številka

leto XX 28. 9. 2012

9 7 7 1 3 1 8 0 6 8 0 0 6

revijaslovenska vojska

Del ameriške pomoči na ogled v Pivki

Intervju Slavko Kmetič

Pest preverjala usposobljenost

Urjenje jamarskih reševalcev

Ali bomo vzdržali ali smo mogoče že na pragu kritične stabilnosti?

Pred novimi izzivi

Borec za človekove pravice tomo križnar me je nekoč z neizčrpno energijo vprašal, ali vem, kako afriški domorodec premaga strup zelene mambe. »Zakoplje se v zemljo, v posebno ilovico, v kateri mrkne tudi za več dni skupaj. izkoplje se šele takrat, ko je popolnoma izčrpan, toda ozdravljen.« Ob tem stavku v duhu življenjskega optimizma se mi je porodila misel, da se vsakdo izmed nas sreča s »strupom«, nesrečo in izzivom, kako naprej. vsakdo se tudi v želji po rešitvi zakoplje v »ilovico«, vprašanje pa je, kako iz nje vstanemo. Nekateri se soočijo sami s seboj in težavami, ki jih življenje prinaša, druge pa svet »zakoplje«. Dnevi nam ne prizanašajo z novostmi, toda prav nekaj novega lahko prinaša napredek. izziv je odkriti, kaj je treba zboljšati. vojska ter sistem zaščite in reševanja je skupek zanimivih posameznikov, združenih s skupnim ciljem, služiti državi. ta drugačnost v enotnosti je navdihujoča. Občutek spoštovanja, ki si ga zasluži navzočnost uniforme, v katero po pretečenih nekaj kilometrih še pred delovnimi obveznostmi smukne vojak, je v civilni javnosti premalo navzoč. Slovenska vojska ni le združba posameznikov, temveč tudi kompleksna organizacija, ki se sooča z vprašanjem, koliko civilne javnosti je dovolj, da je v poteku delovanja ne bo preveč. Dragi bralec, revijo bi si želeli približati tudi širši javnosti in v ospredje postaviti vojaka kot osebo. Poudariti njegove navade, izkušnje in nasvete.ko boš listal prenovljene strani, v prispevkih ne prezri enotnosti pripadnikov posebne enote specialne taktike, strokovnosti ekipe mobilnega biološkega laboratorija in požrtvovalnosti reševalcev iz jam.Njihove zgodbe nas navdihujejo z vztrajnostjo, nam vlivajo pogum in nas spodbujajo, da si vzornost teh vrlin postavimo za življenjsko vodilo. Niso le spodbuda za osebnostno rast, temveč pomagajo pri primernem uvrščanju vojaške sfere znotraj splošne. Z njimi ustvarjamo ravnotežje med obema in v luči boljšega razumevanja vzgajamo družbo.

Hana Souček Morača

U V O D N I K

V S E B I N A

i zpostavl jamo

3 v Pivki odprta razstava o vojaški pomoči ZDa Jugoslaviji po drugi svetovni vojni

4 Poimenovali vojašnico na Bohinjski Beli, praznovali vojaški gorniki

aktualno

5 ali bomo vrv vlekli, se privezali zanjo ali jo celo potiskali?

interv ju

7 Za ohranjanje vrednot osamosvojitve smo naredili premalo

spremljal i smo

10 ko se pogovor spremeni v napad

13 18. BJRkBO pripravljen za ukrepanje ob bioterorizmu

16 Bosanski vojski znanje o mostnem mestu prehoda

i z naš ih enot

15 18. BJRkBO spet na Slovaškem

i z vojaškega ž ivl jenja

18 štiri generacije slušateljev v kadetnici

19 Novim izzivom naproti

napisali ste

20 Odnosi z javnostmi v Slovenski vojski in kakovost sodelovanja z mediji

posvet

23 Simpozij o utrdbah v 20. stoletju

v idel i smo

25 v jamo nikoli sam

nasveti za trening

27 Najboljša Mateja Mlinar in aleš Žontar

skrb za vojaka

29 v Slovenski vojski zagotavljamo socialnovarstveno oskrbo

s tenčas

30 Spodbudna misel

Predlagali ste

Priporočamo

Poiščite razlike

Lektorske rešitve za vsak dan

7

20

27

2

Odločitev za razstavo izhaja iz dej-stva, da prav oklepna vozila iz ame-riške vojaške pomoči spadajo med najdragocenejše razstavne predme-te Parka vojaške zgodovine v Pivki. Z zamislijo je avtorjem razstave uspelo navdušiti tudi predstavni-ke veleposlaništva ZDA v Sloveniji, da so se odločili za sodelovanje pri njenem nastajanju in za finančno pomoč. Ameriška vojaška pomoč je najverjetneje preprečila vdor takra-tne Sovjetske zveze in ohranitev su-verenosti, zato tudi izbira imena razstave Oklep svobode.Razstava bo gotovo postala še eden izmed uspešnih projektov Parka vo-jaške zgodovine, ki že več let deluje pod pokroviteljstvom občine Pivka in MO. Kot je v svojem nagovoru po-udaril pivški župan Robert Smrdelj, je ohranjanje zgodovinskega spo-mina in slovenske vojaške zgodovi-ne pomembno poslanstvo, v kate-rem v občini vidijo svojo razvojno priložnost. Razstava predstavlja dogodke v ob-dobju, ko je Jugoslavija po letu 1948 ostala zunaj kroga na Sovjetsko zvezo vezanih komunističnih držav in je bila vojaško ter gospodar-sko šibka ob naraščajoči grožnji z Vzhoda prisiljena poiskati pomoč pri zahodnih državah. ZDA so se od-ločile za zelo veliko vojaško pomoč, saj je bilo zavarovanje širšega Sredozemlja posredno tudi v njiho-vem interesu. O velikosti te pomoči govori dejstvo, da je Jugoslavija dobila 599 tankov M4A4 sherman, 319 takrat najsodobnejših tankov M47 patton, 399 lovcev na tanke M36 jackson, 10.000 tovornjakov, pet ladij ter veliko drugih kosov strelnega orožja in opreme. Slabše poznavanje tega obdobja zgodovine

je mogoče pripisati dejstvu, da se je Jugoslavija po letu 1957 znova ideo-loško zbližala z Vzhodom, ob tako velikem paketu pomoči, ki ga je bila deležna od ZDA, pa je še posebno pri političnem vodstvu ostal obču-tek nelagodja.

Minister pozdravil prijateljstvo med Slovenijo in ZDAV svojem nagovoru zbranim na od-prtju razstave je minister za obram-bo izrazil veselje ob dogodku, ki po-trjuje naše veliko prijateljstvo z ZDA, saj sega v drugo svetovno vojno in še dlje in je pomembno za celotno slo-vensko vojaško zgodovino. Minister je ob tem poudaril da-našnje dobro sodelovanje med oboroženimi silami obeh držav. Veleposlaniku Mussomeliju se je za-hvalil za pomemben prispevek tako na obrambnem kot tudi na kultur-nem in drugih področjih sodelova-nja. Izrazil mu je tudi iskreno soža-

lje ob izgubi ameriškega veleposla-nika in drugih žrtvah zadnjih nemi-rov v Libiji. Ob tem je obsodil žalje-nje verskih čustev, ki so nekaj naj-globljega, norčevanje iz njih pa je po njegovih besedah nekaj najbolj spre-vrženega. Hkrati je izrazil pričako-vanje, da se bodo enaka merila upo-rabljala pri obsojanju neprimernih dejanj in žaljenju simbolov vseh ver. O vsebini razstave je minister Hojs povzel, da to dejanje potrjuje, da so bile ZDA pripravljene pomagati naši nekdanji domovini Jugoslaviji pri obrambi suverenosti in na so-delovanje, ne glede na to, da sta bili državi po drugi svetovni vojni na nasprotnih ideoloških brego-vih, in ne glede na vse razlike med njima. Ne smemo pozabiti tudi na tisti del ameriške pomoči, ki je re-ševal življenja z neposredno pomo-čjo v hrani in drugih izdelkih, ki so jih potrebovali preprosti ljudje, je še dodal minister.

Razlogi za ameriško vojaško pomoč JugoslavijiVeleposlanik Mussomeli je med drugim govoril o treh ključnih in medsebojno povezanih dejstvih o ameriško-slovenskem partnerstvu. Kot je povedal, sam vidi najmanj tri dozdevne razloge za ameriško pomoč. Prvič, pomagala je proti šir-jenju razpoloženja proti Zahodu in Ameriki znotraj Jugoslavije. Poleg tega je veleposlanik povedal, »da je vsekakor moralo biti pri tem vsaj nekaj hladnega preračunavanja, saj je ohranjanje svobodne Jugoslavije služilo ameriškim interesom«. Da pomoč ni bila le sebična in pragma-tična, je po njegovih besedah obsta-jal še tretji razlog za vojaško pomoč, to je »idealistična želja po pomoči manjši državi z namenom ohrani-tve samostojnosti kot nekaj dobrega samo po sebi in tudi odkriti up, da bi naša pomoč naredila jugoslovan-ski komunistični režim zmernejši«.

V Pivki odprta razstava o vojaški pomoči ZDA Jugoslaviji

po drugi svetovni vojniV okviru 6. festivala vojaške zgodovine v Pivki je bila nedelja, 16. septembra, namenjena osrednji temi festivala, to je pomoči ZDA z vojaško oborožitvijo in opremo Jugoslaviji v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Razstavo Oklep svobode so odprli župan občine Pivka Robert Smrdelj, veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph Mussomeli in minister za obrambo Aleš Hojs, ki je bil tudi glavni govorec na slovesnosti. K razumevanju do zdaj skoraj neznanega obdobja naše zgodovine je pripomogla tudi premierna predstavitev filma o ameriški pomoči Jugoslaviji v produkciji POP TV.

Besedilo in fotografija: Aleksandra Pelko

3

sv 14izpostavljamo

Poimenovali vojašnico na Bohinjski Beli,

praznovali vojaški gornikiNa Bohinjski Beli je bila v petek, 21. septembra, slovesnost ob razglasitvi imenovanja Vojašnice Boštjana Kekca, udeležila pa sta se je tudi minister za obrambo Aleš Hojs in načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Dobran Božič. Od 14. septembra, ko je na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o obrambi minister za obrambo Aleš Hojs podpisal odredbi o ime novanju vojašnice na Bohinjski Beli in vojaškega objekta Slovenske vojske na Pokljuki, se vojašnica na Bohinjski Beli imenuje Vojašnica Boštjana Kekca, vojaški objekt Pokljuka pa Vojaški objekt Rudolfa Badjure.

Besedilo in fotografija: Jerica Pavšič

Boštjan Kekec je bil pripadnik TO Republike Slovenije. Kot pripadnik Območnega štaba za TO Škofja Loka je sodeloval v vojni za sloven-sko samostojnost. Po koncu vojne se je pridružil profesionalni se-stavi TO in se zaposlil v 1. bataljo-nu 32. gorske brigade na Bohinjski Beli kot poveljnik oddelka ter al-pinistični inštruktor. Kot član Alpinističnega kluba Škofja Loka je v svoji alpinistični karieri opra-vil več kot 900 vzponov v domačih in tujih gorah. Leta 1993 se je kot vrhunski slovenski alpinist udele-žil slovenske alpinistične odprave v Himalajo. 15. junija 1993 je na K2 umrl zaradi pljučnega edema. Ob razglasitvi imenovanja sta zbrane nagovorila poveljnik 132. gorskega bataljona Slovenske vojske major Anže Rode, ki je med drugim dejal: »V čast in ponos nam bo, da bomo v prihodnje živeli in delovali v Vojašnici Boštjana Kekca,« in pol-kovnik v pokoju Fedja Vraničar st., ki je bil prvi poveljnik 132. gorske-ga bataljona ter nadrejeni pokoj-nemu Boštjanu Kekcu. Polkovnik Vraničar je poudaril, da Vojašnica Boštjana Kekca postaja osrednje in

tudi simbolno središče slovenskega vojaškega gorništva. V njej deluje tudi Večnacionalni center odlično-sti za gorsko bojevanje. Slovesnosti so se udeležili tudi svojci Boštjana Kekca, njegova vdova pa je skupaj s poveljnikom bataljona odkrila tablo z novim na-pisom vojašnice.

Počastili dan slovenskih vojaških gornikov, 20-letnico 132. gorskega bataljona SV in petletnico Združenja vojaških gornikov SlovenijeV nadaljevanju je v Zdraviliškem parku na Bledu potekala priredi-tev s postrojem pripadnikov in pripadnic 132. gorskega bataljona Slovenske vojske ob 20-letnici de-lovanja enote, na slovesnosti pa so zaznamovali tudi petletnico delo-vanja Združenja vojaških gornikov Slovenije. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Aleš Hojs. Zbrane je nagovoril tudi poveljnik 132. gor-skega bataljona Slovenske vojske major Anže Rode, ki je predstavil dosedanje delovanje bataljona in aktualne naloge. Tako se je enota

dokazala že pri usposabljanju voja-kov nabornikov, pripadnikov pro-stovoljne pogodbene rezerve ter tudi v mednarodnih operacijah in misijah. Predsednik Združenja vo-jaških gornikov Slovenije brigadir v pokoju Janez Kavar je poudaril ponos članov Združenja vojaških gornikov Slovenije na to, da so so-potniki na uspešni poti slovenske-ga vojaškega gorništva. Slovesnosti se je udeležil tudi župan občine Bled Janez Fajfar.Minister za obrambo Aleš Hojs je čestital 132. gorskemu bataljonu ob pomembni obletnici. Poudaril je, da imamo Slovenci gore v srcu in krvi ter da so nam bile na neki način po-ložene v zibelko. Pri tem je po mini-strovem mnenju pomembno to, da so naši predniki glede gora naredi-li marsikaj, saj so kupovali zemljo po najvišjih vrhovih, da bi jo ohra-nili slovensko, slovenski plezalci so plezali smeri, da bi prehiteli nemške kolege, na žalost pa so tudi služili v več vojskah in prav na našem oze-mlju doživeli najhujše stvari zgo-dovine. Minister je še poudaril, da je naš gorski bataljon s svojim zna-njem in usposobljenostjo pokazal,

kaj zmore na vojaškem področju, kar nam je priznalo tudi mednaro-dno okolje. Obenem je ta bataljon dokazal, da zna sodelovati tudi z lo-kalno skupnostjo, saj pomaga pri re-ševanju ob nesrečah v gorah, sode-luje v čistilnih akcijah in pri drugih podobnih dejavnostih. Minister za obrambo Aleš Hojs je ob petletnici delovanja Združenja vojaških gor-nikov poudaril domoljubje članov združenja in njihovo skrb za to, da Slovenci poznamo zgodovino naših vojaških gornikov. Združenje je tudi predlagalo poimenovanje voja-šnice na Bohinjski Beli v Vojašnico Boštjana Kekca, s tem dejanjem pa po ministrovih besedah poudarja-mo pomen vojakov, ki so poleg vo-jaškega znanja imeli tudi druge sposobnosti, bili prepoznavni v svojem okolju, poleg tega so bili, kar je najpomembneje, pripadniki Teritorialne obrambe, torej tistih oboroženih sil, ki so izbojevale našo samostojnost. V kulturnem programu so sode-lovali Orkester Slovenske vojske, pevski zbor Združenja vojaških gornikov Slovenije Gorščaki in Garda Slovenske vojske.

sv 14

4

izpostavljamo

Zelo verjetno smo se znašli na točki, ko se bo treba vsaj za nekaj časa sprijazniti z manj ambicio-zno vizijo prihodnjega razvoja SV. Zaradi zelo omejenih finančnih sredstev za delovanje SV in velike verjetnosti, da v naslednjih letih ni smiselno pričakovati pozitiv-ne težnje financiranja, se moramo pogledati v ogledalo, hkrati pa moramo pogumno aktivirati ves pozitivni potencial, ki ga v SV ni malo. Spodbuditi ga moramo za pogumne korake ob hkratnem tveganju manjših napak pri iska-nju času in razmeram primernej-

ših poti ter načinov za izpolnjeva-nje poslanstev in nalog SV.Ko govorimo o profesionalni odlič-nosti in stabilnosti Slovenske vojske na začetku tretjega desetletja delo-vanja v samostojni Sloveniji, je smi-selno, da si odgovorimo na mnoga vprašanja. Čas je, da se pogledamo v ogledalo. Ali si znamo odgovori-ti na temeljna vprašanja za priho-dnje korake pri soustvarjanju naše prihodnosti v Slovenski vojski? Ali znamo odgovoriti na vprašanje, kakšna je moja dodana vrednost? Ko se sprašujemo o svoji prihodno-sti, si moramo odgovoriti na tri

vprašanja, in sicer kaj moja zmo-gljivost kot pripadnika Slovenske vojske oziroma moje enote prispe-va k nacionalni obrambi, kakšen je moj prispevek pri sodelovanju v za-ščiti in reševanju ter kakšen je pri-spevek h kolektivni obrambi. Če je odgovor na vsa tri vprašanja težko pojasniti, se moramo zami-sliti, ali bomo v prihodnje to zmo-gljivost vzdrževali, jo financirali in se pretvarjali, da jo potrebujemo.V vojaških organizacijah poteka nenehna primerjava med biro-kratskimi vojaškimi operativni-mi značilnostmi in zakonitostmi.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Dobran Božič je v prvi polovici septembra spre-jel odločitev, kam gre SV v priho-dnje. V svojih nastopih v podreje-nih poveljstvih in enotah, v kate-rih je predstavljal program trans-formacije, je bilo jasno, da ne želi le še ene reforme SV naslednje leto, temveč oblikovati vojaško organi-zacijo, ki bo vzdržna, stabilna in usmerjena v prihodnost. V nadaljevanju članka je zapisan povzetek načelnikovih predstavi-tev in usmeritev za prihodnje delo-vanje SV na poti do transformacije.

