Ko predolgo gorim, izgorimInterno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / februar 08...

01

FEBRUAR

Ko predolgo gorim,izgorimKo predolgo gorim,izgorimZaljubljen v popotništvoZaljubljen v popotništvo

Najboljši v letu 2007Najboljši v letu 20074

8

24

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / februar 082

Iz vsebineV pričakovanju pomladi ...................................................................................................................................................................... 3

Najboljši v letu 2007 ..................................................................................................................................................................... 4,5

Kakovost v zdravstvu, kaj je to? .............................................................................................................................. 6,7

Ko predolgo gorim, izgorim .............................................................................................................................................. 8,9

Državni svetnik Peter Požun ............................................................................................................................................. 10

Podpora nadaljnemu razvoju UKC Ljubljana ................................................................................... 11

Razmišljanje o nasilju na delovnem mestu .......................................................................................... 12

Pomoč bolnikom v zadnjem življenjskem obdobju ......................................................... 13

Utrip UKC ............................................................................................................................................................................................ 14 – 18

Prejeli smo: Kako varčujemo v KIR–u ......................................................................................................... 19

Donatorska akcija UKC. ................................................................................................................................................................ 20

Donacije ..................................................................................................................................................................................................................... 21

Kaj menijo o nas – zahvale .................................................................................................................................... 22,23

Zaljubljen v popotništvo ............................................................................................................................................... 24,25

Vedno sem dobre volje ................................................................................................................................................................ 26

Križanka ..................................................................................................................................................................................................................... 27

Zdravniški koncert .................................................................................................................................................................... 28,29

O pisanju z zdravnikom Markom Pokornom ..................................................................................... 30

VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE!Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete,pošljete fotografije? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomovsakega utripa.Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 10. v predhodnemmescu. Ostali zamudniki bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanjatekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam jih po elektronski pošti (Word for Windows) nanaslov: [email protected]. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v enivrstici (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v dig-italni obliki: TIF, JPG, … ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili.Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do 2.500znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko). Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem – zaposleimv Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite!

Interno glasilo Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljanafebruar 2008, številka 1Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavna urednicamag. Darinka Miklavčič

Odgovorna urednicaBiserka Marolt Meden

Uredniški odborprof. dr. Bojana Beović, dr. med.Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.Ada Košir, univ. dipl. prav.Vida Linec, univ. dipl .ekon.prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višjasvetnicaPolona M. L. Wallas, univ. dipl. soc.Miha Žemlja, univ. dipl. org.Tatjana Nendl, dipl. med. ses.

LektoriranjeBilka Mate

FotografijeJolanda KofolMarjana ČesenjBranko Frecein drugi

OblikovanjeMa3ca

TiskTiskarna Radovljica d.o.o.

Naklada3000

Glasilo je v elektronski oblikina naslovuhttp://www2.kclj.si/

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / februar 08 3

uvodnik

Čeprav nas letos zima ni posebno bogato obdarila s snegom in prvi zvončki že kukajo iz zem-lje, se nam zdi, da nas zimsko vzdušje še ni zapustilo. Dnevi so še dolgi, v Ljubljani kraljujemegla in še vedno se priležeta vroč čaj in debela odeja čez kolena.

Vendar pa se zimsko spanje v UKC Ljubljana prav nič ne pozna, saj je utrip v teh mesecihmorda še bolj živahen kot drugod. V Porodnišnici so zaposleni s številnimi prezgodaj rojeni-mi novorojenčki, ki potrebujejo skrbno nego. Vodja EINT, as. mag. Lilijana Kornhauser Cerar,je januarja dobila laskav naslov Slovenka leta. V decembru je postal Delova osebnosti leta prof. dr. Borut Geršak, dr. med., višji svetnik. Mor-da sta ta dva naslova prav v tem obdobju toliko bolj pomembna, saj vsebujeta številne gla-sove bralcev časopisov in revij, ljudi torej, ki se zagotovo vsak dan srečujejo s problemi zdrav-stva. Nagrajencema čestitamo!

Tudi zato lahko rečemo, da se zaupanje v UKC Ljubljana ne zmanjšuje, da tako zdravniki kottudi sodelavci v zdravstvenem timu uživajo visoko spoštovanje in so v družbi cenjeni. Po-membno pa je tudi to, da ljudje še vedno pohvalijo in opazijo srčnost, prijaznost in spoštljivodnos, ki ga imajo zaposleni UKC do bolnika. To dokazujejo vse zahvale, ki prihajajo na na-slov UKC.

Utrip UKC kaže, da se v medicini dogaja za paciente veliko novega, pogumnega in dobrega.V prazničnih dneh se je na nas spomnilo veliko hvaležnih pacientov, zato je bilo tudi precejdonacij. Nekaj smo jih predstavili, o vseh pa nismo dobili dovolj podrobnih podatkov.Obiskala sta nas tudi ministrica Zofija Mazej Kukovič in predsednik Republike Slovenije dr.

Danilo Türk, saj sta naklonjena našim prizadevanjem za še bolj kvalitetno oskrbo pacientov,ki se zdravijo v naši bolnišnici.

Pomlad je pred vrati. Ne prepustite se utrujenosti, pričenjajo se toplejši dnevi, megla bo iz-ginila in pokukalo bo sonce. Kmalu bomo načrtovali počitnice. Prijetne počitniške spominepreberite v tokratni reportaži Zaljubljen v popotništvo. Do resnih počitnic naj krajši izlet v na-ravo postane redna tedenska obveza ali pa razvajanje, kakor za koga. Če pa se boste pri temše naužili sonca, ki ga vsi pogrešamo, toliko bolje. Potem boste tudi laže premagovali izgo-relost na delovnem mestu, ki je resen problem. Zato bomo letošnje leto v internem glasilupreprečevanju izgorelosti namenili večjo pozornost. Seveda pa pričakujemo tudi vaše iz-kušnje in priporočila. Pišite nam!

Če vam zmanjkuje časa, pa ne pozabite na kakšno manjše razvajanje. Pa četudi je to samočokolada.

Uredniški odbor

V pričakovanju pomladi


nagrade

Služba za odnose z javnostmi

Vodstvo UKC Ljubljana je na novo-letnem sprejemu na Ljubljanskemgradu podelilo nagrade in prizna-nja za leto 2007.

Nagrade za uvajanje sistema vodenjakakovosti so prejeli naslednji klinični od-delki in klinike:Med kliničnimi oddelki z več kot 200 za-poslenimi se je Odbor za kakovost odloč-il, da podeli nagrado zaradi izjemneganapredka pri organizaciji dela Operacij-skemu bloku Kirurške klinike (foto 1).

Med kliničnimi oddelki z več kot 100 inmanj kot 200 zaposlenimi si nagrado de-lita Klinični oddelek za gastroenterologi-jo Interne klinike in Očesna klinika. Obeenoti sta se v letu 2007 odlikovali po kri-terijih ocenjevanja, ki jih je sprejel Odborza kakovost in vključujejo pripravo stro-kovnih smernic, kliničnih poti, spremlja-nje kazalnikov kakovosti, uvajanje iz-boljšav in izobraževanja na področju vo-denja kakovosti v letu 2007.

Nagrado med oddelki s 100 in manj za-poslenimi je prejel po zgoraj omenjenihmerilih Center za medicinsko rehabilita-cijo.

Nagrajeni oddelki prejmejo dodatnasredstva za izobraževanje na področjukakovosti.

Nagrade za poslovno uspešnost soprejeli:Klinični inštitut za radiologijo, Očesnaklinika in Klinični oddelek za kirurgijo sr-ca in ožilja Kirurške klinike (foto 2).

Posebno priznanje za znanstveno –ra-ziskovalno delo so prejeli:Klinični oddelek za žilne bolezni Interneklinike, Klinični oddelek za revmatologijoInterne klinike in Inštitut za medicinskogenetiko Ginekološke klinike.

Posebno priznanje je bilo podeljenomedicinskim sestram in zdravstvenimtehnikom Dermatovenerološke klinike inKliničnega oddelka za gastroenterologijoInterne klinike za dosežek pri uvajanjumednarodne klasifikacije prakse zdrav-stvene nege.

Najboljši v let1

2


nagrade

5

Posebno priznanje in zahvalo je preje-la skupina strokovnjakinj za izjemnenapore in uspešnost pri preprečevanjuin obvladovanju bolnišničnih okužb:

prim. Tatjana Lužnik Bufon, dr. med., Ja-na Kolman, dr. med., Mojca Dolinšek, viš.med. ses., univ. dipl. soc. ped.

Posebno priznanje in zahvalo sta prejelakolektiva Kliničnega oddelka za intenziv-no interno medicino (foto 3) in Klinične-ga oddelka za anesteziologijo in intenziv-no terapijo operativnih strok CIT za izje-mne obremenitve, napore in us-pešnost pri zdravstveni oskrbi najzah-tevnejših bolnikov.

Priznanja za bolnikom najbolj prijazenoddelek pa so prejeli:Klinični oddelek za torakalno kirurgijo Ki-rurške klinike (foto 4), Klinika za nuklear-no medicino in Klinični oddelek za peri-natologijo Ginekološke klinike, Kliničnioddelek za maksilofacialno in oralno ki-rurgijo Kirurške klinike in Klinični oddelekza ginekologijo Ginekološke klinike.

u 20073

4

Zahvale naGinekološkikliniki

Na Ginekološki kliniki v Ljubljani solansko leto decembra ob prisotnostivodstva UKC podelili zahvale zapo-slenim, ki so se v letu 2007 še pose-bej izkazali in prispevali k temu, daGinekološka klinika slovi kot vrhun-ska strokovna ustanova v Sloveniji intudi zunaj njenih meja.

Strokovna direktorica, prof. dr. He-lena Meden Vrtovec, je v nagovorupoudarila: «Ne le strokovno delo,tudi korekten odnos do varovank insodelavcev, občutek pripadnosti inzavzetosti za strokovni razvoj so la-stnosti, ki naj bodo vzor mlajšim ge-neracijam.«


aktualno

Tomaž Rusimovič, menedžer sistemov kakovosti

praksa. Informatizacija prenovljenih procesov.Uvedba elemen-tov sistema vodenja kakovosti v prenovljene procese. Uvajanjeprenovljenih procesov v prakso.

Pri obravnavanju procesov so pomembni trije vidiki, in sicer or-ganizacija procesov, informatizacija procesov in kakovost pro-cesov. Pri obvladovanju kakovosti pa je pomembno zavedanje,da seštevek kakovosti delčkov ni kakovost celote. Zato uvajanjekakovosti v posamezne oddelke ali kakovost posamezne strokene dajeta celovitih rezultatov.

Prenova procesov je najboljša, a tudi najtežja pot, zato se v pra-ksi pogosto lotevamo bližnjic, kot so prenova ali zamenjava in-formacijskega sistema, zmanjševanje stroškov, sanacijski ukrepiza racionalizacijo poslovanja, uvajanje standardov kakovosti ISO9001 ali IWA 1 zaradi pridobitve certifikata itd. Te bližnjice si-cer zagotavljajo kratkoročne ali delne učinke, dolgoročno pa sevečinoma ne obnesejo.

Kaj se na področju obvladovanja kakovosti procesov doga-ja v slovenskih bolnišnicah in na Ministrstvu za zdravje?Virus sistematskega obvladovanja kakovosti procesov je okužilže večino slovenskih bolnišnic. Verjetno pa je na poti prepo-znavne kakovosti najdlje prišla SB Novo mesto, ki je v letu 2006pridobila certifikat ISO 9001:2000 na nivoju celotne bolnišnicein se vsako leto prijavi na razpis za priznanje Republike Sloveni-je za poslovno odličnost, kjer v kategoriji javni sektor dosega za-vidljive rezultate. V letih 2006 in 2007 se je uvrstila med finali-ste in dobila priznanje za napredek pri doseganju poslovne odli-čnosti. Rezultati, ki jih dosega, so plod skoraj 10-letnega načr-tnega dela na področju kakovosti vseh zaposlenih v bolnišnic, zdirektorico na čelu.

Na Ministrstvu za zdravje smo bili v zadnjih letih priča intenziv-nemu delu na področju kakovosti in varnosti bolnikov. Oddelekza kakovost, ki ga je vodil dr. Andrej Robida, je izdal publikaci-jo "Uvajanje izboljšav kakovosti v bolnišnice", ki opisuje usmeri-tve ter predstavlja orodja in metode, ki bodo pospešile iz-boljševanje kakovosti in varnosti v bolnišnicah. Za bolnišnice so

Ko govorimo o kakovosti v zdravstvu, pa lahko uporabimo so-dobno definicijo, ki jo je leta 1992 zapisal Overetveit , in ki pra-vi: "Kakovost zdravstvene dejavnosti je popolno zadovoljevanjepotreb tistih, ki zdravstvene storitve najbolj potrebujejo, pri naj-nižjih stroških za organizacijo, znotraj danih meja in smernic or-ganov oblasti (vlade, MZ) in plačnikov (ZZZS)." Ta definicija po-udarja tudi tri temeljne dimenzije kakovosti:

kakovost za odjemalce: kaj pričakujejo odjemalci (pacienti) odstoritve,

profesionalna kakovost: ali storitve izpolnjuje zahteve, ki jih de-finira stroka (stroke) in ali pravilno izvajajo procese, aktivnosti inpostopke, ki naj bi bili potrebni za izpolnitev potreb odjemalca;

kakovost za vodstvo: ali so kar najbolj učinkovito in produk-tivno izkoriščeni viri (kadrovski, materialni, prostorski, oprema,finančni itd.), potrebni za izpolnjevanje potreb odjemalcev, vokviru meja in smernic, ki jih postavijo organi oblasti oziromaplačniki.

