inštruktorji na preverjanja. Aktivni smo tudi ponoči, kar je precej naporno. Inštruktorji na specializaciji obvladajo svoje področje dela, sicer pa se kandidati pozna-mo že od prej in se dobro razumemo. Ko nismo na terenu, smo v vrhniški vojašnici.

Desetnik Peter PurgZadovoljen sem, da sem uspešno opravil izbirni po-stopek, pri čemer nas je bilo približno 150, od tega so nas 60 izbrali za ŠPČ. Usposabljanje je zahtevno, saj je veliko sistemov zvez, ki jih moramo poznati in z njimi delati. Nujna je dobra organizacija dela, ker smo na terenu aktivni ves čas, torej tudi ponoči. Tre-nutno sem operater na vmesni postaji, ki jo uporab-

ljamo, če se postaji med seboj na primer zaradi prevelike oddaljenosti ne ljamo, če se postaji med seboj na primer zaradi prevelike oddaljenosti ne moreta slišati. Menim, da so vse funkcije, ki jih opravljamo, torej operater, poveljnik posadke in poveljnik oddelka, zahtevne, saj za vsako potrebu-jemo posebne spretnosti. Tako mora biti operater hiter in se mora dobro znajti, poveljnik oddelka pa mora biti odličen organizator dela. Urimo se že tri mesece in upam, da bomo zaključno preverjanje vsi uspešno opravili in z VED podčastnik odšli v enote.

Desetnik Denis MohoričUsposabljanje bi ocenil kot zahtevno. Prvi del je bil fizično kar naporen, v specialističnim delu pa se moramo veliko učiti. Zame je najbolj zahtevna funkcija poveljnika oddelka, ker upravljamo drage sisteme zvez, za katere smo odgovorni. Na vaji Sova smo postavili sisteme zvez. Moramo se znati odzvati v primeru napada, motijo nam tudi zveze in

podobno. Če se moramo umakniti, mora posadka čim prej podreti sistem podobno. Če se moramo umakniti, mora posadka čim prej podreti sistem in ga zložiti tako, da se nič ne uniči, sledi pa premik na rezervno lokacijo. Naloge dobivamo sproti in se ves čas spreminjajo. Pričakujem, da bo pre-verjanje kar zahtevno, vendar mislim, da bi ga morali vsi opraviti, saj se za to tudi usposabljamo.

vojašnici.

ljamo, če se postaji med seboj na primer zaradi prevelike oddaljenosti ne

ekipo. Delo je odgovorno, saj delamo s precej dragimi sistemi zvez.

preverjanja. Aktivni smo tudi ponoči, kar je precej naporno. Inštruktorji na

z VED podčastnik odšli v enote.

podobno. Če se moramo umakniti, mora posadka čim prej podreti sistem

če ne bi imeli podpore enot 460. AB in kuhinje EVOJ iz Slovenske Bistrice, ki je s preizkušeno in spretno pripravljeno hrano prebudila v kandidatih neustraš-ne bojevnike zveze.« Taktično vajo Sova 21 so končali s pozdravom Zveza je tam, kjer je sloga, in kjer je sloga, je moč. Valerija Šket Jarm

Foto: Bruno Toič


Inte

rvju

In the SAF, the PEP English-learning project is brought to a conclusion

In Slovenia, at the end of March this year, the Peacekeeping English Project run by the

British Council was brought to a conc-lusion; its purpose was to improve

the English skills of members of the security forces. From 2000 onwards, in Slovenia this project,

otherwise carried out in 26 countries of Central and Eastern Europe and

Central Asia, was led by Mr. Terence Bradley. Mr. Bradley has assessed the

activities performed within the framework of the project in Slovenia as exceptionally successful.

Kako je organiziran projekt učenja angleščine?Projekt financirata britanski ministrstvi za obrambo in za zunanje zadeve, vodi pa ga British Council. Je ena od aktivnosti diplomatskega so-delovanja Velike Britanije z drugimi državami na obrambnem področju. Namenjen je zagotavljanju pomoči pri učenju angleščine za predstavnike oboroženih sil ter pripadnike drugih varnostnih sil z notranjega in pravosodnega ministrstva. Projekt obsega vzpostavljanje stroškovno učinkovitega si-stema in strukture poučevanja jezika v državah, ki si prizadevajo doseči interoperabilnost z Natom in ki sodelujejo v mednarodnih operacijah, ter zago-tovitev zanesljivega sistema preverjanja znanja.Koliko držav sodeluje v projektu?Trenutno je v projekt vključenih 26 držav, pri če-mer v nekaterih državah poteka več programov, na primer eden s področja policijskega nadzora mej in drugi s področja obrambe, ki je tudi po-gostejši. Največ držav je iz osrednje in vzhodne Evrope, vedno več pa tudi z juga Evrope.Kako je projekt organiziran?Vodstvena skupina, v kateri so predstavniki bri-tanskih ministrstev in ustanove British Council kot vodje projekta, v Londonu odloča o prednostnih nalogah in financiranju. Vsaka država, ki sodeluje v projektu, ima vodjo, običajno tudi pomočnika in drugo osebje, saj so nekateri projekti zelo obširni. V Sloveniji ste od leta 2000. Kakšna je bila vaša vloga kot vodje projekta?Cilj projekta je bil predvsem, da ugotovimo potre-

V SV končan projekt PEPV Sloveniji se je konec marca končal projekt Peacekeeping English Pro-ject (PEP) ustanove British Council, namenjen izobraževanju pripadnikov varnostnih sil iz angleškega jezika. Projekt, ki poteka v 26 državah osrednje in vzhodne Evrope ter osrednje Azije, je od leta 2000 v Sloveniji vodil Anglež Terence Bradley, ki po več kot petih letih odhaja v Sarajevo.

je tudi, da med projektom odpravimo potrebo po učiteljih iz tujine. Ima center na Ajševici ustrezno infrastrukturo?Center je eden od najbolje opremljenih v PzM, kar vsi, ki pridejo v Slovenijo, tudi opazijo. Zmogljivosti za učenje so odlične, mogoče pa bi lahko izbolj-šali namestitvene zmogljivosti. Prav zdaj potekajo priprave za uvedbo učenja na daljavo, tako ime-novanega elektronskega učenja, ki bo vključevalo učenje jezika, vendar bo kljub temu vedno obsta-jala potreba po učenju skupaj z učiteljem. Kaj bi še morali storiti?Splošno znanje angleščine je v Sloveniji zelo do-bro, tudi med vojaki, kar je vaša velika prednost. Zagotovo obstajajo potrebe po specialističnem znanju angleščine, zato je dobro, da sistem še razvijate. Če boste razmišljali o stroških, je zelo pomembno, da najprej natančno opredelite pred-nostne naloge in vprašanje vodenja.Kam odhajate iz Slovenije in po čem si boste našo državo zapomnili?Odhajam v Sarajevo, kjer bom v okviru projekta od-govoren za mednarodno usposabljanje učiteljev in vodij, ki bodo prihajali iz mednarodnega okolja. Tako bom imel tudi v prihodnje še vedno stike s Slo-venijo. Živel sem že v precej državah in zagotovo bo najtežje oditi prav od tu. Moja družina je bila v Sloveniji zadovoljna. Težko bo predvsem za naj-mlajšo, osemletno hčerko, ki hodi v slovensko šolo in čez dan govori predvsem slovensko. Tudi druga dva otroka imata tu veliko prijateljev. Pogrešal bom prijatelje in naravo, saj zelo rad hodim v hribe in

MP in MGFoto: MP

Kakšen napredek je dosegla Slovenija v zadnjih petih letih in pol? V tem obdobju se je Slovenija vključila v Nato in povečala prispevek v mednarodnih operacijah tudi na področjih, za katera pred petimi leti tega nihče ne bi pričakoval. To zahteva ustrezno stopnjo zna-nja angleščine, ki je v Natu natančno določena. Da bi lahko zagotovili ljudi s predpisanim znanjem za te dolžnosti, mora biti pristop k poučevanju siste-matičen. Pri tem je prišlo do napredka, za katerega so nujni ustrezni programi tečajev, usposobljeni učitelji in druge zmogljivosti. Do leta 2002 je bilo zelo malo slovenskih učiteljev angleščine, ki bi lahko izvajali predpisane programe izobraževanja, zdaj pa je ustrezno usposobljenih slovenskih učite-ljev dovolj. Pri tem je predvsem pomemben razvoj Centra za jezikovno usposabljanje PzM na Ajševici. Menim, da je temelj sistema postavljen,najpomembnejše pa je, dva otroka imata tu veliko prijateljev. Pogrešal bom



British Council was brought to a conc-lusion; its purpose was to improve

of Central and Eastern Europe and Central Asia, was led by Mr. Terence

Bradley. Mr. Bradley has assessed the activities performed within the framework of the project in Slovenia as exceptionally successful.

prijatelje in naravo, saj zelo rad hodim v hribe in dva otroka imata tu veliko prijateljev. Pogrešal bom Cilj projekta je bil predvsem, da ugotovimo potre- najpomembnejše pa je,



British Council was brought to a conc-

of Central and Eastern Europe and Central Asia, was led by Mr. Terence

Bradley. Mr. Bradley has assessed the activities performed within the framework of the project in Slovenia as exceptionally successful.

Cilj projekta je bil predvsem, da ugotovimo potre-be in prednostne naloge ter zagotovimo načrtnost projekta. Prizadevali smo si vzpostaviti sistem in strukturo poučevanja jezika ter zagotoviti zanes-ljiv sistem preverjanja znanja. Center za jezikovno usposabljanje PzM na Ajševici je rezultat sloven-skih prizadevanj in dvostranskega mednarodne-ga sodelovanja. Je poseben center, saj v njem potekata jezikovno poučevanje pripadnikov SV in usposabljanje učiteljev ter vodij iz PzM. V okviru

PEP so se v centru usposabljali učitelji an-gleščine iz več držav. Prav tako na Ajševici

deluje središče za samostojno učenje, v katerem se lahko slušatelji med tečajem

osredotočijo na individualne potrebe in se dodatno samoizobražujejo.

dva otroka imata tu veliko prijateljev. Pogrešal bom prijatelje in naravo, saj zelo rad hodim v hribe in smučam.

najpomembnejše pa je, da je v lasti in pod vodstvom Slove-nije. Pred petimi leti je bil sistem precej odvisen od učiteljev iz drugih držav. Osrednjega pomena pri tem


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Visoka udeležba Uprava za obrambo Novo mesto pokriva dolenj-ske, posavske in belokranjske občine. To pomeni, da vsako leto na seznanitev in predstavitev SV

Vojaške obveznike seznaniliz možnostmi delovanja v SV

povabijo približno 1200 srednješolcev, kar pripra-vijo s skupino za pridobivanje kadra iz Novega mesta. »Fante povabimo pisno, hkrati pa obvesti-mo vse srednje šole, da poteka seznanitev in da

so upravičeno odsotni od pouka. Seznanitve, če je le mogoče, potekajo v Vojašnici Novo mesto, saj na primer v Črnomlju ni te možnosti, zato jih pripravimo v gasilskem domu. Večina predsta-

Čeprav v Sloveniji ni več obveznega slu-ženja vojaškega roka, uprave za obram-bo vodijo vojaško evidenco. To pomeni, da vojaške obveznike v koledarskem letu, ko dopolnijo 17 let, vpišejo na pod-lagi podatkov uradne evidence o držav-ljanih v vojaško evidenco in jih v letu, ko dopolnijo 18 let, seznanijo z dolžnostmi in pravicami. Letos je na seznanitve, ki potekajo spomladi in jeseni, povablje-nih 12.856 vojaških obveznikov. Odkar potekajo seznanitve, torej od leta 2004, je prišlo 84 odstotkov vabljenih, lani pa nekaj več kot 80 odstotkov. V Vojašnici Novo mesto smo se udeležili seznanitve in predstavitve prostovoljnega služenja vojaškega roka, pogodbenega opravlja-nja vojaške službe v rezervni sestavi in zaposlitve v SV ter o mnenju povprašali srednješolce.

Vojaškim obveznikom so predstavili vojaško opremo.

Srednješolci so se preizkusili v streljanju na trenažerjih.

Janja Brulc Sonja Bosina Lah

Nadporočnik Ivan Semec

Primož Kozmus


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

vitev poteka spomladi, nekaj pa tudi jeseni in takrat lahko pridejo tudi tisti, ki se niso mogli udeležiti predstavitve spomladi. Predstavitve pripravimo za skupine po 35 srednješolcev. Udeležba je večja, kot smo pričakovali, saj jih je bilo lani skoraj 90 odstotkov, predlani pa 86 odstotkov. Kdor ne pride na sez-nanitev, ga o pravicah in dolžnostih seznanimo po pošti, hkrati pa pošljemo tudi promocijsko gradivo o možnostih sodelovanja s SV, saj je udeležba na seznanitvi prostovoljna,« je pojasnila direktorica Uprave za obrambo Novo mesto Janja Brulc. Vodja oddelka za vojaške zadeve v Upravi za obrambo Novo mesto Sonja Bosina Lah je dodala, da so pred tremi leti, ko so začeli pošiljali prva vabila, pričakovali manjši obisk in da so z odstotkom tistih, ki se odzovejo, zelo zadovoljni. »Vsako leto si prizadevamo najti najboljša komu-nikacijska orodja, da jim dobro pripravimo predstavitev, ki ustreza populaciji srednješolcev.« Vojaškim obveznikom pojasnijo vojaško dolžnost v miru in primeru, če bi državni zbor sprejel odločitev o ponovni uvedbi izvajanja vojaške dolžnosti ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma ob neposredni vojni nevarnosti, razglasitvi vojnega ali izrednega stanja skladno z zakonom. Pripadniki skupine za pridobivanje kadra predstavijo možnosti in pogoje za zaposlitev v SV, uprava za obrambo pa še možnost prostovolj-nega služenja vojaškega roka in pogodbenega opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi SV. »Mislim, da je dobro, če predstavitve, kjer je to mogoče, potekajo v vojašnici. Tako fantje spoznajo, da to ni zaprt sistem. Srednješolci že precej vedo in tisti, ki jih zanima delo v SV, sprašujejo, kaj bi bilo najbolje študirati in podobno. Sicer je dinamika promocije SV dobra, nevsiljiva in kon-tinuirana. Srečamo se z osnovnošolci, fanti na seznanitvah in v srednji šoli, pojavljamo se v lokalnih množičnih občilih ter podobno,« je dejal vodja SPK Novo mesto nadporočnik Ivan Semec.