Ali bomo vrv vlekli, se privezali zanjo ali jo celo potiskali?

V okoliščinah, v katerih je Slovenska vojska, smo pred velikim paradoksom. Pravimo, da smo dobri, celo odlični. Pretekla poročila o ugotovljeni pripravljenosti kažejo, da smo vedno boljši ob zmanjšanju finančnih virov. Na drugi strani nas skrbi, ali bomo vzdržali, smo mogoče že na pragu kritične stabilnosti, z drugimi besedami na pragu kritične nestabilnosti, če primerjamo to s pol praznim oziroma pol polnim kozarcem vode, kakor ga kdo hoče videti.

Besedilo: Simon KorezFotografiji: Bruno Toič

5

sv 14aktualno

Transformacija ni ukrep, je procesTransformacija SV je celovit in zelo zahteven proces, katere-ga učinkovitost ni odvisna le od sposobnosti in zavzetosti nas v SV, temveč je zelo odvisna od sinergijskih učinkov podobnih procesov v obrambnem resorju in celotni družbi. Namen trans-formacijskih dejavnosti je, da proučimo obrambne zmoglji-vosti in jih prilagodimo priho-dnjim zahtevam. Transformacija ni ukrep, transformacija je proces, ki se ne more konča-ti. Z ustreznim razumevanjem in oblikovanjem ključnih proce-snih tokov in posameznih pro-cesov v SV moramo birokraci-jo omejiti na nujni minimum ter jo postaviti izključno v funkcijo olajševanja in pospeševanja, ne pa oteževanja ter zaviranja ra-zvoja. Ožje in širše okoliščine za delovanje SV niso na naši strani. Tako se moramo spremeniti tudi mi in začeti drugače razmišlja-ti. Transformacija ni proces re-organizacije in postavitve nove strukture, temveč je proces, ki bo trajal tudi do leta 2025 in naprej. Kakšna bo SV čez 20 let, verjetno danes ne vemo, vemo pa, da se moramo oblikovati tako, da bomo izvajali poslan-stvo tudi v razmerah, kakršne so zdaj in bodo verjetno še v nasle-dnjih letih. Bistveno je, da vemo, da se moramo spreminjati. Da se spreminjamo vsaka štiri leta, da se spreminjamo vsakih pet let in da tisto, kar je slabo, opustimo, ne vzdržujemo. Kar ne deluje, spremenimo. Spremenimo tudi to, kar nas ovira pri našem delu in kar nas moti, in sicer pravil-nike ter uredbe in mogoče tudi zakone. Ne prilagajamo se zato, da ustrežemo sedanjemu stanju in da ga zadovoljimo. Transformacija zahteva, da smo »živi«, da se spreminjamo in da to hočemo narediti. Velikokrat bi se lahko vprašali, ali bi danes naredili enako kot pred deseti-mi leti. Če je odgovor ne, potem moramo hitro ukrepati in to spremeniti. Ko vidimo, da nekaj ne gre, se je treba odzvati, se spremeniti. Ni dovolj le se pogovarjati in razpra-vljati. Danes ni časa za znanstve-no fantastiko. Če se le reorgani-ziramo, postavimo novo struk-turo, je to najlaže. Če ne spre-menimo naše logike, naše misel-nosti, če ne pustimo zamislim in hotenjem proste poti, potem nismo nič spremenili. Smo taki,

kot smo bili. Spremeniti moramo način razmišljanja, ki je danes premalo intenziven, premalo namenja poudarka tistemu, kar mora pri posamezniku. SV je na pravih temeljih in pravi poti v prihodnost. Smo v prvi fazi transformacije in reorga-nizacije, imamo cilj poenostavi-ti birokracijo, se razbirokratizi-rati. Opaziti je, da nismo opti-mizirani, da sicer delamo vsak svoj posel, drugače pa enakega. Določeni postopki se ponavlja-jo na več ravneh. Imamo preveč štabnih organov, ki niso združe-ni, operative je premalo.Če hočemo spremembe, moramo razčistiti, pozabiti preteklost, se učiti, kaj je bilo dobro, in to pov-zeti, kar je bilo slabo, pa pozabi-ti in spremeniti. V prihodnosti ne smemo podpirati tistih zmo-gljivosti, na katere nismo po-nosni in ki delujejo. Če se bomo veliko ukvarjali s preteklostjo in tem, kar ni mogoče, ne bomo šli v prihodnost.Če hočemo nekaj narediti dru-gače, to zahteva inovativen pri-stop. Imeli bomo zaplete. Ali bo idealno? Verjetno ne. Ali lahko to spremenimo? Spremembe, kakršne imamo danes in kakršne bodo v priho-dnosti, zahtevajo sinergijo ter so-ustvarjanje vseh za nas, za priho-dnjo generacijo SV. Posameznik ne more ničesar spremeniti sam, lahko le vleče vrv, odločitev celo-tnega kolektiva pa je, ali to vrv vleče skupaj, ali jo nekateri poti-skajo in držijo do prihoda novih, jo mogoče potegnejo nazaj ali pa se privežejo za vrv in čakajo, da se jim nič ne pripeti. Vsak zase se mora odločiti, katero izmed na-štetih različic bo uporabil zase.Dejstvo je, da transformacija ne bo uspela brez zaupanja vase in v nadrejene, da smo na pravi poti, na poti k pravim ciljem z željo, da to pot prehodimo čim hitre-je, s čim manj zastoji in stran-potmi. To ni pot posameznika, to je pot nas vseh. Uspešni bomo le ob sinergiji in medsebojnem zaupanju, vzajemni podpori in skupnih prizadevanjih ter tvega-njih, je bila sklepna misel načel-nika Generalštaba SV brigadirja Dobrana Božiča.Kot je zapisal Klausewitz, v vojni nobena sprememba ni napor, v miru pa je še tako majhna spre-memba velik napor, zato je priča-kovati, da bo treba v prihodnje še v tako majhne spremembe vloži-ti veliko prizadevanj, saj na srečo živimo v miru.

sv 14

6

aktualno

Za ohranjanje vrednot osamosvojitve smo naredili premalo

Pogovor s predsednikom Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Slavkom Kmetičem

Natančno dvajset let po plebiscitu o samostojni in neodvisni Sloveniji leta 1990 je 23. decembra 2010 začelo delovati Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Prvi predsednik VSO je bil Ivan Oman, decembra lani pa je postal predsednik združenja, v katerem je danes več kot 1600 članov, med njimi pa so tudi nekateri pomembni predstavniki javnega političnega življenja, upokojeni strojevodja in nekdanji prvi sindikalist slovenskih železničarjev Slavko Kmetič. Leta 1988 je vodil prvo odmevno stavko železniškega in strojnega osebja v Vzhodni Evropi, med njo pa so ustavili 1500 vlakov in otežili železniški promet v celotni Jugoslaviji. Nato je postal prvi predsednik prvega demokratičnega sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre v nekdanji Jugoslaviji. Ob demokratičnih spremembah med slovensko politično pomladjo je bil Kmetič na prvih demokratičnih volitvah izvoljen tudi za poslanca v takratni skupščini, zato okoliščine slovenske osamosvojitve dobro pozna. V pogovoru za revijo Slovenska vojska nam je predstavil delo VSO in nekatere okoliščine iz tega pomembnega obdobja novejše slovenske zgodovine.

Besedilo: Marko PišlarFotografije: Bruno Toič

7

sv 14intervju

Kateri so bili glavni razlogi za ustanovitev VSO?

Eden izmed razlogov je bil nedvo-mno ponarejanje zgodovinskih dej-stev iz obdobja osamosvajanja. Marsikaterega posameznika, pred-vsem sodelujoče v slovenski osamo-svojitvi, je zmotilo, da so začele vete-ranske organizacije iz obdobja osa-mosvojitve praznovati in poveliče-vati dogodke ter osebnosti, ki z osa-mosvojitvijo nimajo nobene poveza-ve. Omenim naj proslavo ob 20. oble-tnici demokratičnih sprememb in za-četka Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) leta 2010 v Ivančni Gorici, saj se je predstavniki dveh ve-teranskih organizacij, in sicer zdru-ženja Sever ter Zveze veteranov vojne za Slovenijo, niso želeli udeležiti. Tega dogodka sta se organizaciji raje spo-mnili septembra istega leta povsem v nasprotju z dogajanji leta 1990. Drugi razlog za ustanovitev VSO je potreba po dvigu ravni domoljubja in poudar-janju vrednot slovenske osamosvoji-tve. Glavni povod za nastanek naše organizacije je bila neupravičena po-delitev državnega odlikovanja pred-sednika RS nekdanjemu šefu Udbe in sekretarju za notranje zadeve Ertlu.

Kako ste organizirani in koliko članov je v vašem združenju?

Teritorialno je združenje organizi-

rano, kot je bila leta 1990 struktu-rirana MSNZ. Združeni smo v tri-najstih pokrajinah, v vsaki pokra-jini pa glede na velikost območja oblikujemo območna in občinska združenja. V VSO je danes vključe-nih več kot 1600 članov, pri čemer članstvo nenehno in hitro narašča. V naše združenje se lahko vključijo vsi, ki so delovali na področjih osa-mosvajanja. Naši člani niso le pri-padniki takratnih oboroženih voja-ških in miličniških struktur, temveč so med njimi tudi civilisti, kot so že-lezničarji, poštarji, državni uradniki

in kmetje, ter vsi, ki so bili kakorkoli vključeni v osamosvajanje Slovenije. V naše združenje se lahko vključijo tudi predstavniki mlajših generacij, ki jim vrednote osamosvojitve pred-stavljajo temeljni okvir za delovanje.

Glavni usmeritvi združenja sta uveljavljanje in promoviranje vrednot slovenske osamosvojitve ter svobodne in demokratične države. Kako uspešna je bila pri ohranjanju tega izročila v preteklih dvajsetih letih Slovenija?

Za ohranjanje vrednot osamosvoji-tve smo naredili premalo. Mislim, da smo izmed vseh držav, ki so nasta-le na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v tem pogledu najslabši. Poglejmo le, koliko državljanov Slovenije izo-beša državno zastavo ob državnih praznikih. Rezultati anket med pre-bivalci Slovenije kažejo, da približno 90 odstotkov Slovencev ne ve, kdo je bil Jože Pučnik, ki velja za očeta slovenske države. Na žalost ljudje ne znajo odgovoriti tudi na prepro-sti vprašanji, zakaj in kako je nasta-la slovenska država. Pri tem bi po-udaril vlogo javne RTV in drugih množičnih občil, ki na žalost ne pri-kazujejo dogodkov iz obdobja osa-mosvajanja, kot je to na primer na Hrvaškem in v Srbiji, kjer televizije

v svojih programih predvajajo veliko dokumentarno-igranih filmov in oddaj o dogodkih iz tistega obdobja. Tudi otroci v osnovnih in srednjih šolah se premalo učijo o nastanku slovenske države. Za te vsebine ob koncu šolskega leta navadno zmanj-ka časa. Zaradi vse pogostejših pona-rejanj zgodovinskih dejstev v dnev-nopolitične namene tistih, ki niso bili za popolno osamosvojitev, smo se odločili, da časovno in vzročno di-menzijo osamosvojitve ter nastan-ka države ob pomoči zgodovinarjev, učiteljev in univerzitetnih profesor-

jev znanstveno predstavimo v tako imenovani beli knjigi osamosvojitve, ki jo bomo pripravili v sodelovanju z Zavodom za šolstvo. Ta se bo upora-bljala kot podlaga za dopolnitev ku-rikula, s čimer bomo v šolske izobra-ževalne programe vključili znanje o polpretekli zgodovini Slovenije ter se tako sistematično lotili dviga do-moljubja med Slovenci.

Kako sodelujete z drugimi veteranskimi združenji in organizacijami?

Naše združenje je takoj, ko sem na-stopil funkcijo predsednika, ponu-dilo sodelovanje Zvezi slovenskih častnikov, Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in združenju Sever. S prvima organizacijama že zgledno sodelujemo, od zadnjega pa nismo dobili odziva na našo pobudo o sku-pnem sodelovanju. Na lokalni ravni naši območni in občinski odbori so-delujejo z vsemi, ki so jim skupne vrednote domoljubja ter slovenske osamosvojitve. Na žalost v VSO ugo-tavljamo, da veteranske organizaci-je, ki bi morale obujati in proslavlja-ti dogodke iz obdobja slovenske osa-mosvojitve, veliko časa namenjajo

dogodkom iz NOB. Ob tem se človek upravičeno sprašuje, na podlagi česa sta ti organizaciji nastali.

Kako komentirate očitke, da zaradi svojega delovanja razdvajate slovensko javnost in veterane osamosvojitvene vojne?

Te očitke odločno zavračam, saj v združenju ne razdvajamo sloven-ske javnosti, temveč jo povezujemo in združujemo na temelju demokra-tičnih vrednot svobodne ter demo-kratične Slovenije. Ti očitki prihaja-jo od tistih, ki so povzročili to raz-dvojenost. Leta 1990 te razdvoje-nosti ni bilo, saj smo bili Slovenci med osamosvajanjem najbolj enotni v vsej svoji zgodovini. Le s tako močno podporo in enotnostjo vseh Slovencev je Demosu, ki je zmagal na prvih demokratičnih volitvah, uspelo izvesti procese osamosvoji-tve in po referendumu tudi osamo-svojitev slovenske države z zagoto-vitvijo realne sile z oblikovanjem MSNZ, ki je referendumsko voljo večine Slovencev v vojni ubranila z orožjem. Naše združenje ima precej širše poslanstvo in interesno podro-čje v primerjavi z drugimi organiza-cijami ter združenji. VSO združu-je vse tri elemente osamosvojitve,

in sicer civilne družbene iniciative, politično delovanje, torej prelom s prejšnjim sistemom, in vojne kom-ponente. Torej nismo nikomur kon-kurenca, lahko pa vse združujemo.

Člani združenja so številni pomembni ljudje slovenske politične pomladi. Ali ni bojazni, da bi združenje imelo prevelik politični predznak?

V našem združenju smo odprti za vse nove člane ne glede na politič-no pripadnost in prepričanje. V sta-tutu združenja je opredeljeno, da so naši člani lahko vsi, ki sprejemajo vrednote slovenske osamosvojitve in s svojim ravnanjem niso ovirali pri-prave na osamosvojitev Slovenije in ji nasprotovali. Kot združenje smo po zakonu povsem enaki drugim zdru-ženjem, ki delujejo na tem področju. V VSO je tudi mnogo ključnih ljudi v slovenski osamosvojitvi, na kar sem zelo ponosen. Tako je naš častni pred-sednik Ivan Oman, ki kot član prvega predsedstva edini ni podpisal sramo-tne deklaracije za mir. Ta deklaracija, ki so jo podpisali drugi člani predsed-stva RS, je v bistvu pomenila poskus razorožitve slovenske vojske v na-

stajanju. Že januarja 1991 smo po-slanci takratne skupščine na zaprti seji dobili informacijo, da JLA pripra-vlja oborožen poseg v Sloveniji, da bi zatrla demokratično izvoljeno oblast.

V sodelovanju z občino Kočevje ste maja soorganizirali slavnostno proslavo ob 22. obletnici začetka demokratičnih sprememb in ustanovitve MSNZ. Kakšen je bil pomen tega projekta za osamosvajanje in poznejši nastanek lastne vojske?

Danes lahko zatrdim, da brez MSNZ ne le, da ne bi bilo slovenske vojske, tudi svoje države ne bi imeli, saj ne bi imeli oborožene strukture, s katero bi zavarovali osamosvojitev. JLA je na dan, ko je prisegla prva demokra-tično izvoljena vlada, poslala ukaz o razorožitvi TO Slovenije. Poveljniški kader TO je ta ukaz sramotno spo-štoval in le pogumnim poveljnikom na nižjih ravneh ter posameznim občinskim vodstvom gre zahvala, da orožje ni bilo v celoti zaseženo. Posledično je sedanji brigadir Tone Krkovič dal pobudo takratnemu se-kretarju za obrambo Janezu Janši, da se ustanovi posebna skupina, ki bo poskušala v takratnih razmerah novi demokratični oblasti zagotoviti

Na žalost ljudje ne znajo odgovoriti tudi na preprosti vprašanji, zakaj in

kako je nastala slovenska država.

sv 14

8

intervju

oboroženo podporo za zavarovanje demokratičnih struktur. Tako se je začela zgodba MSNZ, zato smo mini-stru za obrambo že dali pobudo, da se za dan Slovenske vojske po novem določi 17. maj, vendar ta pobuda za zdaj še ni bila sprejeta, za leto na-stanka Slovenske vojske pa smo pre-dlagali leto 1990, kar je vodstvo MO in GŠSV že potrdilo. Ne strinjam se z nekaterimi, ki trdijo, da je današnja Slovenska vojska nadaljevanje TO iz leta 1968. Maja 1990 je bila TO raz-orožena s pomočjo svoje poveljni-ške strukture, lojalne enopartijske-mu režimu, vojska brez orožja pa ne obstaja več. MSNZ je sistemsko zago-tovila oborožitev in strukturo nove slovenske vojske.

Veliko razburjenja med Slovenci je povzročila tudi junijska proslava ob počastitvi dneva državnosti, saj nanjo niso bili povabljeni praporščaki vseh veteranskih organizacij, predvsem tistih, ki imajo na bojnih praporih rdečo zvezdo. V VSO ste to odločitev odbora za organizacijo državnih proslav podprli. Zakaj?