Kako pa lahko obvladujemo tako definirano kakovost? Z obvla-dovanjem procesov, ki jih v zdravstvu delimo na temeljne pro-cese in uresničujejo poslanstvo organizacije(npr. celovita oskrbapacienta) in množico podpornih procesov, ki zagotavljajo, da te-meljni procesi potekajo optimalno. Torej je prava pot do obvla-dovanja kakovosti v zdravstvu obvladovanje procesov s pomoč-jo vseh orodij, ki jih je sodobna organizacijska stroka razvila vzadnjih desetletjih. Najuspešnejša metoda je vsekakor prenovaprocesov, vendar pa jo v zdravstvenih organizacijah zelo redkouporabljajo. Postopki prenove procesov so na primer:

Izvedba delavnice o prenovi procesov, na kateri obravnavajo iz-hodišča, metodologije in orodja ter prepoznajo temeljne proceseorganizacije. Namenjena je direktorjem, predstojnikom oddelkovin ključnim izvajalcem procesnih aktivnosti ter zagotavlja ustre-zno zavedanje ključnih dejavnikov o tem, kaj je prenova procesov. Obravnavanje in modeliranje obstoječih procesov. Prenova temeljnih in podpornih procesov, kot jih zahteva dobra

Kakovost v zdravsKakovost je prepogosto uporabljena in zato obrabljena beseda, ki različnim ljudem pomeni različno vsebino.Poznamo pojme, kot so: sistem vodenja kakovosti, obvladovanje kakovosti, menedžer kakovosti, presoja kako-vosti, certifikat kakovosti itd., itd. Vsi pa vemo, kaj je kakovost: dobro opravljena storitev, dobro opravljenodelo, dobro sodelovanje, dobro izdelan in uporaben izdelek in podobno. Zato pretirano poudarjanje te besedevzbuja prej odpor kot zanimanje. Trditev, da je nekaj kakovostno, je zgolj abstraktna, če nimamo merila zaugotavljanje, kako kakovostno je. Če rečemo, da sta storitev ali izdelek 100-odstotno kakovostna, pomeni, data skladna s pričakovanji, ali drugače, da sta skladna z zahtevami (ki so zapisane).


aktualno

Evropska organizacija za kakovost (EOQ) že od leta 1993 vodiregister certificiranega osebja (Personal Registration Scheme).Doslej je bilo podeljenih že več kot 45.000 certifikatov, od tegav Sloveniji 83. Med njimi je 19 imetnikov certifikatov iz zdrav-stvenih zavodov: UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Novo mesto,SB Jesenice, SB Celje, SB Izola, SB Brežice, SB Slovenj Gradec,ZZV Novo mesto, ZZV Kranj, Mariborske lekarne.

Udeleženci usposabljanja in certificiranja smo pridobili medna-rodno priznano, celovito znanje in usposobljenost na področjuvodenja kakovosti oziroma EOQ- in SZK-certifikat. S pridoblje-nim celovitim znanjem smo menedžerji sistemov kakovosti us-posobljeni za oblikovanje in uvajanje sistemov kakovosti v svo-jih delovnih okoljih oziroma organizacijah.

Obvladovanje kakovosti poslovanja je poleg uporabe metodolo-gij in prenosa dobre prakse tudi stanje duha (kulture) vseh za-poslenih, ki se zgradi z leti intenzivnega in načrtnega dela natem področju. Pri kakovosti ni bližnjic.

Za začetek moramo pripraviti in sprejeti strategijo na področjucelovitega obvladovanja kakovosti v UKC. Na tem področju simoramo pridobiti ustrezna znanja. Združiti moramo obvladova-nje procesov, kakovosti in informatike, ker so to trije vidikiobvladovanja poslovanja, ki jih ne smemo obravnavati ločeno.Tak način obvladovanja poslovnih procesov imenujemo me-nedžment poslovnih procesov, ki bi moral postati strateška služ-ba vodstva UKC.

uvedli tudi posebne kazalnike, s katerimi merimo strokovne inposlovne rezultate. Česar ne meriš, ne moreš upravljati.

V okviru Slovenskega združenja za kakovost (SZK je ustanovlje-no po zakonu o društvih) je bila leta 2006 ustanovljena sekcijaKakovost v zdravstvu, ki kot civilna iniciativa združuje vse kako-vostnike, ki so pripravljeni svoje znanje in dosežke deliti inrazširjati v slovenskem zdravstvu. Slovensko združenje za kako-vost vsako leto pripravi odmevno konferenco, na kateri so pre-davanja v sekciji za kakovost v zdravstvu ena najbolj aktualnihin obiskanih.

Kaj se na področju obvladovanja kakovosti procesov doga-ja v UKC?V lanskem letu smo organizirali enodnevno seznanjanje s siste-mom vodenja kakovosti, ki se ga je udeležilo preko 300 vodilnihin vodstvenih delavcev iz vseh strok. Program so izvedli prizna-ni strokovnjaki SZK.

Štirje zaposleni v UKC Ljubljana smo se udeležili 4-tedenskegausposabljanja za pridobitev naziva Quality Systems Manager, kiga organizira SZK. Naziv menedžer sistemov kakovosti smo pri-dobili: Tomaž Rusimovič (2005), prof. Bojana Beovič (2006), Ni-ka Škrabl in Andreja Vovk (2007). Program usposabljanja vsebu-je naslednje module: sistemi vodenja kakovosti (SVK), uvajanjein izvajanje sistemov vodenja kakovosti (UI), metode in orodjakot podpora vodenju (STM statistične metode), razvoj in razšir-janje SVK na vse poslovne procese (TQM).

tvu, kaj je to?

Organizacijske enote (funkcije) so pri tradicionalni organiziranostikot utrdbe znotraj trdnjave.

Organizacijske enote (funkcije) so pomembnejše od procesov. Optimalizirajo

se postopki znotraj organizacijske enote.

Funkcijski način vodenja.

[email protected]

Proces vodenja organizacije

Proces vodenja projektov

Proces zagotavljanjakadrov

Proces zagotavljanja finančnih sredstev

Proces računovodstva

Proces vodenja kakovosti

Kliničnilaboratoriji Lekarna

Proces javnih naročil

Procesvzdr•evanja

Proces komuniciranja

Proces informatike

Proces administracije

Odjem

alci

Odjem

alci

Dobavitelji Zavarovalnica

Proces negebolnikov

Proces diagnosticiranjain zdravljenjaSprejem

Identifikacija in medsebojni vplivi

procesov

Procesni način vodenja.


aktualno

doc. dr. Marija Molan, univ. dipl. psih., zdr. svetnica, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

Ko predolgo gor

Izgorelost so začeli najprej proučevati pri po-klicih, vezanih na delo z ljudmi. Predvsem sobili to poklici učitelj, zdravnik, medicinska se-stra, pozneje pa so se jim pridružili tudi pokli-ci uradnik in policist.

V novejšem času pa govorimo o izgorelosti vzelo različnih delovnih okoljih. Skoraj ni de-lovnega okolja, v katerem se izgorelost ne bipojavila. Še vedno pa jo najdemo zlasti v de-lovnih okoljih, ki pri delu z ljudmi zahtevajočustven odnos do uporabnika. Razvoj izgore-losti je proces, ki ne nastane nenadoma, izgo-relost se razvija postopoma.

Maslachova navaja 10 korakov do izgore-losti: 1. korak: pretiran idealizem in prijaznost (iz-

bor poklica)2. korak: nerealna, prevelika pričakovanja (iz-

bor poklica)3. korak: upad prijaznosti kot obrambna re-

akcija (realnost delovne situacije)4. korak: občutki krivde zaradi neprijaznosti

(realnost delovne situacije)5. korak: povečano prizadevanje, da bi bili vi-

deti prijazni in uspešni (igranje vloge)6. korak: občutek neuspešnosti (soočanje)7. korak: občutek nemoči (padec na tla)8. korak: občutek brezupa (padec na tla)9. korak: izčrpanost, apatičnost, jeza, odpor

do strank (kdo je kriv?)10. korak: izgorelost (krik – ne morem več!)

Izgorelost opazimo kot cinizem, samoob-toževanje ali avtodestruktivno vedenje. Na-vzven se kaže v spremembah vedenja, vendarpa je posledica biokemičnih reakcij, ki se do-gajajo v telesu. Teh biokemičnih reakcij se nezavedamo. Ne zavedamo se, da se je spreme-nila funkcija možganov, da naše mišice pora-bljajo velike količine kisika, da prihaja do za-kislitve, jetra pa ne morejo dovolj hitro raz-strupljevati organizma. Teh dogajanj se zave-

mo šele, ko začutimo napetost, utrujenost,motnje v delovanju srca in prebavil, glavobol,težave s krvnim tlakom, kožo, očmi, izguboenergije, motnje koncentracije, nemir ali nes-pečnost.

Pred dobrim letom so v ZDA uradno zabeležiliprvi primer smrti zaradi izgorelosti. Ženska vpoznih tridesetih letih naj bi nenadoma umr-la, po tem ko je bila v službi dalj časa izpo-stavljena hudim obremenitvam.

Izgorelost je sopotnik obremenitvam v da-našnjem času. Pogosto je posledica neskladjamed tem, kar človek vlaga, in tem, kar pri de-lu dobi. Kljub temu da se izgorelost pojavlja vvseh poklicih, v vseh delovnih okoljih, pa jepogostejša v poklicih, kjer se pojavlja ne-posredna odgovornost za varnost drugihali so pogosti direktni čustveni stiki zuporabniki. Poklici, v katerih zadnji čas po-gosteje govorijo o izgorelosti, so kontrolor le-tenja, pilot, glasbenik, medicinska sestra intisti poklici, o katerih so govorili prvi razisko-valci izgorelosti: učitelj, zdravnik, odvetnik.

Izgorelost nastane zaradi preobremenitev nadelovnem mestu, vendar ni le njihova posle-dica. Bistvenega pomena je posameznikovodoživljanje teh obremenitev. Nekdo, ki imasvoje delo zelo rad, ima do njega pozitivnostališče in v delu uživa, bo le redko doživel iz-gorelost. Pogosto se pojavlja izgorelost tudipri posameznikih, ki od dela in delovnegaokolja pričakujejo preveč. Delo jim pomenimožnost samorealizacije in postane središčenjihovega življenja. Vanj vlagajo veliko svojeenergije, časa in samega sebe. Na koncu pa jepriznanje, ki ga dobijo, bistveno manjše kotso njihova vlaganja.

Čeprav se izgorelost pojavi kot reakcija naobremenitve, pa se bistveno razlikuje od pre-obremenjenosti. Preobremenjenost je mogo-

če kaj hitro odpraviti s počitkom in z razbre-menitvijo. Izgorelost pa pušča trajnejše po-sledice, ker bistveno poseže v doživljanje po-sameznika. Človek, ki kaže znake izgorelosti,se počuti praznega, čustveno izčrpanega,storilnost mu pade pod vse meje, hkrati pa sev njem pojavi tudi občutek odtujenosti od de-la. Boji se vrniti v delovno okolje ali pa njego-vo vrnitev spremljajo tresenje, slabo počutjein hitro ponovno obolevanje.

Posamezniki z motnjami počutja in vede-nja, ki so posledica izgorelosti, ponavadipredvsem zaradi somatskih težav poiščejozdravnikovo pomoč. Vendar samo odprav-ljanje somatskih težav ne reši problema. Vozadju je strta duševnost - strta duša posa-meznika. Poleg obvladovanja somatskihtežav je potrebno poiskati prave vzroke iz-gorelosti in jih odstraniti. Brez odstranitvevzrokov ne moremo odpraviti izgorelosti priposamezniku.

Običajno obvladovanje in odpravljanje posa-meznikove izgorelosti ni linearen ukrep,usmerjen k samo enemu vzroku. Navadno jekombinacija dejavnikov v delovnem okolju,odtujenosti od dela, neustrezni stimulaciji,konfliktu vrednost, v slabih psihosocialnih ra-zmerah in v slabi samopodobi. Ljudje, ki trpi-jo zaradi izgorelosti, so v osnovi zelo odgo-vorne, do sebe zahtevne osebe, ki si ne dopu-stijo, da bi delo opravili površno, prepočasi alipa ga sploh ne bi opravili. V bistvu so to ose-be, ki jim pogosto pravimo, da so deloholiki.Kljub temu da že vse od začetkov raziskovanjizgorelosti raziskovalci poudarjajo pomenobeh vplivnih dejavnikov na posameznika, pase v zadnjem času vse pogosteje zavedamo,da je treba predvsem v okoljih, kjer je bistve-no več posameznikov z znaki izgorelosti,odločno ukrepati še zlasti v njihovem delov-nem okolju.

Sindrom izgorelosti je Kristin Maslach opredelil kot skupek znakov telesne in duševne izčrpanosti. Kaže se v razvo-ju negativne predstave o sebi, negativnem odnosu do dela in sodelavcev, do strank in občutkov odgovornosti.


aktualno

im, izgorimDejavniki v delovnem okolju, ki lahko pri-vedejo do izgorelosti Do izgorelosti lahko privedejo:Nepošteni medsebojni odnosi v delovnemokolju, neiskrenost, občutek ogroženosti alizabadanja noža v hrbet lahko pri posamezni-ku povzročijo občutek ogroženosti, napetostiin nepretrganega stresa. To je prvi pomem-ben dejavnik, ki lahko privede do izgorelosti.

Pogosto so vpliven dejavnik tudi odnosi v hi-erarhiji, predvsem odnos nadrejenih, ki solahko zelo dobri strokovnjaki, vendar imajoneustrezen odnos do podrejenih. Takšni na-drejeni ne znajo pohvaliti podrejenih, namer-no ali nenamerno jih obremenjujejo, ti pa todoživljajo kot izkoriščanje. Še huje pa je, čenadrejeni podrejene obtožujejo, ponižujejo,jim dajejo nejasna navodila ali pretirane zah-teve.

To so kamenčki, ki tvorijo mozaik neustreznihodnosov v delovnem okolju, kar povzroče iz-gorelost.

Organizacija delovnega časa Tudi v delovnih okoljih, v katerih je zaradipremajhnega števila delavcev treba uvajatidelo preko polnega delovnega časa, bi bilomogoče z organizacijskimi posegi in s preraz-poreditvami posameznih vsebin dela spreme-niti obremenjenost. V okoljih, kjer ni mogočespremeniti obsega dela ali so še vedno potre-bna dela preko polnega delovnega časa, pa seje potrebno zavedati nekaterih omejitev.

Podaljševanje dela čez 10, 12 ali celo več urpredstavlja ogroženost delavca, ki to deloopravlja, in uporabnika storitve. Podaljševa-nja in združevanja delovnih časov in delovni-kov, ki se drug za drugim vlečejo brez počit-ka, lahko resno ogrozijo zdravje ali so vzroknesreče zaradi izčrpanosti. Pri organizacijiizmenskega dela je potrebno načrtovatiizmene, morebitne izpade pa nadomeščati zvnaprej predvidenimi kadri.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu je naložildelodajalcu izdelavo ocene tveganja. V pravil-niku za izdelavo ocene tveganja so posebejizpostavljena psihosocialna tveganja v delov-nem okolju. Psihosocialna tveganja, ki nasta-nejo zaradi neustreznih organizacijskih po-gojev, medsebojnih odnosov ali odnosov na-drejenih, lahko povzročajo resna tveganja zazdravje v delovnem okolju. Povzročajo nasta-nek bolniškega staleža, fluktuacijo in resnejšeokvare zdravja. Zato je potrebno v oceni tve-ganja pošteno in čim bolj objektivno predsta-viti tudi psihosocialne in organizacijske de-javnike. Sledi analiza stanja, na osnovi tegapa nato iskanje najučinkovitejših ukrepov zarazbremenitev, za zmanjšanje tveganj in zaohranjanje varovanja zdravja.