Letos več filmov»Vsako leto si prizadevamo, da je predstavitev zanimiva, zato smo se odločili, da bomo letos pokazali več filmov, in sicer o usposabljanju za poklicne vojake v Vipavi, o prostovoljnem služenju vojaškega roka, ki ga je posnel pripadnik SPK Novo mesto, in o delu na misiji v Afganistanu. Če bi predstavili vse pogoje, bi bilo informacij preveč in bi dosegli nasproten učinek. Fantje dobijo na predstavitvi zgibanke, v katerih so informacije o treh kategorijah dela v SV. Menim, da pridobijo dobro predstavo o SV. Kdor želi dobivati dodatne informacije, podpiše posebno izjavo, na podlagi katere mu jih pošiljamo na dom. Želimo si, da bi lahko razdelili več majic in kap, kar je najbolj zaželeno promocijsko gradivo,« je povedala Janja Brulc. Predstavitve se je udeležil tudi vrhunski športnik, zaposlen v športni enoti, atlet Primož Kozmus, ki je dejal, da pripadnike športne enote večkrat povabijo na take predstavitve ali na primer na sejme, da popestrijo dogajanje in promovirajo zaposlitev v SV. Vojaške obveznike večkrat pridejo pozdravit tudi župani ob-čin, v katerih poteka predstavitev.

Valerija Šket Jarm Foto: Bruno Toič

Although in Slovenia there is no longer any obligatory military service, the Regional Defence Agencies still keep military records. This year, 12,856 persons liable for military service are to be invited to infor-mation meetings on their duties and rights, scheduled for spring and autumn. Information meetings have been held since 2004; in 2004, 84 percent of the persons invited came, and last year a good 80 percent. In the Novo mesto barracks, we attended to the information meeting and presentation of the voluntary military service, contractual military ser-vice in the reserve component, and employment in the SAF, and asked the attending secondary-school students their opinions.

Izvedeli veliko o Slovenski vojski Jure Pavlin: Predstavitev se mi je zdela dobra in dinamična. Seznanili so nas, kako bi bilo, če bi se odločili za delo v SV. Zdi se mi dobro, da vojaški rok ni več obvezen in da se sami odločimo, ali bi šli na prostovoljno služenje vojaškega roka oziroma za pogodbenega rezervista, lahko pa celo za profesi-onalnega vojaka. Povedali so nam vse pogoje, ki jih moramo za to izpolnjevati. Ko sem dobil vabilo, sem

se odločil, da grem na seznanitev, saj sem želel spoznati, kakšne so mož-nosti. Za zdaj še ne razmišljam o delu v SV. Sem dijak srednje ekonomske šole in se bom še odločil, kako naprej.

Klemen Novak: Želim si delati v SV, vendar bom najprej študiral na strojni fakulteti. Bratranec dela v 1. brigadi in enkrat sem šel z njim, da mi je pokazal oklepnike, pa tudi s tankom sem se vozil. Od takrat me delo v vojski zelo zanima. Napisal sem tudi iz-javo, da bi rad dobival dodatne informacije, najbolj javo, da bi rad dobival dodatne informacije, najbolj pa me zanima poklicna kategorija. Verjetno bom šel najprej na trimesečno prostovoljno služenje voja-

škega roka, da se prepričam, ali je ta poklic zame primeren. Pri predstavitvi so bili najbolj zanimivi filmi, ki so nam jih pokazali, tako da sem videl, da je urjenje kar naporno. Tudi vrhunski športnik Primož Kozmus nam je povedal nekaj o športni enoti, preizkusil pa se bom še v streljanju na trenažerjih.

Boštjan Per: O delu v Slovenski vojski sem se po-zanimal že prej, saj sem bil na eni od predstavitev, ki so jih imeli pripadniki SV na osnovni šoli. Tudi na internetu lahko dobim informacije, vseeno pa sem prišel sem, saj me zanimata orožje in oprema. To, da služenje vojaškega roka ni več obvezno, je tudi slabo, saj moj oče pravi, da bi se naučili vsaj discipline. Sem na srednji gradbeni šoli in ko jo bom končal, bom ver-

jetno šel najprej na prostovoljno služenje vojaškega roka, potem pa, če mi bo všeč, še v Vipavo za poklicnega vojaka. Najboljši se mi je zdel film o misiji v Afganistanu. Glavna vloga vojakov danes je, da sodelujejo v mirovnih opera-cijah, poleg tega so pomembni tudi pri odpravi posledic naravnih katastrof.

Žiga Piletič: Zanimivo je bilo pogledati filme, čeprav nisem za vojsko in sem proti militarizaciji družbe. Na predstavitvi lahko vidiš, koliko se pričakovanja o dogajanju v vojski razlikujejo od resničnih razmer. Zdaj mi je jasno, kako sistem deluje in kakšne so možne oblike sodelovanja in dela v SV. Zdi se mi dobro, da služenje vojaškega roka ni več obvezno in da se za to odločijo tisti, ki jih to zanima. Menim, da

je vloga Slovenske vojske vse večja v tujini pri ohranjanju miru in pomoči ob naravnih nesrečah, saj Slovenija vojaško ni ogrožena.

Milan Pravne: Ko sem dobil vabilo, nisem vedel, ali je udeležba obvezna, vendar sem zadovoljen, da sem prišel. Dobro in ne preveč na dolgo so predstavili glavne pogoje, če hoče kdo delati v SV. Mislim, da bi bilo dobro, da bi bilo služenje vojaškega roka še naprej obvezno, saj bi tako dobili osnovno znanje za obrambo domovine. Mene nekoliko zanima trime-sečno poskusno vojaško služenje, kar bi izkoristil,

če bi v šoli na primer pavziral. Po tej predstavitvi mi je bolj jasno, kako naš vojaški sistem deluje, po malici pa bom še streljal na trenažerju.

cijah, poleg tega so pomembni tudi pri odpravi posledic naravnih katastrof.

ob naravnih nesrečah, saj Slovenija vojaško ni ogrožena.

šole in se bom še odločil, kako naprej.

javo, da bi rad dobival dodatne informacije, najbolj

Izvedeli veliko o Slovenski vojski

nekaj o športni enoti, preizkusil pa se bom še v streljanju na trenažerjih.


Dn

ev

nik

Sreda, 22. marecNatalija: Zjutraj nas je za zajtrk čakalo preseneče-nje. Za spremembo nismo šli v jedilnico, temveč smo bili povabljeni v naš klubski šotor, kjer nam je vodnik psa Franjo pripravil zajtrk presenečenja. Čakali so nas lepo aranžirani narezki in jabolčna pita za posladek. Zajtrk, ki ga imamo drugače vsako jutro v jedilnici, je namreč sestavljen pred-vsem iz slaščic, mleka, kosmičev in kave, brez katere nekateri ne morejo. Najedla sem se, da me je vse bolelo in sem morala to nekako spraviti ven oziroma poskrbeti, da se hrana malo porazdeli. Saj se ve, kakšne smo ženske ... In najboljši način je tek, potem pa malo potenja v fitnesu.

Sobota, 25. marecNatalija: Ves dan so v slovenskem šotoru potekale priprave za pogostitev, ki je bila organizirana zve-čer. Pripravam sem se pridružila bolj proti koncu, ko so bili umetniški pogrinjki in pasulj že končani. Dopoldan sem namreč počivala, ker sem bila prejšnji večer v nočni službi. Vse je bilo pripravlje-no, le gosti, ki bi vse to pojedli, so manjkali. Pripad-nici nežnejšega spola sva dobili častno mesto pri delitvi pasulja in sva imeli zelo malo časa, da sva ga nekaj pojedli, preden ga je zmanjkalo. Nisem pa pozabila na materinski dan. Je bila mamica vesela, da sem se spomnila in jo poklicala za njen praznik. Verjetno je pričakovala, da bom poklicala, saj ve, da ne pozabim na takšne podrobnosti.

Nedelja, 26. marecNatalija: Ko sem imela zjutraj čas, sem šla najprej pogledat, kakšno je stanje v slovenskem šotoru po včerajšnji pojedini. Bilo je, kot da bi divjala bit-ka, in to je bilo treba pospraviti. Za začetek sta mi dva kavalirja pomagala pri pospravljanju smeti, z Uršo pa naju je potem čakalo nadaljevanje. Poleg tega danes ni bilo toplega kosila, pa sem si privoščila malo slovenske juhe. Nas je kar več tako pametnih, da smo si prinesli zalogo juh argo od doma. Za svojega sodelavca že vem, da je pri hrani tako izbirčen, da mu te juhe prav koristijo. In verjetno bi našla še koga.

Torek, 28. marecNatalija: Italijanska vojska je dan namenila praznovanju 83. obletnice ustanovitve njihovega letalstva (Aeronautica Militare). V ta namen je potekala proslava, na kateri je nekaj slovenskih pripadnikov dobilo priznanja, zvečer pa so organizirali mednarodno večerjo na prostem. Trudili smo se z bogračem in odojkoma, Italijani ter Španci pa so pripravljali svoje specialitete. Sodelovala sem pri pripravah do večera, ko sem

Dnevnik Natalije in Harisa (3. del)

morala na opravljanje dolžnosti, vseeno pa sem dobila nekaj bograča.

Sreda, 29. marecHaris: Danes sem čez dan delal na kontrolno toč-ki. To je tudi moje najljubše delovno mesto zaradi komuniciranja z ljudmi, ki prihajajo v bazo. Pona-vadi je tam ob sredah gneča, ker je to eden od dni, ko lahko lokalni prebivalci pridejo k zdravniku v bazi. Ko pride zdravnik na kontrolno točko, vsi civilisti hitro vstanejo in hitijo k njemu, čeprav so še pred nekaj minutami sedeli ali pa celo ležali na tleh, češ da so tako bolni, da še hoditi ne morejo. Pride veliko ljudi, ki simulirajo bolezen, precej pa je tudi takšnih, ki so hudo bolni in se jim vidi, da ne bodo več dolgo živeli. Zelo žalostno je gledati majhne bolne otroke, ki včasih tudi jočejo zaradi hudih bolečin, toda pomagati jim ne moreš. Tukaj si in opravljaš svojo dolžnost. Je pa lep občutek, ko ti uspe prepričati zdravnika, naj kakšnega otroka vzame naprej. Takrat se ti zdi, da si storil nekaj pomembnega. Seveda vsi v enem dnevu ne pridejo na vrsto in čeprav jim razlagaš, da je zdravnik tisti dan končal, še vedno tam sedijo kakšno uro ali dve, dokler ne dojamejo, da je za ta dan res konec. Ugotovil sem, da so Afganistanci odlični igralci, še posebno tisti, ki so stari od 50 do 70 let.

Petek, 31. marecNatalija: Ponoči nas je zbudil alarm. Bila je le vaja za zračni napad na bazo, vendar se človek kar vživi v vlogo, sploh če pomisliš, kje si. Zvečer so nam povedali, da bo alarm, tako da nismo bili presenečeni. Takoj sem se oblekla, sicer malo po-vršno, zagrabila opremo ter orožje in stekla v naj-

bližji zaklonilnik, kjer sem se malo bolj uredila ter preverila, ali imam vse. Nato sem bila v skupini, ki je šla zavarovat kontrolno točko, druge skupine pa so varovale druga območja baze.Po končanem alarmu smo se še malo pogovar-jali in si izmenjevali zgodbe o tem, kje se je kdo spotaknil v temi in podobnem, nato pa smo z veseljem šli nazaj spat.

Torek, 4. aprilNatalija: Prvič sem bila zunaj, in sicer v sprem-stvu konvoja, ko smo peljali italijanske generale na ogled Herata. Končno sem videla malo več zelenja kot okoli baze, pa tudi bedo in umazanijo, v kateri živijo ljudje. Trenutno asfaltirajo glavno cesto do mesta Herat, glede središča mesta pa skoraj nimam besed. Na obeh straneh ceste so delavnice, trgovinice in mesnice kar na prostem. Oblačila in preproge, ki jih prodajajo, so zelo živahnih barv. Ljudje se po cesti kar prerivajo, kolesarji, neke vrste rikše, konjske vprege, osli in še kakšno čudo, ki ga je težko poimenovati, vozijo križemkražem. Pohvalila bi voznike, ki se vozijo skozi prometno zmešnjavo in ozke ulice s hum-merjem, precej širšim od vozil, ki jim mora slediti. Včasih sem morala tudi jaz kot namerilec z roko nakazati voznikom za nami, da morajo ohraniti razdaljo in se ne smejo preveč približevati. Pot je vodila tudi mimo igrišča. Mislila sem, da ne po-znajo nogometa. Neverjetno. Človek si ne more predstavljati, dokler tega sam ne vidi. Verjamem, da sta bila tudi generala, ki sta se peljala z našim vozilom, navdušena ali pa tako prestrašena od vožnje, saj vso pot nista spregovorila niti besede.

Natalija Galun in Haris Husić, 20. MOTB


Ob

jave

št. 244, 14. april 2006

3184.

Na podlagi 5. odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno pre-čiščeno besedilo) in 5. člena Uredbe o činih in po-viševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02 in 87/05) izdajam

ODREDBOO PODELITVI ČINA VODNIKA

naslednjim kandidatom za častnike med izobra-ževanjem in usposabljanjem na Šoli za častnike:Aleksander DRNOVŠEK, LjubljanaBarbara HOLEŠEK, TrbovljeMojca IVANC, Slovenske KonjiceBlaž JENKO, LjubljanaBogdan KOVČAN, TrbovljeArber KRAMAR, LjubljanaMojca LAH, CeljeGašper LOČNIŠKAR, LjubljanaDamjan PERŠUH, Slovenska BistricaDavid ŠKOBERNE, TrbovljeUroš ŠPEHAR, Trbovlje

Šifra: 811-2/2006-7Datum: 28. 2. 2006

Karl ERJAVECMINISTER

3185.

Na podlagi 5. odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno pre-čiščeno besedilo) in 5. člena Uredbe o činih in po-viševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02 in 87/05) izdajam

ODREDBOO PODELITVI ČINA POROČNIKA

naslednjim kandidatom Šole za častnike, ki so uspešno končali šolanje:Peter CUDERMAN, LjubljanaBoštjan DOBOVIŠEK, PtujAleksander DRNOVŠEK, LjubljanaMiran GORENC, PtujBarbara HOLEŠEK, TrbovljeMojca IVANC, Slovenske KonjiceBlaž JENKO, LjubljanaMiroslav JUG, SežanaDavid KOCJAN, SežanaBogdan KOVČAN, TrbovljeIvan KRALJIČ, Murska SobotaArber KRAMAR, LjubljanaMojca LAH, CeljeGašper LOČNIŠKAR, LjubljanaLeon PERČIČ, KranjDamjan PERŠUH, Slovenska BistricaMiroslav PETRAK, Ljubljana

Objave Ministrstva za obramboIvan POGOREVC, Slovenska BistricaBernard POLANEC, JeseniceMilan REŽONJA, PtujAndrej RIŽNER, PtujGorazd SAGADIN, PtujDavid ŠKOBERNE, TrbovljeUroš ŠPEHAR, TrbovljePrimož Gregor ŠTANGAR, LjubljanaPeter ZVONC, Domžale

Šifra: 811-2/2006-20Datum: 7. 3. 2006


3186.