Ko smo zadnje dni pred razglasitvi-jo nove države v slovenski skupšči-ni, katere član sem bil takrat, spre-

jemali zakon o novih simbolih in od-stranitvi rdeče zvezde, temu nihče ni nasprotoval. Vsi delegati v takra-tni skupščini smo soglasno spreje-li nove državne simbole in tako se je tudi na simbolni ravni prekinila vez s prejšnjim sistemom. Slovenska država danes temelji na demokratič-nem sistemu in spoštovanju človeko-vih pravic, kar je popolno nasprotje prejšnjega režima. Temu mora slediti tudi simbolika. V združenju smo pre-pričani, da simboli totalitarnih reži-mov ne spadajo na državne proslave, zato se mi zdi odločitev odbora za dr-žavne proslave logična in smiselna.

Človeku se zdi, da tisti, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni, po več kot 20 letih še vedno niso enotni. Zakaj je tako?

Mislim, da do tega prihaja, ker o teh stvareh v preteklosti ni bilo prave razprave tudi na strokovni ravni s predstavitvijo vseh podrobnosti in dejstev iz tistega obdobja. Dejstvo je, da narod, ki ne pozna svoje zgo-dovine, nima najboljše prihodnosti in je obsojen na ponavljanje napak.

Zaposleni ste bili kot strojevodja na Slovenskih železnicah, dolgo pa ste bili

tudi prvi sindikalist slovenskih železničarjev, pri čemer ste si prizadevali za večje pravice delavcev. Kako danes ocenjujete vlogo sindikalizma pri nas?

Ko smo ustanavljali prve sindikate, smo vsi upali, da se bo sindikalizem v Sloveniji razvijal v pravo smer. Vsaj za železničarske sindikate lahko rečem, da so bili to pravi sindika-ti, katerih glavna naloga je bila skrb za zaposlene, ob tem pa so razume-li tudi težave države in železnice kot družbe. Če se ozrem v preteklost, naj povem, da so se leta 1989 začeli ustanavljati novi sindikati, tako da je bil sindikat strojevodij Slovenije prvi novi demokratični sindikat in prvi član Mednarodnega sindikata delavcev v transportu (ITF). Večina današnjih delavcev je ostala v nek-danjih režimskih sindikatih, ki so se preimenovali v svobodne sindika-te, ki imajo še danes vodilno vlogo, vendar ne v zaščiti delavstva, kot svoje glavno poslanstvo razumejo sindikati drugje, temveč se ukvarja-jo z nekakšno »kvazi« politiko, zato je večina delavstva pri nas danes sindikalno nezaščitena. To je še po-sebno očitno danes, v času krize, ko propadajo številna podjetja, pri čemer dejavnosti sindikatov pri pre-ventivni zaščiti delavcev, prepreči-tvi stečajev in kazenskem pregonu

direktorjev, ki kradejo, ni zaznati, temveč so te stvari prepuščene ste-čajnim upraviteljem in sodnim po-stopkom, ki potekajo počasi. Zaradi navedenega sem žalosten in razo-čaran, da slovenski sindikalizem ni tisto, kar bi moral biti, v dvajsetih letih pa slovenski delavci niso obli-kovali strokovnih in močnih sindi-katov kot edine učinkovite obram-be proti globalni ekonomiji in ne-katerim »povampirjenim« deloda-jalcem, ki lahko delajo s slovenski-mi delavci, karkoli želijo. Kot nekda-nji prvi sindikalist železničarjev se upravičeno bojim za prihodnost slo-venskega delavstva, če se sindikal-no gibanje pri nas ne bo v kratkem bolje organiziralo.

Po srcu ste vojak. Kakšna je bila vaša vojaška kariera?

Izhajam iz partizanske družine iz Trbovelj, vojaški rok pa sem odslu-žil v šoli za rezerve oficirje v Bileći, nato pa sem z udeležbo na uspo-sabljanjih za poveljnika čete in ba-taljona pridobil vojaško znanje ter postal namestnik poveljnika bata-

ljona, v katerem sem končal vojaško pot. Kot delegat nekdanje slovenske skupščine na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji in član komisije za obrambo sem ostal tudi pozneje povezan s Slovensko vojsko, saj sem se udeležil proslave ob prisegi prvih slovenskih nabornikov v Pekrah pri Mariboru in mobilizacijsko-taktične vaje Premik-91.

Kako gledate na današnjo vlogo Slovenske vojske pri vzpostavljanju svetovnega miru?

Vloga Slovenske vojske v medna-rodnih operacijah je vsekakor po-membna, saj je svetovni mir pred-nostna naloga vseh nas, kajti pre-pričan sem, da moramo braniti svoj prag pred sosedovim, saj ko pride sovražnik do našega, je za to že prepozno.

Kakšne bodo prihodnje dejavnosti VSO?

V združenju bi najprej radi vzpo-stavili močno in učinkovito orga-nizacijo na lokalni ravni, saj smo v obdobju intenzivnega ustanavlja-nja območnih in občinskih odbo-rov po vsej Sloveniji. V mariborski Kadetnici bomo v kratkem izvedli seminar za vodstva vseh naših od-borov, z njim pa jim bomo predsta-

vili načine, kako naj dogodki iz slo-venske osamosvojitve, ki do danes še niso bili nikjer zapisani, dobijo ustrezno mesto v kronologijah lo-kalnih piscev. Želimo si, da bi splo-šno vedenje in poznavanje dogod-kov iz časa osamosvojitve s pomo-čjo seminarjev, okroglih miz in pre-davanj, ki jih bomo organizirali, našli svoje mesto v strokovni zgo-dovinski literaturi in knjigah. Z or-ganizacijo proslav po vsej Sloveniji bomo še naprej promovirali dogod-ke iz obdobja osamosvojitve. Tako se bomo že 9. novembra v Poljčah s proslavo spomnili obletnice spreje-ma zgodovinske odločitve poslan-cev Demosa, da se 23. decembra 1990 izvede referendum o neodvi-snosti. Za prihodnje leto 17. maja načrtujemo organizacijo proslave, na katero bomo povabili tudi vse dr-žavljane, ki so sprejeli orožje TO na svoje domove. To bo priložnost, da se jim Slovenija po 22 letih končno zahvali za to zelo pogumno dejanje, saj so v korist države tvegali celo svoja življenja, če bi se osamosvoji-tvena vojna končala drugače.

Kot nekdanji prvi sindikalist železničarjev se upravičeno bojim za prihodnost slovenskega

delavstva, če se sindikalno gibanje pri nas ne bo v kratkem bolje organiziralo.

9

ostrostrelci poročajo o dogajanju. Iz prostorov, v katerih so Andrej, Bojan in Cveto, se sliši glasno pre-govarjanje, saj so spoznali, da so pravkar zajeli dva talca. So zbega-

ni in vedo, da bodo morali za deja-nja odgovarjati. Skozi okno že opa-zijo dogajanje okoli zgradbe in spo-znajo, da je beg nemogoč. Kmalu se zasliši hrup motorja helikopter-

ja in na bližnji travnik se spusti-jo pripadniki posebne enote spe-cialne taktike. Že pred prihodom so bili obveščeni o dogodku in iz-vedenih ukrepih, zato so zahte-

Ko se pogovor spremeni v napad

Iz prostorov poveljnika čete se slišijo vedno glasnejši glasovi. Zaropota stol, iz sobe se zaslišita krik in pok pištole. Tajnica poveljnika prihiti pogledat, kaj se dogaja, in ob videnem hitro steče iz pisarne po hodniku. Trenutek pozneje se trije pripadniki, naddesetnik Andrej ter vojaka Bojan in Cveto, ki so zaradi več nepravilnosti in neupoštevanja ukazov poklicani k poveljniku čete Janezu, zabarikadirajo v pisarno v zgradbi. Že ob prihodu neformalni vodja skupine Andrej pokaže nespoštovanje do poveljnika in navzočega podčastnika Kekca. Njegovo karierno pot zaznamujejo sumi preprodaje orožja, udeležen je bil v nekaj pretepih. Cveto, najmlajši v skupini, sledi obema. Glasnost pogovora se stopnjuje in ko so soočeni z dokazi ter se izpostavi vprašljivost podaljšanja pogodbe o zaposlitvi, Andrej potegne izza pasu pištolo in začne ustrahovati Janeza ter Kekca. Stvari se zapletajo in kmalu tudi nekdanji bombni tehnik Bojan nameri pištolo v poveljnika. Četni podčastnik se hitro odzove v trenutku nepazljivosti storilcev in poskuša Andreju vzeti pištolo, med prerivanjem pa se ta sproži in rani v nogo Kekca.

Besedilo: Nataša OblakFotografije: Bruno Toič

Posebna enota specialne taktike uspešno končala vajo

Odlikuje ga visoka usposobljenost in

močna pripadnost skupini. Oblečen

je v črno barvo, njegov znak je stisnje-

na pest. Odlikuje ga odločnost, natanč-

nost, enotnost, moč in udarnost. Je

zelo fizično pripravljen in kljub stre-

snim dogodkom sposoben pravilno

oceniti razmere in se odzvati nanje.

To niso heroji, ki se ničesar ne bojijo

in bi nespametno ravnali. So vrhun-

sko usposobljeni pripadniki enote, v

kateri nihče ne deluje sam in skrbijo

eden za drugega. Da postaneš pripa-

dnik posebne enote specialne taktike

oziroma PEST, moraš biti najmanj dve leti

pripadnik SV. Ob razpisu izbirnega po-

stopka za enoto kandidate najprej čaka

izbirni postopek. Traja od pet do petnajst

dni in je zelo težek. Tam se ugotovi zmo-

žnost delovanja kandidatov pod fizično

obremenitvijo in stresom. Kandidati so

lačni, neprespani in izčrpani po izjemnih

naporih. Prepovedani so mobilni telefoni,

ure, tobačni izdelki, fuge in druge vrste

poživil. Po končanem izboru kandidatu

še ni zagotovljen vstop v PEST. Čaka ga

še šestmesečno usposabljanje v enoti, v

kateri se ocenjujeta napredek pri strelja-

nju, specialni policijski taktiki, fizični

kondiciji, padalstvu, vrvni tehniki, ori-

entaciji in drugih postopkih ter homo-

genost z ekipo. Vsak pripadnik ima tudi

svoje specialnosti. Pripadnik PEST mora

imeti vrline in, kot v šali rečemo, znati

razmišljati kot baraba. Biti pripadnik

PEST pomeni imeti okoli sebe ljudi,

ki so ob tebi tudi ob najtežjih trenut-

kih. So prijatelji tudi zasebno, družine

se med seboj poznajo in imajo skupne

družinske piknike prav zato, da se vse

laže prenaša tudi ob najhujšem, ker

vedo, da bodo skrbeli drug za drugega.

PRIPADNIK POSEBNE ENOTE SPECIALNE TAKTIKE

Zgradbo so po strelu zapusti-li poveljnik oddelka Lojze in dva vojaka, ki imajo o zgradbi ter ude-leženih v dogodku največ informa-cij. Nekateri iz vojašnice obkolijo zgradbo, med njimi tudi interven-cijska skupina, da zavarujejo oko-lico zgradbe. O dogodku obvesti-jo dežurnega vojašnice, ki poroča dežurnemu na Združeni operativ-ni center (ZOC). Ta obvesti tudi de-žurnega 17. BVP, ki na kraj pošlje intervencijski patrulji. Položaj je iz trenutka v trenutek bolj napet in kmalu dežurni 17. BVP po obvešča-nju ZOC alarmira posebno enoto specialne taktike (PEST), ostro-strelce, bombne tehnike, vodnike službenih psov, kriminaliste, po-gajalce in psihologa. Skozi pogo-vor s poveljnikom oddelka Lojzem in vojaki kriminalisti kmalu ugo-tovijo, da je bilo stanje v enoti napeto. Sumi o preprodaji orožja in opreme SV so zelo načeli vzduš-je v njej, vsi trije, Andrej, Cveto in Bojan, pa so bili tudi večkrat nasilni.

Helikopter, bojni oklepni vozili in ostrostrelecOstrostrelci in vodniki vojaških službenih psov se po prihodu raz-poredijo okoli stavbe ter dodatno zavarujejo kraj. V bližnji zgradbi se je vzpostavil taktično-operativ-ni center, v katerem so krimina-listi, pogajalci in psiholog, ki jim

logo nakazuje odločnost, udarnost, pripadnost močni skupini, ki deluje kot pet prstov, stisnjenih v pest.

sv 14

10

spremljali smo

z drugimi stvarmi. Na njihovo delo ne

smejo vplivati dejavniki, na primer nav-

zočnost drugih ljudi, strah pred višino,

zaprtimi prostori in podobno. Vojaška

policija je skupaj z Upravo kriminali-

stične policije izurila pogajalce, ki so

se na vaji v Gotenici prvič soočili z re-

alnimi razmerami, ki so se spreminja-

le iz trenutka v trenutek. Kot je dejal

vodja slovenskih policijskih pogajal-

cev Miran Ozebek, se vsak pogajalec

odlikuje v določenih razmerah. Vsak

krizni dogodek zahteva človeka, ki bo

zanj najbolj primeren, zato se skupaj

Povedati prave stvari, ostati miren

in paziti, da s svojimi besedami ne

vzbudiš uničevalnega učinka pri

tistem, s katerim se pogajaš. Pogosto

okolica dogodka vpliva na kakovost

pogajanja, ki vedno poteka v izrazi-

to čustvenem stanju. Zgodi se, da po-

samezniki uresničijo svoje grožnje še

pred prihodom pogajalca, zato tega

dela ne more opravljati vsak, pogajal-

ce pa odlikujejo osebnostne značilno-

sti. Ne sme biti konflikten in razdra-

žljiv, imeti mora nadzor nad seboj in

ne sme biti omahljiv ter obremenjen

z vodjo pogajalske skupine, v kateri

je sedem članov, odločita skupaj. V

skupini sta tudi psiholog, ki kot pomoč

pogajalcu skrbi za pripravo profila sto-

rilca, ko se zlomi.

Tudi to skupino pogajalcev odliku-

je povezanost med seboj. Pomembno

je oblikovanje enote skozi poznavanje

samega sebe in drug drugega.

Največ se srečujejo z grožnjami s sa-

momori, grožnjami z razstrelitvijo

objektov ali stanovanj, grožnjami poli-

cistom, partnerkam in otrokom, ugra-

bitvami in drugimi primeri. Na leto se

vali bojni oklepni vozili. Vkrcajo se v vozili in pripravijo skupini za intervencijo v primeru najhujše-ga. Pripravljeni so za takojšnje po-sredovanje, sprejem ranjencev in

prenos hrane ali pijače ter telefo-na do storilcev. Kmalu se skupaj s pogajalcem približajo objektu, v ka-terem so zajeti talci. Andrej se na prihod pogajalca odzove z glasnim

zmerjanjem in zahtevo po telefonu. Intervencijska skupina prinese sto-rilcem telefon in pogajanja se nada-ljujejo. Pogajalcu uspe za hrano in vodo zamenjati ranjenega Kekca,

toda le deset minut pozneje storil-ci spet začnejo postavljati nemogo-če zahteve in določijo uro, ko bodo začeli poveljnika mučiti in ga na koncu ubili.

KDO JE POGAJALEC

policijski pogajalci odzovejo na pribli-

žno petindvajset kriznih dogodkov.

Višji vodnik Andrej Likar iz 17. BVP

se je s kolegi najprej udeležili osnov-

nega usposabljanja, na katerem so se

učili tehnike pogajanja. Sledil je še

teden dni usposabljanja v Gotenici,

kjer so izmenjavali izkušnje s tujimi

pogajalci. »Čeprav si opravil urjenje,

si na vaji zmeden. Veš, da je v vojski

hierarhija in če se storilcu predsta-

vim kot višji vodnik, on pa je vojak,

bi bil mogoče jezen, da so mu poslali

nadrejenega. Prvi sem prišel do sto-

rilca in poskušal sem vzpostaviti

stik z njim, saj nismo vedeli, kaj se

je zgodilo in zakaj. V življenju si se

že velikokrat pogajal in si rečeš, da

bo tudi to šlo, vendar ni tako lahko.

Pričakoval sem, da storilec ne bo

hotel, da smo mi tam. Želel je, da se

njegova težava reši. Občutki, ko sem

čepel in mu govoril po megafonu, so

bili čudni. Po dveh minutah pogovo-

ra z njim sem ugotovil, da sem ga

trikrat vprašal isto. Vidi se, da nam

manjka izkušenj, vendar je bilo zani-

mivo in zelo realno.«

Pogajalca ob predaji telefona ugrabiteljem varujejo pripadniki posebne enote specialne taktike.

11

Prihod posebne enote specialne taktike

Posebna enota specialne taktike ob vpadu v objektZajetje ugrabitelja

Bombni tehnik, vojaški službeni pes in vpad v objektPogajalci poskušajo pomiriti sto-rilce, v tem času pa se posebna enota specialne taktike začne pripravljati na posredovanje. Ob spremljanju dogajanja se odlo-čajo o načinu vstopa v objekt in o delovanju. Odločijo se za hiter napad z dveh točk vstopa, da bi bil pregled objekta najhitrejši. Pripravljeni čakajo le še na ukaz iz Taktično-operativnega centra (TOC). Odprejo se vrata objekta in iz njega Andrej potisne poveljnika čete Janeza, ki ima na sebi impro-vizirano eksplozivno sredstvo.