Vloga delodajalca Če se v nekem delovnem okolju pojavi večjidelež preobremenjenih, kot je sicer značilenza urejeno delovno populacijo, torej več kot10 %, potem bo pameten delodajalec temuposvetil ustrezno pozornost. Ukrepi so name-njeni posamezniku in naj bi oblikovali njegovodziv, učenje spopadanja in razreševanja nje-govih stisk, gradnjo njegove samozavesti,strategijo obvladovanja napetosti in nemoči vlastni samoorganizaciji kot tudi v delovnemuokolju. V delovnem okolju je potrebno jasnoopredeliti vsebine dela, odgovornosti, pristoj-nosti in poti komuniciranja. Včasih so potre-bne reorganizacije in nova dodelitev vsebin inpristojnosti. Kljub temu da je ljudem na vodilnih položajihveliko lažje nalagati delo tistemu, ki je tiho insi ne upa reči ne, ampak stisne zobe in dela,se morajo zavedati, da je to le kratkoročnozatišje pred viharjem. Neenakomerne obre-menitve, preobremenjenost posameznikov,na drugi strani pa hinavščina in nepoštenost,bodo privedle do preobremenitev in do izgo-relosti.

Posameznik, ki je v svojem bistvu zelo odgo-vorna oseba in mu ni vseeno, kako je deloopravljeno, hkrati pa je preobčutljiv, da bi šel

mirno mimo neustreznih psihosocialnih po-gojev ali da bi samozavestno rekel ne, je napragu izgorelosti. Tisti, ki mu delo pomeniedini način potrditve, ki v njem išče priznanjein je središče njegovega življenja, bo v delov-nem okolju, ki mu ne omogoča samorealiza-cije, izgorel, kljub temu da rad opravlja svojedelo. Zato je skrajni ukrep, ki pa je včasih edi-ni mogoč, zamenjava delovnega okolja.

Če vidimo, da ne zmoremo, da ni posluha inse zadeve ne spreminjajo, mi pa izgorevamo,potem je verjetno potrebno zamenjati delov-no okolje.

V okoljih, kjer je že tako pomanjkanje ka-drov, si delodajalec le težko privošči večjiodliv zaposlenih. Zato je skrajni čas, da sezave svoje odgovornosti in začne vlagati vzaposlene. Če vlagaš v zaposlene, ne pome-ni, da udarniško rešuješ današnje stiske, neglede na to, kaj bo jutri, ampak je potrebnoskupno reševanje, načrtovanje in vlaganje vkadrovske potenciale.

Zavedanje pomena kadrovskih potencialov jeprvi korak k oblikovanju delovnega okoljabrez izgorelosti

Če se bomo v delovnem okolju zavedali, da nimogoče pričakovati lojalnosti in pripadnostile kot enostranske aktivnosti, ki jo pričakuje-mo le od zaposlenih, ampak bomo spoznali,da je to proces daj – dam, v katerem se delav-cu približa njegov nadrejeni, bomo začeli gra-diti delovno okolje brez izgorelosti.

Še vedno se bodo pojavljali posamezniki zznaki izgorelosti, ki je posledica njihovih ose-bnih stisk, nezmožnosti uresničitve samegasebe, nadkompenzacije ali vpliva preslabe po-dobe o sebi. Vendar so to posamezni primeri,ki jih bomo kot takšne tudi reševali. Kadar pase v nekem okolju pojavi večje število posa-meznikov z istimi simptomi, z znaki izgorelo-sti, je treba sprožiti požarni alarm.


aktualno

Biserka Marolt Meden

V UKC ste na različnih področjih delali različna dela. Kate-ro vam je bilo v največje veselje? V katero delovno okoljese najraje vračate?Težko bi izbral samo eno delovno okolje. Moje delo je bilo pe-stro: od urgentnega kirurškega bloka, anestezije, intenzivne te-rapije, pediatrije, otroške dialize, preko velikega izziva oskrbo-valnih služb, pa vse do sedanjega področja logistike. Tisto, karmi pomeni največ, je to, da se lahko v vseh teh okoljih oglasimna klepet ali pa pridem zaradi kakšne službene zadeve. Povsodsmo ohranili dobre in prijetne odnose.

Seveda pa velja poudariti, da rad opravljam svoje »primarno«delo – zdravstveno nego, saj dežuram v nekdanji »mestniotroški«, kot ji pravimo v žargonu. To mi omogoča realen stik zzdravstveno nego in delovnim utripom bolnišnice, obenem paob sedanjem pomanjkanju medicinskih sester predstavlja tudikoristno pomoč moji nekdanji kliniki.

Kako se bo spremenilo vaše življenje, vaš delovni utrip, koboste prevzeli novo funkcijo? Boste kot doslej aktivni navseh področjih ali pa se boste čemu odpovedali?Spremembe so velike. Udejanjanje vloge državnega svetnikazahteva izjemno poznavanje poslovnih pravil, veliko sodelova-nja z ostalimi svetniki, strokovnimi službami, civilno družbo, po-slanci Državnega zbora, zdravstveno politiko. Prav dejavno so-delovanje v strokovnem združenju medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov ter zaposlitev v bolnišnici mi dajeta do-bre možnosti za spremljanje področja zdravstva. Ob izvolitvisem bil vesel izrečene podpore vodstva UKC in razumevanja zaopravljanje svetniške funkcije.

Lahko na kratko poveste, kako vidite svojo vlogo v Držav-nem svetu?No, to vlogo sem kaj hitro »spoznal«, saj sem na pobudo velike-ga števila civilnih združenj bolnikov, varuhinje bolnikovih pravic,zveze potrošnikov in strokovnih združenj v zdravstvu vložil pre-dlog za odložilni veto na Zakon o pacientovih pravicah, ki ga jeDržavni svet tudi izglasoval. Sam sicer vidim največji prispevekv sodelovanju v predhodnem zakonodajnem postopku, torej prioblikovanju zakonodaje, kjer pričakujem, da bosta vlada inDržavni zbor v večji meri povabila k sodelovanju državne svetni-ke, manj pa v vlaganju »popravnih izpitov«.

Se vam zdi, da dovolj poznamo vlogo in delo Državnega sveta?Kako bi to v največ petih stavkih razložili sodelavcem v UKC?Državni svet je ustavno telo Republike Slovenije, ki je bilo obli-kovano ob spremembi parlamentarne ureditve, da bi tako ohra-

nili vpliv in vlogo interesnih področij in nevtralizirali vpliv poli-tičnih strank

Državni svet in državni svetniki tako predstavljamo drugi domparlamenta, kar poznajo v večini parlamentarnih demokracij zdolgotrajno tradicijo. Naj bi bili korektiv ali uravnoteženje poli-tičnih odločitev in predvsem prenos interesov civilne družbe vparlament.

Z namenom, da bi ohranili visoko stopnjo strokovnosti in iz de-lovanja Državnega sveta izločili politične interese, državni sve-tniki svojo funkcijo opravljamo nepoklicno, saj ostajamo zapo-sleni na različnih družbenih in gospodarskih področjih ter takoohranjamo vsakodnevni stik s področjem, ki ga zastopamo.

Prejšnja državna svetnica ga. Petra Kersnič je bila s podro-čja zdravstvene nege. Zdravstvo navadno predstavljajozdravniki. Tudi vi niste zdravnik. Kako je to mogoče oziro-ma kako vam je uspelo? Z demokratičnim načelom večinskega odločanja. Volilni postopekje bil korekten in tudi v nadaljevanju računam na sodelovanje vsehstrokovnih združenj s področja zdravstva. Na tej funkciji lahko tu-di vedno znova spomnim zdravstveno politiko, medije in javnost,da je zdravstveni sistem mnogo več kot le ena skupina izvajalcev.Nenazadnje s(m)o tu tudi vsi kot uporabniki – pacienti.

V UKC ste vodja Službe za razvoj in organizacijo logistike.Lahko na kratko predstavite to službo in njen delokrog.Služba je bila ustanovljena z namenom, da bi ob razvojnih na-črtih UKC Ljubljana ter ob operativnem izvajanju dejavnosti, po-sebej prenovah in investicijah, upoštevali tudi področje medse-bojne povezanosti izvajanja temeljne zdravstvene dejavnosti indrugih dejavnosti v zavodu in zunanj njega.

Naj uporabim primerjavo z letalskim prometom. Piloti so temelj-nega pomena za odvijanje letenja, a vendar se letalski prometne more odvijati brez tega, da so v letalo vkrcani potniki, da jevkrcana prtljaga, letalo očiščeno, da so na letalu obroki, da jenatočeno gorivo, da je vzletna steza splužena, da deluje kontro-la poletov, da so meteorologi opravili svoje delo … V tako veli-kem sistemu, kot je naš zavod, je vse preveč nerazumevanja alineupoštevanja tega, da lahko spremembe v procesu obravnaveali postopkov, ki so za neko enoto pomembne, vplivajo tudi nadelovanje drugih sistemov. Tako nekako delujemo kot tisti, kipogleda preko vseh plotov in išče skupno, najkrajšo, najbolj var-no in ekonomično pot.

Državni svetnikPeter Požun


obisk predsednika vlade


Podpora nadaljnemurazvoju UKC Ljubljana

Pogovor je tekel predvsem o tem, kako reševati težave, s katerimise sooča UKC kot največja terciarna ustanova v Sloveniji. Kakoreševati težave, ki izhajajo iz dolgoročnih napovedi trendov - po-večanja potreb po specializirani zdravniški dejavnosti v prihodnje.

Generalna direktorica UKC mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl.ekon., je poudarila, da so bili premierjevega obiska zelo veseli,pogovor pa je označila kot poglobljen in temeljit. "Premier je ze-lo hitro razumel situacijo, dojel je, da smo eden od največjih intudi najbolj kvalitetnih centrov v Evropi. Pričakujemo, da nas botudi podprl pri nadaljnjem razvoju. Od tega obiska pa pričakuje-mo, da bo veliko lažje prišlo do takih odločitev, s katerimi bo za-dovoljen tudi UKC, ko bodo na ravni države usklajevali priorite-te razvoja zdravstva," je še dejala mag. Darinka Miklavčič.Pogovarjali so se tudi o še odprtih investicijskih projektih UKCin o reševanju vprašanja vrednotenja zdravstvenih programov.

"Nekaj dogovorov smo dosegli kar na licu mesta. Zame je bil tapogovor zelo koristen zlasti zaradi strateških načrtovanj vlade,ki jih zaključujemo v tem mandatu, priprav nekaterih rešitev, kiso vezane na pripravo zdravstvene mreže, in tudi zaradi pripravna oblikovanje zakona o zdravniški službi," je v pogovoru z no-vinarji še pojasnil premier.

Predsednik vlade Janez Janša je v nedeljo, 27. januarja 2008, obiskal Univerzitetni klinični center Ljubljana.Ogledal si je CIT in CIIM, po srečanju z vodstvom pa je poudaril, da je UKC Ljubljana strateška institucija slo-venskega zdravstva. Na skoraj tri ure trajajočem srečanju z vodstvom UKC so se pogovarjali o težavah UKC intudi o njegovih znanstvenih dosežkih.

Pogovor o težavah UKC in o njegovih znanstvenih dosežkih. Foto: Bor Slana / Bobo

Generalna direktorica mag. Darinka Miklavčič, predsednik vlade

Janez Janša in ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič.

Foto: Bor Slana / Bobo


Razmišljanje o nasiljuna delovnem mestu

12

aktualno

Darinka Klemenc, dipl. med. ses.

Prva konkretna prizadevanja za manj nasilno in boljprijazno delovno okolje imajo korenine in »idejne bo-tre« prav v Kliničnem centru Ljubljana.

V društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovLjubljana smo se namreč pred skoraj desetimi leti lotili nacional-ne raziskave na to temo, izdelave dveh diplomskih nalog (Pla-ninšek, zdaj Cvetežar, in Klemenc), tudi simpozija, izdaje knjigez naslovom Nasilje in spolno nadlegovanje na delovnih me-stih medicinskih sester v Sloveniji – in preživeli. Nedotakljivatema, ki smo jo odprli, in tudi rezultati raziskave so bili za neka-tere šokantni, čeprav smo že tedaj »padli« v svetovno povprečje.S temami, ki so jih za to priložnost prispevali tako domači kottuji strokovnjaki, so se drugod ukvarjali že precej pred nami.

Zadnji nasilni dogodek v ljubljanskem zdravstvenem domu, ki jevreden vsega obžalovanja, pa še podčrtuje znano dejstvo, da jenasilje v zdravstvu prisotno, poklici zdravstvenih delavcev sa-mi po sebi spadajo med bolj nevarne, kar še zlasti velja za me-dicinske sestre. Po svetu že desetletja opažajo določen odstotekumorov zdravstvenih delavcev, posebej izstopajo medicinske se-stre na terenu. Odmev ob odprtju teme je bil velik tako v medi-jih, zdravniških krogih kot tudi v lastnih vrstah. Sprenevedanja,da do nasilje na naših delovnih mestih ne prihaja, je bilo precej,posebno tam, kjer so ta neprijetni pojav iz različnih vzrokovželeli pomesti pod preprogo.

Ko smo zaposlenim v zdravstveni negi postopoma odpirali topodročje in jih izobraževali, so postali občutljivi. Videti je, da jespolnega nadlegovanja na delovnih mestih vse manj (gre zaneformalne pogovore in neformalno oceno), psihičnega, bese-dnega, ekonomskega nasilja in mobbinga pa je morda celo več,razen če smo postali tako občutljivi in poučeni, da ga prej za-znamo in prijavimo. Zanimivo bi bilo raziskavo ponoviti - tako-le po desetih letih. Zadnja raziskava Eurostata o delovnih pogo-jih (2005) v EU navaja, da je pri nas nasilja v zdravstvu v pov-prečju skoraj še enkrat več kot drugod po Evropi.