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 37. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA

OBRAMBOspominski znak MSNZ 1990 prejme:Marjana ŠERCER, Ljubljana

Šifra: 094-6/2006-4Datum: 15. 3. 2006


3187.

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 37. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA

OBRAMBOspominski znak 15. obletnica MSNZprejme:Marjana ŠERCER, Ljubljana

Šifra: 094-6/2006-6Datum: 29. 3. 2006


3188.

UKAZ ŠIFRA 094-2/2006-21NAČELNIKA GENERALŠTABA

SLOVENSKE VOJSKEZ DNE 27. 2. 2006

Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Minis-

trstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96, 2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih Sloven-ske vojske, šifra 960-03/02-5 z dne 18. 9. 2002

PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:zlato medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Waldemar ŽAK, Poljska

GeneralmajorLadislav LIPIČ

NAČELNIK

3189.



Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Minis-trstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96, 2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih Sloven-ske vojske, šifra 960-03/02-5 z dne 18. 9. 2002

PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:medaljo v službi miru:za sodelovanje v mirovni operaciji NATO SIKON 1 PAKISTAN:Viljem CEJ, Nova GoricaSamo MIHELIČ, Ljubljana


NAČELNIK

3190.




PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:medaljo v službi miru:za sodelovanje v mirovni operaciji ALTHEA SIKON 15 EUFOR:Jasna DŽANIĆ UNGER, Maribor


NAČELNIK

3191.



Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Minis-


Ob

jave

trstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96, 2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih Sloven-ske vojske, šifra 960-03/02-5 z dne 18. 9. 2002

PODELUJEMpriznanje Slovenske vojske:medaljo v službi miru:za sodelovanje v mirovni operaciji SIKON IV ISAF:Dušan BELAK, CeljeDominik BENKO, MariborFranc BOMBEK, PtujStasil BURJA, LjubljanaAleš CAFUTA, Ptuj Tomi DEŽELAK, Slovenska BistricaBojan FERŠ, MariborBorut GABROVEC, DravogradSimon GRAČNER, KrškoTadej GRUDNIK, VelenjeBoris HICTALER, Krško Ernest HLASTEC, Slovenske KonjiceZvonko HORVAT, Murska SobotaEvgen HRIBERNIK, DravogradIztok HUNJADI, Murska SobotaRok IGERC, Slovenj GradecKlavdij JAKOP, PtujMatija JAZBEC, Slovenske KonjiceMarko JEŠOVNIK, DravogradDamjan KAJTNER, CeljeGorazd KATIČ, MariborMiroslav KNEZ, CeljeAljoša KODRIČ, PtujTomaž KOLAR, LjubljanaMarko KOPINA, KrškoMatjaž KRANER, MariborSašo KRAPEŽ, RibnicaKlemen KRIŽNAR, KranjGrega KRŽIČ, Ljubljana Silvo KUNTARIČ, LjubljanaSimon LINDIČ, TrbovljeGaber MAHOVNE, KrškoNiko NOVAK, PtujDamjan OBREZA, CeljePeter PALČIČ, VrhnikaMiroslav PAUMAN, MariborJanez PAVLIČ, JeseniceDamijan PETELINŠEK, MariborMarko PODGORELEC, Murska SobotaJanez POREDOŠ, Murska SobotaKristijan POŠTRAK, MariborAndrej PREŠIČEK, Slovenske KonjiceDavid PUNGARTNIK, Slovenj GradecDavid REPIČ, PtujMonja RIBIČ, LjubljanaDušan SKOČAJ, KrškoBoštjan SMEH, Slovenske KonjiceBoris ŠOBAK, LjubljanaMihael ŠTROMAJER, Slovenske KonjiceMitja TREP, MariborAleksander VIDOVIČ, PtujDamir VIDOVIČ, PtujMarko VOLF, RibnicaEdvard ZAKOVŠEK, KrškoMarko ZEBIČ, Slovenske KonjiceKlemen ZUPANČIČ, LjubljanaFranc ŽIŽEK, Murska SobotaMiloš ŽVEGLIČ, Krško


NAČELNIK

3192.

UKAZ ŠIFRA 094-1/06-30-1NAČELNIKA GENERALŠTABA


Na podlagi Ukaza o priznanjih Slovenske vojske, šifra 960-00-03/02-5 z dne 18. 9. 2002

PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:spominsko darilo ob upokojitvi:Janez ANDLOVEC, Nova GoricaFranc BAKŠIČ, VelenjeBranka BATAGELJ, Nova GoricaBogdan BELTRAM, Nova GoricaAndrej BIZJAK, DomžaleAntun BOLČEVIĆ, PtujDušanka BOŽIČ, LjubljanaAnton BOŽIČ, VrhnikaDragica BRATKOVIČ, PtujAna BRATUŠA, LjubljanaJanko BUKOVEC, Maribor Stanislav CIMERMAN, LjubljanaTatjana ČIKIĆ, Nova GoricaDarko ČOP, RibnicaNika DOLINAR ROMŠEK, LjubljanaBreda DOMINKO, Novo mestoFranc DOMINKO, Novo mestoAnton DONKO, LjubljanaMajda FINK, RibnicaMarjan FINKŠT, VelenjeSlavko GERIČ, KrškoIgnacij GRIL, Nova GoricaAlojz GROLEGER, Slovenske KonjiceTatjana HACE, LjubljanaFranc HAMERŠAK, DomžaleVladimir HREN, MariborŽarko HROBAT, SežanaJože HUDOBIVNIK, LjubljanaFranc JERŠIN, DomžaleMarija JEZERNIK, LjubljanaTomaž JUGOVIC, DomžaleFranc JURSINOVIČ, SežanaJože KALAN, LjubljanaFranc KODRIČ, Slovenske KonjiceJože KONDA, LjubljanaBogdan KOPRIVNIKAR, LjubljanaJanko KORČE, Nova GoricaFrančiška KOŠIR, TrbovljeAnton KOVAČIČ, MariborDrago KRAPEŽ, KranjFranc LAJNŠIČ, MariborStanislav LINDIČ, KrškoSilva LUŽAR, Novo mestoDragica MALEČKAR, SežanaJožef Frančišek MALNERŠIČ, VrhnikaBoris MARC, Nova GoricaZoran MATIČ, VrhnikaAlojz MATIČIČ, LjubljanaHilda MILAS, CeljeJakob MORE, KranjGabrijel MOŽINA, LjubljanaKarlo NANUT, SežanaBorut NEČEMAR, LjubljanaMilena NOVAK, JeseniceBožidar NOVAK, Nova GoricaBranko OBRANOVIĆ, RibnicaFranc OFENTAVŠEK, Celje

Gabrijela OREŠEK, PtujBožidar OSTERC, LjubljanaMirko PAK, MariborIvan PERGOVNIK, VrhnikaSrečko PIRMAN, KranjMatjaž PIŠKUR, TrbovljeVilko PLETERŠEK, MariborSlavica PODOBNIK, KranjAnton POJE, RibnicaDarko POLH, SežanaBojan POROK, MariborVojteh REBEC, LjubljanaMiro ROPRET, KranjStanislav ROŠER, KrškoMarjan Jožef RUČIGAJ, KranjFranc RUDOLF, MariborRado SENČUR, LjubljanaBožidar SEVŠEK, CeljeBranko SIVEC, Slovenske KonjiceBožidar SLAVEC, SežanaSlavica SODJA, VrhnikaMarjan STREHAR, Slovenska BistricaJožef STRIC, TolminFranjo ŠČAVNIČAR, PtujJožica ŠEKORANJA, KrškoAnica ŠIROK, Nova GoricaFanika ŠPANIČ, LjubljanaVojko ŠTEMBERGAR, SežanaBlaženko ŠTIMAC, RibnicaTomaž ŠTIRN, VrhnikaLeopold ŠULIN, Nova GoricaDragan TOMAŠEVIĆ, Nova GoricaAlbin VALENTINČIČ, Nova GoricaBranko VIDIC, JeseniceRudi VRABIČ, DomžaleAnton VUČAJNK, LjubljanaJanez ZAJC, LjubljanaStanislav ZLOBKO, BrežiceAnton ŽELEZNIK, MariborDušan ŽERJAV, Velenje


NAČELNIK

3193.




PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:medaljo v službi miru:za sodelovanje v mirovni operaciji SIKON 12 KFOR:Ivan ARH, KrškoBor BALDERMAN, KranjZejadin BITIĆ, KrškoAlojz BOLČINA, Nova GoricaSimon BURGAR, KranjAndrej BUTALA, ČrnomeljAleksander CIGAN, JeseniceBernard ČELHAR, PostojnaNevenka ČERNE, Postojna


Ob

jave

Drago HARNIK, DravogradIgor HAUPTMAN, MariborTanja JESENOVEC, VrhnikaPavel KOLENC, Nova GoricaMatej KRAŠEVEC, KranjAleš KREK, KranjIvan KRIŽANEC, PtujTomaž KURDIJA, KranjBlaž LENČEK, JeseniceAnuška LISEC, KrškoAleš LUZNAR, JeseniceDenis MEDVED, PostojnaBogdan MUHIČ, SežanaJanez OBLAK, KranjRobert OŠTIR, VelenjeMatej PEČNIK, CeljeBarbara PETEK, DomžaleMarko PETEK, KranjRobert POLAJNAR, KranjAndrej PROSEN, SežanaZoran ROMIH, LjubljanaAljoša SITAR, KranjStanislav STRNAD, KranjDarjo SUŠELJ, PostojnaAnton ŠUŠTARIČ, ČrnomeljDušan URŠIČ, PostojnaDanijel VERDINEK, Jesenice Aleš VEROVŠEK, LjubljanaBoris VOGRINEC, PostojnaAleš VOVK, Novo mestoNataša ZORMAN, JesenicePetra ŽNIDARIČ, Murska Sobota


NAČELNIK

3194.




PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:medaljo v službi miru:za sodelovanje v mirovni operaciji ALTHEA SIKON 15 EUFOR:Aleksander ANDRIC, MariborLjubica BALOH, LjubljanaAndrej BELJAN, RibnicaFranc BENEDIČIČ, JeseniceMetka BLAŽIČ, Nova GoricaVinko BOSINA, KrškoRobert BREZNIK DŽEKO, LjubljanaDenis BRINOVEC, KrškoJože BUBNIČ, SežanaFranci BULOVEC, JeseniceŽeljko DJEKIĆ, PtujSebastjan DOBRAVEC, LjubljanaAlan GEDER, Murska SobotaZoran GORJUP, MariborMihael GORŠE, Novo mestoAleksander GROŠE, KrškoRobert HACE, Domžale

Vilko ILC, RibnicaStanislav JAKŠE, Novo mestoDušan JAN, LjubljanaMartin JANČAR, Novo mestoMarko JERELE, Novo mestoMirko JOVIŠEVIĆ, Murska SobotaErik JUHANT, DomžaleGorazd JUVAN, VrhnikaOsman KAMENICA, Murska SobotaPetra KERŠIČ, MariborMarko KOBAL, LjubljanaSrečko KODRIČ, Nova GoricaIvan KOKOT, PtujJanko KOLAR, Slovenj GradecDavorin KOPŠE, LjubljanaMarjetka KORENIN, LjubljanaBojan KOŠNJEK, LjubljanaZora KOTNIK, Slovenska BistricaŠtefan KRESLIN, Murska SobotaDejan LENIČ, LjubljanaBojan LEŠNIK, MariborVladimir LIČEN, KoperPrimož LIHTENEGER, RibnicaIztok LIKAR, PostojnaAndrej LIKAR, CeljeSrečko MARKUŠ, MariborGorazd MEDVED, LjubljanaSamo MIHAČIČ, KoperPeter MIHALINEC, LjubljanaRenato MIHOLIČ, RibnicaIgor MIKLAVČIČ, VrhnikaJanez MOHORČ, JeseniceDušan NAGLIČ, RibnicaIgor OBLAK, LjubljanaDražen OSMAK, RibnicaIgor PAJK, KrškoGordan PAVKOVIĆ, PostojnaZoran PETROVIČ, MariborBorut PIRNAT, LjubljanaMatjaž PLOŠINJAK, LjubljanaStanislav POHAR, RibnicaVilibald POLŠAK, Slovenska BistricaPrimož PREVODNIK, KranjPeter RENAR, KoperHijeronim RODMAN, Nova GoricaDanilo RUS, RibnicaJanko RUTAR, SežanaRobert SEDMINEK, JeseniceDimitrij SEŽUN, LjubljanaSlavica STANISAVLJEVIČ, KrškoMilan STOJAKOVIĆ, KrškoMark STUPAR, LjubljanaDarko SUŠNIK, Nova GoricaVanja SVETEC, DravogradBojan ŠAFNER, MariborEmil ŠAKANOVIĆ, JeseniceAleksander ŠIMNIC, JeseniceDejan TEPEŠ, DomžaleMitja TERGLAV, Slovenska BistricaMarko TRUZZARDI, SežanaBojan UŠTAR, DomžaleRoman VAŠCER, KrškoNevenka VERBIČ, Novo mestoIvan VERŠIČ, PtujAleksander VIDERGAR, DomžaleMarjan VINKO, KrškoDamir VRABEC, LjubljanaMatija VRBNJAK, Slovenska Bistrica

Darko VRBNJAK, PtujUrška VRHOVEC, LjubljanaFranko ZADNIK, SežanaAnton ZAVODNIK, Jesenice


NAČELNIK

3195.




PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:medaljo v službi miru:za sodelovanje v mirovni operaciji NATO HQ BiH:David HUMAR, Nova GoricaGregor SITAR, DomžaleIztok STAROVASNIK, Murska Sobota


NAČELNIK

3196.




PODELJUJEMpriznanja Slovenske vojske:1. zlato medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Ľubomír CSc. BULÍK, SlovaškaJozef KOTLÁR, Slovaška2. srebrno medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Juraj BARÁNEK, SlovaškaMilan MAXIM, Slovaška3. bronasto medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Rene ADAMČÍK, SlovaškaMarek GERNÁT, SlovaškaKamil KOLMISTR, SlovaškaRadomil PECA, Slovaška


NAČELNIK

3197.



Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Minis-trstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96, 2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih Sloven-

2 0 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 21

Ob

jave

ske vojske, šifra 960-03/02-5 z dne 18. 9. 2002PODELJUJEM

priznanja Slovenske vojske:1. zlato medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Stefano NIGRI, Italija2. srebrno medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Massimo CRESPI, ItalijaWalter GRECO, ItalijaLuigi SPOSATO, Italija3. bronasto medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Sergio PAPPONE, ItalijaGian Luca PIZZUTI, ItalijaGianfranco TAMBURINI, ItalijaGianluca ZULINI, Italija


NAČELNIK

3198.




PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:zlato medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Casper M. B. WICHERS, Nizozemska


NAČELNIK

3199.

PREKLICODREDBE ŠIFRA 813-02-2/2005-7

POVELJNIKA 132. GORBZ DNE 5. 9. 2005

Odredba poveljnika 132. GORB, šifra 813-02-2/2005-7 z dne 5. 9. 2005, s katero je bil po-višan pripadnik stalne sestave Sebastjan Šilar, se popravi tako, da se nadomesti z odredbo šifra 813-02-1/2005-18 z dne 5. 12. 2005.

Šifra: 813-02-2/2005-8Datum: 5. 12. 2005

PodpolkovnikKlemen MEDJA

POVELJNIK

3200.

ODREDBA ŠIFRA 813-02-1/2005-18POVELJNIKA 132. GORB

Z DNE 6. 12. 2005Na podlagi 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – UPB1) ter 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02)

SE POVIŠAnaslednji pripadnik stalne sestave:

v čin desetnika:Sebastjan ŠILAR, Jesenice

PodpolkovnikKlemen MEDJA

POVELJNIK

3201.

ODREDBA ŠIFRA 813-00-1/2005-12NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKE

Z DNE 16. 12. 2005Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr-UPB1) in 2. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02)

SE POVIŠAJOnaslednji kandidati 21. generacije Šole za pod-častnike, ki izvajajo 1. fazo programa osnovno vojaško izobraževanje in usposabljanje kandida-tov za podčastnike stalne sestavev čin poddesetnika:Dejan GRABROVEC, LjubljanaMatjaž JAKŠA, LjubljanaMitja RATEJ, VelenjeDavid RIHTARIČ, Ptuj

PolkovnikSrečko LISJAK

POVELJNIK

3202.

ODREDBA ŠIFRA 094-1/2006-2POVELJNIKA 10. MOTB

Z DNE 4. 1. 2006Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Minis-trstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih 10. MOTB, šifra 960-00-1/2005-68 z dne 2. 11. 2005

PODELJUJEMsrebrno plaketo 10. MOTB:Robert GLAVAŠ, Ilirska Bistrica

PodpolkovnikMiha ŠKERBINC BARBO

POVELJNIK

3203.

ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-1NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKE


SE POVIŠAJOnaslednji kandidati 21. generacije Šole za pod-častnike, ki so uspešno končali 1. fazo programa osnovno vojaško izobraževanje in usposabljanje kandidatov za podčastnike stalne sestavev čin desetnika:Mojca CELCER, MariborMarjan FERLIN, TrbovljeAlbin FLORJANČIČ, Novo mestoPrimož GORJUP, Slovenska BistricaDejan GRABROVEC, RibnicaMatjaž JAKŠA, LjubljanaDavid JERINA, VrhnikaBožidar JURCA, Vrhnika

Dominik KOREN, Murska SobotaGorazd KRANJC, KrškoAleš KRIŽMAN, LjubljanaBlaž LANGUS, KranjValerija LOVREC, PtujAndrej LOŽAR, VrhnikaMateja MENCIGAR, Murska SobotaDenis MOHORIČ, KranjZdenko PERŠOLJA, Nova GoricaDušan PETAN, KrškoGrega PONIKVAR, Novo mestoSilvo POTOČAR, Novo mestoBenjamin PRELOG, KranjSrebrenko RAKOVIĆ, LjubljanaMitja RATEJ, VelenjeDavid RIHTARIČ, PtujPeter SOJER, LjubljanaAlojz SUMER, MariborBoštjan ŠTURM, TolminIvan URBANČIČ, LjubljanaPeter ŽELE, SežanaAlen ŽRLIČ, Krško


POVELJNIK

3204.

ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-3POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGA BATALJONA

Z DNE 23. 1. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – Zobr-UBP1), 2. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02) ter Uredbe o spremembah in dopol-nitvah Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 87/05)

SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:v čin poddesetnika:Žiga FREŠER, Slovenska BistricaMatjaž MLADENIČ, LjubljanaPeter VINŠEK, Slovenj Gradec

PodpolkovnikMiha ŠKERBINC BARBO

POVELJNIK

3205.

ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-2NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKE


SE POVIŠATAnaslednja kandidata 21. generacije Šole za pod-častnike, ki sta uspešno končala 1. fazo progra-ma osnovno vojaško izobraževanje in usposab-ljanje kandidatov za podčastnike stalne sestave v čin desetnika:Čopi PURKART, 12. 8. 1981, LjubljanaPrimož SKOČIR, 7. 8. 1979, Nova Gorica


POVELJNIK


Iz voja

škeg

a živ

ljen

jaNov sistem vključili zaradi različnih gostovVadbeni center na Pokljuki vsako leto obišče veliko gostov, katerih zahteve glede hrane se precej razlikujejo. Kot je pojasnil referent za oskrbo v Sektorju za logistiko Poveljstva sil SV višji vodnik Jani Kavšek, je bil prav to vzrok, da so uvedli nov načina naročanja in izbire dnevnih obrokov. Zmogljivosti SV na Pokljuki namreč uporabljajo pripadniki SV in tujih vojsk na usposabljanjih, vrhunski športniki in počitniški gostje. Novi sistem so v Vadbenem centru SV na Pokljuki poskusno vpeljali konec leta 2005, v uporabo pa so ga uvedli februarja letos. Sistem je za uporabnika storitev zelo preprost in pregleden. Gost, ki pride na Pokljuko, se najprej javi na recepciji. Njegove podatke recep-tor vnese v računalnik in mu izda magnetno kartico, s katero lahko na dveh prijavnih točkah v centru sam prijavlja ali odjavlja ponujene dnevne obroke. »Naš cilj je, da gostu vsak dan ponudimo dva menija, do konca leta pa na-črtujemo v sodelovanju z Lariso Pograjc iz Sektorja za opremljanje MO še uvedbo otroškega menija,« je razložil višji vodnik Kavšek. Podatki o gostovi odločitvi glede hrane se sproti zapisujejo v bazo podatkov, zato jih referent za prehrano lahko uporablja pri naročanju prehrambnih izdelkov. »Zaradi usklajenosti med naročenimi in izdanimi obroki ni več presežkov hrane,« je še poudaril višji vodnik Kavšek. Ko gost konča bivanje na Pokljuki, lahko receptor prek magnetne kartice dobi vse podatke o storitvah, ki jih je gost dobil, na tej podlagi pa mu pripravi račun.

V jedilnici odslej boljši nadzorOdkar uporabljajo novi sistem, je tudi v jedilnici boljši nadzor, saj ko gost pride vanjo, se s kartico najprej identificira na prijavni točki v jedilnici. »Kuharju na delilni liniji se na zaslonu izpiše, ali je gost prijavljen in kakšen obrok je naročil,« je povedal namestnik vodje Vadbenega centra SV Pokljuka poročnik Boštjan Sušnik in dodal, da bodo tako preprečili, da bi nenajavljeni gostje brezplačno

Na Pokljukinov način naročanja hrane

V Vadbenem centru SV na Pokljuki so februarja uvedli nov način naročanja dnevnih obrokov in spremljanja podatkov o drugih storitvah z magnetno kartico. Z novo pridobitvijo, za katero je SV plačala približno štiri milijone tolarjev, bodo v Vadbenem centru SV izboljšali nadzor nad poslovanjem centra in povečali kakovost svoje ponudbe.

dobili hrano, kar se je včasih dogajalo. »Na začetku smo imeli nekaj težav, ker se gosti niso znali pravilno prijavljati, zdaj pa je laže. Zaposleni v centru smo se na novi sistem hitro navadili, saj se zavedamo, da je naše delo po novem bolj preprosto. Prve izkušnje s sistemom so dobre, zato bi ga bilo smiselno uvesti tudi v druge vojaške kuhinje v SV,« je pojasnil kuhar v Vadbenem centru SV Pokljuka Slavko Smukavec. Uvedba novega sistema pomeni tudi lažje delo v recepciji, saj so vsi glavni podatki o gostu in storitvah shranjeni v enotni bazi podatkov in jih ob vnovičnem obisku gosta v Vadbenem centru na Pokljuki receptorju ni treba znova vpisovati. Sistem poleg tega omogoča tudi samo-dejen prenos podatkov o počitniških gostih na policijsko postajo in ima dobro zaščito informacij ob morebitni okvari, saj se podatki vsak dan shranjujejo na ločen trdi disk in ključ USB, zato jih je mogoče uporabljati tudi med okvaro sistema. Sistem je prva nadgradnja osnovnega sistema v vojaških kuhinjah FPS (Food Point of Sale), ki ga je za SV že pred leti pripravilo podjetje Kompas ingPOS, za Vadbeni center na Pokljuki pa nadgradilo v sistem samodejne prijave obrokov prek magnetnih kartic podjetje MAOP ra-čunalniški inženiring iz Ljubljane. »Odločitev o uvedbi podobnega sistema v drugih vojaških objektih SV še ni sprejeta, smo se pa o tej možnosti že po-govarjali,« je dodal višji vodnik Kavšek. Vrednost kupljene programske strojne opreme je približno štiri milijone tolarjev. Marko Pišlar

Višji vodnikJani Kavšek

PoročnikBoštjan Sušnik

Slavko Smukavec

Gost ob prijavi v recepciji dobi magnetno kartico.

Na dveh prijavnih točkah lahko gost prijavi ali odjavi obrok.

S LOV E N S K A VO J S K A 2 32 22 2 S LOV E N S K A VO J S K A

Šp

ort

v v

ojs

ki

Slovensko vojsko je na prvenstvu zastopala 19-članska delegacija pod vodstvom brigadirja Petra Zupana in stotnika Jureta Velepca, vodje repre-zentance SV v smučanju. Alpske smučarje je vodil stotnik Janez Vodopivec, biatlonce in tekače pa Uroš Velepec ter Matej Oblak. Za pripravo in testiranje smuči sta ob vsestranskem Mateju Oblaku skrbela poročnik Robert Gasser in vodnik Tomaž Žemva.Prvi dan prvenstva so bila na vrsti tekmovanja v smučarskem teku in vele-slalomu. Dan se ni začel najbolje, saj je Tina Maze odstopila že v prvem teku, solidno pa je tekmoval Andrej Jerman, saj je bil enajsti. Najhitrejša v veleslalo-mu sta bila pri moških Avstrijec Matthias Lanzinger in pri ženskah Francozinja Ingrid Jacquemod. Veselje v slovenski tabor in prvo kolajno je prinesel nastop naše najboljše tekačice Petre Majdič, ki je v svoji slabši prosti tehniki osvojila drugo mesto za odlično Francozinjo Carinne Philippot. Andreja Koblar je bila osemnajsta, Tadeja Brankovič pa je bila po napačno izbranem odcepu na pro-gi diskvalificirana. Solidno so nastopili tudi moški, saj je Janez Marič v močni konkurenci dosegel 14., Nejc Brodar 27. in Matjaž Poklukar 34. mesto. Zmagal je Švicar Bundi, pred Italijanom Kostnerjem in Nemcem Reicheltom.Drugi dan prvenstva so potekale biatlonske tekme, in sicer sprint moških na deset kilometrov in žensk na 7,5 kilometra. Dan se je začel zelo vetrovno, tako da so žal slovenski predstavniki slabše streljali. Še najbolj uspešen je bil s 16. mestom Matjaž Poklukar, Janez Marič je dosegel 29., Janez Ožbolt 30., Klemen Bauer 48. in Jože Poklukar 51. mesto med 81 tekmovalci. Zmagal je de Lorenzi (Italija), drugi je bil Fourcade (Francija), tretji pa Birnbacher (Nemčija). Legendarni Poiree je bil četrti, olimpijski zmagovalec Defrasne pa šele dvanajsti. Popoldan je sprint žensk potekal v nekoliko boljšem vremenu, saj je veter ponehal, kar je ugodno vplivalo na strelske nastope. Tadeja Bran-kovič je še enkrat potrdila izredno formo in z drugim mestom za olimpijsko zmagovalko v sprintu Baverelovo in pred tretjo, olimpijsko zmagovalko v

Pet kolajn za smučarsko reprezentanco SV

V švicarskem mestu Andermatt je od 27. marca do 1. aprila potekalo 48. svetovno vojaško prvenstvo CISM v smučanju.

skupinskem startu Wilhelmovo razveselila slovenski tabor. Dobro sta na-stopili tudi Lucija Larisi z 9. in Andreja Koblar z 19. mestom, kar je v skupnem seštevku zadostovalo za tretje ekipno mesto za Nemkami in Francozinjami. Zadnji dan prvenstva je bila na sporedu kraljevska disciplina vojaških smu-čarskih prvenstev, in sicer patruljni tek. Moški so tekmovali na 25 kilometrov, ženske pa na 15 kilometrov dolgi progi. Patruljni tek je kombinacija teka na smučeh in streljanja z biatlonsko malokalibrsko puško. Omenjena disciplina je le na tekmovanjih oboroženih sil. Vsi tekmovalci v ekipi startajo skupaj in eden od njih je vodja ekipe. Obenem je edini, ki ne strelja, temveč na strelišču zgolj poveljuje drugim trem, ki streljajo po biatlonskem načelu v ležečem položaju. Njihov rezultat v cilju se šteje, ko vsi štirje prečkajo ciljno črto. Patrulja SV Janez Marič, Matjaž Poklukar, Janez Ožbolt in Nejc Brodar je s startno številko 1, ki je bila zelo ugodna v toplem spomladanskem vremenu, zelo hitro startala in imela vso progo druge najhitrejše vmesne čase za favoriziranimi francoskimi tekmovalci Poireejem, Defrasnejem, Vittozom in Rousseletom. V zelo vetrov-nem vremenu so slovenski tekmovalci streljali brezhibno, po dveh napakah olimpijskega zmagovalca Defrasna pa je bilo jasno, da zmage naših ne more ogroziti nobena ekipa več. V končni razvrstitvi so z zaostankom 1 minute in 47 sekund drugo mesto osvojili Finci, tretji so bili domačini Švicarji z več kot tremi minutami zaostanka, Francozi pa so po dodatnih treh zgrešenih strelih končali šele na petem mestu.V zgodnjem popoldnevu so v pravi pomladni vročini startale tudi ženske patru-lje. Tadeja Brankovič, Andreja Koblar, Lucija Larisi in Petra Majdič so se dodat-no motivirane po uspehu moških z vso močjo pognale na mehko progo. Prav tako kot pri moških so bile najhujše tekmice Francozinje, spet pa bilo je ob od-ličnem teku odločilno natančno streljanje. Slovenke so zgrešile le enkrat, prav tako Nemke, Francozinje pa dvakrat, kar je bil tudi končni vrstni red svetovnega prvenstva. Čez nekaj ur smo dvakrat ponosno pozdravili slovensko zastavo na najvišjem drogu ob igranju Zdravljice švicarskega vojaškega orkestra. Več informacij in fotografij s prvenstva si lahko ogledate na www.cism06.ch. Jure Velepec

Petra Majdič je bila v prosti tehniki druga.