Posebna enota specialne taktike se takoj odzove, usmeri Janeza na bližnji travnik in k njemu pošlje bombnega tehnika vojaške poli-cije. Mine deset minut, ko mu le uspe deaktivirati improvizirano eksplozivno sredstvo, pripeto na jopič, in enota Janeza hitro odpe-lje na varno. S tem dejanjem so storilci izgubili še zadnjega talca. Pogajalci poskušajo prepričati ugrabitelje, da se mirno predajo, kar pa sčasoma postane nemogo-če. Pogajanja obstanejo, zato se vodja pogajalcev z vodjo TOC-a odloči za kinetično realizacijo. Bojna skupina posebne enote specialne taktike se pripelje z bojnimi vozili pred objekt, v ka-

terega hkrati dinamično vstopi-jo skozi vhodna vrata v pritličju ter skozi okno v prvem nadstro-pju. Ob poku šok bomb najmlajši Cveto skoči skozi okno in posku-ša zbežati, vendar ga hitro ujame službeni pes. Po aretaciji ga pre-dajo kriminalistom. Vodja storil-cev Andrej se je zatekel v klet in začel streljati na pripadnike po-sebne enote specialne taktike. Ti so začeli streljati in Andrej je obležal mrtev. Bojan je zbežal v prvo nadstropje, toda ko je uvidel, da je v pasti, se je predal. Intervencijska skupina poseb-ne enote specialne taktike je z Bojanom zapustila zgradbo in kraj predala kriminalistom.

VISOKA USPOSOBLJENOST SPECIALIZIRANIH ELEMENTOV VOJAšKE POLICIJE

V petek, 14. septembra, je v vadbenem centru civilne policije v Gotenici po-

tekala sklepna vaja pripadnikov vojaške policije. Namen vaje je bil preveriti

usposobljenost specializiranih elementov vojaške policije s področja operativ-

ne izvedbe varnostno najzahtevnejših nalog. Med vajo so se izvedli predpisani

operativni postopki za rešitev talcev. Vsak dan beremo o deviantnih pojavih v

kombinaciji s posttravmatskim sindromom pri pripadnikih vojsk, ki so ude-

ležene na misijah. Reševanje teh dogodkov je varnostno zelo tvegano, zato je

treba uporabiti ustrezno usposobljene in opremljene pripadnike vojaške poli-

cije ter tiste, ki smejo to narediti, torej pooblaščene uradne osebe. Na vaji so

tako preizkusili vse postopke, in sicer obveščanje o nastalih razmerah, alar-

miranje enote, premik na območje delovanja, vzpostavitev varnostnih ele-

mentov zavarovanja in blokad, pogajanja, dinamični vstop, prijetje storilcev,

nevtralizacijo improviziranega eksplozivnega sredstva, procesiranje prijetih

ljudi in na koncu kriminalistično obdelavo. Na vaji se je preizkusila tudi prva

usposobljena vojaškopolicijska pogajalska skupina, ki je namenjena pogaja-

njem ob kritičnih dogodkih, kot so samomori, ugrabitve, dogodki s talci itn.,

prav na dan vaje pa je uspešno končala nadaljevalno usposabljanje policijskih

pogajalcev v organizaciji Policije.

sv 14

12

spremljali smo

dr. Janez Novak, ki je imel stike s člani skupine Water Rights, saj je ob izbru-hu kolere v Zimbabveju deloval kot zdravnik brez meja. Kmalu po začet-ku univerzijade naj bi se med sodelu-jočimi športniki začele pojavljati bo-lezni. Simptomi so bili huda driska, bruhanje in trebušni krči, zato je vod-

stvo univerzijade posumilo, da gre za sabotažo na vodna zajetja in tudi za biološko teroristično dejanje. Leta 2008 se je v Zimbabveju pojavila epi-demija kolere in do leta 2010 je bilo s to boleznijo okuženih že 100.000 ljudi, veliko pa jih je umrlo. Razloga

Simptomi so bili huda driska, bruhanje in trebušni krči.

V teroristične namene uporabili bakterijo kolere18. BJRKBO je skladno z načrti za doseganje operativnih zmogljivosti in dvig usposobljenosti enot izvedel vajo Falco II na temo biološkega tero-rizma. Vaja je temeljila na namišlje-nem scenariju, ki je predvideval, da

se je leta 2010 v Sloveniji organizira-la skupina Gaudeamus, ki je bila proti zapravljanju davkoplačevalskega de-narja in organizaciji univerzijade v Mariboru. V tej skupini so bili aktiv-ni visoko izobraženi člani s stiki po vsem svetu, med njimi pa je bil tudi

18. BJRKBO pripravljen za ukrepanje ob bioterorizmu

Od 17. do 21. septembra je na vadišču Mačkovec pri Bohinjski Beli in na Pokljuki potekala vaja Falco II, na kateri je ekipa mobilnega biološkega laboratorija ob pomoči skupine za vzorčenje in identifikacijo bioloških agensov (SKVIBA), oddelka za dekontaminacijo iz 18. BJRKBO in voda za uničevanje NUS 157. logističnega bataljona SV prikazala ukrepanje ob najdbi improvizirane eksplozivne naprave ter onesnaženju vode z nevarno bakterijo kolere. Za potrebe vadbenih aktivnosti je ljubljanska Veterinarska fakulteta pripravila prave vzorce in zagotovila referenčni laboratorij za potrditev rezultatov analize vzorca. Glavna cilja vaje sta bila okrepiti operativno pripravljenost služb, ki so odgovorne za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah z biološkimi agensi, ter preveriti združljivost specialistične opreme in raven strokovne usposobljenosti ter zmožnosti za skupno delovanje.

Besedilo: Marko PišlarFotografije: Bruno Toič

Jemanje vzorca kontaminirane bazenske vode

Uničenje improvizirane eksplozivne naprave z vodnim topom

13

sv 14spremljali smo

za bolezen sta bila pomanjkanje hi-giene in oporečnost vode v mestih. Ameriške in britanske oblasti izjavi-jo, da je to kazalnik, da se mora oblast v tej državi zamenjati. Zimbabvejska vlada odgovori na provokacijo z ob-tožbo, da Velika Britanija načrtuje in-vazijo s pomočjo kolere. Minister za zdravje v Zimbabveju opozarja, da gre za teroristično-rasistični napad nekdanje britanske kolonialne nad-vlade, zato se je oblikovala skupina Water Rights, ki se je odločila izve-sti protiukrepe proti zahodnim dr-žavam, predvsem Veliki Britaniji in ZDA. Privrženci te teroristične sku-pine se udeležujejo različnih dogod-kov, predvsem športnih, na kate-

rih izvajajo sabotaže, to pa naredi-jo tudi v Sloveniji med mariborsko univerzijado.

Bombni tehniki najprej uničili nevarno eksplozivno teloNa kraj terorističnega dejanja so naj-prej prišli zaposleni z Inštituta za va-rovanje zdravja RS, vendar zaradi po-sebnosti dogodka za pomoč prosijo kriminalistično enoto specialne poli-cije in enote Civilne zaščite. Na pod-lagi prošnje poveljnika Civilne zaščite se v aktivnosti vključita 18. BJRKBO z mobilnim biološkim laboratorijem, skupino za vzorčenje in identifikaci-jo bioloških agensov ter z dekontami-nacijsko postajo in 157. logistični ba-

taljon z vodom za uničevanje NUS. Zaradi delovanja pripadnikov sku-pine se pojavijo težave z vodo v ho-telskem bazenu. Zdravstvene službe so namreč ugotovile, da imajo zdra-vstvene težave le tisti športniki, ki so bili v hotelskem bazenu. Oboleli kažejo znake, ki so značilni za bak-terijo kolere, zato obstaja sum na za-strupitev vode v bazenu. Tudi pred vhodom v hotelski objekt je bil najden sumljiv predmet, zato obstaja sum, da gre za improvizirano eksploziv-no napravo, ki naj bi bila uporabljena v teroristične namene. V aktivnosti se najprej vključi vod za uničevanje NUS, ki improvizirano sredstvo na kraju najdbe uniči z vodnim topom na robotu ter tako omogoči skupi-ni za vzorčenje odvzem vzorca one-snažene vode iz hotelskega bazena za poznejšo analizo v laboratoriju.

Analitični laboratorij potrdil navzočnost bakterije kolere v onesnaženi vodiSkupina za vzorčenje, v njej pa so poleg vodje še trije vzorčevalci, je v posebnih zaščitnih oblekah in z izo-lirnimi dihalnimi aparati po priho-du na kraj vzorčenja najprej s posodo, pritrjeno na teleskopski palici, iz bazena vzela vzorca, vsakega z litrom kontaminirane vode, in sicer prvega za prevoz v biološki laboratorij ter drugega za analizo v referenčnem la-boratoriju. Ekipa vzorčevalcev je ob odvzemu vzorca najprej pregleda-la onesnaženo območje, dokumenti-rala podatke o kraju vzorčenja s fo-

tografskim aparatom, vmes dekon-taminirala opremo, zbrala podat-ke o vzorcu, koordinatah kraja vzor-čenja in meteoroloških razmerah ter jih zapisala v zapisnik. Skupina za vzorčenje je po opravljenem delu ob odhodu z nevarnega območja še delno dekontaminirala čevlje in roka-vice, ki bi lahko prišle v stik z bakteri-jo kolere. Skupina za vzorčenje je po odvzemu vzorca odšla na postajo za dekontaminacijo, na njej pa je ekipa štirih pripadnikov z dekontaminacij-skim sredstvom BX-24 dekontamini-rala obutev, zaščitno obleko, opremo za vzorčenje ter vzorec pred nadalj-njim prevozom do mobilnega biolo-škega laboratorija na Pokljuki in do referenčnega laboratorija v Ljubljani. Prah za dekontaminacijo BX-24, ki se meša z vodo, deluje vsaj 20 minut, da uniči vse biološke agense, potem pa ga z vodo sperejo, da lahko člani sku-pine za vzorčenje čisti zapustijo de-kontaminacijsko postajo. Vzorec na postaji tudi zapakirajo v transportno embalažo ter ga tako pripravijo za prevoz v bližnji mobilni biološki in re-ferenčni laboratorij. Odpadne vode se na dekontaminacijski postaji zbirajo v posebnem bazenu, od koder se s čr-palkami pretočijo v sode, ki jih pre-peljejo na varen kraj. Biološki mobil-ni laboratorij je po prevzemu vzorca na Pokljuki opravil analizo in potrdil sum na navzočnost bakterije kolere v vodi hotelskega bazena, kar je nato potrdila tudi analiza v referenčnem laboratoriju Veterinarske fakultete v Ljubljani.

Prenos vzorca na dekontaminacijsko postajo

Dekontaminacija vzorčevalcev in njihove opreme

sv 14

14

spremljali smo

»Mi smo ABHO-jci, bele su nam ruke, mi ne znamo šta su peša-dinske muke.« (opomba avtor-ja; ABHO-rod je bil rod JRKBO v nekdanji JLA v SFR Jugoslaviji). Za mlade generacije slovenskih vo-jakov, podčastnikov in častnikov sledi tudi prevod, vendar ne dobe-sedni, ker je šala izvirna le, če je v originalu. Po slovensko bi zvene-lo približno tako: »Mi smo JRKBO-jevci, bele imamo roke in ne vemo, kaj so to pehotne muke.« Vaja na Slovaškem je bila za marsi-katerega našega pripadnika nova izkušnja. Ob prihodu na vajo so nam najprej odvzeli kri, saj morajo zdravniki pregledati raven acetil-holina, ki v telesu prenaša signal med živčnimi celicami in mišič-nimi vlakni na motorični plošči-ci, nanj pa se vežejo živčni bojni strupi. Po odvzemu krvi smo spo-znali še poligon in pripravili sred-stva, ki smo jih potrebovali na vaji.Pripadniki rodu JRKBO smo po-nosni na svoje delo, ki je posebno. Še tako zapriseženi pehotniki, kot sem jaz, bi lahko dodali, da je od blizu tako delo videti čisto druga-če, kot ga vidijo od drugod. To bi bila interpretacija zgornje šale in vsakega pripadnika, tudi tistega, ki je mogoče trenutno malo neza-dovoljen s stanjem v enoti. Vsi na vaji so svoje delo opravili korek-tno, skladno z visokimi poklicnimi standardi, ki so v našem bataljonu že pravilo in navada.Naslednja dva dni so pripadniki po skupinah odhajali na poligon, kjer so izvajali postopke vzorče-nja, detekcije in delne identifikaci-je spojin, ki so jih pripravili slova-ški inštruktorji. V teh dveh dneh so bili nastavljeni simulanti bojnih strupov, vendar so se postopki iz-vajali, kot da so pravi bojni strupi.

Tak postopek je standarden, da vojaki v varnem okolju ponovijo in obnovijo pravilne postopke, s kate-rimi zmanjšajo oziroma odpravijo možnost napak. To je pomembno, saj lahko zaradi napak izgubijo ži-vljenje, ko imajo opravka s pravi-mi bojnimi strupi. Zadnji dan vaje so pripadniki odšli na poligon z zavestjo, da jih tam čakajo pravi bojni strupi, kot sta sarin (GB) in VX, ter mehurjevci, na primer iperit. Pripadniki so pod vodstvom svojih poveljujočih, torej poveljni-kov vzorčevalnih skupin, in nad-zorom slovaških inštruktorjev iz-vajali postopke, ki so jih ponavljali prejšnja dva dni. Vaja je bila naporna, toda tudi vojak mora spoznati, da se skozi taka ur-jenja dosegajo cilji in napredek, potem pa uživa v dosežkih, torej tem, kar človeku ponuja smisel in obstoj v vojaški organizaciji in na splošno v življenju. Ponos, pripa-dnost, zadovoljstvo …Ne smemo pozabiti niti elemen-tov iz ozadja, ki so že v preteklih letih utirali pionirske korake na Slovaškem na vaji, ki se je pripadni-ki 18. BJRKBO udeležujemo že več let. In drobnih kamnov, ki sestavlja-jo mozaik, nam včasih nevidnih, vendar pomembnih. Načrtovanja, priprave dokumentov, kar poteka že veliko prej. To je vsekakor po-membno, da je bilo tudi nam laže, saj je bila večina pripadnikov, predvsem pripadniki POVLOGČ 18. BJRKBO, prvič na tovrstnem usposabljanju in vaji, zato lahko govorimo o presežku, ki je bil do-sežen. S spoštovanjem do drugih rodov in služb v SV, katerih delo je prav tako posebno, ne smemo za-spati na lovorikah, kajti zgornja šala lahko postane še kaj drugega in nam ne bo v ponos.

18. BJRKBO spet na

Slovaškem

29 pripadnikov 18. BJRKBO se je 2. septembra na Slovaškem udeležilo petdnevne vaje Live Chemical Agent Training (LCAT) s pravimi bojnimi strupi. Vaje LCAT predstavljajo najvišjo možno raven usposabljanja za enote in specialiste za JRKBO, saj se pod kontroliranimi pogoji usposabljajo s snovmi, ki veljajo za ene izmed najbolj smrtonosnih. Tokrat je na vaji prvič sodelovala tudi bataljonska logistična četa. Vaje se je tako udeležilo 22 pripadnikov POVLOGČ, pripadnika POVB, 22 pripadnikov POVLOGČ, pripadnika IČ in trije pripadniki LAB. 25 pripadnikov je uspešno končalo urjenje in zato pridobilo potrdilo. Vtise z vaje je za vas napisal vodja usposabljanja in poveljnik voda za vzdrževanje v POVLOGČ 18. BJRKBO nadporočnik David Justin.

Besedilo: nadporočnik David Justin, poveljnik voda za vzdrževanje v POVLOGČ 18. BJRKBO, vodja usposabljanjaFotografiji: arhiv 18. BJRKBO

Mission accomplished. Successful.

Jemanje vzorcev snovi

Dekontaminacija

15

sv 14iz naših enot

Bosanska vojska bo najbrž nasledila donirane mostove baileyUsposabljanje pripadnikov vojske Bosne in Hercegovine v Sloveniji je potekalo v okviru Evropske unije pod vodstvom mednarodnih sil Eufor kot pomoč tej državi pri uspo-sabljanju pripadnikov oboroženih sil in oblikovanju zmogljivosti njiho-ve vojske. Pripadniki vojske Bosne in Hercegovine so se med usposablja-njem v Sloveniji urili v postopkih pri zagotavljanju mostnega mesta pre-hoda in v praksi preizkusili postopke pri postavitvi mostu compact 200, ki ga za premagovanje vodnih ter drugih ovir ob naravnih in drugih nesrečah postavljajo pripadniki 14.

INŽB. Namestnik poveljnika bataljo-na major Uroš Trinko je dejal, da bo usposabljanje v Sloveniji za bosan-ske kolege vsekakor koristno glede na dejstvo, da se mednarodna vo-jaška navzočnost v BiH postopoma zmanjšuje ter da bodo oborožene sile Bosne in Hercegovine po obnovi v vojni porušenih mostov najverje-tneje dobile v uporabo več mostov bailey, ki so različica mostu compact 200 britanskega proizvajalca Mabey Johnson. Major Trinko je razložil, da je most compact 200, ki ga uporablja SV, novejša in izboljšana različica mosta bailey, pri čemer se postopki izdelave mostu bistveno ne razliku-jejo. Bosna in Hercegovina je mosto-ve bailey dobila kot mednarodno do-

nacijo po sklenitvi daytonskega mi-rovnega sporazuma, s katerim se je končala vojna v tej državi. Pripadniki bosanske vojske, ki so bili na usposa-bljanju v Sloveniji, bodo tako sposob-ni uporabljati mostove bailey v vseh terenskih in vremenskih razmerah ter pridobljeno znanje prenašati na sovojake v inženirski enoti. Misija Euforja v BiH ima danes predvsem svetovalno in usmerjevalno vlogo, saj njeni pripadniki aktivno sodelu-jejo v mentoriranju ključnega kadra oboroženih sil BiH, ki bodo v nada-ljevanju oblikovali zahtevane zmo-gljivosti svoje vojske. V okviru sve-tovalne vloge sile Eufor za pripadni-ke bosanskih oboroženih sil izvaja-jo številna specialistična usposablja-

nja, največ v Bosni in Hercegovini, zaradi pomanjkanja svoje opreme in boljših razmer za usposabljanje pa tudi v Avstriji, Sloveniji in drugih dr-žavah. Kot je povedal podpolkovnik finske vojske Jouni Raunio, ki dela v odseku za usposabljanje in obliko-vanje zmogljivosti pri poveljstvu sil Eufor v Sarajevu, so sile EU v okviru misije v BiH letos za potrebe bo-sanske vojske izvedle že 29 tednov usposabljanj v okviru 12 tečajev, do konca leta pa nameravajo izvesti še devet tednov usposabljanj.