Na večkrat neprijazno delovno ozračje, ki tudi v UKC Ljubljana za-struplja delovna okolja, znižuje kakovost, učinkovitost in varnostdela, pospešuje beg v bolezen, vplivajo številni dejavniki, med dru-gim še vedno močna hierarhija med posameznimi poklicnimi sku-pinami (npr. medicinskimi sestrami in zdravniki) pa tudi znotrajskupin in timov. Ocenjujem, da timi v pravem pomenu v zdravstvuniso povsod zaživeli, kar dokazuje lanska raziskava ljubljanskegadruštva medicinskih sester. Takrat smo raziskovali medpoklicnosodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki.

Počutje na delovnih mestih je tudi odsev časa in prostora, v ka-terem živimo in delamo. Nanj torej vplivajo pomanjkanje časa,kadra, slab menedžment, velike čustvene in telesne obremenitve,neprijazni urniki dela, spremembe družbenega sistema. Dosežkenašega dela teže merimo, kot jih merijo v nekaterih drugih, zla-sti nezdravstvenih dejavnostih, zato je lahko izid glede navloženo delo tudi ničen (npr. neuspešna zdravstvena obravnava).

V UKC Ljubljana že več kot dve leti deluje delovna skupina, ka-tere članica sem tudi sama. Ukvarja se s sistemskim pristopom kupravljanju, s t.i. »odkloni« različnih izvorov, pojavnih oblik in po-sledičnih obravnav. Gre za strokovne napake, sume na kaznivadejanja in preprečevanje, zaznavo ter obravnavanje nasilja vsehvrst. Ker je projekt (nekateri so zadevo poimenovali z zame nes-prejemljivim angleškim terminom »safety manager«) zelo širokozastavljen, ni pričakovati hitrih rešitev in vzpostavitve sistema, kibi zajel ves UKC in s katerim bi bili vsi takoj seznanjeni. Težko paje tudi za vse vrste odklonov najti skupni imenovalec vzrokov, po-sledic in ustreznih obravnav. Na tem področju smo daleč največnaredile medicinske sestre, ki skušamo pritegniti še druge, a ob-staja bojazen, da se bo področje nasilja, kakor ga obravnavajomanjši sistemi, v množici drugih zadev preveč izgubilo.

Pred letom dni smo oblikovali predlog pravilnika o sistemuupravljanja z odkloni, tudi izjavo UKC proti vsem oblikam na-silja, predvideli nosilca/ko – pooblaščenca/ko, vendar zadeva ča-ka na potrditev vodstva. Najbolj uporabni so trenutno konkretni protokoli obravnavenasilja, ki smo jih medicinske sestre pripravile pred leti v okviruDelovne skupine za nenasilje, ki je nastala na pobudo ljubljan-skega društva in so bili objavljeni v stanovskem glasilu Utrip.Najdete jih lahko na vidnih mestih tudi po našem zavodu. Greza smernice o tem, kaj storiti, če si sam žrtev katere koli oblikenasilja oziroma kako pomagati nekomu (pacientu, sodelavcu), kije potreben tovrstne pomoči.

Minilo je desetletje, da smo zaposlene v zdravstveni negi sezna-nili s pojavnostjo, oblikami, vrsto in obravnavo nasilja. Ko išče-mo načine, kako naj bi zadevo približali zaposlenim, na eni stra-ni naletimo na željo vodstva in menedžmenta (nenazadnje za-konodaja nalaga delodajalcu, naj uredi to področje in zagotoviprijazno, varno, nenasilno delovno okolje), da bi nekaj naredili,na drugi strani pa naletimo na prepreke, kot je prevelika poča-snost sistema in tudi slaba vključenost nekaterih poklicnih sku-pin (npr. zdravnikov) v projekt. A optimizem ostaja, in če nam bouspelo kar koli premakniti, se bo to, upajmo, dolgoročno obre-stovala še generacijam.

Foto

Pot

rč

Pomoč bolnikomv zadnjem življenjskem obdobju


aktualno

Zdravko Štor, Bernarda Logar Zakrajšek, Gorazd Požlep, Irena Eržen

V zadnjih dveh desetletjih se je paliativna oskrba razvila v samo-stojno in priznano vejo medicine, ki v odnosu do bolnika nepredpisuje samo medicinskih postopkov, ampak tudi etičneprincipe. Spoštuje njegovo osebno voljo in dostojanstvo. Bolnikmora biti seznanjen s potekom bolezni in z načinom zdravljenja,na katerega pristane.

Načela paliativne oskrbeSvetovna zdravstvena organizacija je določila načela paliativneoskrbe. Zdravnik, zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci:• spoštujejo življenje in sprejemajo umiranje kot naravno dogajanje,• smrti niti ne zavlačujejo niti ne pospešujejo,• skrbijo za lajšanje bolečine in drugih bolezenskih znakov,• bolnikom nudijo psihično, socialno in duhovno oporo,• bolniku nudijo oporo, da lahko do smrti živi čim bolj neodvi-

sno in polno življenje,• pomagajo bolnikovi družini in bližnjim med boleznijo in v ča-

su žalovanja.

Organizacija paliativne oskrbePaliativna oskrba bo postala sestavni del obravnave bolnikov nabolniških oddelkih. S pomočjo skupine za paliativno oskrbo, vkatero so vključeni predstavniki strokovnih enot, jo bosta izva-jala lečeči zdravnik in odgovorna medicinska sestra. Skupino zapaliativno oskrbo bo vodil zdravnik, ki bo usklajeval sodelovanjemed bolnišničnim oddelkom in skupino za paliativno oskrbo. Vskupino za paliativno oskrbe bodo vključene naslednje strokov-ne enote: • ambulanta za zdravljenje bolečine, • klinična psihologinja, • koordinatorica za zdravstveno nego,• svetovalna socialna služba,• svetovalec za klinično prehrano,• dietetik, • klinični farmacevt.

Vodja skupine bo zagotavljal strokovno kakovost paliativneoskrbe po sodobnih principih stroke in usklajeno organizacijodela, člani skupine pa bodo zagotavljali celostno oskrbo bolnikain nudili pomoč družini.

Paliativno oskrbo izvajajo po enotni klinični poti. Klinična pot jesestavljena iz naslednjih stopenj:• Ocena stanja bolezni in bolnika (prepoznava simptomov in

njihovih vzrokov, stopenjska ocena, vpis v medicinsko doku-mentacijo), ki vsebuje oceno in potrebe zdravstvene nege.

• Po ugotovitvi simptomov in stopenjski oceni sestavimo skupi-no za paliativno oskrbo za potrebe posameznega bolnika gle-de na ugotovljeno stanje (individualna obravnava).

• Uspešnost paliativne oskrbe ugotavljamo z dnevnim slede-njem simptomov in s preprečevanjem kriz.

• Ob odpustu sprejme bolnik odpustnico z navodili za zdravstve-no nego, terapijo z zdravili ter priporočila za pomoč družini.

Projekt paliativne oskrbe na Kirurški kliniki je bil predstavljen 26. 09.2007 na 63.seji SPS Kirurška klinika, sprejet pa je bil na 64. seji.

11. 10. 2007 se je prvič sestala skupina za paliativno oskrbo, kijo sestavljajo:vodja in koordinator skupine:Zdravko Štor, dr. med.,predstavniki ambulante za zdravljenje bolečine:Gorazd Požlep, dr. med., Vesna Svilenkovič, SMS, Cilka Petek, SMS,klinična psihologinja:mag. Bernarda Logar Zakrajšek, univ.dipl.psih.,koordinatorica zdravstvene nege,zdravstveno- socialna svetovalka:Irena Eržen, dipl. soc. delavka,svetovalka za klinično prehrano:Katja Kogovšek, dr. med.,dietetik,klinični farmacevt.

Skupina se sestaja v ambulanti za terapijo bolečine, in sicer popotrebi vsak četrtek, najmanj enkrat tedensko.

Zaključek Dolžnost zdravstvene ustanove (UKC) je poskrbeti za učinkovitopomoč bolnikom v zadnjem življenjskem obdobju. Skupina zapaliativno oskrbo pomeni učinkovitejšo pomoč neozdravljivimbolnikom.

Paliativna oskrba je aktivna in vseobsegajoča oskrba bolnikov, pri katerih ozdravitev ni več mogoča. Zagotav-lja nenehno obvladovanje bolečine, drugih fizičnih simptomov bolezni in lajšanje psihosocialnih težav. Njeneoblike pomoči izboljšujejo kakovost življenja in obolelim omogočajo dostojno preživetje do smrti. Paliativnaoskrba pomaga tudi bolnikovi družini med boleznijo in v času žalovanja. Narava simptomov zahteva usklaje-no pomoč strokovnjakov različnih strok.


utrip UKC

Visoka obiska v UKCSlužba za odnose z javnostmi

Pred novoletnimi prazniki je UKC Ljubljana obiskala ministri-ca Zofija Mazej Kukovič in se seznanila s perečim pomanjka-njem opreme za oskrbo nedonošenčkov. Zagotovila je, da boMinistrstvo za zdravje financiralo nujno potrebno opremo zazdravstveno oskrbo novorojencev. Fotografija je z obiska vPediatrični kliniki.

Med novoletnimi prazniki pa je porodnišnico obiskal tudi no-voizvoljeni predsednik države, dr. Danilo Türk, s soprogo Bar-baro.Seznanil se je s težavami, ki so nastopile zaradi večjegaštevila porodov in zaradi večjega števila nedonošenčkov.Obljubil je, da bo pomagal po svojih močeh.

Dobro vodenje in organizacija delaSotirios N. Prapas, direktor Oddelka za srčno kirurgijo v Henry Dunant Hospital, Atene

Lansko leto sem s sodelavci na povabiloprof. Geršaka obiskal Klinični oddelek zakirurgijo srca in ožilja Univerzitetnegakliničnega centra v Ljubljani. Namennašega obiska je bil izmenjava znanja inizkušenj na področju kirurgije koronarniharterij z metodo »off pump«. Vsi smo biliprijetno presenečeni nad visoko ravnjooskrbe na tem oddelku. Obiskali smo ževeliko centrov za srčno kirurgijo po vsejEvropi in Aziji, vendar smo se le redkosrečali s tako dobrim vodenjem in orga-nizacijo. Vse delo na oddelku je odličnourejeno - od jutranjih sestankov, name-njenih obravnavi že opravljenih in pre-dvidenih operacij, do poteka samih ope-racij, ocenjevanja njihove uspešnosti inpooperacijske oskrbe bolnikov. Tako povrhunski strokovni usposobljenosti ose-bja kot tudi po kakovosti opreme in te-hnične podpore lahko služi ta oddelek zazgled drugim centrom. Delo s prof.Geršakom in njegovo ekipo nam je bilo vveliko čast in veselimo se nadaljnjegaplodnega sodelovanja.


strokovni dosežki v UKC

Prvo uspešno zdravljenje novorojenke sprirojeno transpozicijo velikih žil v SlovenijiSlužba za odnose z javnostmi

Prva vaginalna radikalnatrahelektomija naGinekološki klinikiSlužba za odnose z javnostmi

Novorojenka s takšno prirojeno srčno na-pako je bila zaradi življenjske ogroženostinekaj ur po rojstvu premeščena na Klini-čni oddelek za otroško kirurgijo in inten-zivno terapijo (KOOKIT) UKC Ljubljana,kjer so ugotovili prirojeno transpozicijovelikih žil. Diagnozo je s pomočjo ultra-zvočne preiskave srca postavil pediater-kardiolog. Po stabilizaciji vitalnih funkcijs pomočjo umetne ventilacije s kisikom inuvedbi zdravljenja z zdravilom, ki začasnoomogoča povezavo med sistemskim inpljučnim krvnim obtokom, so deklici na-redili balonsko atrioseptostomijo. To jetranskatetrski poseg, ki ga je izvedel pe-diater- kardiolog, prof. dr. Tomaž Podnar,in s tem novorojenki omogočil preživetjedo dokončnega kirurškega zdravljenja.Kirurški poseg, ki je prvi te vrste v Slove-niji, je v Kirurškem oddelku za otroško ki-

rurgijo in intenzivno terapijo Kirurške kli-nike UKC Ljubljana decembra opravil dr.David Mishaly iz Izraela, asistiral pa jeasist. dr. Robert Blumauer. Med posegomje kirurg izrezal obe veliki žili in ju všil nafiziološko pravi mesti, s tem pa je telesuomogočil normalno kroženje krvi in nor-malno oskrbo s kisikom. Čeprav se zdirešitev preprosta, pa gre za tehnično za-pleten poseg, ki zahteva dobro pripravoter zahtevno vodenje bolnika med opera-cijo in po njej.

Taka operacija je v kirurškem spektruzdravljenja prirojenih srčnih napak enazahtevnejših. Pomembna pa je zato, kervzpostavi fiziološko stanje in ker jo izve-dejo kmalu po rojstvu. Otroku tako omo-goča normalno rast in razvoj, komplikaci-je pa so razmeroma redke.

Zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčniminapakami je izrazito timsko delo, pri ka-terem poleg kardivaskularnih kirurgovsodelujejo še pediatri- kardiologi, inten-zivisti in anesteziologi. Prihod vrhunske-ga kirurga dr. Mishalya v Ljubljano jeomogočil, da se izkažejo tudi domačistrokovnjaki. Pri zdravljenju male novo-rojenke so razen omenjenih kirurgov so-delovali še pediatri - kardiologi: prof. dr.Tomaž Podnar, as. mag. Uroš Mazić in as.dr. Samo Vesel, zdravniki anesteziologi:as. dr. Maja Šoštarič, Nina Kosmač, Ne-nad Danojević in pediatri intenzivisti: as.mag. Gorazd Kalan, prim. Ivan Vidmar,Silvo Kopriva, ter Andreja Škofljanec, vsidolgoletni specialisti na svojih področjih.

Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana so 11.decembra 2007 prvič v Sloveniji uspešnoopravili operativni poseg, imenovan vagi-nalna radikalna trahelektomija. V opera-cijski ekipi so bili: asist. dr. Leon Meglič, dr.med., doc. dr. Borut Kobal, dr. med., inprim. mag. Milan Čavič, dr. med.