V patruljnem teku je moška ekipa SV dosegla 1. mesto.

2 2 S LOV E N S K A VO J S K A

Bilten bo v torek, 18. aprila, objavljen na spletni strani ministrstva www.mors.si,za knjižno izdajo pa pokličite urednika publikacije, majorja Evgena Primožiča na GŠSV.

• Kodeks etike in njegova raba, vvu XIII. razreda mag. Marjan Vešnar• Razvoj posameznika v Slovenski vojski, major mag. Boris Bratušek• Splošno o karieri in o karieri v Slovenski vojski (1. del), štabni vodnik Igor Skopec• Formacija in teoretična določila delovanja enot slovenskega domobranstva, podpolkovnik dr. Tomaž Kladnik• Varnostna strategija Evropske unije in nacionalna varnostna strategija Združenih držav Amerike – strategiji

globalnega sistema varnosti 21. stoletja (1. del), polkovnik Andrej Kocbek• Samomorilski terorizem – grožnja oboroženim silam, vvu XIII. razreda mag. Denis Čaleta• Multinacionalne enote, polkovnik Bojan Pograjc• Natov Mednarodni združeni logistični center – Natov MZLC (Multinational Joint Logistics Center – MJLC),

podpolkovnik Milan Žurman

Iz Biltena Slovenske vojske

2 4 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2 5

Str

oko

vn

e t

em

e

Zračna obramba je z Zakonom o obrambi organi-zacijsko opredeljena kot rod v Slovenski vojski, in sicer predvsem zaradi narave in neposrednega opravljanja nalog. Zračna obramba je tudi močan politično-vojaški dejavnik. To najbolje kaže dejstvo, da ima Nato odbor za zračno obrambo (NATO Air Defence Committee – NADC)1. Predsednik tega odbora je po funkciji namestnik generalnega sekretarja Nata in je obvezno civilna oseba. Pod-predsednik je seveda vojaška oseba, zaradi prej navedenega. Odbor je zelo politično pomemben že zaradi dejstva, da je njegova dejavnost tesno povezana z izvajanjem suverenosti in obrambe zračnega prostora držav članic Nata. »Natov« integrirani zračni prostor upravlja NADC kot zbor predstavnikov držav članic (Air Defence Represen-tatives – ADREPs). NADC ni naddržavna ustanova. Republika Slovenija nanj ni prenesla pravice, še manj pa dolžnosti, da upravlja slovenski zračni prostor. Kljub dejstvu, da so člani odbora strokovni predstavniki držav članic, njegove odločitve oziro-

Z vojno za samostojno Slovenijo je postala zračna obramba splošno znan pojem. Najprej je bila zaradi takratne jugoslovanske vojaške terminologije prevzeta kot protiletalska ali protizračna obramba. Sprememba pojma v zračno obrambo je imela nekajkraten pomen. Dejstvo je, da se dogaja predvsem v zračnem prostoru oziroma tako imeno-vani tretji dimenziji, še bolj pomembno pa je, da zagotavlja suverenost države nad njenim ozemljem. Z mednarodnimi pogodbami je višina sicer omejena s tro-posfero, vendar ne absolutno. Obvlado-vanje zračnega prostora je ena temelj-nih pravic in dolžnosti suverene države. Suverenost zračnega prostora je torej stvar države in njenega pravnega reda, s tem pa tudi organizacija in izvajanje obrambe, tako kot na zemeljski površini. Država mora izvajati svojo suverenost. Te pravice in obveznosti ji ne more kratiti vstopanje v mednarodne zveze in orga-nizacije. To še posebej velja za medna-rodne zveze in organizacije, ki temeljijo na svobodni in demokratični odločitvi države, da sprejme pogoje povezovanja in združevanja. Pri tem se ne odreka suverenosti, temveč jo izvaja znotraj mednarodne zveze ali organizacije. Pomembno je poudariti, da izvajanje suverenosti ne moremo enačiti s fizič-nim izvajanjem obrambe.

ma predloge potrjuje Severnoatlatski svet (North Atlantic Council – NAC), politično telo najvišjih predstavnikov držav članic. Iz tega izhaja upravi-čeno sklepanje, da je zračna obramba precej več kot le rod vojske oziroma vrsta ali oblika bojevanja. Poleg tega, da se izvaja v celotnem zračnem prostoru, ima izrazite posledice na dogajanje na zemeljski površini. Ozemlje Republike Slovenije je bilo predmet napadov iz zračnega prostora v vseh oboroženih spopadih v preteklem stoletju. Bilo je veliko civilnih žrtev in materialne škode.Politično in vojaško vodstvo Republike Slovenije je leta 1991 pravilno ocenilo ter opredelilo pomen zračne obrambe za izvajanje suverenosti zračnega prostora in njegovo obrambo. Na podlagi izkušenj iz poznejših let lahko trdimo, da je bil v začetku de-vetdesetih let edinkrat ustrezno opredeljen politični in vojaški pomen zračne obrambe. Organizacijsko je bila zračna obramba povezana (integrirana) v vojaško letalstvo in zračno obrambo, funkcionalno je bila opredeljena kot skupna dejavnost, materi-alno pa je bila podprta kot prednost v temeljnih razvojnih programih 1994–2003. Oblikovanje in razvoj zračne obrambe kot sistema sta dosegla svoj vrhunec v oblikovanju ter delovanju 1. opera-tivnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe. Poznejše spremembe v organizaciji in strukturi Slovenske vojske so prinesle drugačne

Švedski gripen

Zračna obram ba –eden od temeljev su verenosti


Stro

kov

ne

tem

e

rešitve. Republika Slovenija je s članstvom v zvezi Nato sprejela nekatere izzive, zaradi katerih mora dobiti zračna obramba ponovno polno veljavo za-radi verodostojnosti države, izvajanja suverenosti in tudi dolgoročnih učinkov. Republika Slovenija mora kot verodostojna članica zveze prispevati k skupni varnosti. Najbolje to stori z optimalno zagotovitvijo lastne varnosti in tako v povezavi z drugimi članicami zveze Nato predstavlja čvrst člen obrambe. V zadnjem času se v slovenski javnosti oziroma množičnih občilih vse pogosteje upravičeno po-javljajo vprašanja o zagotavljanju varovanja slo-venskega zračnega prostora. Sedanja ureditev je neustrezna tako z organizacijskega kot tudi s pravnega vidika. Uredba Vlade Republike Sloveni-je o načinu izvajanju nadzora zračnega prostora, št. 345-31/2004-1 z dne 25. marec 2004, ki jo je podpisal minister dr. Dušan Mramor2 tik pred sprejemom Republike Slovenije v Nato 29. marca 2004, je neustrezna in neizvedljiva. Lahko bi rekli, da je bila sprejeta kot izhod v sili, vendar nikoli niso zares ravnali po njej. Temeljna napaka uredbe je, da ne upošteva hierarhije oziroma toka odločanja o razmerah v zračnem prostoru v Natovem sistemu integrirane zračne obrambe (NATO Integrated Extended Air Defence System – NATINEADS). Zadeva bi zahtevala širšo razlago, ki je stroki sicer znana. Bistvo zadeve je ustvarjanje prepoznavne slike razmer v zračnem prostoru (Recognized Air Picture – RAP), pri če-

mer ima glavno vlogo (operativni) Center za nad-zor zračnega prostora3 in ne Center za kontrolo zračnega prometa, ki deluje v okviru Ministrstva za promet oziroma njegove februarja ukinjene Uprave za civilno letalstvo. Poleg tega je uredba začela veljati šele, ko je bila Republika Slovenija sprejeta v zvezo Nato, takrat pa bi se morala že aktivno vključiti v NATINEADS, kar pa ni bilo mo-goče zaradi že znanih sprememb.Ob nedavnem obisku v Republiki Sloveniji je pred-sednik vojaškega odbora zveze Nato general Raymond Henault4 izjavil: »Slovenija enako kot članice zveze Nato, predvsem baltske države, uživa zaščito zračnega prostora s strani drugih članic kot tisto rešitev, ki si jo je sama izbrala (poudaril J. K.). To je rešitev, s katero smo zadovoljni in s katero do-sega uspeh tudi integrirani sistem zračne obrambe zveze Nato. Obstajajo seveda tudi druge, bolj dol-goročne rešitve, vendar s sedanjo rešitvijo lahko za-gotavljamo potrebno zaščito in bomo s to zaščito nadaljevali, dokler ne bo sprejeta kakšna drugačna rešitev.« Iz navedenega sledi pomembna ugotovi-tev. General Henault ni dejal, da slovenski zračni prostor brani Nato, pač pa ena njegovih članic. To ni edini primer. V okviru Nata (še) ZDA branijo zračni prostor Islandije, Belgija pa zračni prostor Luksemburga. ZDA že opozarjajo na problem stroškov z zagotavljanjem obrambe (tudi zračne) Islandije. Pričakovati je, da bo treba za vsak najem zaradi varnosti tudi ustrezno plačati. Temu se ne bo mogla izogniti niti Republika Slovenija.

Raketni sistem NASAMS

Foto

: Mar

ko P

išla

rZračna obram ba –eden od temeljev su verenosti


Str

oko

vn

e t

em

e

znotraj države, nato pa med državo in izvedbe-nimi strukturami Nata. Vladno uredbo o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora je treba na-domestiti z drugim verodostojnim dokumentom. Še pomembneje pa je, da bodo pripravljeni in ustrezno uresničeni izvedbeni dokumenti, ki jih bodo izvajalci upravljanja zračnega prostora znali in mogli uresničiti. V Slovenski vojski je treba vzpostaviti integrirani sistem zračne obrambe, ki se bo vključil v Natov NATINEADS oziroma zračni sistem poveljevanja in nadzora (Air Command and Control System – ACCS). Poleg tega je treba zagotavljati zvezo z razvojem tehnološko sodo-bnih nadzornih in oborožitvenih sistemov, to pa so predvsem oprema za upravljanje zračnega prostora in oborožitveni sistemi. Slovenski sistem zračne obrambe morajo poleg tega sestavljati sodobni radarji za nadzor zračnega prostora, sodobna večnamenska bojna letala in sodobni raketni sistemi. Izkušnje nas učijo, da je najdražja tista oprema in oborožitev, ki je ni takrat, ko jo po-trebujemo, draga pa je tudi tista, ki je tehnološko zastarela in omejeno uporabna. V zračni obrambi še posebno velja znani angleški rek Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.

Jože Konda

1 V nadaljevanju odbor oziroma NADC.2 V nadaljevanju uredba.3 V nadaljevanju OCNZP.4 Izjava je bila objavljena v Dnevniku 30. marca letos.

Kaj torej storiti?Republika Slovenija je samostojna in suverena država. V okviru svojih meja na zemeljski površini in v zračnem prostoru izvaja svoj pravni red. V mednarodnih zvezah in organizacijah deluje kot samostojen subjekt na podlagi demokratičnih načel. S svojim delovanjem prispeva k svetovne-mu miru. Ne glede na analize in predvidevanja o (vsaj) desetletnem miru v Evropi zgodovina govo-ri o dolžnosti države, da za svojo varnost skrbi sama. Ni še daleč leto 1991, ko se je Republika Slovenija znašla na »odprtem prostoru«. Dobro je znano, kako je dotedanji porok varnosti (tudi v zračnem prostoru), takratna Jugoslovanska armada, ogrozil slovensko državo. Zanašanje na (tujo) pomoč ni vedno najboljša rešitev. Republika Slovenija ima možnost, da s svojimi viri in zmogljivostmi poskrbi za lastno varnost. Pomanjkanje številčnosti in nekaterih visoko tehnoloških sistemov nadomešča s članstvom v mednarodnih zvezah in organizacijah, toda sama mora zagotavljati bazo za optimalno izra-bo vseh virov v primeru kakršnekoli ogroženosti. Bazo predstavljajo ustrezno usposobljeni ljudje, ki vzdržujejo zvezo z visoko tehnološkimi dosež-ki, v našem primeru predvsem na obrambnem področju, v okviru tega pa je področje zračne obrambe eno najzahtevnejših. Treba je krepiti in uresničevati lastno upravljanje zračnega prostora. Podlaga za to je oblikovanje prepoznanih (določenih) ravni odločanja, najprej

Air defence – one of the foundations of sovereignty

More and more questions about securing the protection of Slovenian airspace are being asked of late in the Slovenian public domain. According to the author of the artic-le, it is possible for Slovenia to protect its se-curity on the basis of its own resources and capabilities. Slovenia balances its shortage of manpower and high-tech systems with being a member of international alliances and organisations; nevertheless, it must en-sure a foundation necessary for the optimal exploitation of all resources in the event that any type of threat arises; such a base com-prises appropriately trained people keeping abreast of high-tech developments. Among other things, the author states that Slovenia must also constantly strengthen and put into practice its own control of the airspace, and – primarily – establish recognisable levels of the decision-making process. The Slovenian army has to implement an integrated air-defence system, to become a part of the NATO’s NATINEADS system and Air Command and Control System (ACCS). Also, it is necessary to keep abreast of deve-lopments in modern high-tech control- and weapons-systems.