Največ težav jim povzročajo standardi zavezništvaTri tedne dolgo usposabljanje pripa-dnikov bosanske vojske v Sloveniji

Bosanski vojski znanje o mostnem mestu prehoda

Od 3. do 21. septembra je v Vojašnici Franca Uršiča v Novem mestu potekalo usposabljanje šestih pripadnikov vojske Bosne in Hercegovine, ki so se urili v postopkih zagotavljanja mostnega mesta prehoda in postavitvi mostu compact 200. Usposabljanje pripadnikov mostne čete inženirskega bataljona vojske BiH so vodili izkušeni pripadniki 14. inženirskega bataljona (14. INŽB). Bosanski vojaki bodo novo znanje lahko uporabljali pri delu z mostovi bailey, ki jih je mednarodna skupnost tej državi v letih povojne obnove donirala kot pomoč pri odpravljanju posledic porušene cestne infrastrukture in mostov.

Besedilo: Marko PišlarFotografije: Bruno Toič

Postavljanje mosta je potekalo pod budnim očesom inštruktorjev 14. iNŽB.

sv 14

16

spremljali smo

ter organizira delo pri prečkanju mostu skladno z namero poveljnika enote, za potrebe katere se organizi-ra mostno mesto prehoda,« je poja-snil vodja usposabljanja in poveljnik mostne čete v 14. INŽB stotnik Alojz Zupančič ter dopolnil, da je priprava mostnega mesta prehoda navadno naloga brigade. Ob tem je dodal, da kolege iz oboroženih sil BiH usposa-bljajo tudi v izvajanju kontrolno-za-ščitne službe in organizaciji dela na mestu prehoda vključno z delom na posameznih elementih prehoda čez most, kot so na primer organizaci-ja dela na mestu sprejema, navajanje vozil na most in prehod čez most. Stotnik Zupančič je pojasnil, da bi izurjena ekipa 15 pripadnikov most compact 200 postavila približno v enem dnevu, pri čemer uporablja av-tomobilsko dvigalo ter kombiniran delovni stroj za dviganje in premika-nje elementov mostu. Izurjena ekipa lahko most compact 200 sestavi tudi ročno brez pomoči strojev in meha-nizacije, za kar potrebuje več časa. Po besedah stotnika Zupančiča pri-padniki vojske Bosne in Hercegovine

nimajo večjih težav na usposabljanju, največ časa pa so porabili za razume-vanje doktrine zavezništva na tem področju, saj se z njo do zdaj še niso srečali, zato so temu področju uspo-sabljanja namenili nekaj več časa kot urjenju praktičnih veščin pri postavi-tvi mostu. Usposabljanje bosanskih vojakov v Sloveniji je organiziral 14. INŽB, za izvedbo praktičnega dela pa je skrbel mostni vod v mostni četi. Kot je pojasnil poveljnik mostne-ga voda nadporočnik Jurij Gorenc, je z usposabljanjem in praktičnim delom pripadnikov vojske Bosne in Hercegovine zelo zadovoljen, saj so prikazali veliko prizadevnosti za spoznavanje novih vsebin ter so mo-tivirani za delo.

Usposabljanje v Sloveniji je koristnoUsposabljanja pripadnikov vojske Bosne in Hercegovine v Sloveniji se je udeležilo šest pripadnikov, od tega častnik, ki je hkrati tudi vodja skupine, štirje podčastniki in vojak. Vsi prihajajo iz mostne čete inženir-skega bataljona bosanske vojske, ki

ima v svoji sestavi tudi transpor-tno in dve gradbeni četi. Kot je dejal vodja bosanske skupine poroč-nik Siniša Salak, se s takim tipom mosta srečujejo prvič, zato jim bodo v Sloveniji pridobljeno znanje in iz-kušnje z mostom compact 200 po-magali pri delu z mostom bailey, ko ga bodo dobili v oborožene sile. Ob tem je pohvalil, da je usposabljanje na visoki kakovostni ravni, vsi pri-padniki SV pa so pokazali veliko pri-pravljenosti, da jih naučijo postavlja-ti tak most. Pri svojem delu v mostni četi večinoma uporabljajo sredstva in opremo, ki so jo dobili kot zapu-ščino nekdanje JLA. Glavna oprema njihove čete je tako pontonski most PM M71, ki ga sestavijo na vodi. Želi si, da bi v enoto čim prej dobili most bailey, saj je zelo dober in preprost za postavitev ter uporabo. Med usposabljanjem v Sloveniji so pripa-dniki 14. INŽB bosanskim kolegom predstavili tudi taktični lansirni most eurobridge. Kot je dejal poroč-nik Salak, si želi, da bi se prihodnjič prišli v Slovenijo usposabljat za delo na tem mostu.

MOSTOVI V SLOVENSKI IN BOSANSKI VOJSKI

Slovenska vojska za premagovanje vodnih in drugih ovir uporablja dve vrsti mostov, in sicer taktični

lansirni most eurobridge ter montažni most compact 200. Most eurobridge, ki je izdelan v Nemčiji,

širok 4,4 metra in se ga postavi v 90 minutah, je namenjen premagovanju ovir do razdalje 40 metrov

brez vmesnih podpor. Most je naložen na štirih transportnih vozilih, peto pa je opremljeno z lansir-

no rampo. Montažni most compact 200 britanskega proizvajalca Mabey Johnson, ki ga SV kot nado-

mestni montažni most postavlja predvsem pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, je

mogoče sestaviti do dolžine 40 metrov. Most je sestavljen iz rešetk, prečnikov, ojačitev in navoznih

ramp. Za postavitev mostu izurjena ekipa pripadnikov potrebuje en dan, most pa je mogoče sestaviti

tudi ročno brez pomoči dvigal in strojev, za kar potrebuje nekaj več ur dela.

Bosanske oborožene sile uporabljajo pontonski most jugoslovanske izdelave PM M71, ki je bil izdelan

po licenci starejših sovjetskih pontonskih mostov PMP. Pontonski elementi mostu PM M71 so napol-

njeni s poliuretansko peno, tako da ob morebitnem trku ne potonejo. Most PM M71 je sestavljen iz

pontonskih elementov, podpornih elementov, navoznih ramp, čolnov vlačilcev, tovornjakov za prevoz

pontonskih elementov in tovornjakov za prevoz čolnov vlačilcev. Most se lahko uporablja za izdelavo

rečnih prehodov z nosilnostjo od 20 do 60 ton.

je bilo razdeljeno v dva večja sklopa. V prvih dveh tednih so tečajni-ki iz Bosne in Hercegovine v učil-nici spoznavali teoretične vsebine o elementih mostnega mesta pre-hoda, kar je obsegalo tudi spozna-vanje standardnih operativnih po-stopkov zavezništva na tem podro-čju. Zadnji teden usposabljanja so te-čajniki na poligonu novomeške vo-jašnice pod nadzorom izkušenih in-štruktorjev 14. INŽB postavljali most compact 200, nato pa nadaljeva-li s postopki, ki se izvajajo ob pravi nalogi na mostnem mestu prehoda. »Inženirska enota dobi nalogo, da na oviri postavi most, nato pa poskrbi tudi za to, da vodi enote, ki pridejo na mesto prehoda, čez vodno oviro

Most Compact 200 se lahko sestavi in potisne prek ovire

tudi ročno.

17

gracijah,« je še dejal državni sekre-tar Stavanja. Kot sta povedala stotnik Bigović in stotnik Aziri, je bilo to leto kar na-porno, toda ob pomoči njunih so-šolcev tudi čas, ki si ga bosta za-pomnila za vedno. »V tem letu sva poleg dobrih izkušenj in znanja, ki nama bo koristilo v nadaljnji ka-rieri, dobila priložnost spozna-ti dobre ljudi,« sta dejala. »Prišla sva v državo, ki je tako majhna kot najina, naučiti sva se morala jezika in kamorkoli sva šla, sva doživela topel sprejem.« Stotnik Bigović, ki je desetletje po-svetil mornarici, bo novo pridoblje-no znanje uporabljal pri delu sve-tovalca v oddelku za Nato na črno-gorskem obrambnem ministrstvu. »Ali pogrešam morje? O ja, zelo,

Kot je dejal državni sekretar Stavanja, je v današnjem svetu glo-balizacije in sodobne tehnologije znanje tisto, ki še vedno predstavlja primerjalno prednost. »Sodobna Slovenska vojska, ki deluje v okviru zavezništva, se je gotovo zgradi-la v tako učinkovito vojsko tudi

zato, ker je svoj razvoj utemeljeva-la tako na izkušnjah iz osamosvoji-tvene vojne kot s tem, da je nabirala znanje iz mednarodnega okolja in gradila svoje vojaško šolstvo.«

Med slušatelji tudi tuja častnikaMed 73 slušatelji štirih generacij

Štiri generacije slušateljev v Kadetnici

V avditoriju generala Maistra v vojaškem objektu Kadetnica je 13. septembra potekala slovesnost, na kateri so bile ob koncu šolskega leta 2011/2012 kar štiri generacije slušateljev Poveljniško-štabne šole. Ta že od 1. februarja 1993 izvaja najzahtevnejši del nadaljevalnega vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja častnikov Slovenske vojske, delavcev Ministrstva za obrambo na vojaških dolžnostih ter delavcev drugih organov v nacionalnovarnostnem sistemu Republike Slovenije, ki pri svojem delu potrebujejo posebno vojaškostrokovno znanje. Slušateljem je slavnostni govornik državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Peter Stavanja zaželel srečno pot v nadaljnji karieri ter hkrati poudaril velik pomen izobrazbe in usposobljenosti v obrambnem sistemu.Besedilo in fotografije: Nataša Oblak

PODELITEV DIPLOM V KADETNICINajboljši slušatelj

stotnik aleš kunstelj Na slovesnosti je bilo 73 pripadnikov Poveljniško-štabne šole Slovenske vojske

oziroma slušateljev štirih generacij, in sicer pripadniki 16. generacije višjega

štabnega šolanja, 17. generacije višjega štabnega tečaja ter 22. in 23. gene-

racije štabnega šolanja. Slovesnosti so se udeležili tudi namestnik načelnika

Generalštaba Slovenske vojske brigadir dr. Andrej Osterman, vojaški ataše

Črne gore v Republiki Sloveniji kapitan bojne ladje Branislav Keković in vojaški

ataše Republike Makedonije polkovnik Zvonko Atanasovski. Najboljši slušatelj

na Poveljniško-štabni šoli v šolskem letu 2011/2012 je bil stotnik Aleš Kunstelj.

Poveljniško-štabne šole sta bila tudi tuja častnika, in sicer častnik obo-roženih sil Republike Makedonije Florim Aziri ter časnik oboroženih sil Črne gore Milan Bigović. »To je eden izmed kazalcev naše podpore državam v regiji, ki si prizadevajo za članstvo v evro-atlantskih inte-

vendar je to zdaj moja nova pot in na morje grem le še turistično.« Kot je še dejal, je poleg uspešno končanega šolanja v Sloveniji začel tudi novo pot v življenju, saj se je pred slabimi tremi tedni poročil. »Znanje, ki so nam ga podali zelo dobri profesorji na Fakulteti za druž-bene vede in pozneje na vojaškem tečaju, mi bo zelo koristilo v moji na-daljnji karieri. Delam v Sektorju po-litike in načrtovanja na makedon-skem obrambnem ministrstvu in odločitev za moj prihod je bila spre-jeta na podlagi meddržavnega so-delovanja. Naučiti se jezik v razme-roma kratkem obdobju in opraviti vse izpite je zame res nepozabna iz-kušnja. Najbolj pomembno je, da sva dosegla cilj. To je diploma.«

Stotnik Florim aziri

Slovesnost slušateljev Poveljniško-štabne šole

Stotnik Milan Bigović

sv 14

18

iz vojaškega življenja

Novim izzivom naproti

Slovenski kontingent pod poveljstvom pod polkov-nika Blaža Tomšiča konec septembra odhaja na Kosovo, v štiri leta staro malo državo na Zahodnem Balkanu s pestro zgodovino. V SVNKON 26 je 300 pripadnikov iz različnih enot Slovenske vojske, priprave na misijo pa so začeli že dobrega pol leta pred odhodom. Izzivi, ki jih bodo čakali na misiji, bodo precejšnj i. Razmere na Kosovu so sicer mirne, toda zelo nepredvidljive, kar kažejo dogodki preteklih mesecev, zato so pripadniki pod poveljstvom podpolkovnika Tomšiča pripravam namenili veliko časa in jih, kot je dejal, opravili odlično. »Čeprav so med pripravo dosegli zelo dobre rezultate, še vedno ostaja želja po še več. Vedno dvomimo o tem, ali smo naredili dovolj, zato se bom tudi med delovanjem na misiji zavzemal, da bodo naše enote kljub rednemu opravljanju nalog našle dovolj časa za usposabljanje.«

Besedilo in fotografija: Nataša Oblak

SLOVENSKI VOJAKI NA KOSOVU ŽE LET

Če pogledamo še malo v zgodovino delovanja slovenskih vojakov na

Kosovu, so njihove naloge pred letom 2007 obsegale predvsem delova-

nje v sestavi drugih vojsk, februarja 2007 pa je Slovenska vojska prvič v

svoji zgodovini v mednarodno operacijo napotila enoto velikosti bataljona.

Bataljon je prevzel svoje območje odgovornosti in poveljeval pripadnikom

tuje vojske članice zveze Nato, takrat pa so napotili še strokovnjake za ci-

vilno-vojaško sodelovanje in izvedli več projektov v okviru pomoči lokalne-

mu prebivalstvu.

Kfor 26 odhaja na Kosovo

Glavnino kontingenta predstavlja-ta manevrski četi 20. motorizira-nega bataljona, ki bosta nastanje-ni v vojaški bazi Villaggio Italia pri Peći. Njuni nalogi sta pred-vsem izvajanje patrulj in varova-nje objektov. V okviru patruljira-nja prebivalcem kažejo svojo nav-zočnost, ljudje pa pogosto pristopi-jo do njih. Vsekakor se držijo pra-vila, da so v pogovoru s prebival-stvom nevtralni, če pa so težave, jih zapišejo in oddajo na povelj-stvo Kforja. V okviru varovanja objektov pripadniki opravljajo štiri naloge, in sicer na dveh identifici-rajo in pregledujejo ljudi ter vozila pri vstopu v bazo. Naloga pripadni-kov je tudi spremljanje nadzornih kamer, prav tako pa so razporejeni še na naloge hitrega posredovanja in patruljiranja. Julija je četa Kilo v sklopu Kforja 25 prevzela naloge varovanja baze Film City v Prištini skupaj z vodoma avstrijske čete. V okviru kontingenta deluje tudi pet skupin za povezavo in nadzor, njihove naloge pa so dnevni stik z lokalnim prebivalstvom ter aktiv-nosti s področja civilno-vojaškega sodelovanja. Kot je povedal pod-polkovnik Tomšič, so izvedli zelo kakovostna preverjanja, ki so po-kazala, da so dobro usposobljeni. Še pred odhodom na misijo so bili

vodilni častniki, ki bodo z novimi kontingenti opravljali naloge v silah Kfor, napoteni na priprave na sedež poveljstva Kforja v Prištini. Namen usposabljanj je predvsem seznaniti bodoče ključne častni-ke v silah Kfor s strukturo in na-logami poveljstva ter enot in s tre-nutnimi varnostnimi razmerami na območju odgovornosti. Kot je povedal podpolkovnik Tomšič, je to njegovo drugo vodenje kontin-genta, se pa bo bistveno razliko-valo od predhodnega. »Prvič sem sicer vodil najmanjši kontingent, ki ga Slovenska vojska pošilja v med-narodne operacije in misije, to je Unifil v Libanon. Tokrat bom vodil največji kontingent in izzivi, s ka-terimi se bom soočal, bodo zago-tovo veliki. Kontingent je poseben, saj je zelo razvejan. Na usposa-bljanju v Prištini smo dobili dober vpogled v razmere na Kosovu in delovanje misije, v nadaljevanju usposabljanja pa sem se pridružil svojim pripadnikom na skupinskih pripravah.« Velik poudarek bo namenil tudi stiku pripadnikov s podpornima elementoma, torej pastoralnim asistentom in psihologom. »Dobro je, da vojaki znajo poiskati stik z njima. Vsekakor bom to spodbu-jal, v ta namen pa smo danes orga-

nizirali tudi srečanje z družinski-mi člani. Treba je vedeti, da tudi domači opravijo misijo, ko smo od-sotni. Prav je, da vedo, na koga se lahko obrnejo in kje lahko dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Treba je razumeti, da je to popol-noma običajno in naravno, da se

nekateri teže prilagodijo odsotno-sti partnerja. Družinskim članom sem ob koncu govora dejal, naj držijo tiste štiri stene ta čas, ko nas ne bo.«Tudi mi želimo pripadnikom SVNKON 26 srečno pot in uspešno delovanje na misiji.