Operacijo je leta 1994 razvil in objavil pro-fesor Dargent (Francija). Sama operacijapomeni možnost manj radikalnega zdrav-ljenja začetnega raka materničnega vratudo stadija I B1 pri bolnicah, pri katerih želi-mo ohraniti možnost zanositve. Dvanaj-stletne izkušnje kažejo, da sta število reci-divov bolezni in umrljivost zaradi nje pov-sem primerljiva s tistimi po radikalni histe-rektomiji po Wertheim-Novaku ali kom-

pletni radioterapiji (4,2 % oziroma 2,8 %).Kar 70 odstotkov vseh pacientk, ki so žele-le po takšni operaciji zanositi, je tudi za-nosilo. 25 odstotkov otrok je bilo rojenihprezgodaj (pred 37. tednom nosečnosti). Doc. dr. Borut Kobal, dr. med., je povedal,da poseg od kirurga zahteva tako znanjeklasične radikalne vaginalne kirurgije kottudi obvladovanje napredne laparoskops-ke tehnike. Oboje uspešno združujejo le vnekaterih centrih po svetu. Z uvedbo teoperacije smo na Ginekološki kliniki UKCLjubljana postali četrti tovrstni center vEvropi oziroma osmi na svetu. Priprave nato operacijo so potekale več let, dolgo tra-dicijo znanja radikalne ginekološke kirur-gije doma pa smo nadgradili z izobraževa-njem v Kanadi in Franciji.

NovaopremaNova oprema v vrednosti nad 20.000evrov dobavljena v novembru in de-cembru 2007.

Klinični inštitut za klinično kemi-jo in biokemijo je iz sredstev pro-jekta Phime nabavil analizator vvrednosti 23.833,94 EUR.

Očesna klinika je nabavila celotnoopremo za urgentno triažno am-bulanto v oftalmološki enoti v vre-dnosti 45.588,77 EUR iz združenihsredstev UKC.UKC je nabavil za posamezne klinič-ne oddelke 8 kosov respiratorjev vskupni vrednosti 120.619,84 EUR izzdruženih sredstev amortizacije.


utrip UKC

Tečaji ginekološke kirurgije za tujcedoc.dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, predstojnik KO za ginekologijo

Klinični oddelek za ginekologijo Ginekološke klinike UKC je de-cembra 2008 organiziral 30. jubilejni tečaj ginekološke kirurgijeza italijanske ginekologe. Po nekajletnem premoru smo se odlo-čili, da obnovimo tradicijo, ki jo je pred davnimi leti začel aka-demik prof. Franc Novak, ustanovitelj ljubljanske šole gineko-loške kirurgije. Ta je s svojim široko zasnovanim konceptom ra-zvoja uspel ustvariti pogoje za napredek operativne ginekologi-je, ki je v preteklosti celo presegla raven svetovnega povprečja.Njegova zasluga je kirurška tehnika, ki jo je razvil na področjuradikalne in vaginalne ginekološke kirurgije in je zaslovela v sve-tu ter postala prepoznavna kot Novakova šola. Ker se zavedamopomena sodelovanja in izmenjave kliničnih izkušenj in bi svojeznanje radi prenesli na druge, smo v Kliničnem oddelku za gine-kologijo doslej organizirali preko 50 mednarodnih tečajev gine-kološke kirurgije. Preko 1000 tujih ginekologov se je izpopolnje-valo v naših operacijskih prostorih, naši učitelji po so demon-strirali način operiranja v številnih mednarodno priznanih cen-trih v tujini.

Našega kirurškega tečaja se navadno udeleži 15 zdravnikov, medkaterimi so tako mladi specializanti kakor tudi starejši primariji.Mnogi med njimi so v preteklih letih že sodelovali na prejšnjihtečajih. Radi se vračajo zaradi prijateljskih vezi pa tudi zaradispoznavanja novih kirurških tehnik, ki jih naš klinični oddelekstalno uvaja v klinično prakso. Udeleženci prihajajo iz vseh kon-cev Italije: iz Sicilije, Kalabrije, Sardinije, iz severne Italije… Pose-bnost naših tečajev je, da imajo udeleženci poleg videoprenosaoperacij možnost neposrednega sodelovanja v operacijski sobi.

V času tečaja smo pripravili zanimiv kirurški program z bolj za-pletenimi primeri. Vsak dan smo v treh operacijskih sobah sku-paj opravili 15 do 20 operacij. To je obsežno delo, ki nedvomnozahteva veliko sodelovanja vsega osebja. Zato naj vse pohvalimin se jim zahvalim za sodelovanje. Mednarodni tečaj, kot je ta,nedvomno pripomore k mednarodni prepoznavnosti Gineko-loške klinike UKC. Tudi to je znak izražanja pripadnosti naših so-delavcev stroki in ustanovi, v kateri delamo.

Dojenje v prvi uri po rojstvu otrokaGordana Njenjić, KO za perinatologijo, Šola za starše

Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za doje-nje, da bi usmerila pozornost družbe v spodbujanje dojenja.

Za uspešno Izključno dojenje je pogoj začetek dojenja že v prviuri po otrokovem rojstvu. Prav zato je bila tema Svetovnega te-dna dojenja v letu 2007 Dojenje v prvi uri – nežen začetek živ-ljenja.Velikokrat namreč pozabimo, da plod živi v mehkem, to-plem in varnem okolju maternice, ob rojstvu pa se sreča s trdi-mi gibi tujih rok in drugimi dejavniki zunanjega okolja, ki jih šene pozna. Prvo dojenje v mehkem in toplem materinem naroč-ju omogoči novorojenčku nežen in varen začetek življenja, prvinežni dotik novorojenčkove ročice ali glavice pa v materinih pr-sih pospeši sproščanje hormona oksitocina, ki spodbudi izteka-nje mleka in občutek ljubezni do otroka. To nam torej dokazuje,kako pomembno je materi in otroku zagotoviti takšno pri-ložnost. Znanstveniki so prvič ovrednotili učinek časa prvegadojenja na umrljivost novorojenčkov. Rezultati kažejo, da bi bi-lo manj infekcij, smrtnost pa bi bila manjša, če bi matere začeledojiti novorojenčke v prvi uri njihovega življenja. V novorojen-cem prijazni porodnišnici je delo zastavljeno tako, da naj bi ma-ti pričela dojiti svojega otroka v prvi uri po porodu, nato naj biga izključno dojila še šest mesecev, ob ustrezni dopolnilni pre-hrani pa naj bi čas dojenja čim bolj podaljševala. V svetu je biloza novorojencem prijazno porodnišnico proglašenih že več kot19.000 porodnišnic, v Sloveniji 11 od skupno 14-ih, kar je rezul-tat dela Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja UNICEF-aSlovenija.

Zdravstvene ustanove v tednu dojenja organizirajo različne de-javnosti za promocijo izključnega dojenja. V naši porodnišnici setega vsako leto lotimo na drugačen način. Že nekaj let zapovr-stjo organiziramo dan odprtih vrat porodnišnice, pripravimostojnice s promocijskimi gradivi o dojenju in mimoidoče sezna-njamo s prednostmi, ki jih ima izključno dojenje za mater, otro-ka, družino in družbo. Na obisk smo tako povabili goste iz Gi-mnazije Moste, ki smo jim pripravili ogled porodnišnice in pre-davanje o dojenju, saj menimo, da bi to morali spoznati. Dijakinamreč v svojem učnem programu ne izvedo veliko o dojenju.Lani pa smo povabili naše male sosede iz Vrtca Vodmat, in sicerskupino Veverice, enota Klinični center, saj smo mnenja, da za-čnejo otroci že ob igranju z Barbikami razmišljati tudi o načinuprehranjevanja novorojenčkov. Otroci so nas razveselili s svojimobiskom in nam zastavili kar nekaj zanimivih vprašanj. Poveda-li pa so nam tudi nekaj izkušenj in nasvetov, ki jih imajo s svo-jimi sestricami in bratci.

Omenjene dejavnosti naj bi zdravstvenim delavcem omogočilenadgradnjo njihovih prizadevanj za to, da bi bilo čim več otrokv prvih šestih mesecih izključno dojenih. Tako se bomo še boljpribližali izpolnitvi enega od ciljev globalne strategije UNICEF-ain Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ta pa je: zaščitimodojenje, da bomo lahko zaščitili naše otroke.


utrip UKC

Prenovljen diagnostični prostorSlužba za odnose z javnostmi

Na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana smo v de-cembru odprli prenovljen diagnostični prostor v kateterizacij-skem laboratoriju. Nov, sodobnejši rentgenski aparat bo omo-gočal boljše diagnosticiranje in zdravljenje vseh bolnikov.

Ker nov kardiološki rentgenski aparat za svoje delovanje potre-buje manj elektronike, s tem pa tudi nekoliko manjši tehničniprostor, smo lahko uredili boljše pogoje tudi za delo elektrofizi-ologije, Ta je tako pridobila stikalni prostor, ki ga do sedaj niimela. Obnovili smo 102 m2 površine. Rentgenski aparat je stal905.984 evrov, stroški demontaže, odvoza, uničenje stare opre-me so s stroški adaptacije znašali 282.016 evrov. Vrednost inve-sticije je znašala 1.188.000 evrov in jo je v celoti pokril UKC Lju-bljana.

Upokojitve naGinekološki klinikiNa Ginekološki kliniki smo pripravili slovesnost za enajstnaših delavcev, ki so se leta 2007 upokojili. Dekleta iz"upravljanja in vodenja" smo pripravile prigrizek (poleg hla-dnega smo postregle z golaževo juho in joto), naša direkto-rica je imela zahvalni govor za slovo, poslovni direktor seje pridružil mislim iz govora in nazdravil s šampanjcem,glavna medicinska sestra klinike je vsakemu izročila vrtnicoin priznanje za dolgoletno delo v naši hiši, nato smo vsi ve-selo poklepetali in si zaželeli vse dobro v prihodnjem in šev mnogih prihodnjih letih.

Božena Krušič

Novoletno srečanje upokojenihglavnih medicinskih sesterKliničnega centra in klinikVsako leto se v decembru tradicionalno srečamo z upoko-jenimi medicinskimi sestrami, ki so v Kliničnem centru alikliniki vodile zdravstveno nego. Gre za kolegice, ki so zeloveliko storile za ugled bolnišnice in razvoj stroke zdravstve-ne nege. Vedno jih bomo občudovali in bili ponosni nanje.Ob dobrem kosilu pogovor hitro steče in pogovarjamo se ovsem: o finančnem stanju bolnišnice, o medicinskih sestrahin o načrtih. Iz njih veje osupljiva pripadnost Kliničnemucentru, saj kar stresajo ideje, kaj bi bilo še potrebno in kakobi to lahko dosegli. Spremljajo vsa aktualna dogajanja in seskupaj z nami jezijo, kadar nas kdo kritizira. Vsako leto zno-va me prežamejo s svojo energijo, in občutek je nepopisen. Hvala vam, cenjene kolegice, se vidimo drugo leto!

Erna Kos Grabnar


utrip UKC

V okviru svetovnega dneva zdravja je Univerzitetni klinični cen-ter Ljubljana sodeloval na strokovnem posvetu »Turizem inzdravje«, in sicer v projektu Pomen komunikacije s turistom –pacientom v njegovem maternem jeziku. V projekt je bilo vklju-čeno zdravstveno osebje, ki prihaja v stik s tujci in pri komuni-kaciji potrebuje znanje tujega jezika. Namen projekta je bil vo-dilne delavce prepričati o tem, kako pomembno je za zaposleneznanje tujih jezikov.

V organizaciji Univerze na Primorskem, Visoke šole za turizem –Turistica, so se na povabilo nosilke prispevka višje predavateljicenemškega jezika mag. Marije Trdan Lavrenčič odzvale klinike, kise srečujejo s pacienti-tujci. Sodelovale so v empiričnem razisko-valnem delu o tujejezičnem znanju zdravstvenega osebja. V or-ganizaciji glavnih medicinskih sester Interne klinike Internističneprve pomoči, Kirurške klinike Operacijski blok, Infekcijske klinikein vodje Reševalne postaje so zaposleni zelo resno sodelovali inizpolnjevali ankete. Zdravniki, medicinske sestre, zdravstveniadministratorji in zdravstveni tehniki so se v odgovorih oprede-lili do vprašanj o pomembnosti poizkušanja komuniciranja s pa-cientom - tujcem v njegovem maternem jeziku, predvsem v stre-snih situacijah, kot sta nevarna bolezen in poškodba.

Naj na kratko povzemam ugotovitve. V izsledkih raziskave je bi-lo ugotovljeno, da med zaposlenimi v bolnišnicah in zdravstve-nih domovih prevladuje znanje angleškega jezika. V toplicah jeuporaba tujih jezikov zelo raznolika, vendar se pri komunicira-nju s pacienti - tujci osebje v toplicah veliko bolj prilagaja jezi-

kovni strukturi gostov kot v zdravstvenih domovih in bolnišni-cah. Odgovori so pokazali, da je predvsem v stresnih situacijah,kot je nenadna bolezen ali poškodba in posledično zdravljenje,pomembno, da lahko gost – pacient v tuji (gostujoči) deželi lah-ko svoje stanje, občutke, strahove, potrebe, želje,… izraža v svo-jem maternem jeziku. Dogaja se, da pacient, ki morda dobroobvlada tuje jezike, večkrat zaradi šoka ni sposoben aktivno ko-municirati v jeziku, ki ga sicer izvrstno obvlada. Izkazalo se je, das pomočjo komunikacije v bolnikovem maternem jeziku prizdravljenju ne prihaja do nesporazumov, okrevanje je lažje,zdravljenje pa je nenazadnje cenejše ter hitrejše. V raziskavi jepoudarjeno, da pri razpravljanju z bolnikom o razlogih bolezniter o nadaljnjem zdravljenju v odnosu zdravstveno osebje – pa-cient ne gre za strokovno razlago medicinskih terminov, ki v tu-jem jeziku zahtevajo visoko jezikovno spretnost, saj se o temzdravstveno osebje verjetno pogovarja brez prisotnosti bolnika.Pri tem je izpostavljen velik pomen »vživljanja« zdravstvenegaosebja v težko vlogo gosta – pacienta, s pomočjo vljudnosti in spomirjujočim in pozitivnim načinom govorjenja ter z enako te-lesno govorico.

Zato so za zdravstveno osebje pomembni in potrebni osvežilnitečaji tujih jezikov, saj bodo le tako lahko usvajali vedno nove je-zikovne spretnosti za komunikacijo z bolniki – s tujimi pacienti.

Vsem iz UKC, ki so sodelovali v projektu, pa posredujem zahva-lo nosilke projekta.