9. bataljon ZO med bojnim streljanjem z rolandom na Kreti

Foto

: 9. B

ZO


Stro

kov

ne

tem

e

Najpomembnejše uporniške skupineČeprav je za iraško uporniško gibanje značilna izrazita diverzifikacija tako glede etnične, plemen-ske, verske in delno celo ideološke pripadnosti (panislamizem, etnonacionalizem, sekularizem), pa v dosedanjem delovanju glede vpliva in učin-kov izstopajo štiri uporniške skupine. Od leta 2003 do danes so razvile prepoznavne, učinkovite in neprekinjene komunikacijske kanale, s pomočjo katerih redno prevzemajo odgovornost za svoje

Iraški uporniki Analiza informacijsko-komunikacijskega delovanja

V prejšnji številki revije sem ob tretji obletnici napada na Irak predstavil določene perspektive vojaško-strateške analize, vsekakor pa moram opozoriti na ugotovitev, da brez natančne analize delovanja vseh v konflikt vpletenih stra-ni razmer ni mogoče razumeti, še manj pa napovedati prihodnost. Zato bom v nadaljevanju posebno pozornost name-nil analizi iraških upornikov in njihovega informacijsko-komunikacijskega delo-vanja, ki je za zaznavo konflikta v sveto-vni javnosti zelo pomembna.

oborožene napade in ciljno javnost opozarjajo na svoje delovanje. Opozarjanje na nasilna dejanja je ena najpomembnejših informacijskih dejavnosti terorističnih organizacij, po drugi strani pa mora vsako odporniško gibanje razviti zelo učinkovite komunikacijske kanale do lastne javnosti, s čimer

zagotavlja tako legitimnost svojega delovanja kakor tudi kadrovsko popolnitev. Prva med njimi je Tandhim al-Qa’ida fi Bilad al-Rafidayn oziroma podružnica teroristične mreže Al Kaide v Mezopotamiji, imenovana tudi iraška celica Al Kaide. Po številnih virih je organiziranje

Prostorska razporeditev napadov iraških upornikov

35

30

25

20

15

10

5

0

As Sulazmaniazh

As SulazmaniazhBagdad

Al Anbar

Ninawa

Salah ad DinDiyala

Al TaminBabil

Al BasrahMaysan

KarbalaThi Qar

Wasit

Al Muthanna

Al Qadisiyah

An NajafDahuk

Arbil

% napadov po provincah

februar-junij 2005

Vir: http://globalsecurity.org


Str

oko

vn

e t

em

e

in delovanje skupine neločljivo povezano z jor-danskim skrajnežem Abu Mus’ab al-Zarqawijem, ki naj bi bil tudi ustanovitelj skupine. Glede na po-datke, ki jih je prek svetovnega spleta organizacija poslala v javnost, jo sestavlja 15 brigad1, vključu-joč dve brigadi samomorilskih napadalcev, od katerih naj bi bili v eni izključno domačini Iračani, v drugi pa tuji skrajneži. Na informacijskem po-dročju je skupina zelo aktivna, saj vsak dan izdaja uradna sporočila, vzdržuje spletni strani (obe sta sicer nehali delovati decembra 2005 zaradi nenehnih in sistematičnih napadov nanju, ki so izvirali predvsem iz ZDA2, zato so se odločili, da uporabljajo omejene distribucijske sezname). Po-leg tega izdaja mesečnik Siyar A’lam Al-Shuhada’ (Biografije velikih mučenikov) in publikacijo Sawt al-Jihad (Glas jihada), ki je znana po svojih skraj-nih stališčih (In their own words: Reading the Iraqi Insurgency, 2006). Vloga organizacije kot osred-njega stebra iraškega upora je sicer vprašljiva, saj naj bi predvsem ZDA (namerno) precenile moč in vpliv organizacije, Zarqawi pa je celo postal konstrukt zahodnih množičnih občil in fantomska personalizacija iraškega upora (Rötzer, 2005). V zadnjem času so se tako pojavila celo mnenja, da ni več živ, res pa je, da se predvsem v zahodnih množičnih občilih bistveno bolj redko omenja nje-govo ime. V tem okviru moram omeniti tudi ocene, da je Tandhim al-Qa’ida bolj skupna »tržna znam-ka« iraškega upora kot popolnoma integrirana in centralizirana organizacija.

Druga organizacija Jaysh Ansar al-Sunna (Privr-ženci sunitske vojske) izhaja iz organizacije Jaysh Ansar al-Islam (Privrženci islamske vojske), ki je najprej delovala predvsem v iraškem Kurdistanu in je bila med najbolj aktivnimi v Iraku. Skupina iz-daja časopis v kurdskem jeziku, v svoji sestavi pa ima približno 16 brigad. Prav tako kot iraška celica Al Kaide izdaja dnevna uradna sporočila, do no-vembra 2005 pa je vzdrževala še spletno stran, vendar so tudi to spletno stran napadali hekerji iz ZDA. Tako so se iraški uporniki preusmerili na bolj zaprte internetne storitve, kot so klepetalnice, novi-čarske skupine in seznami elektronskih naslovov. Po drugi strani iskanje in onesposabljanje takšnih spletnih strani onemogočata tudi postavitev zrcal-nih strežnikov (In their own words: Reading the Iraqi Insurgency, 2006, http://siteinstitute.org/).Tretja skupina je Al-Jaysh al-Islami fil-’Iraq (Is-lamska vojska v Iraku, http://www.iaisite.net/), kateri pripada 13 brigad upornikov. Tako iraški kot mednarodni javnosti vsak dan posredujejo svoja sporočila. Do novembra 2005 so redno vzdrževali spletno stran, od takrat pa stran deluje le še občasno. Z mesečnim časopisom al-Fursan širijo svoje zamisli in propagando v iraški javnosti, tako na zahodu kot v Iraku pa skupina velja za eno najbolj nacionalističnih uporniških skupin (http://siteinstitute.org/). Omeniti je treba tudi skupino Al-Jabha al-Isla-miya lil-Muqawama al-’Iraqiya (Islamska fronta iraškega uporniškega gibanja), znano tudi pod

kratico Jami (zbor). Kot trdijo nekateri viri, naj bi bila bolj kot oborožena sila organ za odnose z javnostmi uporniških skupin. Tako tezo potrjuje tudi njena informacijska dejavnost, ki obsega zelo sofisticirano in obsežno internetno dejavnost ob uporabi različnih storitev, izdajateljsko dejavnost in posredovana sporočila, namenjena iraški, is-lamski in širši mednarodni javnosti (Cordesman in Burke, 2006).

Informacijsko-komunikacijska strategija iraških upornikov

Z vidika zahodnih držav se je informacijsko-komu-nikacijska tehnologija pokazala kot ena od šibkih točk, ki je iraškim upornikom omogočila pošiljanje svojih sporočil zahodni in svetovni javnosti, po drugi strani pa skrajne islamistične skupine uporabljajo predvsem internet kot sredstvo za širjenje svojih zamisli oziroma novačenje mladih muslimanov povsod po svetu, tudi v zahodnih državah. Internet tako vse bolj nadomešča tradici-onalna sredstva propagande. Pri tem uporabljajo vse storitve, med katerimi moram posebej omeniti tudi IRC oziroma klepetalnice, ki so edina storitev interneta, pri kateri je omogočeno neposredno sporazumevanje med točno določenimi uporabni-ki v realnem času. Čeprav ima ta storitev sicer bi-stveno manjši domet kot na primer svetovni splet, uporniškim islamističnim skupinam omogoča ne-posredno povezavo in navezavo stikov z morebit-nimi novimi člani. Tako bi lahko sinhronizirali svoje delovanje, po drugi strani pa bi lahko svoje zamisli zelo hitro preverili med uporabniki IRC in dobili takojšnjo povratno informacijo (ang. feedback). IRC omogoča spreminjanje identitet, prevzemanje novih in relativno preprosto brisanje sledi, zato takim skupinam otežuje realni vpogled v iskrenost njihovih morebitnih članov oziroma somišljenikov, zahodnim obveščevalnim in varnostnim službam pa prav tako prepoznavanje pravih virov ogroža-nja. Naslednja oteževalna okoliščina za te službe je razvoj posebnih tipografij oziroma pisnih oblik komunikacij, ki se razvijajo predvsem med mladi-mi Arabci, uporabniki interneta in IRC . Ti uporab-ljajo znake ASCII, ki so podobni arabskim črkam, kar omogoča njihovo sporazumevanje tudi na računalniških podlagah, ki ne podpirajo arabske-ga jezika, prav tako pa jih uporablja tudi arabska mladina v zahodnih državah (Svete, 2005). Druga oblika, ki so jo iraški uporniki množično uporabljali, je uporaba informacijsko-komunikacij-ske tehnologije za psihološko bojevanje oziroma medijsko vojno. Iraški uporniki so želeli vplivati na zahodno javnost predvsem s prikazovanjem nasilja nad talci. S prikazom njihovih resničnih ali celo insceniranih usmrtitev na spletnih straneh in prek televizijskih postaj (Rötzer, 2004) so za-

Informacijska strategija iraških upornikov (Vir: Svete, 2005: 250)

Uporaba IKT za posredno komuniciranje“MEDIJ DO MEDIJEV”

ZBIRANJE FINANČNE PODPORE,REKRUTIRANJE IN MOBILIZACIJA

OMREŽENJE-KOORDINACIJANAČRTOVANJE IN DELJENJE INFORMACIJ

SPOROČEVALEV/IZVAJALEC(islam

ski skrajneži)

Zahodna/mednarodna

javnostTrenutni potencialni

privrženci

Uporaba IKT za neposredno komuniciranje

Elektronska pošta, IRC-namigi, digitaliziran

video, video kasete

Drugi elektronski mediji

Al JazeeraPSIHOLOŠKO BOJEVANJE

(objavljanje in propaganda) (objavljanje in propaganda)


Stro

kov

ne

tem

e

hodno javnost poskušali prepričati, da je analiza stroški-koristi, temelječa na zahodni realistično-materialistični paradigmi in razumevanju varnost-nega delovanja držav, v tem konfliktu za zahodne države in družbe zelo negativna. Na koncu sledi še tretja oblika, ki pa se nanaša na neposredno operativno in taktično zagotavljanje njihovih akcij, usmerjenih proti koalicijskim silam. Svetovni splet so namreč uporabili za posredovanje navodil svojim privržencem, kako uporabljati posamezne oborožitvene sisteme, prav tako pa so določali tudi način delovanja oziroma taktične postopke.3 Trditve nekaterih zahodnih avtorjev, da so v teh sporočilih s stenografijo kodirani tudi cilji, ostajajo bolj ali manj nedokazane (Rötzer, 2004). Iraški uporniki so torej internet uporabljali za psihološko bojevanje , objave sporočil in propa-gando, pridobivanje podatkov , zbiranje finančnih prispevkov, rekrutiranje in mobilizacijo svojih privržencev, povezovanje z drugimi islamistični-mi skupinami po svetu in v Iraku ter za širjenje informacij o načrtih oziroma koordinacijo svoje-ga delovanja. Takšno delovanje so omogočile predvsem lastnosti interneta, kot so lahek dostop, pomanjkanje pravnih določil o njegovi uporabi, izredno široka potencialna ciljna publika in hiter prenos podatkov. Za delovanje iraških upornikov in drugih islamističnih skupin ugotavljam, da so oblikovale več sto znanih spletnih strani, ki se

nenadoma pojavijo, svojo obliko nenehno spre-minjajo in končno nenadoma izginejo oziroma spremenijo svojo domensko lokacijo. Njihova dejavnost je torej zelo dinamična in se v osnovi nanaša na tri glavne ciljne skupine, in sicer trenut-ne in potencialne privržence, mednarodno javno mnenje ter nasprotnikovo javnost, predvsem zahodno. Izhajajoč iz take teze Thomas (2003) trdi, da se najnevarnejša oblika uporabe interneta teroristov ali ameriških nasprotnikov ne nanaša na kibernetski terorizem oziroma programske ali fizične napade na informacijske sisteme, temveč na njegovo komunikacijsko zmogljivost. Kibernetsko načrtovanje (ang. cyberplanning) se namreč nanaša na digitalno koordinacijo in-tegriranega načrta, ki presega geografske meje in je pomemben način operativnega delovanja za teroristične ter druge uporniške skupine. Inter-net zagotavlja teroristom anonimnost, hkrati pa predstavlja učinkovito sredstvo poveljevanja in nadzora koordinacije ter možnosti integriranega napada (Thomas , 2003: 113, 116).

Sklepni delKljub ugotovitvi, da je iraško odporniško gibanje zelo raznoliko, sem v analizi poskušal pokazati, da je glede informacijsko-komunikacijske dejav-nosti izredno sofisticirano, vsaj kar zadeva štiri najpomembnejše skupine. Te so tudi zelo dobro organizirane, izdajajo redne publikacije in spo-ročila za javnost, hkrati pa se tudi zelo hitro pri-lagajajo spremembam na terenu z regrupiranjem ter iskanjem novih ciljev in dekoncentracijo sil ter sredstev. Na sofisticiranost kaže tudi zavedanje teh skupin, kako pomembno je javno mnenje za uresničitev njihovih ciljev, pri čemer mislim tako iraško kot mednarodno okolje. Prikazovanje za zahodno kulturno okolje gnusnih usmrtitev in njihovo posredovanje prek interneta, prevzemanje

Analysis of the information/communication activity

of Iraqi insurgentsOn the occasion of the third anniversary of the Iraq invasion, in the previous edition of the ma-gazine the author presented various aspects of the military-strategic analysis, while this time he devotes special attention to analy-sing Iraqi insurgents and their information/communication activity, the latter being of exceptional importance for the way the inter-national public perceives the conflict.

odgovornosti ter grožnje z novimi napadi nedvo-umno potrjujejo to tezo. Po drugi strani uspešno načrtujejo in usklajujejo svoje delovanje z izko-riščanjem komunikacijskih zmogljivosti interneta, torej s tehnologijo, ki so jo razvili njihovi (deklarira-no) največji sovražniki, Američani.

Dr. Uroš Svete, FDV, Katedra za obramboslovje, Obramboslovni raziskovalni center

Viri:• Cordesman, Anthony H., in Burke, Arleigh A. (2006).

The Iraqi Insurgency and the Risk of Civil War: Who Are the Players?. Washington D. C.: Center for Strategic and International Studies.

• http://siteinstitute.org/.• http://www.aljazeera.net.• http://www.iaisite.net/.• http://www.islambosna.ba.• In their own words: Reading the Iraqi Insurgency

(2006). Middle East Report N°50 – 15 February 2006, http://www.globalpolicy.org/security/issues/iraq/resist/2006/0215ownwords.pdf.

• Innere Sicherheit Jugendschutz: Deutschland, Mekka für digitale Terror- und Bombenbauanleitungen (2005). PAN AMP AG, http://www.panamp.de/ (2. 8. 2005).

• Rötzer, F. (2004) »Terror.net: “Online-Terrorismus” und die Medien«. Telepolis, http://www.heise.de/tp/deutsch/special/info/17886/1.html, 18. 9. 2004.

• Rötzer, F. (2005). Das Phantom al-Sarkawi. Telepolis, http://www.telepolis.de/r4/artikel/20/20177/1.html, 27. 5. 2005.

• Svete, Uroš (2005). Varnost v informacijski družbi. Ljub-ljana: Varnostne študije, Fakulteta za družbene vede.

• Thomas, T. L. (2003). Al Qaeda and the Internet: The Danger of »Cyberplanning«. Parameters XXXIII (1): 112–123.