Postroj Slovenskega kontingenta kfor 26 pred odhodom na kosovo

19

Natove smernice za vojaške odnose z javnostmi (NATO Military Public Affairs Policy, MC 0457/2, Febrary 2011) opredeljujejo medije kot tiste organizacije ali osebe, ki zbirajo in širijo novice. Izraz se lahko na-vezuje tudi na sredstva, prek kate-rih se novice prenašajo ali sporoča-jo, torej časopis, televizijo, radio, in-ternet itn. Verčič pravi, da vse organizacije upravljajo odnose z deležniki, ki so zanje pomembni. Mediji so po-membni za vse organizacije, čeprav ne za vse enako. Z zornega kota organizacije novinarji zasedajo vmesni prostor med organizacija-mi in njihovimi deležniki, javnost-mi ter trgi.Poudarja, da je za pravilno upra-vljanje odnosov z mediji treba ra-zumeti naravo novinarskega dela in dvojno vlogo novinarjev v

odnosu do organizacije, ki jo zasto-pamo, torej novinarji enkrat nasto-pajo kot posredniki sporočil o nas in drugih prek medijev, za katere delajo, spet drugič kot deležniki in javnosti sami zase (Verčič, 2002, st. 26–27).Legitimnost vojske je odvisna od podpore javnosti in njenih priča-kovanj, kar je razlog, da so prizade-vanja za ustvarjanje pozitivne per-cepcije javnega zaupanja čedalje bolj pomembna komponenta voja-škega delovanja (Bric, 2008).Prezelj pravi, da se oborožene sile in obrambni sistemi morajo prila-gajati zahtevam javnosti, vendar pa te zahteve predhodno sooblikujejo

Odnosi z javnostmi v Slovenski vojski in

kakovost sodelovanja z medijiWilliam Shakespeare je v svojem delu Hamlet (1600) zapisal: »Veliko tistih, ki nosijo meč, se boji gosjega peresa,« Napoleon 1 (1769–1821) pa je svaril: »štirih sovražnih časopisov se je treba bati bolj kot tisoč bajonetov.« Pomena pisane besede in njenega vpliva so se zavedali pisci, vladarji ter vojskovodje v davni in novejši zgodovini. Danes lahko rečemo, da je področje odnosov z javnostmi, na katerega spadajo tudi mediji, zelo razvito področje, ki mu je treba nameniti veliko pozornosti. V oddelku za odnose z javnostmi Generalštaba Slovenske vojske smo želeli ugotoviti, kako kakovostno je naše sodelovanje z mediji, zato smo pripravili vprašalnik za novinarje in njihova uredništva.

s poseganjem v proces oblikovanja javnega mnenja (Prezelj, 1997).Kako pomembni so odnosi z mediji in javnostmi tudi za Slovensko vojsko, veliko pove podatek o zau-panju javnosti v državne instituci-je. Raziskovalni inštitut Fakultete za družbene vede v svojem Centru za raziskovanje javnega mnenja (CJM) večkrat na leto opravi ra-ziskavo Politbarometer, v okviru katere meri tudi zaupanje državlja-nov v državne institucije.Slovenska vojska od leta 2005 do danes uživa visoko podporo v slo-venski javnosti, pri čemer je treba upoštevati več dejavnikov in oko-liščin. Tako je Janja Vuga pred leti poudarila pomen interpretaci-je rezultatov raziskave, ki je med drugim pokazala, da 52 odstotkov slovenske javnosti ne podpira so-delovanja v mednarodnih opera-

cijah in misijah, predvsem tistih, ki potekajo na nevarnih obmo-čjih (Vuga, 2008). Raziskava za ob-dobje od leta 2005 do 2012 glede zaupanja v javne institucije kaže, da imata predsednik države in Slovenska vojska nenehno podpo-ro javnosti v nasprotju z drugi-mi institucijami, kot so na primer evro kot valuta, EU, Nato in mediji, ki jim stopnja zaupanja v tem ob-dobju pada. Iz navedenega lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da je podpora javnosti oziroma njeno zaupanje rezultat tudi dobrega dela na področju odnosov z jav-nostmi in mediji.Sicer je Politbarometer edini zu-

nanji mehanizem, ki meri podobo Slovenske vojske v javnosti. Zato smo v oddelku za odnose z javnostmi Generalštaba Slovenske vojske želeli ugotoviti, kako kako-vostno je sodelovanje Slovenske vojske z mediji. V ta namen smo pripravili vprašalnik za novinarje in uredništva slovenskih medijev, izpolnjevali pa so jih od januarja do marca 2012. Vprašalnik je bil sestavljen iz treh vsebinskih področij, in sicer mediji in Slovenska vojska, sodelova-nje predstavnikov medijev s pred-stavniki za odnose z javnostmi v Slovenski vojski ter obiski pred-stavnikov medijev v mednarodnih operacijah in misijah.

Mediji in Slovenska vojskaNa vprašanje, kako pogosto mediji spremljajo dogajanje v Slovenski vojski, smo dobili podatek, da jih 23 odstotkov vseh, ki so vprašal-nik izpolnili, to dala vsak dan, 27

odstotkov enkrat na teden, 15 od-stotkov enkrat na mesec in 35 od-stotkov občasno.Na vprašanje, kje dobijo največ in-formacij o Slovenski vojski, so se na prvo mesto kot vir informa-cij uvrstili viri na spletu, na drugo mesto uradni predstavniki za odnose z javnostmi v Slovenski vojski, na tretje radio, televizija in časopisi, na četrto mesto uradne spletne strani Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo, na peto mesto udeležba na dogodkih Slovenske vojske, organiziranih za medije, na šesto mesto posamezni-ki, zaposleni v Slovenski vojski, in na zadnje, sedmo mesto posame-zniki, ki niso zaposleni v Slovenski vojski.Na vprašanja, ali je slovenska jav-nost prek medijev dovolj obveščena o poslanstvu in nalogah Slovenske vojske ter aktualnih dogodkih in nalogah v tujini, se je 54 odstotkov vprašanih opredelilo pozitivno in

Graf 1: Zaupanje v slovenske institucije na primerih zadnje raziskave Politbarometra od leta 2005 do 2012

70

60

50

40

30

20

10

0

eU Nato predsednik RS evro mediji Sv

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Besedilo: Liliana Brožič

Legitimnost vojske je odvisna od podpore javnosti in njenih pričakovanj …

vir

: htt

p://

ww

w.c

jm.s

i/no

de, 1

8. s

epte

mbe

r 201

2.

sv 14

20

napisali ste

46 odstotkov negativno.Kakovost informacij o Slovenski vojski, ki se pojavljajo v slovenski javnosti, je bila po posameznih me-rilih ocenjena, kot je predstavljeno v Grafu 2. Na vprašanje, katere vsebine, po-vezane s Slovensko vojsko, najbolj zanimajo slovensko javnost, so se predstavniki medijev največkrat odločili za poslanstvo in naloge Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah. Na drugem mestu so izbrali pomoč prebival-stvu v okviru nalog zaščite in re-ševanja, na tretjem izredne dogod-ke in četrtem civilno-vojaško so-delovanje. Sledijo življenje in delo v vojašnicah na petem mestu, na šestem vojaško urjenje in izobra-ževanje ter na zadnjem, sedmem mestu, vojaške vaje.Na vprašanje, o katerih vsebinah o Slovenski vojski bi bilo dobro več poročati, so vprašani označili in razvrstili vse prej naštete vsebi-

ne po istem vrstnem redu glede na pomembnost.Med predloge so zapisali, da bi Slovenska vojska morala:– v sodelovanju z RTV Slovenija po

vzoru drugih držav poskrbeti za predvajanje dokumentarcev o delu in življenju v vojašnicah,

– nameniti več pozornosti vzposta-vljanju njene pozitivne podobe v javnosti,

– slovensko javnost najbolj zanima poraba proračunskega denarja.

Kakovost sodelovanja predstavnikov za odnose z javnostmi v Slovenski vojskiNa vprašanje o načinu sodelovanja s predstavniki za odnose z javnost-mi v Slovenski vojski so vprašani na prvem mestu izbrali telefonsko ko-munikacijo kot najpogostejšo, na drugem mestu spletno pošto, na tretjem osebno udeležbo na novi-narskih konferencah in izjavah za javnosti ter na četrtem osebno ude-

ležbo na dogodkih v domovini in na lokacijah, kjer deluje Slovenska vojska v tujini.Delo zaposlenih na področju od-nosov z javnostmi po posame-znih merilih je bilo ocenjeno, kot je predstavljeno v Grafu 3.Predstavniki medijev so kot prvi vir za pridobivanje informacij o Slovenski vojski izbrali spletne strani. Na področju odnosov z jav-nostmi smo letos namenili več po-zornosti že v načrtu dela oddelka za odnose z javnostmi, ki je bil pripra-vljen konec lanskega leta, zato so ocene spletnih strani Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske toliko bolj koristne.Med predlaganimi vsebinami za obogatitev spletnih strani so vpra-šani v rubriki odprtega tipa predla-gali več poudarka predstavitvi po-sameznikov, kot so na primer po-veljniki, odlikovanci in enote, ter slikovnemu gradivu iz mednaro-dnih operacij in misij.

18

16

14

12

10

8

6

4

2

0

12

10

8

6

4

2

0

info. je dovolj so točne so aktualne pomembne za slov. javnost pomembne za splošno varnost v regiji

osebna dostopnost dosegljivost odzivnost kakovost vsebine točnost hitrost posredovanja podatkov

nikakor se ne strinjam

slabodelno se strinjam

zadovoljivone vem dobrostrinjam se zelo dobropovsem se strinjam

odlično

Graf 2: kakovost informacij o Slovenski vojski po obdelavi vprašalnikov Graf 3: Ocena dela zaposlenih na področju odnosov z javnostmi v Slovenski vojski po obdelavi vprašalnikov

Obiski predstavnikov medijev v mednarodnih operacijah in misijahPredstavniki za odnose z javnost-mi priložnostno organiziramo za predstavnike slovenskih medijev delovne obiske pripadnic in pri-padnikov Slovenske vojske v med-narodnih operacijah in misijah. Zanimalo nas je, kako pogosto se predstavniki medijev v vzorcu ude-ležujejo takih delovnih obiskov.Enkrat se je takega delovnega obiska udeležilo 31 odstotkov v vzorcu, dvakrat 38 odstotkov, več-krat 23 odstotkov, nikoli pa 42 od-stotkov. Da je take delovne obiske treba organizirati večkrat, je oceni-lo 85 odstotkov vprašanih.Tisti, ki so se takih potovanj udele-žili, so ocenili organizacijo po me-rilih, kot so prikazana v Grafu 5.Pri vsebinah, povezanih s pripa-dniki Slovenske vojske v mednaro-dnih operacijah in misijah, ki pred-stavnike medijev najbolj zanimajo,

Foto

graf

ija: a

rhiv

MO

21

so se vprašani odločili za naslednji vrstni red po pomembnosti. Na prvem mestu je spremljanje dela na terenu zunaj baze, na drugem po-govor z vojaki, na tretjem pogovor s poveljniki in podčastniki, na če-trtem spremljanje dela v bazi in na zadnjem mestu pogovori s civilni-mi strokovnjaki.Vsebine, povezane z lokalno sku-pnostjo, ki jih najbolj zanimajo, so srečanje s prebivalci skupnosti v neposredni okolici, kjer poteka operacija, srečanje s predstavniki lokalnih skupnosti in kot zadnje po pomembnosti srečanje s predstav-niki nevladnih organizacij.

UgotovitvePo obdelavi prejetih vprašalnikov smo v oddelku za odnose z jav-nostmi na Generalštabu Slovenske vojske ugotovili, da pri sodelova-nju z novinarji in predstavniki me-dijev sodelujemo z različnima sku-pinama zainteresiranih javnosti v Sloveniji.

V prvo spadajo mediji, ki so usmer-jeni bolj lokalno in vsebine, pove-zane s Slovensko vojsko, spremlja-jo le občasno in nimajo kadra, ki bi bolj podrobno poznal ter obravnaval vojaškoobrambne vse-bine. Ti komunicirajo s Slovensko vojsko občasno in pri tem niso po-sebno zahtevni. Menijo, da je in-formacij o Slovenski vojski dovolj, in pri vprašanjih odprtega tipa niso imeli predlogov, pripomb ali komentarjev. S predstavni-ki Slovenske vojske za odnose z javnostmi komunicirajo redko, ne spremljajo uradnih spletnih strani ter se ne udeležujejo obi-skov v mednarodnih operacijah in misijah.V drugo skupino spadajo mediji, katerih predstavniki redno spre-mljajo delo Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo, dobro poznajo ureditev slovenskega na-cionalnovarnostnega sistema ter so v svojih pričakovanjih, vpra-šanjih in razmišljanjih zahtev-

ni, kritični ter od predstavnikov za odnose z javnostmi pričakuje-jo več. Navedeno hkrati pomeni, da s svojo pojavnostjo zapolnjujejo širšo Slovenijo. Gre torej za manjšo skupino v vzorcu, ki ima pomem-ben vpliv na splošno slovensko jav-nost in s tem posredno tudi na Slovensko vojsko.Menijo, da slovenska javnost prek medijev ni dovolj obveščena o po-slanstvu in nalogah Slovenske vojske ter aktualnih dogodkih Slovenske vojske v domovini in tujini. Dobro poznajo organizi-ranost, poslanstvo in delovanje Slovenske vojske, njeno zgodovino, vpetost v mednarodno varnostno okolje (Nato, EU, mirovne opera-cije in misije), aktualno problema-tiko, kot so na primer zmanjševa-nje proračunskega denarja, oboro-žitev, oprema in drugo.Predstavniki te skupine medijev so podali svoja mnenja, predloge in pripombe pri vprašanjih odpr-tega tipa, večkrat so obiskali pred-

stavnike Slovenske vojske v tujini in dosledno izpolnili del vprašalni-ka, v katerem smo želeli ugotoviti kakovost našega sodelovanja. Lahko torej sklepamo, da nas pri sodelovanju z mediji čakata pred-vsem dva izziva. Prvi je zagotovo približati Slovensko vojsko lokal-nim medijem. Slovenska vojska je navzoča po vsej državi s svoji-mi vojašnicami in drugimi objek-ti v svoji lasti, nekaj več pa bi bilo treba v prihodnje narediti tudi pri vsebini in se približati lokal-ni javnosti s sociološkim pristo-pom ter tako okrepiti ali mogoče povsem na novo vzpostaviti stik s prebivalstvom.Spletne strani Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske so med najpogostejšimi spletnimi viri, med katerimi predstavni-ki medijev pridobivajo informaci-je. Zelo verjetno je, da do največ informacij o Slovenski vojski na spletu dostopajo tudi predstavniki drugih javnosti, še posebno mladi. Glede na ocene predstavnikov me-dijev je treba uradne spletne strani dodatno opremiti s slikovnim gra-divom o Slovenski vojski in njenih aktivnostih v mednarodnih opera-cijah in misijah ter jih izpopolniti z dodatnimi kakovostnimi tonski-mi in video zapisi.

Viri in literatura:1. Bric, Roman: Specifični vidiki v komu-

niciranju med oboroženimi silami in javnostmi, Teorija in praksa, let. 45, 6/2008, str. 706–727.

2. NATO Military Public Affairs Policy, MC 0457/2, February 2011.

3. Prezelj, Iztok: Komuniciranje med oboroženimi silami in javnost-mi, Teorija in praksa XXXIV (6): 1020–1034.

4. Verčič, Dejan; Zavrl, Franci; Rijavec, Petja: Odnosi z mediji, GV Založba, 2002.

5. Vuga, Janja: Je za udeležbo SV v OKO doseženo širše soglasje javnosti? Revija Slovenska vojska, 5/2008, 16–19, Ljubljana. Ministrstvo za obrambo.