Pomembno je da s pacientom govorimo v njegovem maternem jezikuMag. Majda Može, dipl. org. menedžmenta, Služba za izobraževenje in razvoj kadrov

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovLjubljana, v katerega je vključeno veliko zaposlenih v UKC, jelani praznovalo visok jubilej – 80 - letnico organiziranega de-lovanja medicinskih sester v ljubljanski regiji. Jubilej so pro-slavili s slavnostno sejo društva, ki je v torek, 27. novembra2007, potekala na Ljubljanskem gradu. Podelili so priznanjaza uspešno vodenje društva, ki so jih prejele: Marija Oblak,Maruša Šolar, Marija Vujičič, Olga Pivk Vidmar, Vida Saje, Ma-rija Bulatović, Nada Čibej, Marija Pepevnik, Duška Vreg, JelkaMlakar in Darinka Klemenc.

Posebna priznanja za uspešno sodelovanje z društvom pa sopodelili različnim ustanovam, med katerimi je tudi Univerzi-tetni klinični center Ljubljana..


80 let organiziranega delovanjamedicinskih sester


prejeli smo

Služba za ekologijo sodi pod okrilje Oskrbovalnih služb, ki jih vodi ga. BiserkaModer, ki je posredovala naslednje koristne informacije:

Dejavnost ravnanja z odpadki v UKC Ljubljana je v skladus predpisi vodena in organizirana v okviru Službe za eko-logijo.Medicinske sestre higieniki in zaposleni v Oskrbovalnihslužbah že vrsto let na posameznih kliničnih oddelkih inklinikah uspešno delujemo po sprejetih navodilih, ki soopredeljena v Načrtu gospodarjenja z odpadki. Gre za zbi-ranje odpadkov na mestu nastanka, ločeno po surovinah vza to namenske zbiralnike.Glede na Načrt gospodarjenja z odpadki se glede na koli-čino odpadnih surovin (papir, plastiko) dogovorimo zaekološke otoke na posameznih lokacijah. Ni mogoče, da bibili ustrezni zbiralniki na voljo v vsaki pisarni, ker bi bilo toneracionalno oziroma ni izvedljivo zaradi prostorske sti-ske.

Zato vas prosimo, da se v Službi za ekologijo, ki jo vodi ga.Marija Kavšek, pozanimate, kje je najbližji zbiralnik za od-padni papir in se ga poslužujte.

Zbirno mesto za posebne odpadke, med katere spadajo tu-di kartuše pa se nahaja v II kleti - v Posteljni postaji.

V oktobrskem glasilu smo zasledili optimističen pris-pevek o recikliranju. Menim, da nas je vsak dan več,ki se zavedamo problematike odpadkov in želimo tu-di v svojem delovnem okolju pri tem nekaj spremeni-ti in izboljšati.

Lahko vam zagotovim, da v naši pisarni porabimo prispele ku-verte še za nadaljnje interno razpošiljanje, večino obvestilpošiljamo po elektronski pošti, tiskamo in kopiramo obojestran-sko… Torej vidite, da na tem področju naredimo veliko in nambodo naši zanamci morda nekoč hvaležni, ker pomagamo ohra-njati drevesa. A tako je samo v eni pisarni. Kako pa je drugje? Ali imajo vse kli-nike in pisarne zagotovljene zabojnike in koše za ekološko rav-nanje z odpadki? Ne vem. Vem pa, da jih na Inštitutu za radio-logijo nimamo, kar pa je v času, ko se zavedamo težav z odpad-ki, nerazumno in neekološko. Na KIR-u nas ni malo, ki si želimo to uresničiti in upamo, danam bo to v sodelovanju s pristojno službo tudi uspelo. Ker biradi podprli delovanje Društva za pomoč trpečim in bolnim -Rdeči noski, sodelujemo tudi v projektu ekološkega zbiranja kar-tuš in tonerjev v dobrodelne namene.Da bi imeli na KIR-u pri porabi papirja vsaj skromen finančniprihranek, ne uporabljamo papirja, na katerem je natisnjen znakUKC, saj je ta dražji od navadnega. V sodelovanju z Informacij-sko službo smo napis UKC namestili v računalniški sistem za pi-sanje izvidov. Kot vidite, nam idej in volje za ekološko ravnanjene zmanjka. Želim, da bi bila ta zdravstvena ustanova še naprejprijazna do bolnikov in zaposlenih, hkrati pa, da bi postala pri-jazna tudi do okolja.

Kako varčujemo v KIR-uKatarina Mate, Klinični inštitut za radiologijo


donatorska akcija UKC 2008

Darujmo za SPEC/CTBiserka Marolt Meden

V UKC se trudimo, da stare in že amortizirane aparate nadome-stimo z novimi, ki predstavljajo bistveno izboljšanje za diagno-stiko. V Kliničnem oddelku za nuklearno medicino bomo tako le-tos nadomestili več kot dvajset let staro gamakamero z najso-dobnejšim aparatom SPECT/CT, ki predstavlja pomembno iz-boljšanje v diagnostiki.

Za večino diagnostičnih problemov je najpomembnejšazdružitev (fuzija) nuklearno- medicinskih podatkov (prisotnosttumorja), ki jih pridobimo s pomočjo gamakamere, in morfo-loških podatkov (lokalizacija in velikost tumorja), ki jih pridobi-mo s pomočjo radiološke preiskave s CT-aparatom. Takšno op-timalno diagnostiko pa omogoča SPECT/CT naprava, kjer istoč-asno slikamo tako funkcijo kot morfologijo pacientovega telesa.To napravo bomo uporabljali predvsem za onkološke bolnike,bolnike z motnjami prekrvavitve srca ter za funkcijsko diagno-stiko pri nevroloških bolnikih.

Načrtujemo, da bomo opravili približno 3.500 preiskav letno. Kerbodo preiskave z novim SPECT/CT krajše, se bodo skrajšale ča-kalne dobe, saj bomo lahko opravili več preiskav.

Na področju onkologije bomo s pomočjo novega aparata boljnatančno ugotovili, kje se nahaja tumor in kakšna je njegova ve-likost, kar je nujno potrebna informacija za kirurga, ki načrtujeoperativno terapijo tumorja. Po zdravljenju z radioaktivnimi izo-topi pa bomo bolj natančno ugotavljali uspeh zdravljenja(zmanjšanje tumorja).

Kardiološke preiskave bodo z novim aparatom omogočile boljnatančno ugotavljanje obsega in pomembnosti bolezni in načinzdravljenja ter spremljanje uspešnosti zdravljenja.

S sodobno SPECT /CT aparaturo bomo lahko tudi ugotavljali us-pešnost eksperimentalnih načinov zdravljenja, npr.: trans-plantacije zarodnih celic v srčno mišico, kjer bomo lahko z upo-

rabo z radioaktivnim izotopom označenih zarodnih celic ugoto-vili natančno mesto nabiranja teh celic v srčni mišici. Na področju nevrologije bo diagnostika s SPECT/CT natančnopokazala, kje in kako veliko je žarišče, ki je odgovorno za epilep-tične napade, kar je nujno potrebna informacija za kirurga, dalahko odstrani patološko tkivo, ne da bi poškodoval zdravomožgansko tkivo.

Vrednost aparata SPECT/CT brez montaže je med 400.000 in500.000 evri. Ta čas potekajo priprave na javni razpis. Ustrezneslužbe ugotavljajo, ali je obstoječi prostor v Inštitutu za nukle-arno medicino primeren, da bi v njem postavili novi aparat, kitehta (glede na proizvajalca) od 2,5 do 3,6 tone.

Univerzitetni klinični center je oktobra pozval svoje dobaviteljein druge sodelavce, naj svoja donatorska sredstva namenijo zanakup prej omenjenega aparata.

V novembru in decembru so tako za SPECT/CT že prispevali na-slednji donatorji:Maritim, d.o.o., IBM Slovenija, STAR 2000, d.o.o., Omega Con-sult, d.o.o., Infonet Kranj, d.o.o., Rohrblitz Sevnica, Educell,d.o.o., Instalacije centralnih kurjav Ljubljana, dr. Gorkič, Kovino-stroj servis Grosuplje, Chemass, d.o.o., List, družba za računal-niški inženiring, Piroterm Cerklje in Metaloplast, d.o.o., Kobarid.Na posebnem računu se je do 15. januarja tako nabralo že6.450,00 evrov za nakup aparata SPECT/CT.

ADRIATIC SLOVENICA, Zavarovalna družba, d.d., ki jo vodi direk-tor Anton Končnik, ,je decembra predstavila svoje 10-mesečnoposlovanje v letu 2007 in cilje ter načrte za leto 2008, še pose-bej pa rezultate in poslovne ambicije poslovne enote AS-a v Lju-bljani. Ob tej priložnosti je Adriatic Slovenica Univerzitetnemukliničnemu centru Ljubljana za nakup nove naprave SPEC-CTsimbolično izročila ček v vrednosti 15.000 evrov.

UKC Ljubljana je uspešno zaključil vseslovensko donatorskoakcijo Darujmo za CT!. Generalna direktorica UKC Ljubljana,mag. Darinka Miklavčič, je 20. decembra z dobaviteljem opre-me, podjetjem Siemens, podpisala pogodbo za sodoben 64-rezinski računalniški tomograf (CT).

V letu in pol smo s pomočjo družbe Pristop zbrali tretjinosredstev vrednosti nakupa (409.686 evrov), preostali del pa jeiz rednih amortizacijskih sredstev prispeval UKC Ljubljana.

Vodstvo in osebje UKC Ljubljana se zahvaljujeta vsem dona-torjem, fizičnim in pravnim osebam ter vsem podpornikom, kiso s svojim delom in drugimi materialnimi prispevki omogo-čili zbrati sredstva, potrebna za nakup novega CT. Predvide-mo, da bomo aparat dobili v drugi polovici letošnjega leta.Služba za odnose z javnostmi

Podpisana pogodba za nakup CT


donacije

Rotarijanci Pediatrični klinikiRotary klub Ljubljana in francoski Rotary klub Forbach iz Alza-cije sta Pediatrični kliniki UKC Ljubljana predala nov fluorescen-tni spektrometer. Sredstva so zbrali v sodelovanju z Rotary In-ternational in slovenskim kulturnim društvom Jadran v Franciji.Novi aparat bo nadomestil 30 let staro napravo, ki je vsako letopomagala najmanj 1500 otrokom in odraslim, omogočila pa botudi kakovostnejše identificiranje bolezni, kot so slabokrvnost,levkemija, hemofilija A in B ter presnovne motnje.

Pobuda za donacijo Pediatrični kliniki UKC Ljubljana se je rodilav Rotary klubu Forbach in kulturnem društvu Jadran iz Francije,ki sta k projektu pritegnila Rotary klub Ljubljana. Z donacijamialzaških in ljubljanskih rotarijancev ter z dobrodelnimi koncertipevskega zbora Jadran so v hitri akciji pod vodstvom prof. dr.Ljuba Mariona zbrali potrebnih 18.000 evrov, kar je omogočilorealizacijo donacije potrebnega fluorescentnega spektrometera.

Ultrazvočni aparat na Kliničnemoddelku za hipertenzijoNa Kliničnem oddelku za hipertenzijo Interne klinike UKC Lju-bljana so s pomočjo donacij slovenskih podjetij kupili nov ultra-zvočni aparat s pripadajočo opremo za diagnostiko kardiova-skularnih bolezni. S tem aparatom bodo opravili približno 2500pregledov letno. Čakalna doba na pregled pa bo še vednokakšnih šest mesecev, saj so z novim aparatom le nadomestilistarega, odsluženega.

K nakupu ultrazvočnega aparata so prispevali finančna sredstvatudi: Mobitel, Arba plus, SIJ, Marand, Lek, Servier Pharma in Troja.

Društvi darovali sredstvaKliničnemu oddelku za hematologijoKot je pred božičnimi in novoletnimi prazniki že navada, so se naoddelku oglasili predstavniki Slovenskega združenja bolnikov zlimfomom in levkemijo L&L in Društva bolnikov s krvnimi bole-znimi. Obiskali so bolnike in osebje na oddelku in jih razveselili spriložnostnimi darili. Za potrebe bolnikov je Društvo bolnikov skrvnimi boleznimi oddelku podarilo tudi dva pulzna oksimetra.

Danes sem slišal tvoj srčekTelekom Slovenije je v decembru štirinajstim slovenskim poro-dnišnicam podaril sodoben kardiotokograf (CTG) za nadzor do-jenčkovega stanja med porodom. Prejela ga je tudi porodnišni-ca Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Slavnostno predajo aparata smo dopolnili s pregledom 20-le-tnega dela na področju perinatologije v največji slovenski poro-dnišnici, saj smo v oktobru praznovali dvajset let, odkar je novastavba porodnišnice odprla svoja vrata.

Podjetje Akrapovič Reševalni postajiReševalna postaja UKC Ljubljana je decembra prejela donacijoPodjetja Akrapovič, d.d, v višini 5.737,20 EUR za sofinanciranjenakupa EKG monitorja - defibrilatorja medtronic Physio za po-trebe opravljanja nujne medicinske pomoči reševalca z motor-jem.

Banka Volksbank d.d. in Saatchi & Sa-atchi za Pediatrično klinikoBanka Volksbank d.d. in oglaševalna agencija Saatchi & Saatchista v dobrodelni akciji zbrala sredstva v višini 8.500 EUR za na-kup monitorja za spremljanje vitalnih funkcij pri otrocih, ki staga podarila Službi za gastroenterologijo Pediatrične klinike. Mo-nitor je namenjen najtežjim bolnikom, ki dobivajo biološka zdra-vila zaradi kronične vnetne bolezni prebavil, bolnim otrokom znenadnim vnetjem trebušne slinavke in s hudim obolenjem je-ter ter tistim otrokom, pri katerih so potrebne endoskopske pre-iskave v sedaciji.


Donacije


zahvale

Kaj menijo o nasZdravnikom in zdravstvenemu osebju Ortopedske klinike v Lju-bljani (prim. as. mag. Ludviku Travniku, spec. ortoped), Onko-loškemu inštitutu v Ljubljani (dr. Lorni Zadravec Zaletel, dr.med., specialistki za radioteraoijo in onkologijo), Kliničnemu od-delku za travmatologijo v Ljubljani ( as. Milošu Veselu, dr. med.,vodji D-oddelka) se iskreno zahvaljujem za diagnostiko, zdrav-ljenje in zahtevno operacijo hrbtenice. Delo treh ustanov je po-tekalo timsko, zdravstveni delavci so prijazni do vseh bolnikov,vzdušje pa je bilo, kljub bolečinam, prijetno.

Želim, da bi svoje delo še naprej opravljali tako dobro. Iskrenahvala vsem!

dr. Franci M. KOLENEC, prof. defektolog, svetnik

Naš oče je pred dvema letoma izvedel, da ima tumor na pljučih.Ni se vdal, pač pa se je boril z boleznijo.