1 V tradicionalnem arabskem vojaškem izrazoslovju bri-gado sestavlja od 100 do 300 pripadnikov, kar pomeni, da ima organizacija od 5000 do 15.000 pripadnikov (In their own words: Reading the Iraqi Insurgency, 2006: 1).2 http://www.haganah.org.il/haganah/.3 Nemško podjetje, ki se ukvarja z informacijsko varnostjo PAM AMP, je v svojem poročilu navedlo, da je v nemško govorečem kibernetskem prostoru marca 2005 obstajalo kar 32.651 strani oziroma povezav do vsebin z navodili, kako sestaviti in uporabiti eksplozivna telesa (Innere Sic-herheit Jugendschutz: Deutschland, Mekka für digitale Ter-ror- und Bombenbauanleitungen, 2005). Pri tem je treba poudariti, da se večina teh povezav nanaša na ekstremno desne politične kroge v zahodnih državah, zato teh številk ne moremo neposredno povezati z informacijskim delo-vanjem islamskih skrajnežev. Po drugi strani je res, da tudi oni takšne informacije zelo veliko uporabljajo.

FBI na svoji spletni strani išče podatke o terorističnih skrajnežih.

SEEKING INFORMATION


Na

še k

ore

nin

e

Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne

V Iraku so vladne čete napadle območje Kurdov na severu države in zagospoda-rile nad naftnimi črpališči. Kurdski upo-rniki so se umaknili v gore. Skoraj mili-jonske množice beguncev so se napotile proti Turčiji, kjer so jih pri meji ustavili in nastanili v begunskih taboriščih. Varnostni svet OZN je prvič v zgodovini svojega delovanja sprejel resolucijo, v kateri je presodil, da notranje razmere v Iraku ogro-žajo mednarodno varnost. V Albaniji je na volitvah z več kot 60 odstotkov glasov zmagala komunistična stranka Partija dela. Zaradi nezadovoljstva opozicije je

prišlo do množičnih neredov in nato do poostre-nega vojaškega nadzora v Tirani ter večjih krajih. V Italiji je sredi aprila prisegla nova vlada, ki jo je ponovno vodil Giulio Andreotti. V Sovjetski zvezi se je predsednik Mihail Gorbačov ukvarjal s stavka-jočimi delavci, 300-odstotno podražitvijo, kritiko Jelcinove frakcije in zahtevami generalov, ki so predlagali »mehko diktaturo«. Svet Evropske skupnosti je bil zaradi zaostrenih razmer v Jugoslaviji, predvsem na Hrvaškem, zaskrbljen in je na razgovore poslal tričlansko delegacijo ministrov iz Italije, Nizozemske in Luksemburga.V Jugoslaviji je po velikonočnih praznikih v začetku aprila prišlo med srbskimi in hrvaškimi policisti do krvavih spopadov na Plitvicah. V Benkovcu je potekalo množično zborovanje občanov, ki so zahtevali orožje. Predstavniki občin Krajine so v Titovi Korenici objavili razglas o priključitvi tega območja k Srbiji. Zaradi tega razmer se je sestalo tudi predsedstvo SFRJ, ki je obravnavalo nastale razmere na Hrvaškem, zahtevalo brezpogojno prekinitev spopadov in JLA naročilo, naj na tem območju zagotovi nadzor in spoštovanje prekinitve spopadov. Kninski upor-niki so streljali tudi na prispele pripadnike JLA, tako da je prišlo do prvih žrtev. V Zagrebu so bile množične demonstracije pred vojaškim sodiščem, kjer je pote-kal montiran sodni proces proti obrambnemu ministru Špeglju. Vojska je morala

V prispevku opisujem najpomembnejše dogodke, ki so se zgo-dili po svetu, v Jugoslaviji in Sloveniji v prvi polovici aprila 1991.

za urejanje javnega reda pred sodišče poklicati na pomoč hrvaško policijo. Ta mesec se je po Jugoslaviji začel tudi popis prebivalstva, pri čemer je več kot

sto tisoč popisovalcev zbiralo glavne demografske podatke. V Makedoniji je prišlo do množičnega odpora državljanov albanske narodnosti, ki so bojko-tirali popis.

Dejavnosti v SlovenijiV Sloveniji je potekal delovni sestanek najvplivnejših slovenskih politikov, članov predsedstva, vlade in skupščine, namenjen pa je bil razpravi o osamo-svojitvi. Na podlagi tega sestanka je vlada dobila nalogo pripraviti osamo-svojitveno strategijo.Ustavna komisija je na svojem sestanku o pripravi dopolnil k ustavi razpravljala o vlogi nove slovenske vojske in državnih simbolih, pri čemer so se med drugim odločili, da Zdravljica ostane himna nove države Slovenije. V skupščini in javnosti so potekale polemične razprave o vlogi množičnih občil pri obveščanju javnosti, saj je bil v pripravi nov zakon o informiranju. Takratni sekretar za zunanje zadeve

dr. Dimitrij Rupel je javnosti predstavil tudi predlog novega zakona o zunanjih zadevah, ki je že predvideval samostojno diplomatsko dejavnost Slovenije. V postopku sprejemanja je bil tudi zakon o vojaški obveznosti, ki je predvideval nekaj novosti, kot so možnost uveljavljanja ugovora vesti, civilno služenje, le sedemmesečno služenje vojaškega roka z možnostjo odložitve zaradi študija in tudi možnost vojaškega usposabljanja žensk za rezervno sestavo nove slovenske vojske. Na gradu Strmol je potekal sestanek političnega vrha Slovenije in Hrvaške, na njem pa so razpravljali o trenutnem položaju v obeh republikah in o nadaljnji usodi skupne države Jugoslavije. Nekaj dni za tem je na Brdu pri Kranju vseh šest predsednikov republik razpravljalo o možnosti organiziranja republiških referendumov o novi družbeni ureditvi SFRJ. Med pomembnejšimi dogodki je bil

prišlo do množičnih neredov in nato do poostre-


Na

še ko

ren

ine

tudi ustanovitveni sestanek Slovenskega sveta evropskega gibanja v Cankarje-vem domu. Po njihovem statutu je bilo to nestrankarsko, nevladno in nepridobitno združenje vseh, ki so se zavzemali za plebiscitarno odločitev po osamosvojitvi in krepitvi povezovanja Slovenije z Evropo. Predsednik sveta združenja je postal dr. Anton Bebler, profesor na Fakulteti za družbene vede.V tem času so tudi športniki poskrbeli za promocijo Slovenije v svetu, saj je v Hemsedalu na Norveškem Jure Košir postal svetovni mladinski prvak v superve-leslalomu, nekaj dni pozneje pa je Urška Hrovat osvojila zlato kolajno v slalomu na ženskem mladinskem svetovnem prvenstvu v kraju Geilo.

Dejavnosti PŠTOTako kot v drugih pokrajinah smo tudi v Zahodnoštajerski pokrajini takoj po sprejemu novega Zakona o obrambi in zaščiti začeli nadaljnjo reorganizacijo TO. Ena od najpomembnejših nalog je bila preoblikovanje nekdanjih 58 občin-skih štabov za TO v Sloveniji v nova območna poveljstva za TO, ki so obsegala smiselno vojaškoteritorialno celoto območij več občin. Na našem območju smo iz nekdanjih 15 občinskih štabov na novo oblikovali pet območnih povelj-stev za TO, in sicer v Žalcu za celjsko-savinjsko območje s poveljnikom Adijem Vidmajerjem, v Trbovljah za Zasavje s poveljnikom Matjažem Piškurjem, v Slo-

venskih Konjicah za konji-ško-kozjansko območje s poveljnikom Alojzom Grolegarjem, v Velenju za zgornjesavinjsko-šaleško območje s poveljnikom Jožetom Prislanom in v

Slovenj Gradcu za Koroško s po-veljnikom Viktorjem Jeromljom.Ta mesec smo se poslovili od so-delavcev, ki so končali svoje delo v pokrajinskem odboru, ki je skr-bel za obrambne priprave civilne obrambe v pokrajini. Naloge teh organov so pozneje v pokrajinah prevzeli pokrajinski koordinatorji

Na predlog sekretarja za ljudsko obrambo Janeza Janše je predsedstvo RS 18. marca 1991 ustanovilo operativno koordinacijsko skupino za primer izrednih razmer. To je bil organ, ki je usklajeval vse obrambne in varnostne priprave na ravni države in pozneje v vojni opravljal naloge štaba vrhovnega poveljnika. V koordinacijski skupini so bili Igor Bavčar, Janez Janša, Janez Slapar, Jelko Kacin, Tone Krkovič, Vinko Beznik, Mi-ran Bogataj, Miha Brejc, Pavle Čelik, Milan Domadenik, Marjan Fekonja, Franc Kokoravec, Jože Kolenc, Bogdan Koprivnikar, Lojze Kuralt, Damjan Kuzma, Andrej Lovšin, Rudi Merljak, Stane Praprotnik, Janko Stušek, Bo-jan Ušeničnik, Anton Verež, Ludvik Zvonar in Franci Žnidaršič.

za civilno obrambo oziroma po vojni regijske uprave za obrambo. Po več mesecih brez stikov s pripadniki JLA sta se kar naenkrat na-javila na obisk v PŠTO komandant celjske vojašnice Nikola Poznan in njegov pomočnik za zaledje. Namen njunega obiska naj bi bil dogovor o prenosu lastništva enega od starih skladišč JLA v bližini Celja na TO, v bistvu pa je šlo zgolj za preverjanje našega odnosa in stališč do aktualnih dogodkov pri osamosvajanju. Naslednji dan so nas povabili v vojašnico, kjer so organizirali slovesnost ob slovesni prisegi novih na-bornikov na služenju vojaškega roka. Obiskala sta nas tudi Borut Usenik z republiškega sekretariata za

ljudsko obrambo, odgovornega za obveščevalno in varnostno delo v TO, ter Silvo Komar, vodja varnostne informativne službe za Štajersko, s katerima smo pregledali našo pripravljenost in načine sodelovanja. Sicer pa je bilo delo v vseh štabih usmerjeno predvsem v usposabljanje in opremljanje enot na terenu, v načrtovanje obrambnih aktivnosti in kadrovsko popolnitev novo oblikovanih območnih poveljstev TO. Brigadir mag. Viktor Krajnc

venskih Konjicah za konji-ško-kozjansko območje

Slovenj Gradcu za Koroško s po-

1991 – year of independence, threats and warThe article describes the most important events taking place in the world, Yugoslavia, and Slovenia in the first half of April 1991. In Slovenia, a working session of the most influential Slovenian politicians was held on the inde-pendence process; the Constitutional Commission discussed the role of the new Slovenian army and the state insignia; while in the Parliament and among the public, polemic debates on the role of the media in informing the public were held. In the adoption phase were the Foreign Affairs Act, envi-saging independent diplomatic activity of Slovenia, and the Military Service Act. At the Strmol castle, a meeting of the political leaderships of Slovenia and Croatia was held, and a few days afterwards at Brdo pri Kranju there was a meeting of all the six presidents of the then Yugoslav republics, to discuss the possibilities of holding a referendum in each republic on the future social order of the Socialist Federative Republic of Yugoslavia.


Pre

dst

av

lja

mo

va

m

Preizkusili strelske sposobnosti na sobnem trenažerju SV

V vrvežu obiskovalcev smo se odpravili do stojnice, na kateri se je predstavljala SV. Tu so mladi, ki so prišli na srečanje v družbi svojih staršev ali starejših vrstnikov in ki jih zanima vojaški poklic, lahko dobili informacije o pogojih in postopku zaposlitve v SV. Pripadniki skupine za pridobivanje kadra Nova Gorica, ki pokriva območje občin Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin in Idrija, so jih seznanjali s pogoji za-poslitve v SV in prostovoljnega služenja vojaškega roka v SV, jim predstavili opremo bojevnika 21. sto-letja ter delili promocijsko gradivo. Na sobnem tre-nažerju za streljanje s pehotnim orožjem ob stojnici SV so obiskovalci ob pomoči inštruktorjev iz Centra za usposabljanje Vipava lahko preizkusili svoje strelske sposobnosti. Kot je pojasnil stotnik Vinko Kovač iz skupine za pridobivanje kadra Nova Go-rica, zanimanje za SV med mladimi na severnem Primorskem ni največje, vendar so takšne priredit-ve zelo primerne, da mladim in njihovim staršem prikažejo možnosti za zaposlitev v SV oziroma za vključitev v pogodbeno rezervo.

Zbiratelji vojaških predmetovv Šempetru pri Novi Gorici

Zanimanje za ostankesoške fronte veliko

Da je zanimanje za prvo svetovno vojno pri zbira-teljih iz Slovenije in drugih držav, katerih vojaki so se borili na strani avstro-ogrske vojske, še vedno veliko, je potrdil obisk pri stojnici Društva zbira-teljev ostankov soške fronte Dreizehn-Dreizehn (13-13) iz Bovca, ki se je poimenovalo po nad-morski višini avstro-ogrske opazovalnice nad

Društvo soška fronta iz Nove Gorice je v nedeljo, 2. aprila, v Šempetru pri Novi Gorici pripravilo tradicionalno medna-rodno srečanje zbiralcev starih vojaških predmetov, potekalo pa je že osmo leto. Več kot 100 ljubiteljskih zbiralcev iz Itali-je, Madžarske, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije je predstavilo svoje zbirke stare vojaške opreme, orožja in vozil iz prve ter druge svetovne vojne. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi in preprodaji starih vojaških predmetov, predstavili pa sta se tudi SV in enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Zanimivega dogodka, ki ga organizatorji pripravijo dvakrat na leto, se je udeležilo skoraj dva tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije, med njimi pa je bilo tudi veliko zbiralcev iz Italije. Kot je pojasnil Jakob Marušič iz Društva soška fronta, so bili z obiskom zelo zadovoljni, saj je vsako leto za približno deset odstotkov več obiskovalcev, zato že razmišljajo, da bi srečanje postalo dvodnevno.

morski višini avstro-ogrske opazovalnice nad

Člani društva 13-13 iz Bovca so predstavljali ostanke s soške fronte.


Pre

dsta

vlja

mo

vam

trdnjavo Kluže pri Bovcu. Po dolini Soče so na-mreč številni ostanki prve svetovne vojne, največ pa jih je na območju, kjer je potekala soška fronta z 12 ofenzivami, ki predstavljajo največje vojaške spopade v gorah v zgodovini. Član društva 13-13 Miloš Domevšček, ki je bil oblečen v izvirno unifor-mo vojaka gorskega polka avstro-ogrske vojske, je pojasnil, da so bili vsi razstavljeni predmeti, med katerimi so bile čelade, bajoneti, lopatice, ostanki granat, steklenice in drugo, izkopani na območju soške fronte. Društvo 13-13 je namreč aktivno pri zbirateljstvu in restavratorstvu, saj so v bližini Bovca obnovili nekaj kavern, obrambnih in strelskih jarkov, da obiskovalci dobijo vtis o takratnem dogajanju na fronti. »Naše društvo je aktivno tudi na kulturnem področju, saj v trdnjavi Kluže pripravljamo predstave, ki na humoren na-čin prikazujejo delo in življenje vojakov med prvo svetovno vojno. Predstave so primerne za učence osnovnih in srednjih šol ter druge zaključene skupine,« je še povedal Domevšček. Dodal je, da društvo 13-13, v katerem je približno 15 aktivnih članov, pripravi takšno prireditev vsako prvo ne-deljo julija v trdnjavi Kluže.