Graf 4: Ocena kakovosti uradnih spletnih strani Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske po obdelavi vprašalnikov

Graf 5: Organizacija delovnih obiskov predstavnikov množičnih občil na lokacijah delovanja Slovenske vojske v tujini po obdelavi vprašalnikov

14

12

10

8

6

4

2

0

8

7

6

5

4

3

2

1

0

slikovno gradivo tonski in video zapisi besedilna sporočila splošna organiziranost vsebin preglednost vsebin

organizacija nastanitev vsebina

slabo slabozadovoljivo zadovoljivodobro dobrozelo dobro zelo dobroodlično odlično

Foto

graf

ija: a

rhiv

MO

sv 14

22

napisali ste

Simpozij o utrdbah v 20. stoletju

V petek, 21. septembra, je v Parku vojaške zgodovine Pivka potekal simpozij o utrdbah v 20. stoletju, organiziral pa ga je Vojaški muzej Slovenske vojske. Med ključne dejavnosti muzeja namreč spada tudi organizacija predavanj, simpozijev in posvetov z vojaškozgodovinsko tematiko.

kustos za orožje v Vojaškem muzeju SV stotnik Aleš Zelenko, ki je go-voril o severni fronti Rupnikove linije, saj je slovenski javnosti manj znan, zato se natančnejše razi-skave pojavljajo šele zadnja leta. Zelenko je natančno popisal vse

Načrt Rupnikove linije in

italijanskega alpskega zidu (vallo alpino)

topniška kazemata na Primožu leta 1943

Foto

graf

ija: a

rchi

vio

foto

graf

ico

del C

ivic

o M

useo

di g

uerr

a pe

r la

pace

"Die

go d

e H

enri

quez

"

vir

: ww

w.g

ore-

ljudj

e.ne

t

Besedilo: Blaž Torkar

Na posvetu je bilo kar nekaj za-nimivih predavanj. Najprej je predaval načelnik kustodia-ta Vojaškega muzeja SV major mag. Zvezdan Marković. V pre-davanju Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije in gradnja Rupnikove

linije je govoril o vojaški organi-ziranosti v Kraljevini SHS oziro-ma Jugoslaviji, poudarek pa je bil na Dravski banovini. Predstavil je enega izmed najpomembnejših ukrepov na Slovenskem do danes, in sicer vojaško utrjevanje držav-

ne meje. Sistem utrdb na meji, v gradnjo katerega so bili vključe-ni številni Slovenci, se je vtisnil v slovenski zgodovinski spomin kot Rupnikova linija. Marković velja za pionirja raziskav Rupnikove linije.Drugo zanimivo predavanje je imel

Članek iz tednika istra o velikih vojaških delih na Primožu iz leta 1933

23

sv 14posvet

objekte severnega dela Rupnikove linije in opozoril, da veliko ljudi na Štajerskem ter Koroškem še vedno ne ve, iz katerega časa izvirajo bun-kerji v njihovi bližini. Velikokrat se zato severno Rupnikovo linijo ime-nuje Maistrova linija, nemški ali jugoslovanski utrjeni objekti idr. Zelenko je del predavanja namenil tudi natančnejši analizi bojev med

Uprizoritev bitke na Rupnikovi liniji

Pogled na enega najbolj značilnih objektov Rupnikove linije, stolpični bunker

nemško vojsko in vojsko Kraljevine SHS na severnem delu Rupnikove linije v prvih dneh napada na-cistične Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo.Tretje aktualno predavanje je imel major mag. Matjaž Bizjak s Šole za podčastnike. Bizjak, ki je po stroki zgodovinar, je predstavil italijan-ski alpski zid (Vallo Alpino), ki ga

je fašistična Italija gradila proti Kraljevini Jugoslaviji. Alpski zid je tematika, ki je Slovencem slabo po-znana, predvsem zato, ker je o tej temi na voljo malo arhivskih virov oziroma se s to tematiko znanstve-no in strokovno, razen Bizjaka, v Sloveniji še nihče ni zelo ukvarjal. Bizjak je predstavil enote, ki so bile nameščene na utrdbah alpskega

Foto

graf

ija: w

ww

.gor

e-lju

dje.

net

Foto

graf

ija: w

ww

.gor

e-lju

dje.

net

zidu, opisal njegovo gradnjo in še posebej izpostavil odlično maski-ranje utrdb. Poudaril je, da Italijani nikoli niso govorili o rapalski meji, temveč o vzhodni italijanski meji, kar je v določenih krogih italijan-ske javnosti aktualno še danes.Simpozij je vodil in moderiral dr. Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske.

sv 14

24

posvet

nja, v njej pa je 55 operativnih ter 30 neoperativnih reševalcev. Njihovo območje reševanja je največkrat v jamah, pokličejo pa jih tudi pri re-ševanju iz brezen, sotesk, visokih zgradb in žičniških naprav. Največja nevarnost je vdor vode, zato se, kot je dejal inštruktor Jamarske reševal-

V jamo nikoli samVsak človek si želi raziskovati nekaj novega. Privlači nas misel osvojiti nekaj, česar ni osvojil še nihče. Prvič stopiti tja, kjer ni nihče pred teboj. V tebi je veliko adrenalina, ki te vleče naprej, raziskovanje pa je povezano tudi s fizičnimi napori, ki se izgubijo v odkrivanju neznanega … Jamarstvo ni le konjiček in občudovanje posebne lepote podzemlja. Za raziskovanje jam je treba predhodno opraviti tečaj, ki ga organizirajo jamarska društva. Nesreča je zmeraj mogoča, saj lahko v jamo zdrsnejo nič hudega sluteči sprehajalci, izletniki, njihove domače živali, divje živali, gozdarji, pohodniki, smučarji in radovedni raziskovalci jam. Nesreča se lahko zgodi tudi jamarjem med raziskovanjem, zato so v enoti Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje v Sežani med 15. in 23. septembrom organizirali usposabljanje za reševanje iz jam CRT (Cave Rescue Training) v okviru Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za Jugovzhodno Evropo (DPPI SEE). To je temeljno usposabljanje za jamarje za reševanje iz jam, udeležilo pa se ga je 19 tečajnikov iz devetih držav Jugovzhodne Evrope pod vodstvom slovenskih in francoskih inštruktorjev.

Besedilo: Nataša OblakFotografije: desetnik Robert Cotič

Nosila po žičnici ne smejo spustiti preveč nizko,

da poškodovanec med prevozom ne zadene blata

ali vode, prevoz pa mora biti enakomeren in hiter.

Jame, prehodne zemeljske votli-ne, so nastale skozi milijone let. So naše neprecenljivo naravno bo-gastvo z veliko živalstva, naša naj-daljša Postojnska jama pa meri kar 20.570 metrov. Jamarji že dolgo niso le ljudje, ki raziskujejo kapni-ška okrasja jam, temveč tudi merijo

jame, rišejo načrte in varujejo njiho-vo okolje. Prav pri odkrivanju jam se največkrat pripeti nesreča, zato so že leta 1959 v okviru Jamarske zveze Slovenije ustanovili jamar-sko službo, ki je namenjena reše-vanju jamarjev. Od leta 1991 je tudi vključena v sistem zaščite in reševa-

ne službe Aleš Stražar, nikoli ne od-pravijo v jame po dežju ali pred njim. »Nevaren je tudi nekontroliran spust v jamo, saj ne veš, kam greš, prav tako pa moraš biti povsem pre-pričan, da je na koncu vrvi vozel, ki bo ustavil padec v globino. Take ne-sreče so mogoče tako pri profesio-

25

sv 14videli smo

nalcih kot amaterjih. S svojo vrvjo prav tako lahko povzročiš padec kamna ali ledene sveče z vrha na glavo. Pravil glede poškodb ni, naj-bolj pogosti pa so odrgnine, odprti in zaprti zlomi okončin ter poškod-be glave.«

Reševanja lahko trajajo tudi več dniKo pridejo do poškodovanca, ga naj-prej preoblečejo v zaščitno obleko, ki ohranja toploto, saj transport v jami lahko traja tudi dva dni. V jami je namreč lahko 8 stopinj Celzija, poleg tega pa tudi 100-odstotna vlaga, ki telo 25-krat bolj hladi kot suhi mraz. Ponesrečenca nato na-mestijo v posebna nosila, ki omo-gočajo transport v horizontalni in vertikalni smeri ter kombinaci-ji obeh. Ekipa je med seboj usklaje-na s štirimi znaki, in sicer potegni, ustavi, popusti ter sprosti. »V jami ne moremo zagotavljati reševanja, zato moramo človeka prinesti ven in šele tam ga predamo nujni medi-cinski pomoči. Vsi smo usposobljeni bolničarji, tako da, tudi če ni zdrav-nika na terenu, lahko predvidimo, za kakšne poškodbe gre, in ravna-mo po postopkih, ki so predvideni

za določeno poškodbo,« je povedal Stražar.

Sidrišča in tirolka Pri reševanju iz jame skozi brezno vedno sodeluje najmanj šest reše-

v vsakem trenutku morata biti operater in drugi reševalec, ki je protiutež, pripravljena na nasprotni manever. Operater popušča nosila, ki jih prenesejo do drugega sidrišča.

Na trojnih sidriščih sta po dva človeka, izmed katerih je prvi operater oziroma regulator, drugi pa je protiutež oziroma lahko rečemo živa utež, ki s plezanjem po vrvi dviguje človeka. Zelo pomembna je komunikacija med reševalcem, ki skrbi za popuščanje reševalne vrvi, in reševalcem, ki je glavni pri nosilih.

Poškodovanca najprej preoblečejo v zaščitno obleko, ki ohranja toploto, in ga namestijo v posebna nosila, ki omogočajo transport v horizontalni in vertikalni smeri ter kombinaciji obeh.

valcev pri sidrih, uporabljajo pa tudi dodatne varovalne vrvi. »Žičnice, tako imenovane tirolke, morajo biti v jamarstvu narejene idealno. Uporablja se enojna vrv in ob poško-dovancu med transportom ne sme

biti spremljevalca. Biti mora zelo hiter, saj je poškodovanec takrat brez vidne kontrole. V največ dveh minutah mora priti v vidno polje re-ševalca zaradi morebitnega bruha-nja ali drugih zdravstvenih težav.«

sv 14

26

videli smo

Najboljša Mateja Mlinar in Aleš Žontar

Za pripadniki SV že 21. jesenski tek štatenberg 2012

Tokrat smo se 21. septembra pridružili te ka -čem pripadnikom Slovenske vojske na deset-kilometrskem teku po Halozah v organizaciji 72. brigade. še prejšnji večer je bilo vreme slabo, vendar se je zjutraj najprej malo, potem pa z vso močjo na predzadnji poletni dan pokazalo sonce. Okolica gradu štatenberg je bila polna tekačev, ki so se ogrevali in se spodbujali med seboj, slišalo pa se je tudi veliko smeha. Vrsta za dvig startnih številk se je krajšala in po uvodnem nagovoru namestnika poveljnika 72. brigade podpolkovnika Vlada Bevetka so se tekmovalci postavili na start.

Besedilo: Nataša OblakFotografije: Nataša Oblak in poročnik Jože Damiš

NAJBOLJšE ŽENSKE IN MOšKE EKIPE

Prvi je v cilj pritekel tekmovalec

Aleš Žontar iz 18. BJRKBO, med

pripadnicami Slovenske vojske pa

je bila najboljša Mateja Mlinar iz

10. MOTB. Med moškimi ekipami

so zmagali pripadniki iz 18.

BJRKBO, med ženskimi ekipami

pa so bile prve pripadnice 10.

MOTB.

Na sklepni slovesnosti, ki je

potekala na dvorišču gradu

Štatenberg, je najboljšim tekmo-

valkam in tekmovalcem kolajne

ter pokale podelil namestnik po-

veljnika 72. brigade podpolkovnik

Vlado Bevetek.

maraton pripravljali dolgo, nemalo izmed njih pa se jih je udeležilo tudi zahtevnega 75-kilometrskega maratona Celje–Logarska dolina. Tokrat sta bila najhitrejša Mateja Mlinar iz 10. MOTB in Aleš Žontar

iz 18. BJRKBO, vendar pa si tudi drugi zaslužijo pohvalo, ker je bil tek zelo naporen, predvsem v za-dnjem delu, saj se je proga vztrajno vzpenjala do kratke ravnine pred ciljem. Čestitamo!

Ljudje vedno več časa namenjamo športnim aktivnostim, čeprav nam vsakodnevne obveznosti pogosto spremenijo načrte za športno delo-vanje. Ko se izgovori umaknejo želji po narediti nekaj zase, se srečamo

z vprašanjem, kako, da bo najbolj zdravo in dobro za nas. Vemo, da je treba izbrati prave športne copate, saj preprečujejo poškodbe veziv-nih tkiv in sklepov. Kot so mi po-vedali tekmovalci, so se na tokratni

27

sv 14nasveti za trening

CVETO IVšEK, PDRIU, SVETUJE

DNEVNIK BODOČE MARATONSKE TEKAČICE

»Ni dobrih in slabih jedi, so le dobro in slabo sestavljeni jedilniki.«

Gornji rek nedvomno drži, toda kako se med različnimi informacijami

in prehranskimi nasveti prehranjevati tako, da bomo zdravi ter v dobri

telesni kondiciji. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)

je vsaj 80 odstotkov vseh bolezni posredno ali neposredno povezanih s

prehrano. Prehrana in telesna aktivnost kot zagovornici dobrega zdravja

sta povezani. Poglavje o prehrani se nanaša predvsem na rekreativne

športnike, katerih smernice uravnotežene prehrane se bistveno ne raz-

likujejo od tistih za splošno populacijo. Vrhunski športniki in rekreativ-

ci z napornimi treningi zahtevajo posebno prehransko obravnavo, ki se

lahko oddaljuje od splošnih priporočil.

Pravilna prehrana mora biti usmerjena k naslednjim ciljem (WHO, 2004):

– doseči energijsko bilanco in zdravo telesno maso,

– omejiti vnos maščob in uživati pretežno nenasičene maščobne kisline

ter se izogibati transmaščobnim kislinam,

– povečati uživanje sadja, zelenjave, polnozrnatih žit in oreškov,

– omejiti uživanje enostavnih sladkorjev,

– omejiti uživanje soli (natrija) in uživati le jodirano sol.

V naslednji številki: Energijska bilanca ali energijsko ravnotežje

Nedeljsko jutro. Za menoj

je končno malo več spanja

kot med tednom. Kar

nekaj napora je treba za

premik iz postelje do ko-

palnice, kjer si še z napol

zaprtimi očmi stisnem

zobno kremo na ščetko in

se prvič pogledam v ogle-

dalo … Joj, nič čudnega,

da še maček zjutraj zbeži

pod posteljo, ko me sreča.

Frizura, kot da bi se

srečala s petardo, in staro-

sti primerno se vidijo tudi

nesrečne vijuge vzglavnika na mojem obrazu. In kot da si še nisem zadala

dovolj udarcev, stopim na tehtnico … Aaaa, tole je bilo pa res nujno …

Dvignem majico, se postavim bočno ob ogledalo in si ogledujem sad pre-

komernega sedenja na zadnjici zadnjih 12 let službe. Eee, draga moja, tole

pa ne bo šlo več tako naprej, si rečem. Še malo, pa boš pri petdesetih kot

uvela vešča.

Skesano se spomnim novoletnih obljub, ko sem Božičku in dedku Mrazu

obljubljala ter prisegala, da tokrat pa res. Res bom pridna in začela teči.

No … Danes je konec septembra in spet bom pisala dedku Mrazu, da želim

debelo denarnico in ne zadnjico in da naj se tokrat, prosim, ne zmoti.

Sedim za mizo in se odločim. Danes je dan D. Jutri začnem teči. Odprem

tisoč strani na temo teka in kar malo me stisne, ko vidim starejše mla-

dostnike nasmejane teči po zelenih livadah. Tudi jaz bom. Mimo mene

prihlača hči, pogleda strani, ki jih imam odprte, nato mene, zavzdihne

in reče: »Mami, mami, a spet.« Pogledam jo, se ji nasmejim in rečem, ja,

tokrat pa res. »Dobro, bova skupaj, drugače boš spet našla izgovor, da ne

boš šla teč.« Ti smrklja, si mislim, toda globoko v sebi vem, da ima prav.

Jutri je dan D … Da bom še bolj trdna pri svojih odločitvah, bom ta podvig

delila z vami, bralci.

sv 14

28

nasveti za trening

Slovenska vojska je mlada organi-zacija, ki je od ustanovitve doživela kar nekaj pomembnih sprememb. Ena izmed njih je profesionalizaci-ja sestave, cilj pa je bil pridobiti vr-hunsko usposobljene, dobro izur-jene in motivirane pripadnike, ki v svojem delu najdejo poklicni izziv ter osebno zadovoljstvo. Zaradi tako postavljenih zahtev postajata posameznik in njegova sposobnost vključevanja v kolektiv ključna de-javnika uspešnosti. Socialnovarstvena oskrba v Slo-vens ki vojski je posebno podro-čje so cial ne ga dela, ki se ukvarja s člove kovim delom, njegovim funk-cioniranjem v delovnem okolju, z medčloveškimi odnosi v organizaci-ji, z reševanjem sporov v delovnem procesu in z drugimi težavami, ki nastanejo kot posledica različ-nih dejavnikov, ki imajo svoj izvor v delu ali osebnem oziroma dru-žinskem življenju. Tako je omenje-no področje namenjeno pripadni-kom in pripadnicam stalne sestave, pogodbenim pripadnikom rezerv-ne sestave med opravljanjem voja-ške službe in usposabljanjem, pro-stovoljcem med služenjem vojaške-ga roka, upokojenim in nekdanjim pripadnikom, pri čemer je skrb za njih v pristojnosti Sektorja za voja-ške zadeve, in družinam umrlih pri-padnikov Slovenske vojske. Socialni delavec v Slovenski vojski mora po-sebno pozornost nameniti social-nemu stanju in stiskam v družinah pripadnikov ter pripadnic, ki so v mednarodnih operacijah in misijah.Zakon o službi v Slovenski vojski (UR. list RS, št. 68/07) v 80. členu opredeljuje področje celostne skrbi za pripadnike, v njem pa je tudi so-cialnovarstvena oskrba. Julija je začela veljati tudi Direktiva za za-gotavljanje socialno varstvene oskrbe v Slovenski vojski. Temeljni cilji in naloge socialnega dela v delovnem okolju:– pomoč posameznikom ali sku-

pinam zaposlenih, ki že imajo težave pri opravljanju dela ozi-

roma obstaja nevarnost, da bi do njih prišlo;

– preventivna pomoč bolj izposta-vljenim oziroma ranljivim skupi-nam zaposlenih,

– sodelovanje pri ukrepih za izbolj-šanje delovnih pogojev ter pri na-črtovanju in izvajanju preventiv-nih programov,

– svetovanje in pomoč menedž-mentu in vodjem delovnih skupin pri delu z ljudmi ter pri reševa-nju problemov in sporov v delov-ni sredini,

– sodelovanje pri razvijanju odno-sov v delovnem okolju.