Postal je odvisen od zdravnikov, specialistov UKC Ljubljana, On-kološkega inštituta v Ljubljani, Bolnišnice za pljučne bolezniGolnik, Zdravstvenega doma Ljubljana in Zdravstvenega domaBežigrad. 16. aprila 2007 je umrl v Bolnišnici za pljučne bolezniGolnik.

Vse leto smo zbirali moči, da bi se zahvalili vsem dobrotnikom vzdravstvu, ki so pomagali očetu, da bi čim laže živel z boleznijo.Ob njihovi nesebični pomoči smo prišli do spoznanja, da vsanajnovejša oprema in nove stavbe v zdravstvu ne pomenijo to-liko, če v njih ni bistvenega človeškega dejavnika - čuta zalajšanje človekove stiske.

Za vso strokovno zdravstveno pomoč ob očetovi neozdravljivibolezni se želimo zahvaliti vsem zdravnikom in osebju Urgentneambulante Bolnišnice Golnik, UKC Ljubljana, Onkološkega inšti-tuta v Ljubljani ter Zdravstvenega doma Ljubljana, predvsem pa:dr. Zlati Remškar, dr. med., dr. Marku Bocu, dr. med., prof. dr.Pavlu Poredošu, dr. med., prof.dr. Poloni Peternel, dr. med., Hr-voju Reschnerju, dr. med., Gabrijeli Damevski, dr. med., mag. Vi-ljemu Kovaču, dr.med. in mag. Maksimiljanu Kadivcu, dr. med.ter vsem medicinskim sestram in medicinskim tehnikom, ki so ssvojo prijaznostjo in požrtvovalnostjo lajšali zadnje trenutkeživljenja našemu očetu Vincencu Udovču.

Družine Bokal, Udovč in Puc iz Ljubljane

Oktobra sva z ženo nabirala gobe, pa sem našel tudi karžlja. Vsese mi je zdelo v redu in doma sem si del gobe spekel na olju, delpa sem odložil za pozneje, da bi si še po barvi trosov dokazal, daje goba res prava.

V manj kot desetih minutah se mi je želodec že uprl. Ženi sempotožil, da se ne počutim dobro in da ne vem, kje sem. Nisemveč zmogel narediti, kar sem se namenil, medtem pa je žena žepripravljala prevoz v Klinični center.

Jaz pa se spominjam samo blodenj. V onem drugem okolju semdoživljal mnoge dogodke, ki bi jih lahko dolgo opisoval, čudi pame, ker se ne ujemajo z dejstvom, da sem bil v nezavesti. Žalsem bil pri svojih letih nekajkrat na oni strani in do vrnitve na-zaj je bila vedno le tema. Tokrat pa teme ni bilo. Niti ne vem, česem kaj spal, saj se je v moji zavesti ves čas nekaj dogajalo, le jaznisem razločeval one strani od te, dokler se po nekaj dneh ven-darle ni pričelo jasniti.

Kmalu – verjetno po treh dneh – pa sem vseeno dojel vso po-zornost in toplino, s kakršno je osebje skrbelo za nas, bolnike,poskušalo navezati pogovore, se zanimalo za moje počutje, tan-kovestno oskrbovalo vsakega bolnika posebej po navodilihzdravnikov.

Vsem na nevrološkem oddelku UKC v 5. nadstropju in vsem naCentru za zastrupitve prisrčna hvala in globoko spoštovanje !

Stari gobar Maks Simončič

Rad bi se zahvalil vsej zdravniški ekipi UKC Ljubljana za prija-znost, podporo in strokovno pomoč. Še posebej pa bi se zahva-lil prof.dr. Mirku Omejcu, dr,.med., ter medicinskemu osebju: Pe-rici Živanović, Anici Zapušek, Mirjani Ristevski, Valentini Mlakarin seveda vsem ostalim, ki so mi olajšali bivanje v UKC. Zelo birad pohvalil zlasti njihov prijazen odnos do bolnikov. Najlepšahvala!

Drago Mitrić

Ves čas obravnave v Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožil-ja pa tudi pozneje, ko je bil opravljen operativni poseg, sem se vbolnišnici počutil varnega, saj sem od vseh zaposlenih vednodobil ustrezen odgovor in ves čas občutil, da sem v dobrih stro-kovnih rokah. Pohvale vsem, s katerimi sem prihajal v stik. Zelopohvalno je timsko strokovno delo.

Andrej Žužek

Rad bi se zahvalil za dosedanje zdravljenje moje žene Marte Ja-blonski v vašem oddelku za intenzivno nego, kjer je predstojnikdr. Kocijančič, njena osebna zdravnica pa gospa dr. Pavlovčič. Včasu najhujše stiske sta ji tako rekoč rešila življenje in ji s svojoprisrčnostjo in prijaznostjo dala na pot nadaljnjega zdravljenjamoč in zaupanje v zdravnike. Enako velja tudi za drugo osebjetega oddelka – za medicinske sestre in bolničarje. Tako srčnovzdušje je neprecenljive vrednosti, saj ima že samo to ogromenpozitiven vpliv na bolnikovo počutje.

Andrej Šegula


utrip UKC

Aktivni odmor na delovnem mestuV Univerzitetnem kliničnem centru je delo psihično in fizičnozahtevno, zato smo se respiratorni fizioterapevti KO za aneste-ziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok odločili, dabomo organizirali 15-minutni aktivni odmor na delovnem me-stu. V svoj delovni čas smo vključili vodenje aktivnega odmo-ra, ki je namenjen vsem zaposlenim na anesteziji. V začetku ok-tobra smo začeli z vadbo v Centru intenzivne terapije (ob10.00) in na Inštitutu za anesteziologijo (ob 10.20). Na teh od-delkih aktivni odmor poteka uspešno in je glede na neugodneprostorske razmere dobro obiskan. Decembra pa smo z aktiv-nim odmorom začeli tudi v operacijskem bloku(ob 10.45), karpa je bilo zaradi prostorov in narave dela le težko izvedljivo.Program vadbe zajema vaje za hrbtenico in mišice medenične-ga dna ter raztezne vaje. Poudarjeno je pravilno dihanje, kajtile pravilna izvedba vaj, ki jo dopolnjuje dihanje, privede doodličnih rezultatov. Cilj aktivnega odmora je preprečevanje lo-komotornih problemov in druženje ter sprostitev zaposlenih.

Simona Gliha, dipl.fiziot.Oddelek za respiratorno terapijo

KO za anesteziologijo in intenzivno terapijooperativnih strok

Šahisti iz Maribora in Ljubljane pomerili močiBojan Peršl

Rezultat dvoboja med UKC Ljubljanain UKC Maribor je bil 18 : 14.

V sredo, 28. novembra 2007, je Šahovska sekcija Univerzitetne-ga kliničnega centra Ljubljana gostila šahovske kolege iz Univer-zitetnega kliničnega centra Maribor. Odigran je bil dvoboj v pos-pešen tempu 10 minut po igralcu za partijo, in to po sistemu, koigra vsak igralec z vsakim iz nasprotne ekipe, dvokrožno.

Dvoboj je bil napet do zadnjega trenutka, zmagal pa je Univer-zitetni klinični center Ljubljana, in sicer z rezultatom 18 :14 (4 :4, 5 : 3, 4 : 4 in 5 : 3). Nivo igre je bil na zelo visoki ravni, odi-granih pa je bilo veliko lepih in razburljivih partij. Za UKC Lju-bljana je igrala aktualna državna prvakinja Vesna Rožič, polegnje pa še mednarodna šahovska mojstrica Karmen Mar, TadejPajnhart ( II. kat.) in mojstrski kandidat Bojan Peršl.

Za UKC Maribor pa so igrali mojster FIDE Robert Roškar, mojstr-ski kandidat Zlatko Roškar, mojstrski kandidat Tadej Željko inTomaž Kolmanič ( III. kat.).

Kapetana ekip sta se tudi že dogovorila, da bodo spomladi odi-grali povratni dvoboj.


reportaža

Zaljubljen v pBesedilo in fotografije Franci Vogrinčič

Tako smo bili gostje iranskih domov, ma-roških Tuaregov, turških Kurdov, bedui-nov, potomcev Majev, zahodnopuščav-skih polisarijskih ljudstev, mavretanskihribičev in sedaj še savanskih Senegalcev.Zadnja pot me je vodila v Senegal, kjerme je prijetno presenetil videz domači-nov, saj je tu veliko Masajev. O njih pa negre izgubljati besed, saj so s svojimi vitki-mi telesi zmešali glavo tudi slavnimprišlekom. Ko smo si ogledali St. Lovisa innjegove tržnice, smo ugotovili, da se delSenegalcev preživlja tudi z nabiranjempločevink fante, kokakole itd., ki jih pre-topijo v aluminij in nato z ulivanjem iz-delujejo lonce. Seveda nam je takoj padlov oči, da so najlepše plaže, kampi, dono-snejše trgovine in gostilne predvsem vrokah Francozov in Nemcev, ki pa seobnašajo še vse preveč oblastno, saj do-mačinov njihovi člani - stražarji ne spu-stijo niti na stranišče v svoje lokale, zatose nemalokrat vname fizično obračuna-vanje med samimi črnci. Senegalke pa so

izredno urejene, saj kar nekaj časa posve-čajo svojemu videzu, predvsem frizuri.Svojim lasem dodajajo druge naravne la-se vseh barv, jih ravnajo, tako da so nji-

hove pričeske čim bolj podobne evropej-skim. Zelo zanimive so tudi v svojih izzi-valnih oblekah, narejenih iz ročno poti-skanega blaga. Kar nekajkrat se nam jezgodilo, da so nam dekleta sredi vasi alimesta zaplesala svoje plese, moški pa sonašim dekletom zaigrali svojo glasbo, kipa je zelo prijetna. Seveda pa tako dvor-jenje hote ali nehote daje občutek, da siželijo boljšega življenja v Evropi ali doma.Kot sem že omenil, je vse, kar je kaj vre-dno, v rokah belopoltih ljudi in neredkovidiš gospoda ali gospo, kako se objeta,tudi z dvema, sprehajata po plaži, kjerimata točilnico ali kamp, v njem pa zamajhen denar dela še nekaj lepotcev inlepotičk. Belec je v vse to vložil le drobiž,sam pa bi bil tem ljubimcem lahko dedekin pradedek.

Glavno mesto Dakar je precej nezanimi-vo, saj se ne razlikuje od drugih modernihmest, zanimiv pa je otok Ille Gorre, ki leži

Med turizmom in popotništvom je velika razlika, saj popotnik vidi tiste stvari, ki so turistu ponavadi skrite. Inprav med slednje se prištevam tudi jaz. Potujem torej v lastni režiji, s kombijem za devet ljudi in s sorodnimidušami, s katerimi si delimo stroške potovanja.


reportaža

opotništvopribližno 30 minut vožnje z ladjo od glav-nega mesta. Z njega so pošiljali sužnje vAmeriko. Otok smo si dodobra ogledalipod vodstvom domačinke, ki se ji je našagovorica zdela zanimiva in nas je pravzato gostila.

Prav tako pa je zanimivo rdeče jezero(Rose), ki leži ob trasi zadnjega dela slo-vitega relija Lizbona – Dakar in je res rde-če. Jezero je v državni lasti, izkorišča paga lahko vsak ( brez davkov), ne glede nato, od kod je. Globoko je do 3 m in je sla-no. Sol pridobivajo tako, da se ponavadimoški potaplja in v priročni posodi pri-naša partnerici sivo blato, ki ga na obalipremetava toliko časa, da na svetlobi do-bi belo barvo. Nato mu dodajo jod in gaspravijo v vreče ter prodajo za majhendenar. Tako si revne mlade družine zač-nejo služiti denar. Vendar je tak način vi-deti precej nezdrav, saj je koža teh ljudimočno razžrta od soli.

Ogled narodnega parka pa je posebnodoživetje. Z vstopnico dobiš tudi vodičain se lahko voziš po parku s svojim avto-

mobilom. Mnogim živalim pa se pri-bližuješ peš, tako da mi je srce kar močnorazbijalo, ko sem se med grmičevjem, vpopolni tišini, približal nosorogu na vse-

ga 10 metrov in potem slišal od vodičakar nekaj krepkih, češ da sem čisto čezles, saj nosorogi v Afriki ubijejo največljudi. Zato pa sem aligatorja opazoval izbolj varne razdalje. Seveda pa sem se ele-gantni žirafi spet približal, kolikor se je ledalo. Lepo doživetje pa je bil obisk praveafriške vasi, kjer živijo v tradicionalnihkolibah. Pogostili so nas, nato pa smoobiskali še njihovo šolo, kjer smo prekini-li pouk, saj smo jim prinesli nekaj šolskihpotrebščin. V teh šolah še vedno pišejona tablice, učitelj je še vedno avtoriteta inšolarje še vedno kaznuje s klečanjem inbičanjem po prstih.

Taka je pač Afrika – kruta in očarljiva. Če sem v kom prebudil željo po takšnihpotovanjih, se mi lahko pridruži, saj takotri-tedensko potovanje za osebo ne pre-sega cene letnega regresa.

uživati, tudi zaradi tuberkuloze, ki jo je ujela v 8. nadstropju KC,njena jetra niso v najboljšem stanju. A Radmila vse to pripovedujez nasmeškom in ji ne zmanjka življenjske energije in optimizma.Trudi se, da bi živela tako, kot da je popolnoma zdrava.

»Ko sem bila predlani pred invalidsko komisijo, so se čudili, kako danisem nič na bolniški, ko imam res toliko hudih bolezni. Že če semtri dni doma na dopustu, pogrešam službo, saj sem navajena, dacele dneve delam.«

Zdravniška komisija je predlagala omejitve, saj ne bi smela delati zvodo in čistili, a Radmila še naprej dela, kot da bi bila zdrava. »Nikoli ne jamram, če pa rečem, da me kaj boli, mora biti že zelohudo. Vsako jutro si moram kar nekaj časa razmigovati roke v vro-či vodi, da začnejo normalno delovati. A kar hitro pozabim na to.

Vsak dan grem s svojim kužkom na sprehod v naravo, saj je v oko-lici Kamnika, kjer stanujem, res lepo. Imam tudi svoj vrtiček. Družbemi ne manjka, saj so zdaj v Sloveniji še tri moje sestre. Vsako letopa gremo na dopust na morje, kar je priporočljivo za mojo luskavi-co.«

Včasih je veliko kvačkala, a zdaj jo roke preveč bolijo. Z veseljem pakuha in je znana po svojih odličnih piškotih in burekih.