Obiskovalce navdušilastara vojaška vozila

Vsakoletna prireditev je bila zanimiva tudi za ljubitelje starih vojaških vozil. Člani Združenja lastnikov starih vojaških vozil iz italijanske Gorice so se na razstavno ploščad pripeljali z džipi in drugimi starimi vojaškimi avtomobili. K spektaklu so precej pripomogle tudi uniforme lastnikov, ki so se ujemale z njihovimi vozili. Avguštin Jug iz Gorice, oblečen je bil v uniformo nemškega čast-nika, se je na srečanje pripeljal s 64 let starim terenskim vozilom volkswagen 82-kübelwagen, ki ga je pred devetimi leti kupil v Nemčiji. »Vozilo je bilo v dobrem stanju, tako da ga nisem veliko ob-novil,« je pojasnil Jug. Podjetje Volkswagen je za nemško vojsko pred in med drugo svetovno vojno

izdelalo približno 52.000 takšnih vozil. »Za nakup vozila so me navdušili prijatelji, s katerimi smo se redno udeleževali shodov starih vozil. Z vozilom se pogosto vozim, predvsem ko je lepo vreme. Z njim sem bil že dvakrat v Rimu, pa v Bologni, Nemčiji blizu Frankfurta in celo v Afriki,« je pove-dal lastnik 2400-kubičnega terenskega vozila, s katerim je v devetih letih prevozil več kot 30.000 kilometrov. S tri leta manj starim džipom willys se je na srečanje že četrto leto pripeljal Marko Simič iz Opčin pri Trstu. 2200-kubično terensko vozilo je lepo obnovil njegov pokojni oče, kupili pa so ga pred desetimi leti. V družinski zbirki imajo še ne-kaj starih vozil, ki jih bodo obnovili. Kot je povedal Simič, se z vozilom pogosto odpravijo na sreča-nja lastnikov starih vozil. Leta 2002 so se z njim odpravili v El Alamein v Egipt, dve leti pozneje pa v Francijo na praznovanje 60. obletnice izkrcanja zavezniških sil v Normandiji.

Airsoft tudi v Sloveniji vse bolj priljubljen

Tisti, ki jih zanima gverilsko bojevanje in taktika spopadov v gozdu in ki bi radi preizkusili svoje

spretnosti ter iznajdljivost v simuliranih bojnih razmerah, so se ustavili

na kraju, kjer se je predstavljala Airsoft zveza Slovenije. Tu so se lahko preizkusili tudi v streljanju z

replikami airsoft. »Airsoft je dina-mičen šport, ki izhaja iz vojaških in policijskih taktičnih vaj. Običajno je namen igre doseči taktični cilj in

ne zgolj izločitev nasprotnika iz igre,« je pojasnil Andrej Beltram iz društva za

taktične igre SANG iz Nove Gorice. Igralci so oboroženi s posebnimi replikami airsoft,

ki so po videzu zelo natančne kopije pravega orožja. Izdelane so iz kovine in plastike v naravni velikosti. Teža, videz in uporaba so zelo podobni

originalu. Večkrat je repliko težko opaziti, tudi potem, ko smo jo že držali v rokah. Strelivo je shranjeno v okviru, tako kot pri pravem orožju. Izstreljujejo šest milimetrov velike kroglice, iz-delane iz plastike ali biorazgradljivih snovi, ki ob ustju cevi ne presegajo hitrosti 90 m/s, ob tem pa za igralce niso nevarne, ne puščajo madežev in ne povzročajo škode na predmetih ali objektih. Kljub zelo majhni masi kroglice, je izstrelek lahko nevaren za oči, zato je nujna uporaba zaščitnih očal. Replik ni mogoče predelati v pravo orožje. Slovenska zakonodaja jih uvršča med igrače, zato zanje ni treba imeti nabavnega dovoljenja. Čeprav sodijo med igrače, je treba z njimi ravnati enako pazljivo kot z zračnim ali katerimkoli dru-gim orožjem. Airsoft je podoben paintballu, le da je bolj realen. Po glavnem pravilu se mora igralec, ki ga zadane kroglica, sam izločiti iz igre. Razlika je tudi v tem, da je domet replik airsoft manjši kot pri orožju za paintball, natančnost pa veliko večja. Replike airsoft tudi ne potrebujejo zunanje plinske jeklenke in so trikrat cenejše od orožja za paintball, prav tako tudi strelivo. »Oprema za air-soft se večinoma dobi tudi v Sloveniji,« je pojasnil Beltram in dodal, da najcenejša replika puške stane približno 50.000 tolarjev, repliko pištole pa je mogoče dobiti že za 5000 tolarjev. V Sloveniji delujejo v okviru Airsoft zveze Slovenije štirje klubi za airsoft, njihovi člani pa se ločijo tudi po unifor-mah, saj se igralci pri airsoftu oblačijo v prave bojne uniforme vojsk. »Vsakdo, ki je starejši od 18 let, se lahko včlani v klub,« je poudaril Beltram in dopolnil, da je airsoft podobno kot v tujini vse bolj znan in razširjen tudi v Sloveniji. Znanih je veliko načinov igranja. Posebno priljubljena disciplina je tako imenovani mil-sim (Military Simulation), pri kateri si igralci prizadevajo simulirati resnične razmere in taktiko določenih enot ali odigrati zgo-dovinski vojaški dogodek.

Marko Pišlar

nemško vojsko pred in med drugo svetovno vojno spopadov v gozdu in ki bi radi preizkusili svoje spretnosti ter iznajdljivost v simuliranih

ne zgolj izločitev nasprotnika iz igre,« je pojasnil Andrej Beltram iz društva za

taktične igre SANG iz Nove Gorice. Igralci so oboroženi s posebnimi replikami airsoft,

ki so po videzu zelo natančne kopije pravega orožja. Izdelane so iz kovine in plastike v naravni velikosti. Teža, videz in uporaba so zelo podobni

spretnosti ter iznajdljivost v simuliranih

je pojasnil Andrej Beltram iz društva za taktične igre SANG iz Nove Gorice. Igralci

so oboroženi s posebnimi replikami airsoft, ki so po videzu zelo natančne kopije pravega

orožja. Izdelane so iz kovine in plastike v naravni velikosti. Teža, videz in uporaba so zelo podobni

Marko Simič z džipom willys in Avguštin Jug z vozilom

VW 82-kübelwagen

Na stojnici Airsoft zveze Slovenije so

si obiskovalci lahko ogledali replike airsoft,

ki so po videzu natančne kopije pravega orožja.


Ob

razi

Kdaj in zakaj ste postali vodnik reševalnega psa? Vedno sem rad pomagal, posebno ob nesrečah, in delal v humanitarnih ak-cijah. Kot vodnik reševalnega psa bi lahko naredil še več, saj je pes idealen pomočnik pri reševanju. To je bil izziv. Ko sem dobil psičko Gajo, sem se začel aktivno uriti za vodnika reševalnega psa. Labradorci so zelo učljivi, mirni in močno izražajo pripadnost človeku. Odločil sem se še za enega psa, po zna-čaju popolnoma drugačnega. Avstralski ovčarji so delovni psi, zelo živahni in s pašnim nagonom, zato jih uporabljajo na rančih. Sodelujejo tudi pri reševanju in Bell se že dobro odziva na šolanje. Če Gaji kaj ukažem, se uči tudi Bell. Ko Gaja ne bo mogla več delati, bo uživala pasji pokoj doma na kavču, z Bell pa bova delala. Kako je z licencami za vodnika in reševalnega psa ter koliko se morate uriti, da dobro delate? Ko sem bil v prejšnji službi, sva z Gajo preživela večino časa skupaj. Najprej sva dvakrat na teden urila poslušnost, nato še iskanje trikrat na teden na poli-gonu. Zdaj poslušnost, prehod čez ovire in iskanje uriva vsak dan. Sem član kranjskega kluba vodnikov reševalnih psov, ki sodi k enotam za zaščito in reše-vanje Civilne zaščite, sicer pa delam v enoti v Škofji Loki. Zdaj smo sprejeti tudi v mednarodno organizacijo za reševanje (IRO). Vsi programi urjenja vodnikov in psov za reševanje že ves čas potekajo po programih IRO, prav tako izpiti. Z Gajo imava opravljene izpite za iskanje v ruševini A in B, pri čemer je B težja stopnja, iskanje v plazovih A in B ter za iskanje pogrešane osebe. Začela sva tudi urjenje za reševanje na vodi, torej iskanje utopljencev. Pes sedi v čolnu in s pomočjo voha išče mikromehurčke, ki prihajajo na površje zaradi razpadanja telesa, vendar jih lahko odnaša tok ali veter, zato je tako iskanje zelo težavno. Pri delu smo že bili uspešni, saj smo pomagali najti utopljenca v Blejskem jeze-ru. Z Bell sva urjenje šele dobro začela. Stara mora biti vsaj 14 mesecev, da bo šla na prve izpite, mislim pa, da se bo razvila v dobrega reševalnega psa, saj že išče v plazu in ruševini. Za reševanje sta nujna znanje in treniranje, da psa dobro razumeš in da pes razume vodnika. Kolikokrat ste sodelovali v pravih reševalnih akcijah? Kar nekajkrat. Junija pred tremi leti smo vodniki z reševalnimi psi iskali po-grešano osebo. Delali smo že nekaj ur, bilo pa je več kot 30 stopinj Celzija. Ob pregledovanju območja sem opazil, da je Gaja postala bolj živahna in se je že precej oddaljila, vendar sem jo pustil, da gre naprej. Kmalu je zalajala in ko sem prišel do nje, je sedela poleg gospe, ki je bila utrujena in dehidrirana, toda živa in zdrava. Ves trud je ob takem doživetju poplačan. Bil sem zelo srečen, saj ni boljšega plačila za vodnika, kot da njegov pes nekomu reši življenje. Iskali smo tudi samomorilca, ki smo ga na srečo našli še živega, jadralnega padalca in pogrešanega na Krvavcu, nekaj primerov je bilo tudi v okolici Škofje Loke. Povsod smo iskali pogrešane osebe. Izurjeni smo na primer tudi za iskanje v

Ko rešimo človeku življenje, je ves trud poplačan

plazu, toda to delo večinoma opravljajo gorski reševalci in njihovi vodniki s psi, ki so doma blizu gora. Kaj je vzrok za veliko reševalnih akcij? Mislim, da ljudje premalo razmišljamo, kaj se lahko zgodi. Hoja v hribe je po-stala moderna, planince pa srečujemo v neprimerni obutvi in kratkih hlačah. Ne zavedajo se, da lahko človek tudi poleti v hribih zmrzne. Ljudje so prepo-gosto malomarni in premalo ozaveščeni. V hribe hodijo tudi pozimi, ko sneži, kar je popolnoma neprimerno. Dobro bi bilo, če bi sprejeli zakon, da morajo imeti planinci obvezno gorniško opremo. Če je ne bi imeli, bi morali reševanje plačati. Premalo se zavedajo, da v akcijah umirajo reševalci zato, ker so ljudje nespametni. Kako združujete delo v SV in civilno znanje? V SV delam dve leti. Precej znanja, posebej za reševanje, sem pridobil v civilnih strukturah. Mislim, da bi lahko to znanje v službi bolje izkoristil. K pomoči ob ne-srečah me zavezuje tudi uniforma. V 132. GORB dela precej gorskih reševalcev in vodikov reševalnih psov. Na usposabljanjih bi na primer lahko vključili še vodnika z reševalnim psom. Z Gajo bi hodil v službo in če bi se kaj zgodilo, bi sodelovala v akciji. Sicer pa je na dnevih odprtih vrat Gaja zelo dobrodošla in predstavimo tudi reševanje. Želim si, da bi lahko tudi v službi uporabljal znanje, ki sem ga pridobil med civilnim delom. V sistemih Civilne zaščite je predvideno vključevanje vojske in civilnih reševalcev v reševanje in sodelovanje pri odprav-ljanju posledic nesreč. Odhajate na misijo. V okviru SIKON 16 grem v BiH za devet mesecev. Tako bo zdaj z Gajo delal sin, ki je tudi prostovoljni gasilec reševalec, z Bell pa žena. Mislim, da ne bo težav, saj smo že prava družina reševalcev, toda gotovo bom svoji zvesti pomočnici pogrešal. Valerija Šket Jarm

Foto: Bruno Toič

Vodnik Uroš Ovsenek dela v 132. GORB na Bohinjski Beli, poleg tega pa je tudi vodnik reševalnega psa. Pravzaprav ima dve psički, in sicer osemletno labradorko Gajo, s katero sta že večkrat sodelovala v reševalnih akcijah, in 10-mesečno avstralsko ovčarko Bell, ki šele spoznava veščine reševanja. Pravi, da ga humanitarno delo izpolnjuje, želi pa si, da bi lahko znanje, ki ga je pridobil v civilnih humanitarnih dejavnostih, bolj povezal z voja-škim znanjem in delom.


Ra

zved

rilo

Reševalcem nagradnega kvizaPravilna rešitev kviza iz prejšnje številke: DRUGA OBLETNICA.Nagrade prejmejo: Jelka Vrhunec Topolovec, Mokrice 10, 1360 Vrhnika, Ranko Djokić, Svobode 109, 6330 Piran, in Henrik Razpotnik, Kresnice 1 a, 1281 Kresnice.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 21. aprila 2006, na naslov:Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

Ime: ...............................................................................................

Priimek: ........................................................................................

Naslov: .........................................................................................

Pošta: ...........................................................................................

Rešitev gesla: .............................................................................

........................................................................................................

Razstava

O RO Ž J Ev Pokrajinskem muzeju v Celju

Na razstavi je na ogled 210 kosov hladnega in ognjenega orožja iz obdobja od 13. do 20 stoletja. V štirih razstavnih prostorih je orožje predstavljeno tematsko in kronološko.

Razstava bo odprta do decembra v prostorih Pokrajin-skega muzeja Celje na Muzejskem trgu 1 v Celju. Ogledate si jo lahko od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Ob ponedeljkih in praznikih je muzej zaprt.

Vabljeni!

Letnik XIV/6

Documents

Transcript of Letnik XIV/6