Zakon o službi v Slovenski vojski določa obseg naslednjih pravic:

– svetovanje in pomoč pri reševa-nju stanovanjskih problemov, pred vsem informacij o prostih sta no van jih in pridobitvi stano-vanja iz stanovanjskega sklada minist rstva;

– svetovanje pri zaposlitvi zakonca;– svetovanje in pomoč pri zagota-

vljanju otroškega varstva;– pomoč pri selitvah, če gre za seli-

tve, ki so posledica razporeditve vojaške osebe na drugo forma-cijsko dolžnost zaradi službenih potreb v skladu z zakonom;

– pravica do znižane neprofitne na-jemnine za službeno stanovanje oziroma do subvencioniranja dela stanarine v višini, ki jo določi vlada na predlog ministra, če se pripa-dnik preseli v stanovanje, ki ni od-daljeno več kot 20 kilometrov od kraja opravljanja vojaške službe;

– pripadnik ima v času opravljanja vojaške službe pravico do subven-cioniranja dela oskrbnine za var-stvo predšolskih otrok v javni varstveni ustanovi oziroma usta-novi, ki ima ustrezno pooblastilo za opravljanje dejavnosti.

Žal je treba poudariti, da so se go-spodarske razmere v Sloveniji od uveljavitve omenjenega zakona zelo spremenile. Kljub večkrat poslanim predlogom vladi ta ni sprejela od-ločitve za uresničevanje nekaterih zgoraj omenjenih alinej. Slovenska vojska se vse bolj zaveda pomena človeškega dejavnika v delovnem procesu, saj je pripadnik SV tisti, ki delo opravlja in od njega je odvisna kakovost njegovega dela. Vsekakor je ta odvisna tudi od usposobljenosti in znanja o opravljenem delu, od do-brega počutja na delovnem mestu, od dobrih medsebojnih odnosov in skrbi menedžmenta za zaposlene. Tako lahko pripadnice in pripadniki Slovenske vojske poiščejo pomoč s področja socialnovarstvene oskrbe na Generalštabu Slovenske vojske v oddelku za celostno skrb pripadni-kov in na Poveljstvu sil Slovenske vojske v sektorju J1 oziroma oddel-ku za CSP.

V Slovenski vojski zagotavljamo socialnovarstveno oskrbo

»Nič posebno junaškega ni v izogibanju padcem.Posebno junaštvo je to, da po vsakem padcu znova vstanemo.«Konfucij

V SPOMINPETER RENAR

(22. 8. 1970–4. 9. 2012)

V petek, 7. septembra, smo se na koprskem pokopa-

lišču z vojaškimi častmi poslovili od našega sodelavca

Petra Renarja.

Slovenski vojski se je pridružil leta 1991 v 43. ObmŠTO

Izola. Poklicna pot ga je vodila v 410. UC in pozneje v

460. AB Postojna. Svoj trud in znanje je vložil v 15 gene-

racij vojakov na služenju vojaškega roka. Od leta 2009 je

bil pripadnik EVOJ »JPV« Vipava. Sodeloval je na misiji

SV na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Za svoje delo je bil odlikovan z

medaljo načelnika GŠSV.

Peter je bil na svoj edinstven možat način prijeten sodelavec in dober delavec.

Zavedal se je poslanstva vojske in iz nje izhajajočih nalog, zato je samostojno

opravljal naloge. Po duši in srcu je bil vojak in tak ostal do konca.

»Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo

vsak naš strumni korak spremljal v tišini.« (neznani avtor)

Pripadniki EVOJ »JPV« Vipava

29

sv 14skrb za vojaka

Iz vina vodo ali iz vode vino?!Zgodba pripoveduje, da je neki modri kralj pripravil gostijo in povabil veliko ime-

nitnih ljudi svojega kraljestva. Vsak naj bi prinesel en liter najboljšega vina iste

vrste in ga zlil v sod. Eden izmed njih si je mislil: »Če bodo vsi prinesli vino, se ne

bo kaj dosti poznalo, če bom sam prinesel liter vode?!« Tako se je zgodilo! Gostje

so prihajali in vlivali prineseno pijačo v sod. Po kraljevem pozdravu in prvi jedi

kralj povabi služabnike, naj iz soda začno prinašati vino. Toda, glej čudo, v sodu

je bila samo voda! Vsi so namreč mislili enako in vsi so prinesli vodo! (povzeto po

B. Rustja, Drobne zgodbe za dušo, Ognjišče, Koper, 2008, str. 7).

Naše družine, naše krajevne skupnosti, naša Slovenska vojska, naša država

Slovenija so podobne tej gostiji. Kaj prinašamo vanje, vino ali vodo? Ljudje smo

sposobni prinesti eno in drugo. Računati na to, da bodo le drugi izpolnili svojo

dolžnost ali da bo kdo izmed »močnih« vodo spremenil v vino, je nespametno.

Moj delež je nenadomestljiv, odgovorni niso le drugi, pa če so meni enaki po do-

stojanstvu ali višji po časti (in odgovornosti).

Doslej je le redko kdo uspešno spremenil vodo v navdušujoče dobro vino …

(prim. Jn 2, 1-23).

Vse drugo je odvisno od nas!

Kronika vojne od leta 1914 do danes raziskuje konflikte, zaradi katerih je bilo dvajseto stoletje najbolj krvavo v zgodovini. Vsebinsko oblikova­ni in jedrnati teksti, sočasna doku­mentarna poročila, številne skrbno izbrane in vsebinsko prepričlji­ve fotografije iz arhiva Daily Maila ter mnoga pričevanja pojasnjujejo razvoj konfliktov, tako da opisujejo ključne bitke, taktične odločitve in preobrate, ki so določali njihov izid. Kronika vojne je grajena kot krono-

loški, bogato ilustriran in dokumenti-

ran oris vojaških spopadov od začetka

»velike vojne« v letu 1914 pa vse do

leta 2011. Upošteva najpomemb­nejše vojne 20. in začetka 21. stole­

tja, od obeh svetovnih do lokalnih spo-

padov v kontekstu in izven konteksta

hladne vojne do danes. Knjiga nudi

zanesljiv in hkrati privlačen, skrbno

ilustriran vpogled v vojaške spopade,

tako v njihove vzroke kot dogajanja na

bojiščih. Avtorji so za slovenski prevod

nadgradili angleški izvirnik z orisom

najnovejših vojn in spopadov in s tem

prispevali k njeni aktualnosti. (iz re-

cenzije dr. Damijana Guština)

Prestižna knjiga, ki jo bomo prebi-

rali znova in znova, si širili znanje ter

spoznanja in bolje razumeli sedanjost.

Knjiga, ki nikogar ne bo pustila hladne-

ga, ponuja strnjen pregled vojn, kar

nam nazorno kaže, da so vojne žal stal-

nica zgodovine in sodobnosti.

Kronika vojne: nova knjiga o zgodovini vojn»Oboroženi konflikt med letoma 1914 in 1918 je bil poimenovan 'vojna, ki

bo končala vse vojne'. Taka je bila po obsegu in tak je bil račun, tako v eko-

nomskem kot v človeškem smislu. Zgodovina kaže, da je bil ta kataklizmični

dogodek, ki je terjal osem milijonov življenj, samo uvod v še večji požar eno ge-

neracijo pozneje. Toliko o Kellogg-Briandovem sporazumu iz leta 1928, ko so se

države, vključno z Nemčijo, Združenimi državami Amerike, Japonsko, Francijo

in Združenim kraljestvom, zavzele za to, da se bodo 'odpovedale vojni kot sred-

stvu državne politike'. Vse stoletje je bilo zaznamovano z državljanskimi, regi-

onalnimi in mednarodnimi vojnami,

mnogo je bilo takih, kjer sta naspro-

tnika, namesto da bi se sama boje-

vala, vpletla tretjega. To je bilo zna-

čilno za 40-letno hladno vojno med

ameriško in sovjetsko velesilo. In ko

je orožje postajalo močnejše in na-

tančnejše, je eksponentno naraščalo

izčrpavanje. Tehnološki napredek, ki

je ljudem v marsičem revolucionarno

izboljšal življenje, je hkrati prinesel

tudi ubijalska sredstva na industrij-

ski ravni.«

(iz uvoda) Mor

fem

zal

ožni

štvo

d.o

.o

P R E D L A G A L I S T E P R I P O R O Č A M O

S P O D B U D N A M I S E L

Na forumu Predlagam ste vprašali:Predlagam, da se zmanjša naklada tiskane revije Slovenska vojska. Zaposleni si revijo lahko ogledajo v elektronski obliki.

Služba za strateško komuniciranje vam je pripravila odgovor: Revija Slovenska vojska je uradno informativno glasilo Ministrstva za obrambo, namenjeno tako podrobnemu seznanjanju ciljnih jav-nosti z aktualnim dogajanjem v obrambnem resorju kot tudi objavi uradnih odredb o priznanjih in povišanjih. Izhaja na 14 dni pravilo-ma v obsegu do 10.000 izvodov. Zaposlenim na ministrstvu je name-njenih do 4500 izvodov, drugi izvodi pa so za individualne naročnike, državne institucije, domoljubne in stanovske organizacije ter javne in specializirane knjižnice, do 300 izvodov pa je na voljo tudi na pro-dajnih mestih. Glede na to, da želimo z vsebino doseči kar najširši krog bralcev, revije ne moremo izdajati le v elektronski obliki. Pri tem je treba še posebej izpostaviti prejemnike na misijah in druge zaposlene, ki zaradi narave svojega dela nimajo vedno zagotovljenega dostopa do spleta. Poleg tega tudi elektronske različice ni mogoče izdajati brez določenega finančnega vložka. Za ohranitev obstoječe oblike revije, ki se v PDF-formatu v celoti objavlja na spletu, ostanejo produkcij-ski stroški, ob odločitvi, da se revija preoblikuje v elektronski časo-pis, pa začetni finančni vložek ne bi bil zanemarljiv. Tudi zmanjša-nje naklade, na primer z 10.000 na 5000 izvodov, ne pomeni polovi-ce nižjih stroškov izvedbe tiskovine. Cena na izvod z nižanjem nakla-de raste in nasprotno, zato se pri tisku na tej postavki prihrani pri-bližno od 30 do 40 odstotkov denarja, vendar pa tudi v tem primeru v celoti ostanejo produkcijski stroški (oblikovanje, priprava za tisk, distribucija itn.), tako da je končni prihranek le od 10 do 20 odstot-kov skupnega zneska. V Službi za strateško komuniciranje si zato pri-zadevamo, da bi skupaj z odločevalci in zainteresirano javnostjo pri-pravili novo programsko zasnovo revije glede vsebine, obsega in pe-riodike izhajanja, na novo določili ciljne javnosti, s čimer bi določi-li tudi število tiskanih izvodov, vsebine pa bi lahko smiselno dopol-njevali z uvedbo internetne spletne strani, za katero menimo, da je v mnogih pogledih še vedno najracionalnejša različica spletne objave revije. Prihranek pri projektu revija Slovenska vojska bi bilo smotrno iskati tudi na drugih postavkah, kot je na primer način distribucije, in ne le pri stroških tiskanja.

sv 14

30

stenčas

Med fotografijama je pet razlik. Poiščite

jih, označite na fotografiji ali jih na

kratko opišite ter pošljite po pošti do

petka, 5. oktobra, na naslov Uredništvo

revije Slovenska vojska, Vojkova cesta

Fotografija in fotomontaža: Bruno toič

informativno glasilo Ministrstva za obrambo.

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 12. oktobra 2012.

Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993.

Na leto izide 19 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji,

niso uradna stališčaMinistrstva za obrambo.

Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Uredništvo:vojkova cesta 59, 1000 ljubljana

telefon: +386 1/471 26 62Faks: +386 1/471 27 70

elektronska pošta:urednistvo.sv@mors.si

Spletni naslov:www.mo.gov.si

Urednica:Hana Souček Morača

Novinarja:Nataša Oblak in Marko Pišlar

Fotograf:Bruno toič

Fotografija na naslovnici:Bruno toič

Lektoriranje:Barbara Nežič

Tajnica uredništva:Milena topolovec

Oblikovanje, prelom in tisk:Nebia, d. o. o.

Naklada: 9750 izvodov

Revija Slovenska vojska je članica evropskega združenja

vojaškega tiska (eMPa).

Revija Slovenska vojska je tudi na socialnem omrežju facebook.

revijaslovenska vojska

55, 1000 Ljubljana, ali po elektronski

pošti na naslov urednistvo.sv@mors.si

s pripisom za igro Poiščite razlike. Med

pravilnimi rešitvami bomo izžrebali

nagrajenca.

Ime in priimek: ..............................................

.............................................................................

Naslov: ..............................................................

.............................................................................

.............................................................................

P O I š Č I T E R A Z L I K E

L E K T O R S K E R E š I T V E Z A V S A K D A N

Kako pravilno uporabljamo narekovaje

Pisci besedil imajo pri pisanju nareko­vajev včasih težave, zato predstavlja­mo pravila.a) Pogosta raba

Ob koncu vaje je polkovnik ukazal:

»Ustavi se in preglej mine.«

b) Kadar je dobesedni navedek na

prvem mestu, se poved za premim

govorom nadaljuje z malo začetnico.

»Ob odpovedi radijskih zvez se spo-

razumevajo le z rokami,« je razložil

poveljnik.

c) Ko je spremni stavek med dobesedni-

ma navedkoma, ima spremni stavek,

ki sledi, vedno malo za čet nico.

»Dežuranje reševalcev letalcev,«

razlaga poveljnik, »poteka kot pri-

pravljenost za potrebe vojaškega re-

ševanja v gorah.«

d) Kadar navajamo samo del povedi,

dvopičja in velike začetnice ni,

končno ločilo pa pišemo za zadnjim

narekovajem.

Po enciklopediji Military and Defense

Encyclopedia je vojaška logistika

»znanost o načrtovanju in izvedbi

premikov ter vzdrževanju sil«.

e) Končno ločilo pišemo pred nareko-

vajem, če je naveden najprej zadnji

del ene povedi, tej povedi pa sledi še

katera zaključena citirana poved.

Cooper in Browne menita, da se de-

finicije »vsebinsko razlikujejo med

avtorji. Logistika se ukvarja s pre-

mikanjem in shranjevanjem blaga

skupaj z informacijskimi tokovi.«

O drugih (neskladenjskih) rabah nare-

kovajev še kdaj drugič.

Svetuje vam:

Tina Pečovnik Žakelj, Služba za strate-

ško komuniciranje

31

Predstavitev sil za zaščito in reševanje Poleg sedmih lokacij, na katerih bodo ekipe prve pomoči tekmovale v uspo-sobljenosti dajanja prve pomoči, se bodo v središču ljubljane predstavi-le tudi druge sile za zaščito in reševanje. v parku Zvezda, na Prešernovem trgu, Poljanskem nasipu in pri Osnovni šoli Poljane bosta poleg javnih služb za zaščito, reševanje in pomoč svoje zaščitno in reševalno delova-nje predstavili tudi Slovenska vojska in Policija. Sile za zaščito in reševa-nje bodo postavile na ogled zmogljivosti prostovoljnih, poklicnih in dol-žnostnih struktur, ki bi ukrepale ob potresu in pri odpravi posledic potre-sa, večina pa tudi ob drugih nesrečah.

Delovna mesta in točke prikazov

v središču ljubljane bo v soboto, 6. oktobra 2012, državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite, na njem pa se bodo predstavile najbolj izurjene sedemčlanske laične ekipe prve pomoči v Sloveniji. Na sedmih lokacijah v središču mesta bodo pokazale, kako dati prvo pomoč poškodovanim ob potresu. Preverjanje izurjenosti ekip prve pomoči bo letos tudi osrednji del državne vaje zaščite in reševanja Potres 2012, s katero bomo preverili pripravljenost sil za zaščito in reševanje, ki bi posredovale, če bi se zgodil potres.

v soboto zjutraj se bodo pred Magistratom na Mestnem trgu zbrali ekipe prve pomoči Rk in CZ ter drugi udeleženci na krajši slo-vesnosti ob odprtju, kar bo tudi uradni začetek tekmovanja reše-valnih ekip. Na tem državnem pre-verjanju izurjenosti in znanja bodo tekmovale ekipe, ki so bile naj-boljše na 13 regijskih tekmovanjih po Sloveniji. v središču ljubljane bodo morale ekipe pred gledalci in ocenjevalci oskrbeti ponesrečence na sedmih lokacijah. Organizatorji bodo poskrbeli, da bodo okolišči-ne reševanja od umetnih ruševin do ranjencev, lutk in drugega čim bolj podobne razmeram, ki bi na-stale ob potresu.

KJE SE BO DOGAJALO?

1.Novi trg ob zgradbi Univerze v ljubljani

2.Mesarski most

3.Opuščena tovarna Rog

na trubarjevi ulici

4.ambrožev trg

5.Osnovna šola Poljane na

Zemljemerski ulici

6.lutkovno gledališče

na Gubčevi ulici

7.ljubljanski grad

Prva pomoč ob

potresuKAJ SE BO DOGAJALO?

8.30:začetek državnega preverjanja

ekip prve pomoči Rk in CZ pred Magistratom

na Mestnem trgu

od 9.20 do 14.00:preverjanje ekip na sedmih

lokacijah v središču ljubljane ter predstavitev sil za zaščito in reševanje

15.30:sklepna slovesnost in razglasitev rezultatov

preverjanja pred Magistratom na Mestnem trgu

Foto

graf

ija: J

akob

Ora

žem

, UR

SZR

Foto

graf

ija: J

akob

Ora

žem

, UR

SZR