Do upokojitve jo čaka še veliko dela, saj so ugotovili, da jim čistil-no podjetje SAŠ ni plačevalo prispevkov v pokojninsko blagajno,zato zaenkrat njenih pet let v SAŠ-u in hkrati v Kliničnem centru«visi v zraku«. Predsednik sindikata dr. Cevc, s katerim sta skupaj de-lala v bolnišnici Trnovo, ji je obljubil, da bodo ta problem skušalirešiti. Več ne ve. V službo gre rada in je zadovoljna, če pa bi bila pla-ča kaj večja, ne bi bilo nič narobe. Za december je skupaj z nadura-mi dobila 409 evrov.

Kako preživi? »Znati je treba,« pravi Radmila. Hrano nakupuje tam, kjer ve, da jenajcenejša. Pozna vse trgovine. Čeprav hčerka redno študira, tudidela, pa nekako gre. Že nekaj let je srečno drugič poročena, in tudizato je življenje lažje.

Tako vsak dan polna energije pride v službo, kjer za vsakogar najdelepo besedo in nasmeh.Takšna je Radmila Kolenc.


pogovor

Biserka Marolt Meden

Gospa Radmila Kolenc si je v petek popoldne utrgala petnajst mi-nut časa, potem ko sta s kolegico počistili v upravi na Zaloški in stabili namenjeni v čistilni servis čez cesto v glavno stavbo UKC.

Nasmejana strežnica iz Oskrbovalnih služb zdravstvene nege je ze-lo zgovorna. Na vsako moje vprašanje je odgovorila hitro insproščeno. Prav prijetno sva poklepetali, zdaj pa je pred vami nje-na življenjska zgodba.

Radmila se je rodila pred dvainštiridesetimi leti v Sanskem mostu vBosni na veliki kmetiji, kjer je odraščala skupaj s štirimi sestrami. Koje mama umrla, je šla s šestnajstimi leti v Ljubljano. Stanovala je vsamskem domu in delala v Avtokampu Ježica. Bila je več lačna kotsita. Leta 1984 se je zaposlila v Kliničnem centru, v bolnišnici v Tr-novem. Poročila se je in rodila, a zakon ni bil uspešen in kmalu poporodu je ostala sama s hčerko, ki jo je tudi sama vzgojila.Ta je da-nes dvaindvajsetletna uspešna študentka kriminalistike.

Radmilo je vse življenje spremljala bolezen, a nikoli se ni pritoževa-la in nikoli se ni zatekala v bolniško. Leta 1997 je strežnice iz KCprevzelo zunanje čistilno podjetje SAŠ, v katerem je delala pet let,dokler ni propadlo. Potem se je vrnila v KC in postala ter ostala »le-teča« moč, ki dela tam, kjer jo pač rabijo in kjer je treba nadomesti-ti bolno kolegico. Pa ji ni nič težko in poprime za vsako delo, čepravso ji zdravniki to odsvetovali, saj je prebolela hudo bolezen in sebori s psoriatičnim artritisom. Zaradi vseh zdravil, ki jih je morala

Vedno semdobre volje »Gospa Radmila mi vedno polepša dan, kadar se popoldne srečava v moji pisarni, ki bi jo ona rada pospravila,jaz pa še ne grem domov. Toliko pozitivne energije težko najdeš v človeku. Res bi si zaslužila, da jo predsta-vimo v internem glasilu,« mi je povedala glavna medicinska sestra Erna Kos Grabnar.


križanka


koncert

Zvonka Zupanič Slavec in Tomaž Rott, foto Jelka Simončič

Zdravniki se že skoraj 40 let po končanem Plečniko-vem memorialu zberemo v velikih avditorijih nazdravniškem koncertu.

Zadnji je potekal 7. decembra 2007 v veliki dvorani Slovenskefilharmonije. Organizacijsko je delo prevzelo Kulturno-ume-tniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete (KUD),podprla pa ga je Medicinska fakulteta z dekanom prof.Dušanom Šuputom. Koncerta so se udeležili tudi najvišji pred-stavniki zdravstva v osrednji Sloveniji z generalno direktoricoUKC, mag. Darinko Miklavčič, dekanom Medicinske fakultete vLjubljani, prof. Dušanom Šuputom, predsednikom Zdravniškegadruštva, prof. Pavlom Poredošem in z drugimi.

V svečanem vzdušju so po protokolarnem delu, v katerem sopodelili Plečnikove nagrade najboljšim študentom in Hribarjevihizstopajočim patologom, zapeli pevci združenih pevskih zborovKUD-a: Derčev zbor, Vox medicorum in zbor študentov medici-ne COR. Nato so po umetniškem izboru študentov medicine, pi-anistov Polone Mever, ki je končala tudi Akademijo za glasbo, inAndraža Cerarja, sledili dinamični nastopi različnih instrumen-talnih in vokalnih skupin.

Da pa bi lažje razumeli nastanek te dolgoletne tradicije zdrav-niških koncertov, poglejmo k njihovim koreninam.

Pobudnik Plečnikovih memorialov, prof. Ivan Franc Lenart, je biltudi izjemen violončelist. Že na samem začetku je predlagal, naj

bi strokovni del druženj zaključili z glasbenim nastopom zdrav-nikov. Kot violončelist je okoli sebe zbral godalce. Najprej se muje pridružil violinist, patolog prof. Andrej Mašera, tako da so le-ta 1970 pripravili prvi nastop godalnega kvarteta. Pobuda je bi-la več kot prava, saj so poslušalci tako spoznavali kolege tudi ponjihovih umetniških nagnjenjih. Na Inštitutu za patologijo je le-ta 1977 nastal še pevski kvartet s člani: Tomažem Rottom, An-tonom Cerarjem, Borisom Židanikom in Tomom Brezovarjem, kije bil njihov umetniški vodja. Ko so se jim je kasneje priključili šePavel Berden, Matej Mis, Matjaž Vrtovec in Miran Arbeiter , ki sojih včasih dopolnjevale še Betka Jenko, Metka Volavšek in Mate-ja Bračko, so zastopali stroko pod imenom Kvintet dr. JanezaPlečnika. Ob petju, ki jih je veselilo, so se še človeško zbliževaliin poglobili tudi strokovno sodelovanje.

Iz zametkov glasbenih nastopov ob otvoritvi in po strokovnemdelu Plečnikovega memoriala so nastali zdravniški koncerti, kiso v decembru 2007 imeli že 38-letno neprekinjeno tradicijo.Ob prvem spominskem sestanku (leta 1970) je pripeljal takra-tni študent Tomaž Rott pevce iz Akademskega pevskega zbora.Leta 1972 je nastopila tudi obetajoča flavtistka Irena Grafena-uer, kasneje tudi že uveljavljeni violinist Tomaž Lorenz. Leta1973 pa so na večernem koncertu nastopili študentje glasbe-ne akademije.

Kljub temu da so bila vsa srečanja povezana z glasbenimi nasto-pi, pa je bilo zdravniških koncertov do sedaj le 34. Prvi je bil le-ta 1972, naslednji pa leta 1974, od takrat pa se vrstijo nepreki-

Zdravniški koncert 2007 v

Zbor dr. Bogdana Derča je s Foersterjevim Pevcem navdušil zbrane,

dirigent Venčeslav Zadravec pa je pevce kot vedno spodbujal.

Mariborski zobozdravnik in violist Dušan Pušelja je ob klavirski

spremljavi prof. Cotičeve na oder pripeljal tudi štajerske zdravnike.


koncert

njeno vsako leto. Če jim prištejemo še zelo uspele koncerte štu-dentov medicine v zadnjih letih, bodo kmalu dohiteli in prehite-li število spominskih sestankov.

Koncerti, ki v glasbenih dvoranah (Narodni galeriji, Viteški dvo-rani Križank, dvorani Narodnega muzeja in zadnja leta v Sloven-ski filharmoniji) zaključujejo strokovna srečanja, potekajo v sve-čanem vzdušju.

Umetniške interese prof. Lenarta je podpiral tudi njegov nasle-dnik na patološkem inštitutu, prof. Anton Dolenc, ki je kot slikarčlan Društva likovnih umetnikov Slovenije. Podpiral je tudi vsa-koletne zdravniške koncerte. Prof. Lenart in prof. Dolenc stazdravnikom zagotovila možnost, da se javnosti predstavijo tudikot glasbeniki. Uglašeni glasbeni skupini se je pridružil še pedi-ater, dr. Pavle Kornhauser, ki je kot odličen pianist našel pri-ložnost za nastope in prevzel dolgoletno umetniško vodstvo

zdravniških koncertov. Ti so se vsebinsko širili in pridobivali no-ve nastopajoče. Širil se je tudi krog poslušalstva in zdravnikestrokovno in umetniško združeval. V krog nastopajočih so sevključili tudi zdravniki-glasbeniki iz drugih delov Slovenije, patudi nekdanje Jugoslavije oziroma tujine. Do leta 1993 je kon-certe povezoval prof. Pavle Kornhauser, od takrat pa jih vodipredsednica Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra inMedicinske fakultete dr. Lojza Kraigherja, doc. Zvonka Zupanič-

Slavec. Lenartovo pobudo za glasbeno umetniško delovanjezdravnikov na zdravniških koncertih sta Dolenc in Kornhauserdopolnila leta 1979, tako da sta ustanovila imenovano društvo,ki je začelo samostojno prirejati različne nastope in razstave zabolnike, uslužbence, obiskovalce bolnišnice in fakultete.

znaku mladostne svežine

Klavirski trio Pro medico s pianistom, prof. Kornhauserjem, violin-

istom, prim. Zupanom, violončelistom,študentom MF Janom

Štanglom, je odigral Rahmaninove romance. Z lirskim sopranom

jih je obogatila brežiška zdravnica Vlasta Rožman.

Zdravniki se umetniško bogatijo v svojem zboru Vox medicorum.

Po dolgoletnem vodenju diabetologa Matjaža Vrtovca jih zadnja

leta vodi mag. Tomaž Faganel.

Ekipa sodelavcev na cilju: umetniška vodja programa Polona

Maver in Andraž Cerar ter predsednica KUD-a in voditeljica

koncerta doc. Zvonka Z. Slavec.


intervju

Marko Pokorn, dr. med., specialist pediater

O pisanju

Ste ideje za najbolj priljubljeno nadaljevanko pri nas dobi-vali iz prakse? So vas klicali prijatelji in sodelavci in vamrekli: » Tole pa moraš napisati …«? Ali je bilo morda vse leplod vaše domišljije?Bilo je vsakega nekaj. Včasih me je res kdo poklical in povedalkakšno anekdoto, ki bi se jo dalo uporabiti. Pogosteje pa se je iz-kazalo, da se je zaplet, ki sem si ga izmislil in je bil lahko še ta-ko za lase privlečen, komu resnično zgodil. Ljudje so se prepo-znavali v različnih situacijah, a ne vem, da bi mi kdo kdaj kaj za-meril.

Kateri lik iz NMK vam je bil najbolj pri srcu?Težko bi izbral enega, ker bi s tem naredil krivico drugim. Vsaklik je imel svojo vlogo. Velepičeva je bila tako glasnik zdravstve-nega menedžmenta, ki naj bi ustvarjal profit, Jarc je bil do nje-nih idej vedno najbolj skeptičen, primarij Krota je imel do vsegamalce dementno distanco, Muc pa je zaradi pomanjkanja iz-kušenj največkrat nasankal. Veso je na poslovnem področju us-pešno pariral Velepičevi, Debevc in sestra Franja pa sta bila ta-ko in tako zgodba zase. Če mi je že kdo od likov najbližji, je toMuc, vsaj kar zadeva zamujanje na jutranji raport.

Če pustimo ob strani vašo družino in morebitne hišne lju-bljenčke, nam povejte, kaj je vaša prva ljubezen: medicinaali pisanje.Medicina je moj poklic, pisanje je za zraven.

Kdaj najdete čas za pisanje: podnevi, ponoči, čez vikend,med počitnicami?Kadar koli. Najlažje je čez vikend ali med počitnicami. Žal pa jeprostih vikendov premalo, pa tudi počitnice prehitro minejo, ta-ko da ostanejo za pisanje predvsem večeri in noči.

Kaj vse ste že napisali, če odmislimo NMK in pisanje zanaše interno glasilo?Z Lučko Jagodic in Boštjanom Tadlom sem napisal Kliniko Tivo-li, ki je bila najprej radijska igra, nato pa še gledališka predstavav Mestnem gledališču. Z Djurom sva naredila televizijski TeaterParadižnik ter gledališki predstavi Čas za spermembo in Sloven-ci v vesolju. Poleg tega sem občasno pisal skeče za Jonasovo od-dajo Brez zapor. Ostalo je na COBISS-u. Kakšno reč sem najbržtudi izpustil.

Kaj načrtujete v prihodnje? Knjigo? Napisal sem besedilo z naslovom »Kdovamjepatodelu?«, ki ga bov kratkem v režiji Jaše Jamnika in produkciji Cafe Teatra uprizo-ril Boris Kobal. Knjiga bo morala še počakati, verjetno bom prejposkusil z novo nadaljevanko, ki že dobiva prve obrise.

So vas že povabili k pisanju kolumne v katero od revij alidnevnikov?Ne. Napisal sem dva ali tri zavodnike za ISIS (revija Zdravniškezbornice). Pisati kolumno je težko, še posebej, če nimaš poveda-ti kaj zanimivega, poleg tega jih moraš stalno pisati in se hitroznajdeš na tankem ledu. V Sloveniji je le peščica ljudi, kivzdržujejo kvaliteto, ko vsak teden objavljajo kolumne, med nji-mi mi je najljubši Marko Zorko v Mladini.

Boste našli kaj časa, da boste nasmejali bralce internegaglasila?Bom, vendar ne v vsaki številki. Raje objavim vsake toliko kajsmešnega, kot da je v vsaki številki prispevek, narejen v časovnistiski, pod katerega se najraje ne bi podpisal.

Vprašanja je postavila Biserka Marolt Meden

Marko Pokorn je specialist pediater, ki dela na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer je zapo-slen od konca leta 1994. Ker pa ga vsi poznamo predvsem kot avtorja televizijske nadaljevanke Naša malaklinika, smo se z njim pogovarjali o pisanju.

Ko predolgo gorim, izgorimInterno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / februar 08...

Documents

Transcript of Ko predolgo gorim, izgorimInterno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / februar 08...