Knjiniarji v svetu

Knjiniarji v svetu

ez planke nad zaplankanost

2014Una mobilnost posameznikovMobilnost uencev in osebjaMobilnost osebja in izobraevanje odraslih

Zakaj je treba pogledati ez planke?

Razumevanje praks, politik in sistemovRazvoj in izboljanje znanja in kompetenc v prelomnem asu za knjinicePrenos dobrih praks v slovensko okoljeVkljuevanje v mednarodno okolje, nove prilonosti sodelovanja, uenjaProfesionalna in osebna samozavestKulturne, jezikovne kompetence.

Zakaj male skupine?

V mali skupini je vsakdo aktiven Udeleenci se dopolnjujejo, skupaj analizirajo videno in razmiljajo kako to uporabitiPo povratku se oblikuje tim s podobno izkunjo, se podpira in razume, podobno razmilja in lahko na dalji rok vpliva na knjinice pri nas.Pretekle mobilnosti2005: domoznanci iz OOK na IrskemPortal AskAboutIreland je bil model pri razvoju Kamre 2007: regijski koordinatorji na DanskemPortal literatur.dk je spodbuda in model za dobreknjige.si 2008: informatiki iz OOK na FinskemRezultat: prironik o e-poslovanju splonih knjinic 2012: knjiniarke, aktivne v stanovskih zdruenjih v LitviRezultat: obisk 50 direktorjev litovskih knjinic oktobra 2015 in podpis sporazuma o partnerstvu med ZSK in Litovskim zdruenjem splonih knjinic

Mobilnost 2015Splone knjinice Barcelona, Zadar, Helsinki, TrnbyOdprt razpis, pogoji:mlaji od 45 let, jasno izraen interes in priakovani uinki.NamenKako vrhunske knjinice odgovarjajo na izzive Kakna je organizacijska klima, da omogoa te spremembeV kaknem okolju knjinice delujejo (npr.v Barceloni je knjinica eden kljunih drubenih institucionalnih akterjev)

Fb: https://www.facebook.com/knjiznicarjivsvetu Blog: http://knjiznicarjivsvetu.blogspot.com/Redefinicija vloge knjinice: from collection to connection Od zbirke k uporabnikupoudarek se premika od knjinine zbirke, od materiala, ki zaseda mesto na policah knjinice, k uporabnikom in povezavi z njimi. Knjinica dobiva nove funkcije in se v svoje okolje vkljuuje na iri podlagi. Kot prostor sreevanja, delovanja in sodelovanja poskua postati sredie druabnega in kulturnega ivljenja tudi z povezovanjem z drugimi ustanovami ter vnaanjem novih vsebin in storitev v svoj delokrog.

Raziriti svojo ponudbo. Zakaj vendar ne bi v knjinico namestili ivalnega stroja, e si uporabniki to elijo? Zakaj ne nabaviti koles in jih ponujati v izposojo, ki je mona s lansko izkaznico? Zakaj ne nabaviti ve namiznih iger? Saj ni potrebno vse v enem zamahu.

Manj knjig, toliko bolj skrbno izbrana zbirka. Distribucija, specializiranost enot. V ospredju je knjinica kot prostor.Specificirana distribucija zbirke, ki zagotavlja njeno kvaliteto, ohranjevanje raznolikosti enot in pospeuje kroenje uporabnikov

Ponos na zbirko vsake knjinice se mora umakniti morda sprva boleemu spoznanju, da splone knjinice ne smejo biti klavstrofobina skladia ali arhivi.

Uporabnik v srediu: svetovanje z ramo ob rami, zaupanje, vkljuevanje v razvoj storitevNamesto, da uporabniku ez pult razlagamo zadeve, ga povabimo k sebi, z ramo ob rami razreiva zadevo v trenutku! Pustimo jim, da pridejo v knjinico s hrano in pijao. Pustimo jim, naj se sezujejo, se udobno namestijo na stolih.

Fleksibilnost, povezanost, organiziranost zaposlenih. Dobro planiranje, usmerjenost k rezultatom. Motivirani zaposleni, sprememba miselnosti Da so zunaj nae knjiniarske mlene ceste e druge galaksije, kjer morda veljajo popolnoma drugane zakonitosti. Spremeniti miselnost knjiniarjev. Morda najtri oreh. Pa vendar. Da se. Preverjeno. Knjinica kot iv organizem diha, e z njo dihajo tudi zaposleni. Motivirani zaposleni, ki uivajo v svojem delu. To se potem odraa tako na zaposlenih kot obiskovalcih tu smo namre drug zaradi drugega.Lokalna vpetost, povezovanje in sodelovanje z drugimi organizacijamioba naju je navduila orientiranost v lokalno okolje. Vsaka od enot, ki sva jo obiskala, je namre izpostavila, da najveji dele aktivosti, ki jih pripravljajo, uspejo uresniiti s pomojo strokovnjakov/izvedencev/ljubiteljev iz lokalnega okolja. Na ta nain knjinica zmanja stroke, po drugi strani pa resnino povee skupnost.ProstovoljstvoNe zato, da bi nekdo drug namesto nas knjiniarjev opravljal doloene naloge, ampak da bi pokazali, da lahko le s sodelovanjem ruimo miselne zidove; institucije, ki bi nudile prostor in vabile v svoje prostore tudi tiste, ki so e danes mnenja, da v knjinici ne najdejo ni zase, kot tudi prostovoljci, ki bi se lahko obogatili s tevilnimi neformalnimi znanji in z dobrim obutkom posredovanja pomoi soloveku in iri drubi. V tej igri ni poraencev, obstajajo zgolj zmagovalci.eprav se knjinice, problemi, izzivi in trendi, s katerimi se te (vsaj v razvitem svetu) sooajo, v resnici ne razlikujejo kaj dosti, pa so takni notranji uvidi v drobovje kateregakoli sistema izredno dragoceni. Veliko namre povedo o drugih, njihovi mentaliteti, nainih, kako delajo in delujejo, hkrati pa, e hoemo, tudi veliko o nas samih. Noeva med vrsticami rei, da pri nas zaostajamo ali kaj podobnega oz. da je drugod samo lepe in bolje. Dejstvo je, da takne poti nujno vodijo do (samo)refleksije, ki je predpogoj sprememb.

Apelirava torej na odloevalce in strokovnjake v knjiniarstvu, naj im ve mlajih ljudi, ki e iejo svojo pot in imajo dovolj energije in domiljije za korektive, redno poiljajo na tovrstne ekspedicije v tujino. Samo tako se obzorje v resnici iri, samo tako lahko pride do potrebnega naboja, ki sproi preskok. Seveda se vedno da po evolutivni, "ziheraki" poti, a je potem vpraanje, e smo v resnici pogledali ez planke. Seveda ne praviva, da je treba principe in izkunje iz tujega okolja brez premisleka in upotevanja lastnih specifik presajati k nam. koda bi le bilo, da so takni preskoki omogoeni redkim, ki potem doma, kamor prinesejo znanje in navdih (!), ne bi imeli sogovornikov in bi bili nerazumljeni.